Književnost.
413
čani vsako leto na dan Vnebovzetja Gospodovega pohod dožda v Dalmacijo. Ta dan je metal dožd z bucentora ladje prstan v morje v znamenje, da so se Benetke ta dan zaročile z Jadranskim morjem. Za Krešimira II. (1009—1035) so prišla celo dalmatinska mesta pod bizantinsko vlast, tako hudo je oslabela Hrvaška na morju. Šele Peter I. (1058 do 1073) je zopet osvojil hrvaško morje ter je je 1.1069. na zboru v Ninu imenoval svojim. Tudi še za Zvonimira (1076 —1089) se je odlikovala hrvaška mornarica v zvezi z normansko v bojih proti Bi-zantu, najhujšemu protivniku papeža Gregorja VII. Po smrti Zvonimirovi pa je prenehala sploh moč Hrvaške, a z narodno dinastijo propadla tudi hrvaška mornarica.
Na kraju govori pisatelj še o ustrojstvu hrvaške bojne mornarice, o kraljevskih in pomočnih ladjah, o glavnem zapovedniku (najprej ban, potem kralj) mornarice, o admiralih Rusinu, Jakobu itd.
V tej drobni knjigi ne nahajamo samo ugodnega in zanimivega zgodovinskega berila, nego tudi mnogo krasnih vzpodbud narodne misli in narodnega ponosa. I s te strani je storil pisatelj svojo dolžnost, a bravci mu bodo zato gotovo hvaležni.
/. Steklasa.
Ptice. Prirodopisne i kulturne črtice. Dio prvi. Napisao dr. Stepan Gjurašin. Sa sto i sedam slika. 8°. Str. 318. Cena K 4. — V tej knjigi smo dobili začetek opisovanja tiče v, ki bodo čitatelje brez-dvomno še bolj mikali nego n. pr. ribe, ali rastline, katere je Matica že opisovala. Pisatelj kaže najprej važnost tičev za naše življenje, ustrojstvo telesa in način tičjega življenja, nato pa opisuje na prvem mestu slavca, potem taščico, drozga in druge tiče, med katerimi se odlikujeta zlasti lastavica in kukavica. Kakor nekdaj našemu Erjavcu, tako teče drju. Gjura-šinu beseda gladko, da se prijetno čita. Mnogo podatkov iz različnih izkušenj, dogodkov, iz opazovanja je tu nabranih kakor n. pr v Brehmu. Jako dobro služijo opisovanju slike, ki so lepe in čiste, razločne. Kar smo že jedenkrat opomnili, omenjamo zopet, da navaja knjiga Mat. Hrv. živalska imena v latinskem, nemškem in laškem jeziku: zakaj ne bi jih navajala tudi v slovenskem ? Dokler ne začno Hrvati bolj ozirati se na Slovence, moramo imeti vse besede o književnem jedinstvu Hrvatov in Slovencev za prazne fraze. Ako si želi „Matica Hrvatska" udov med Slovenci, naj se nanje vsaj toliko ozira, kolikor na Nemce in Lahe.
Milivoj Šrepel Preporod v Italiji v XV. in XVI. stolječu. 8°. Str. 283. Cena K 360. — To delo je uvrščeno med „Slike iz svjetske književnosti", pa je prav tako slika iz svetovne kulture. Humanizem in renesansa, ki sta pripravljala v 15. in 16. veku novo dobo, sta cvetla in delovala najkrep-keje v Italiji. Italija je tudi dala obema poseben značaj. Zato je naš pisatelj posegel res v svetovno znamenit predmet, ko je zasnoval to knjigo, četudi
v sedanjih razmerah nikakor ni Hrvatom nujno potrebno, proučevati italijansko zgodovino. Delo naše ni zgodovinska študija po virih, temveč lepo, elegantno in mikavno sestavljena slika onega — skoro bi rekel — čarobnega življenja, ki se je v začetku novega veka živelo v italijanskih mestih in na italijanskih dvorih. Šreplov slog, njegova lahkota in čvrstost sta nam dobro znani že iz mnogih drugih spisov. O papežih v obče ne piše neprijazno; ker so čitatelji te knjižice omikani, upamo, da jih nekatere stvari ne bodo motile. — Jako bi želeli, da bi nam kak vešč pisatelj opisal tudi sedanjo dobo z novejšo strujo vred: s takim delom bo Matica ustregla prav mnogim.                                        D.
Češka književnost.
Na češkem književnem polju se je pojavilo več znamenitih del, na katere treba opozoriti tudi Slovence. V založbi podjetne knjigarne Jos. R. Vili-meka v Pragi je začelo izhajati sijajno ilustrovano delo z naslovom Od Tater k Adriji. Vse delo izide v 18 snopičih, prirejeno v jednaki velikosti, kakor že poprej dovršeno „Letem českym svetem". Ker bodo v tem delu uvrščene tudi znamenitosti slovenskih dežel, radi tega se nadejamo, da posežejo po njem radi tudi Slovenci, zlasti oni, ki so le količkaj vešči češčine. Cena posamičnega snopiča je 80 h.
Ravno v tej založbi izhaja v snopičih po 10 h delo Kralovic Marko. Dobrodružstvi jihoslovan-skeho narodniho reka. Po Ivanu Filipoviču napisal B. Klika. S slikami St. Hudečka.
V  isti založbi izhajajo romani drja. K. Maja; sedaj je na vrsti roman V semi Škipetaru.. Ravno tam se tiska tudi roman Jul. Vernea z naslovom Dobrodrušstvi tri Rus\x a tri Ang-ličanuv, snopič po 30 h, kakor tudi roman Preludy I. A. Salova snopič po 30 h,
V tej založbi izhaja tudi nadalje delo: Ze sveta gvirat. Velike fotografije živalij posnete po prirodi. Slike so opremljene s češkim tekstom od profesorja B Bauša. 13. snopič n. pr. ima dvanajst velikih slik, katerih zlasti mladina ne more dovolj prehvaliti. Vse delo izide v 16 snopičih po 80 h.
V  založbi knjigarja J Otto izhajajo Sebrane spisy Karoline Svetle v snopičih po 30 h
V  komisiji knjigarne Fr. Rivnača izhaja v snopičih Kapesni slovnik česko-polskf, sestavil profesor F. A. Hora, snopič po 45 h. Zanimivo je pri tem, da pisatelj za ta slovnik nikjer ni mogel najti založnika, radi česar je bil primoran s pomočjo nekoliko poljskih rodoljubov založiti ga sam. Isti pisatelj je izdal v založbi A. Storcha sina v Pragi 1. 1890. Kapesni slovnik polsko-českf, ki šteje 454 str. in velja 7 K 20 h Čehi bodo torej v kratkem imeli doma dovolj potrebnih svojih slovarjev.
414
Književnost.
V vrsti „Levne illustrovane knihovnv", ki izhaja v založbi Ed. Beauforta v Pragi, je izšel H.*Sienkiewicza roman Potop. V knjižnici »Pfitel Domoviny", istega založnika, so bili uvrščeni letos romani: Car a hetman, zgodovinski roman D. L. Mordovceva. Iz ruskega prevel Jan Vagner. Obsega tri snopiče po 32 h. Snopiči 4., 5. in 6. obsegajo zgodovinski roman Karola Herloša z naslovom Černohorci. Ta zanimivi roman priporoča češka kritika vsem onim, ki se hočejo seznaniti podrobno z življenjem hrabrih Črnogorcev. V šestem snopiču je še pridejana krajša pripovedka Simona Matavulja z naslovom: Dr. Vyklous (Svrzimantia), v prevodu Jar. Kocha. 7. snopič z naslovom Bes tnatek a bes otch obsega ganljive opise iz življenja otrok, izročenih v odgojo praški najdenišnici. Pisatelj je Rudolf Jaroslav Kronbauer. 8. snopič pa obsega začetek prevoda znanega romana Jos. Jurčiča „Cvet in Sad" in sicer z naslovom V roskvetu života. Prevod je oskrbel Josef Pa vlik. Poslednje delo priporočamo zlasti vsem onim, ki se hočejo češčine učiti, ker prevod lahko primerjajo z izvirnikom.        i -f- a-
Poljska književnost.
Družba poljskih pisateljev in učenjakov v Varšavi, Lvovu in Krakovu pripravlja za tisk obširen zgodovinsko-statistično-zemljepisni opis krajin in dežel, spadajočih svoje dni v sestavo bivšega kraljestva poljskega Delo bo obsegalo šest zvezkov: I. Privislavski kraj, II. severo-zahodni kraj, III. jugozahodni kraj, IV. Galicija vzhodna i zahodna, V. Poznanj sko, VI. zvezek pa bo obsegal dopolnila. Delo bo opremljeno z zemljevidi, črteži, s slikami krajin in s portreti odličnih mož. Prvi trije zvezki izidejo vsi ob jednem v začetku prihodnjega leta, ker je večina gradiva že nabrana. Tiskalo se bo delo v Varšavi. Ostali trije zvezki pa izidejo koncem 1. L901. Dasi je nekdanja Poljska razkosana, vendar si tako vsaj duševno narod hrani svoje jedinstvo.
Sloveči še mladi pesnik Kazimierz Przervva-Tet-majer je izdal že četrti zvezek svojih pesmij z naslovom Poesye. Dalje imamo od njega delo Otschlan (propast). Fantazva psychologiczna. Dobiva se oboje pri Gebethneru in Spolki v Krakovu.
V Varšavi izhajajo podnaslovom Wyborpism zbrani spisi Zygmunta Kaczkowskega. Šesti zvezek obsega povest „Starosta Holobucki" (s pisateljevo sliko); sedmi zvezek pa povest »Grob Nieczui". Prvi šteje 219, drugi 293 str.
V Krakovu je izšla v veliki obliki (v 4°) Ksi^ga slotych myšli, sdan i maksym, z r6žnych žrodel zebral   wedlug   trešči   w   alfabetycznym  porza_dku
uložyl zebral i   wydal   w   dwoch   tomach  ks. S. J. Str. 621+629.
V  Varšavi je izšlo obširno delo, broječe 581 stranij v 4° z naslovom W nassych sprazvach. Napisali St. Bukowiecki, Wlad. Grabski, Zdz. Kor-sak, Ant. Potočki, Jerzy Ryx, Jul. Waliszewski in Henryk Radziszewski. V Benetkah pa se tiska pod uredništvom Michala Rollego znamenito delo: Wlochy. Obsegalo bo 2000 reprodukcij laških razgledov, tipov in drugih umetniških del. Izšla sta že prvi in drugi snopič.
Zygmund Gloger je jel izdajati v Varšavi llu-stroman^ Encyklopedyal Staropolsk^. Izšla sta I. in II. snopič v obliki velike osmerke. Cena jed-nega snopiča 85 kop. Vse delo bo obsegalo dvanajst snopičev in stalo po naročilni poti 10 rubljev. Ravno tam sta tudi izšla prvi in drugi snopič dela Pomniki Krakoma Maksymiliana i Stanislawa Cerchow. S tekstem dra Feliksa Kopery. Vsega dela bo 40 snopičev ter bo razdeljeno na tri zvezke. Jeden snopič stane 2 rublja.
Pisateljica A. Bardzka je izdala v Varšavi povest iz sedanjega časa z naslovom Utopista. Obsega 263 str. v 8°. Tam je tudi zagledal beli dan Syn rsemieklnika. Szkic powiešciowy. Napisal Adam K ... Šteje 391 str. v 8°.
V zbirki »Dodatek do Gazety Polskiej" je izšla v dveh zvezkih povest Klemensa Junosza z naslovom Csarne bloto (Pajajd wiejskie). Str. 178 + 158. Tu je zagledala beli dan povest W dolinie les pseudo-nima „Aspiro". Str. 156 + 160. Najnovejše delo pa je Drva lata dsiejčm nassych Karola Szajnochy v dveh zvezkih, 320 str.
V »Biblioteki dziel nyborowych" je izšlo: Zmar-twychwstanie, poviešc L. N. Tolstoja, trije zvezki 176 + 163 + 207 str.; dalje Gal^ska dsikiej oliwy. Cztery odcyty o pracy, handlu, wojnie i przysz-lošci Angelii Johna Ruszkina, przetožyl Wojciech Szukiewicz; Moja druga mlodohč^ z niewydanych pamie_tnikow Szymona Konopackiego (1816—1826); — Sslakiem wychodžcow. Wspomnienia z podrožy po Brazylii dra. Jožefa Siemiradzkiego, s przedmowa. Jul  Ochorowicza i. dr.
V  založbi Karola Miarke v Mikolowem je izšlo v 18 snopičih delo Zakasane drogi. Podrože i przygody w Tybecie, przez H. S. Landora. Knjiga obsega nad 150 slik ter velja 5 rubljev.
Marljivi potopisec Stanislaw Belza je napisal in izdal v Varšavi v založbi Gebethnera in Wolffa delo Listy se Sycylii. Lanskega leta je izdal isti pisatelj ravno tam knjigo Nad bršegami Bosny i Narenty, v kateri je hvalil na vse pretege sedanje odnošaje v Bosni i Hercegovini, s čimer pa kritikom slovanskih listov ni posebno ustregel. V popisu odnošajev Sicilije mu pač ni bilo treba biti pristranskemu.                                               i -j- a,