SLOVENSKI  ZDRAVSTVENI  BESEDNJAK
S Slovenskim zdravstvenim besednjakom (SZB), ki ga je izdala Državna založba Slovenije (1957), smo dobili Slovenci že dolgo pričakovano drugo izdajo precej razširjenega Kliničnega besednjaka. Dolga je bila njegova pot, ker se je rojeval več let: od prvega pregleda v SAZU, kjer je naletel na negativno kritiko, čez drugi pregled, ko so se mnoge napake obrazložile v posameznostih in dali zelo potrebni napotki, tako jezikovni kot strokovni, do končne redakcije, ki jo imamo sedaj v rokah. Malo natančnejši pregled nekaj več ko 100 strani bo pokazal, ali se je pisec držal teh napotkov ali ne.
179
Vendar je treba že v uvodu pribiti, da je Cernie najvidnejši slovenslii medicinski terminolog, tako po širini kot po globini, in da velja tudi zanj pravilo: kdor veliko piše, lahko veliko greši. Res je, da je Cemič slovenski zdravstveni besedni zaklad tako obogatil kot nihče drug. Se bolj res je ¦— in to je njegova največja zasluga — da je zbudil slovenske zdravstvene pisce iz nekega samozadovoljstva in mrtvila, ko jih je z njemu lastno impulzivnost j o neusmiljeno kritiziral, kar mu sevedal nikakor ni prineslo prijateljev. V zgodovini slovenskega medicinskega slovstva bo Cerničevo ime na prvem mestu in tega prvenstva mu nihče noče kratiti. Cerničevo veljavo naj kdo drugje natanko in jasno oriše, tu se bomo ukvarjali le z njegovo zadnjo knjigo.
Kadar se kdo pripravi na izdajo tako obsežnega dela, kot je SZB, se mora predvsem zavedati, ali bo zmogel to delo ali ne. Tu je zlasti vzrok za številne napake te knjige. Pisec sicer navaja v predgovoru, da so mu pomagali štirje sodelavci, eden kot mikrobiolog, drug kot dermato-venerolog in dva verjetno kot filologa. Vendar kažejo mnoge napake, da se je nezadostna strokovna pomoč hudo maščevala. Bali smo se, da se bodo napake Klibesa in Zdravstvenega priročnika ponovile; kakor kaže, se je to zares zgodilo. Vse to navzlic vnovičnemu opozorilu, da en sam človek te obilne snovi obvladati ne more. Nepotrebnim strokovnim, a tudi nekaterim jezikovnim napakam so se pridružile še druge, ki bi jih vesten korektor moral popraviti.
Najprej nekaj načelnih opazk:
1. Cerniču je bilo nasvetovano, naj opusti nemške izraze. Tega nasveta ni upošteval.
2. Etimološka razlaga izrazov je zelo povečala obseg knjige. Novejša izdaja nemške medicinske terminologije (Guttmann-Volkmann) jo je opustila, Zetkin-Schaldachova izdaja je pa sploh nima.
3. Avtor se je izneveril pravilu SP, naj ima beseda za piko veliko začetnico, n. pr. aloa -e ž (aloe gr.) neka izozemska rastlina, dloin -a -o: cvet. aloin -a m itd. Tudi sicer se ni v pisavi ravnal vselej po SP.
Konkretne pomanjkljivosti in napake lahko združimo v skupine:
1. Tiskovne napake, ki včasih zelo motijo, n. pr. p-osteljnično beljakovino 37 (namesto posteljično), češariki 40 (češeriki), adenokortikotropni 40 (adreno-kortikotropni), adaptibilnost 41 (adaptabilnost), adenoitis 41 (adenoiditis), možganskega podvezka 42 (podveska), adisonka 43 (adizonka), glikosurija 43 (gliko-zurija), Cimex lectuarius 610 (C. lectularius), telofaza 630 končna stopnja mikoze (mitoze), collun 642 (coUum), permiabilnostni 675 (permeabilnostni), m.unificatio 699 (mumificatio), bromhidrosis 699 (bromidrosis). Kot je razvidno iz številk, so to napake kakih 115 strani, torej le malo več ko šestine knjige.
2. Strokovne pomanjkljivosti ali napake: spinalen 601 ni samo hrbteničen in hrbten, temveč tudi hrbtenjačen, nanašajoč se na hrbtni mozeg; spirem 601 naj se doda (zaradi boljšega razumevanja) klobčič kromosomov; rak spi-roptera 601 je v resnici rak, ki ga je'delal v nekaterih poskusih neki parazit (Spiroptera neoplastica, bolje Gongylonema neoplasticum), s katerim so bili inficirani ščurki; s temi je Fibiger pital podgane, ki so potem obolevale za želodčnim rakom. Nemec bo dejal temu raku Spiropterakrebs, Slovenec spiropterski rak. Kasneje se je pokazalo, da je vzrok temu raku avitaminoza A; iz odpadkov rdečih krvničk 603 (iz razpadkov); penis =^ moško spolovilo 603 moški sram, ki je le eno izmed moških spolovil; mišičnih vlaken, ki so deloma prečno progasta 603 (ki so prečno progasta); vnanjo ali perikard 606 vnanja plast srca je epikard; središčni 607 ni medialen, temveč centralen (središče = centrum) in sredinski (medialen) ni isto kot središčni; črevesna srkalica villum intestinaUs 607 villus = resica ni srkalica, srkalica je mez-govnica, Nemec pravi vsem mezgovnim žilam Saugadern, od tod slovenska srkalica, mezgovna srkalica pa je pleonazem, ker je vsaka mezgovna žila srkalica; križna stoja 608 je nespretno izražena, saj se noge ne križajo; stoja na komolcih in kolenih 608 ni stoja, temveč drža; steapsin 609 je navadno ferment v pankreatičnem soku, a ne v želodčnem ali črevesnem; objektivnik 610 objektnik, ker ima opravka z objektom, a ne z objektivom; sterilizirati 611 ...ali jih (seil, jajcevoda) imičiti z obsevanjem (jajčnika); sublimirati 618 ni isto kot destilirati; medulama substanca hrbtna mozgovina 618 medularna substanca je slovensko sredica (ledvice, timusa itd.), hrbtna
180
mozgovina bi bila živčnina hrbtnega mozga; superfetacija ^ superfekundacija je napačno. Razlaga velja samo za superfetacijo, medtem koi je superfekun-dacija oploditev dveh jajčec iste ovulacije; supraduralen 620 nadopenski, bolje izvenopenski; supraduralen dela medicincem preglavice; lobanjski šiv sutura coronaria (venčni šiv, ker je sutura coronaria le eden izmed lobanjskih šivov); talamus 627 pomolek vidnega živca (vidnega povesma, ker tako daleč ne sega vidni živec); tapir = nosorog 628 gl. Hadži-Vodnik-Bernotovo zoologijo za višje razrede gimnazije; možganska tekočina 629 bi bila le liquor cerebralis (mož-ganskohrbtenjačna t.); telencefalon 630 ...izvor ovojnice velikih možgan. Te ovojnice so nekaj centimetrov debela možganovina; tenija 632 kitasta proga (mišični trak); test 634 (tudi) poskus (samo preizkus); (tetanija) 634 glandulae parathyreoideae obščitnice, na str. 706 pa piše obščitntce glandulae thyreo-ideae accessoriae, kar ni prav; tetanija 634 mrtvičavica, saj mišičje ni mrtvo, temveč zelo skrčeno, analogno tudi tetanus mrtvični krč; (Thiersch) 635 presaditev kožnih krpic iz povrhnjice je nesmisel, ker povrhnjica nima kože, prav je presaditev povrhnjičnih (epitelijskih) krpic; tibialisov fenomen 635 je nejasno obrazložen, bolje: pri krčenju stegna (v kolčnem sklepu) se stopalo flektira dorzalno; trdi tilnik = klonični krč 636 je predvsem tonični krč; otrpnjenje tilnika ni meningitis cerebrospinalis, marveč le eno znamenje te bolezni; timpanum ni ušesna duplina, temveč bobnična d.; jodova tinktura = jodovica 637 jodovica je voda, ki ima jod; topoglavost 640 stupidnost in topo-glavica Stupor, kaj poreko k temu psihiatri? Topektomija 641 ni odstranitev možganske skorje, marveč le nekega področja skorje; trabekula 643 ni pretinček, ampak tramič; trias (bazedovski) 646 ima bolščeče oči, manj izstopajo bleščeče oči; trikuspidalna atrezija 648 ni med levim preddvorom in levim prekatom, marveč med desnim preddvorom in desnim prekatom; trohoidni sklep 650 ni kroglast sklep, temveč kolesasti sklep; trup 651 je nemško der Rumpf, ne der Stamm; tuberkulum (pri tuberkulozi) je že od nekdaj bunčica, ne grčica; tuljava 652 ni cevka, temveč cela vrsta navojev; tumpast nos 653 ni kumarast; ubi inflammatio ibi incisio 654 je že nekoliko zastarel rek; ulegirija 656 je zlasti bohotanje glije; ultimum moriens 656 je desni preddvor, ne prekat; urikemija 658 C. dosledno zamenjava! sečno kislino (acidiim uricum) s sečnino; maternično ustje 661 ni nikdar portio vaginalis, temveč le orificij; vagus 664 živec za pljuča in želodec je bolj reven opis; vakantne hromote 664 so pravilno vakatne hromo te; (vegetacija) povečana žrelnica 667 = hypertrophia glandulae pharyngicae; toda žrelnica ni neka žrelna žleza, marveč tonsilla pharyngea; (vitamin B) 675 presnavljanje ogljikovih vodikov (ogljikovih hidratov); (vod) žolčni, jajčni, sečni, solzni in semenski vod 677 so splošni nazivi, medtem ko so žolčevod (ductus choledochus), jajcevod (tuba ovarii), sečevod (ureter), nosni solzovod (ductus nasolacrimalis) in semenovod (vas deferens) specialni vodi; scalna voda 677 je menda odveč, če je že tu scalnica; vretje = vrenje 680 ni die Gärung, temveč das Sieden, saj ima spodaj vrelišče der Siedepunkt; vrhnjica ni epidermis, temveč epitelij; epidermis je kožna vrhnjica ali pokožnica; vzdražiti 683 zburiti ni prav; vzdražiti je nemški reizen, vzburiti pa erregen (v tem pomenu je rabil besedo tudi Serko); vzgon 683 ni der Trieb, temveč der Auftrieb; (zakrneti) 688 priželjc zakrni thymus degenerira, pravilno involvira; saj govorimo o involuciji priželjca; zamrtev 689 ni asfiktičen, marveč navidezno mrtev; bolezenski zarodek 692 je patološki embrio, ne bolezenska klica; (zaroženeti) roževinska plast 692 pravilno rožena plast, poroženela plast, kajti roževina je die Rosenessenz; zasirek ni koagulacijska nekroza, marveč produkt te nekroze; rentgenski zaslon nas sicer tudi varuje, a glavna njegova funkcija je v tem, da, vidimo na njem presvetljeni del; zasnova ni konstitucija, temveč zastava (organa); zgib 697 ni fossa, temveč enkraten hiter (kloničen) gib, temu pravi Nemec die Muskelzuckung.
3. Jezikovne pomanjkljivosti in napake. Spermatidi 600 v rabi je že od nekdaj spermatide spermatid; polmesečne zaklopke 606 polmesečaste; krvo-držen 606 'bolje: zaklopke ne drže krvi; srpasto celična anemija 607 (anemija srpastih celic, krvničk); razkrojnokrven 608 bolje krvorazkrojen, kot piše niže; stereocilije stereociUj 610 (stereociüji -ev), kajti latinsko so to cilia, zatorej stereociliji, kinociliji; obrezkužiti, obrezkužen, obrezkuženje 611 filologi od-
181
klanjajo; sekretovina 614 za straniščnico je vulgaren in nepotreben izraz; sublimatska preiskava 618 bolje preiskava s subUmatom; kortikalna možganska skorja je pleonazem, dovolj je možganska skorja; podlaktne mišice, SP ima le podlahten, podlahtnica, podlahtničen, C. pa dosledno podlakten, podlaktnica, podlaktničen; die Flocke 626 ni kepica, temveč kosem, kosmič; tobačnega prahu, SP ima tobakov prah; posifilitično bolje postsifilitično; lep-tozomni, evrizomni tip 637, tripanozom 648 bolje leptosomen, evrisomen, tri-panosom; tiščalni pulz, bolje pulz zaradi pritiska; vezno tkivo 638 bolje vezivo, veznina je die Bindesubstanz; krvnjak, vodenjak, zračnjak, gnojnjak 642, me-snjak, mišičnjak 662 zdravniki' odklanjajo, tudi drugi narodi se zadovoljujejo s tujim izrazom; translabirintaren 644 bolje translabirinten; trematodesi 646 zoologi govore o trematodih; troficiteta 649 bolje trofičnost; trihocefalus 647 bolje trihokefalus, C. piše take besede dosledno s c, četudi jih ima SP s k; tušno barvanje 653 barvanje s tušem; urahus 658 ni sečna cev, ker bi to lahko kdo zamenjal z uretro, temveč sečni vod (ne sečevod!); uterinski 662 vsi pravijo uterini; maternična vratna votlina 662 bolje votlina materničnega vratu; grlene krize 664 bolje grlne krize; objarkan 665 obdan z jarkom; vege-tabiličen 667 vegetabilen; polkni 671 nepotreben germanizem; vezalica za giht je pač tvegan izraz; vezikalen 671 ni sečen; violetUo 673 bolje violetno -ega; viridanska sepsa bolje sepsa po streptokoku viridans, sedaj sepsis lenta; žarčenje 703 fiziki govore o sevanju; živčna vozlina (za ganglij) 679 je nepotrebna, dovolj je živčni vozel; trzljaj 681 SP ima trzaj; žlak 705 nepotreben germanizem; žoltnjak 706 kdo to razume?
4. -avice, -alice, -ivice, -evice. Seménavica, iskravica 601, splašljivica 602, lažnivica 603, sramežljivica 606, tolščavica, tolščavičen 609, ponavljalica, hropalica 611, solzavica, sečavica, stisnjalica' (mal de caisson) 612, stopicalica, stopicljalica 613, stresalica 615, sigavica, strniščavica, topoglavica 616, 641, požigalica 618, sušičavica 621, ščegetalica 622, ščetinavica, ščitničavica, šega-vica, šepavica, šepetavica 623, škripalica 624, majavica 626, tamalica, tožba-vica, migljavica 629, temnavica 631, trakuljavica 632, 644, togavica, mrtviča-vica 634, kopičalica, trzavica, cukavica 635, plinavica, plinavičen 636, tiščalica, tjulenj avica 638, tožbalica 642, mehčalica 643, lizavica 645, tresavica 646, tre-petavica 683, trepetalica, drhtavica, trepavica, stopicavica 646, lasničavica, pšenavica, ikravica 647, glivičavica 648, znoj avica 664, 668, slinavica 664, vzdigalica 666, veličalica 668, vezalica (giht) 671, vijavica, vijavičen 672, 676, višnjevica 674, bljuvalica 675, zanesen j avica, vodenoglavica 677, vonjalica 679, vrtavkavica, mencavica 681, lisavica 684, zajedalica, zajedavica (različnega pomena) 694, zanikalica 689, zapiralica 690, zaudarj avica 687, zdehalica 695, zdehavica 696, zemljavica 696, žgaravica, zlatavica 697, piskavica 700, zmalica 702, žejavica, železavica 703, žgečkalica 704, žiljavica 705, žlebavica (rhachi-schisis), žlezavica 706, žolčna kamenavica, žoltenica, žoltenica, žolteničnica 706.
O takih besedah je bilo že pred leti napisano strokovno filološko mnenje, ki je zavrnilo večino teh po obliki nerodnih in po pomenu ohlapnih izrazov. Tako jih je tudi ocenil urednik JiS v pripombi k Cerničevemu članku v prvem letniku str. 178—179.
5. Napačen naglas. Skoraj vse latinske besede na -ia imajo v besednjaku napačen naglas na i, torej -ia.. Cernič sicer navaja Triepla v seznamu uporabljanega slovstva, a je pozabil prebrati uvod te knjižice. Sicer bi pravilno naglaševal zlog pred i, n. pr. ne speleo-tomia, spermat.uria, -logia, -megalia, hypertrophia, epilepsia, dys.rhaphia, -phobia itd., marveč pravilno: -stómia, -uria, -logia, -ikria, -megalia, -phóbia itd. Teh napačno naglašenih izrazov jena stotine! Razen tega še anticus 72 (prav anticus), trigonum 647 (trigónum), pósticus 512 (posticus), tinnitus 637 (tinnitus) itd.
6. Omenili bi še nenatančno, pomanjkljivo pisavo kot coniunctiva (PNA ima conjunctiva), cardiazol 625, tarsalgija 629 tarsalen, pač pa (pravilno) tarzus, tarzitis, the namesto the, basedovoid 637, tezavrizmoza 635, jonizira, Bantin (Banting) 642, zaapne 647 (zapne kot piše SP pod apneti) itd.
Nedosleden je pisec včasih v pisavi tujk, ki jih piše deloma fonetično, deloma etimološko, n. pr. tunica mukoza, ampula recti, spiroheta morsus muris, substanca granulofilamentosa, nadalje adolfaktorius -a vohalnemu možganskemu centrumu pripadajoč, to pomeni, da C. enači Substantiv z adjektivom;
182
sistematična imena pišejo strokovnjaki tako pri rastlinah kot pri živalih z veliko začetnico, C. pa dosledno z malo. Pripomniti moramo,' da smo natančneje pregledali le nekaj čez 100 strani in da bi bilo teh napak in pomanjkljivosti dosti več, če bi sistematično pregledali ves tekst.
Slovenski zdravstveni besednjak bo kot Cemičevo življenjsko delo spodbuda za podobna taka nadaljnja dela in je zaradi tega po pravici zbudil zanimanje doma in v tujini. V njem bo našel bralec obilo koristnega, moral ga bo pa uporabljati s primerno kritičnostjo. a. KoSU
» Ocena je kolektivno delo članov medicinske sekcije piii termiinološkd komdsdji SAZU.