28 Tina Bohak: Hoc ˇem postati pevka — portret koncertne pevke, altistke Marije Bitenc Samec Knjižna monografija – Celjska Mohorjeva družba, 2018; 196 str.; 29,50 € Franc Križnar franc.kriznar@siol.net Bolj kot ne so redke monografije o živih umetnikih, četudi se prav med glasbeniki (ustvarjalci in poustvarjalci) prav v zad- njem času pojavlja kar nekaj tovrstne literature. Med njimi je nazadnje zašla na knjižne police ena takih, ki jih je spodbodla dolga in vredna umetniška pot koncertne (in operne) pevke Marije Bitenc Samec (roj. 1932). Rojena Ljubljančanka je kot pianistka pričela osnovno glasbeno šolanje v Ljubljani in ga nadaljevala na Dunaju ter v Celju (so- lopetje pri Heleni Lapajne) in Mariboru; že kot solopevka pri Elizabeti Krejči. Svoje pevsko šolanje je končala na ljubljans- ki srednji glasbeni šoli (1955–1957) in nato študirala solopetje pri Juliju Betettu na ljubljanski akademiji za glasbo. Izpopolnje- vala se je v Trstu pri Luigiju Toffolu. Na 1. Tekmovanju mladih jugoslovanskih glasbenih umetnikov je 1956 v Ljubljani osvojila 2. mesto, na Mednarodnem tekmovanju v Llangollenu (Velika Britanija, 1957) pa je osvojila 1. mesto. Do l. 1959 je bila solist- ka Opere in baleta SNG Ljubljana. Potem pa se je vse do upo- kojitve (1990) kot svobodna umetnica – samostojna kulturna delavka posvečala koncertnemu petju in snemanjem za RTV Slovenija. Nastopala je na koncertih Glasbene mladine Slove- nije in gostovala po Evropi. Bila je pobudnica in organizatorka postavitve spomenika J. Betettu pred ljubljansko Opero (v Žu- pančičevi ul. 1). Za njen glas so veljale vseskozi enotne ugoto- vitve komisij, kritikov in občinstva, da je »pevka lepega, temno obarvanega in velikega glasu«. Vse to in še marsikaj drugega lahko razberemo in poslušamo v obsežni, slikovno bogato ilustrirani monografiji in na dodani Knjižna monografija – Hoc ˇem postati pevka 29 Ocene miniaturah, kamor sodi samospev, jo v delih skladateljev G. F. Händla (arija), F. Schuberta, F. Mendelssohna Bartholdyja, H. Wolfa, S. Biničkega, M. Milojevića, E. Adamiča, J. Pavčiča, D. Švare, F. Šturma, R. Simonitija, A. Srebotnjaka, Z. Cigliča in L. M. Škerjanca spremljajo naši pianisti (ob uvodni skladbi nasto- pa še Simfonični orkester RTV Slovenija z dirigentom Antonom Kolarjem): A. Jarc, M. Sancin, Z. Lukec Car in L. Engelman. Vseh dvajset posnetkov oz. točk s te plošče (vse do 1987, ko so nastali zadnji posnetki) v obdobju 1959–1987, torej slabih trideset let, prikaže umetnico še v programskem pogledu od evropskega pa vse do južnoslovanskega in slovenskega reper- toarja. Mastering za ploščo je prispeval Miro Prljača, glasbena producentka je bila Brina Nataša Zupančič, urednici na Radiu in TV Slovenija sta Živa Emeršič in Danica Dolinar, ZKP RTV Slovenija pa vodi Mojca Menart. Portret koncertne pevske altistke Marije Bitenc Samec so v nje- nem knjižnem delu sooblikovali (poleg avtorice Tine Bohak) še Grega Rihtar (jezikovni pregled), Aljoša Vrščaj (prevod), Stu- dio ma-ma (zanj Marko Marinšek; oblikovanje in priprava za tisk), Grafika Gracer (tisk; 400 izvodov). Delo sta izdali Društ- vo Mohorjeva družba in Celjska Mohorjeva družba, d.o.o. (za založbo predsednik Jože Planinšek CM in ravnateljica Tanja Ozvatič); zaradi dodane cedejke v sodelovanju z RTV Slovenija. Altistka Marija Bitenc Samec si je svojim delom in angažma- jem na domačih in tujih opernih in koncertnih odrih zagotovo še za časa svojega življenja več kot zaslužila omenjeno mono- grafijo. Njena »dodana« vrednost pa so objave številnega in kvalitetnega slikovnega gradiva: faksimilov in fotografij (105 enot) v prav tako več kot zgledni oblikovni podobi. plošči. Avtorica T . Bohak je ob pomoči še nekaterih drugih po- drobno opisala življenjsko in delovno, umetniško pot portre- tiranke. Vse napisano in objavljeno ter posneto na kar najbolj verodostojen način prikaže ob altistki Mariji Bitenc Samčevi še vse tisto, kar jo je pripeljalo že v rani mladosti do hotenja: biti pevka! Zato tudi tak naslov knjige oz. monografije: HOČEM postati pevka! Za tem imperativnim naslovom se skriva najprej kratek CV avtorice (T. Bohak), objavljeni sta dve celotni recen- ziji (Darja Koter in Primož Kuret), potem pa je knjiga razdelje- na na pet (glavnih) poglavij: Ko spregovorijo misli (str. 16–23), Odsev duše/Poti življenja (24–85), Glasba – ogledalo čustev/Na koncertnem odru (86–99), Bogastvo zvokov in tišine/Radijska in televizijska snemanja (100–101; Arhivski posnetki v produkci- ji RTV Slovenija; 102 in Posnetki na nosilcih zvoka, 103–109) in Petje – neusahljiv vir navdiha (110–111). Sledi znanstveni aparat kot (obvezni) del podobnih monografij: Summary (112– 120), Opombe (ki očitno niso pisane oz. objavljene sproti, pod črto; 121–127), Viri in literatura (128–131), Seznam slikovnih prilog (131–137), Priloge (138; Koncertni repertoar, 138–146; Popis umetniškega poustvarjanja, 147–172; Popis radijskih in televizijskih snemanj/oddaj, 173–184 in Seznam arhivskih pos- netkov v produkciji RTV Slovenija, 185–190), Seznam posnet- kov – CD (191–193) in Imensko kazalo (194–196). Plošča, ki predstavlja umetnico Marijo Bitenc Samčevo v njeni zvočni, pevski (tonski) podobi (RTV Slovenija, ZKP) pa prina- ša še en njen cvetober. Po (le) eni operni ariji (A. Ponchielli) iz leta 1973, je tu vrsta samospevov oz. koncertnih pesmi, po ka- terih je pevska prvakinja skozi svoj več kot 30-letni umetniški staž še najbolj slovela. V pesmih, teh vokalno-inštrumentalnih