Ob obletnici smrti narodnega heroja Staneta žagarja V spomin na 17. obletnico smrti narodnega heroja Staneta Žagarja so se v soboto 28. marca zbrali prosvetni delavci kranjskega okraja na Dobravi pri Kropi, kjer je Stane žagar nčiteljeval osemnajst let. Pred slavnostno okrašeno hišo z Žagarjevo sliko se je zbralo ve6 sto prosvetnih delavcev. Zborovanje so pričeli z Internacionalo. l!'odni govor je imel predsedn.k Okrajnega društva učiteljev in profesorjev tovariš Ciril Velušček; le-ta je prebral tudi pozdravno brzojavko podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja, nato pa je v kratkih besedah orisal lik Staneta žagarja. Zboru prosvetnih delavcev sta prisostvovala tudi član CK KPS tovariš Tomo Brejc in predsednik Zveze borcev kranjskega okraja tovariš Ivan Bertoncelj-Jo-han ter še mnogo drugih zastopnikov političnih in družbenih organizacij Gorenjske. Zborovanje sta pozdravila tudi zastopnika krajevnih organizacij In pionirji osnovne šole v Lipnici. Zatem je o življenjski in borbeni poti narodnega heroja Staneta Žagarja spregovoril •pokojenl učitelj .Ivan Kocijančič. Pri ostalih toči ah proslave Sta sodelovala še mladinski pevski zbor šole »Staneta žagarja« iz Kranja in okrajni učiteljski pevski zbor »Stane Žagar«; zapela sta nekaj parti-*anskih in borbenih pesmi. Sodelovala je tudi godba Svobode * Jesenic. Zbrana množica je po končani proslavi odšla na krajevno pokopališče, kjer so zastopniki Sveta za šolstvo OLO Kranj, Društva učiteljev in profesorjev, pevskega zbora in mladinskega zbora položili vence. Popoldne so člani pevskega zbora obiskali Drago in Begunje, kjer so počastili spomin padlih talcev in borcev. Tudi tam so položili šopke in zapeli žalostinko. Proti večeru so si ogledali zanimivosti Krope, zvečer pa imeli v polno zasedeni dvorani v Kropi siavnostni koncert v čast 40. obletnice KPJ in SKOJ SJavnostni govor je imel predsednik Okrajnega odbora Zvere borcev tov. Bertoncelj - Johan. Tako so učitelji kranjskega okraja lepo proslavili obletni-o« smrti učitelja in narodnega heroja Staneta Žagarja, počastila hkrati spomin padlih za svobodo in 40-letnico KPJ in SKOJ. ZBOROVANJE PROSVETNIH DELAVCEV V ŽALCU REPUBLIŠKO TEKMOVANJE MLADIH MATEMATIKOV 18. marca se je v dvorani »Partizana« zbralo preko 200 prosvetnih delavcev iz žalske občine. Na dnevnem redu je bilo izobraževanje odraslih, delovni odnosi, proslava 40. obletnice ZKJ, ocenjevanje prosvetnih delavcev, predvajanje poučnih filmov in drugo. O izobraževanju odraslih je spregovorila pedagoška svetnica tovarišica Gabre iz Ljubljane. V preprostem, z izkušnjami potrjenem referatu je poudarila, da smo napravili pri izobraževanju odraslih že viden korak naprej. Komaj dve leti je minilo od ustanovitve prve za odrasle, a že so se pokazali uspehi, ki jih ne gre zanikati. Pri vsem prizadevanju so pa bile tudi nepravilnosti. Sola za odrasle je ponekod postala vse preveč šolska, premalo življenjska. Snov se predelava s katalogom v roki, sproti delijo ocene. Tovarišica Gabre je izrazila mnenje, da je to povsem nepravilno. Učna snov naj bo predelana v obliki razgovorov. Zavedati se moramo, da imamo pred seboj odrgsle ljudi. Ljudi, ki imajo za seboj že dosti življenjskih Izkušenj. Mnogi se togega šolskega režima ustrašijo in zbežijo iz šole. Sola ne sme biti učilnica, naj bo raje nekakšna strokovna posvetovalnica. Opozoriti pa je reba vse, ki so se vpisali v šolo, da bodo tudi izpiti. Samo tisti, ki bo na izpitih uspešno odgovarjal, bo dobil spričevalo. In tako spričevalo bo enakovredno spričevalom rednih šol. Poudarila je tudi, naj ne bodo predavatelj; izključno učitelji. Pritegniti je treba vse strokovno usposobljene ljudi. Sola je za odrasle, ki imajo pomanjkljivo Izobrazbo, uzakonjena. To je treba vpisanim pred-očit}. In ne samo to. Razložiti jim je treba, da živimo v času nebrzdanega napredka. Živimo v dobi širokopotezne mehanizacije. In kdo ji bo vsaj v malem kos? Človek, ki nekaj zna. Povedala je nadalje, da je pc»-polnoma zgrešeno fabricirati enosmerne in toge specialiste. Prav je, da pozna delavec tehnološki proces podjetja, v katerem dela. Prav pa je tudi, da pozna sosednje podjetje in še mnoga druga podjetja. Ne czkp specializacije! Delovnemu človeku, človeku socialistične družbe je potrebna široka, vsestranska izobrazba. O delovnih odnosih je spregovoril načelnik oddelka za splošne zadeve pri ObLO žaleč, tov. Robič. Dejal je, da so primeri, ko prosvetni delavci ne poznajo niti najvažnejših uredb in zakonov. Celo tistih ne, ki jim narekujejo dolžnosti in pravice. To sta dva zakona: Zakon o javnih uslužbencih in Zakon o šolstvu. Iz obeh zakonov 'je tov. Robič povzel Izvleček in ga prebral navzočim. Nato je predlagal, da bi v okviru rednega študija preštudirali ta dva zakona. Kar se tiče šolskih proslav v okviiru 40. obletnice ZKJ, je spregovoril predsednik občinskega sveta za šolstvo in ravnatelj osemletke v Žalcu tov. Božiček. Poudaril je, da je osnovna naloga vseh prosvetnih delavcev, da mladini pravilno tolmačijo vlogo in borbo jugoslovanskih komunistov. Borba ni bila in ni lahka in zato naj spozna mladina pravi lik komunista- Naj ve, da so bili komunisti prvi, ki so se zoperstavili monarhiji, da so bili prvi, ki so zgrabili puške in se uprli sovražnikom in da so bili prvi pri izgradnji nove, socialistične Jugoslavije. V vsakem kraju je dovolj starih komunistov, ki so žive priče kraljeve diktature in neustrašene borbe v času druge svetovne vojne. Povsod, v šoli in zunaj med množičnimi organizacijami izrabljajmo priliko In tolmačimo veličastno zgodovino ZKJ. Seveda, je poudaril tov. Božiček, pa moramo biti tudi sami dobro seznanjedi z gradivom. Dolžnost slehernega prosvetnega delavca je, da pomaga mladini, da bo povsod in ob vsaki priliki živo tudi sama sodelovala. Naj ne bo nikogar, ki bi stal ob strani., Največjo zaslugo za ureditev današnje stvarnosti pa ima prav gotovo Partija. In lepo se ji bomo oddolžili, ako se bomo aktivno vključili v to veličastno proslavo, v to pomembno politično, gospodarsko in kulturno manifestacijo naše dežele, je končal tov. Božiček. O ocenjevanju prosvetnih'delavcev je spet spregovoril tov. Robič. V začetku bodo gotovo nastale težave, ki pa jih bo treba v najkrajšem času premostiti. Inšpektorati, ravnateljstva in šolski odbori bodo prevzeli našo veliko odgovornost. Vsako napako, pa naj bo to v pozitivnem ali negativnem smislu, bo težko, zelo težko popraviti. Zavod za pospeševanje šolskega poučnega filma je predvajal dva poučna barvna filma. Prvi je bil s tematiko NOB, drugi iz življenja v ptirodi. Oba sta bila zares kvalitetna in so ju navzoči nagradili z Iskrenim aplavzom. Vsi sp bili mnenja: Našim otrokom čftnveč kvalitetnih filmov! Popravljena , uredba o brezplačnem kurivu in stanovanju za prosvetne delavce na podeželskih šolah je vzbudila največ negodovanja. Nekateri kraji so z uredbo o novogradnji in nacionalizaciji zgradb zadoblli »mestni značaj«, pri vsem tem pa ne bodo vsaj približni podobi mesta niti od daleč podobni vsaj še petdeset let. Učitelji v teh krajih nimajo prav nobenih mesenih bonitet in zato so bili enotnega mnenja, da je uredba v tej postavki krivična. Zborovanje je bilo zelo koristno, saj so bile na dnevnem redu same aktualnosti. Drago Kumer Pri tekmovanju mladih matematikov-srednješolcev iz vse Slovenije, ki je bilo 5. aprila v Ljubljani, so bile najboljšim podeljene tele nagrade: Ena prva nagrada Janezu Lesjaku iz III. razreda gimnazije v Kočevju. Štiri druge nagrade; Borutu Gogali iz III. razreda I. gimn. v Ljubljani, Karlu Vukoviču iz II. razreda gimn. v Trbovljah, Mladenu Grosu iz IV. razreda IV, gimn. v Ljubljani in Janezu Kramarju iz IV. razreda gimn. v Novem mestu. Pet tretjih nagrad: Valentinu Kalanu iz II. razreda gimn. v Kranju, Jožetu Vrabecu iz IV. razreda IV. gimn. v Ljubljani. Ranku Todoroviču iz II. razreda gimn. v Kranju, Primožu Bradaču iz II. razreda I. gimn. v Ljubljani in Egonu Zakrajšku iz III. razreda gimn. na Jesenicah. Razen tega bo prejelo 15 udeležencev tekmovanja knjižne nagrade. Tekmovanje je pripravilo Društvo matematikov in fizikov LRS. Ljubljanski vajenci tekmujejo , ob 40-letnioi KPJ V nedeljo 29. marca popoldne je bila v prostorih Vajenske šole za trgovinsko stroko v Ljubljani posebna slovesnost. S prireditvijo, sl je obsegala tudi kulturni program, so bila zaključena medvajeraska tekmovanja delavsko - obrtne mladine; le-ta je pomerila medseboj-le sile skozi vrsto tednov na športnem področju in v šahu. Naravno, da je ljubljanska vajenska mladina napolnila dvorano do kraja in da So bili tekmovalci — zmagovalci deležni iskrenega priznanja. Tekmovanje samo je bilo organizirano v počastitev 40-let-nice KPJ in SKOJ, v svojem bistvu pa je bil s tem tekmovanjem izpolnjen le del ostalega programa, ki ga bodo uveljavile šole v nadaljnji vrsti mesecev tega leta. Mladina je tekmovala v nogometu, malem rokometu, namiznem tenisu, v streljanju z zračno puško in šahu. Pri tekmah so sodelovali vajene; avtomehanske, čevijar-ske, trgovinske, lesne, raznih strok in kovinske stroke. Ne bo nas začudilo, da je imel pripravljalni odbor, sestavljen iz zastopnikov šolskih komitejev LMS, polne roke dela] in tudi nas ne b,o presenetilo, rta Je bilo v učilnicah, na streliščih in na športnih igriščih vprav te tedne zelo živahno, saj je zajelo tekmovanje več sto mladih tovarišev in tovarišic. Kratka analiza tekmovanja brž pove, da je tekmovanje med vajensko mladino zelo lepo uspelo. Nikakor ne gre prezreti, da se je športno udejstvovanje med mladino v tem času precej razmahnilo. Vsega odobravanja vredno je, da so se mladinska vodstva med seboj močno zbližala, posebno razveseljivo pa je tudi, da so prav ta tekmovanja iz tedna v teden dokazala, da imamo v vajenski mladini dragocen športni kader s sposobnostmi, ki j ih bo kazalo vsekakor naprej razvijati. Dejstvo je, da so mladinci, ne glede na šolo. vložili v priprave, v tekmovanje samo mnogo truda, da pa so se tudi izkazali v resnosti, discipliniranosti, bor- benosti in v pravem športnem duhu. Ob tej ugotovitvi nič ne • spremeni, da so vsa prva mesta osvojili vajenci kovinske in eiektro-stroke. Navzlic soraz-merno skromnim možnostim so se izkazali tudi čevljarji In ostali V streljanju so dosegli kovinarji 760, razne stroke 661, av-tomehanska 566, lesna 492 in čevljarska 489 krogov. Vsekakor lepol No. tekmovali ja je sedaj konec. Potem, ko je predmetni učitelj tov. Ivo Iršič s kovinske šole obširno obrazložil rezultate, je prejela mladina pokale, diplome in darila, kar vse bo rfedvomno ugodno vplivalo za akcij© take vsebine v bodoče. Vso zahvalo zaslužita ob tej priložnosti Občinski komate ZK — Vič in Tajništvo za prosveto OLO Ljubljana, ki sta s svojimi prispevki omogočila obdaritev. Ako zapišemo, da je v kulturnem programu pozdravil mladina rvrpdsedn ilr šolskesa komite- ja IMS s kovinske šole tov. Jože Pipan, da je nadvse osvajajoče govoril predsednik komiteja LMS s trgovinske zbornice Peter Bonča, da je žela viharno priznanje za svoje izvirne pesmi vajenka trgovinske šole Amalija Gobec in še, da so vzbudile pozornost Ifpo podane recitacije, deklamacije in glasbene točke — potem se sama od sete izlušči trditev, da je mladina; na pravi poti. V. D. Učitelji in profesorji celjske občine so zborovali 21. marca so se zbrali učitelji in profesorji šol v celjski občini, da bi proslavili! 40-let-nico Komunistične partije Jugoslavije im SKOJ. Zborovanje je vodil društveni predsednik Juro Toplak iz Vojnika. Uvodoma je Zavod za proučevanje šolskih filmov predvajal razne poučne filme. Nato je društveni predsednik posvetil prve minute zborovamja spominu pred kratkim umrlega tovariša Josipa Brinarja, vzgojitelja in pisatelja. Spomnil se je tudi tovariša Joška Trobeja. ki je pred kratkim praznoval svojo šestdesetletnico. Nato je čestital vsem tovarišicam, in tovarišem, ki so uspešno položili strokovni izpit. Tovariš predsednik je nadaljeval: »Zborujemo v času, ko vsi naši narodi praznujejo 40-let-nieo delovanja Kiomunisiične partije Jugoslavije in SKOJ. To je velika obletnica, ob kateri se spominjamo težkih naporov, dolgotrajne borbe in mnogih svetlih likov, ki so žrtvovali življenje in vse svoje moči, se spoprijemali surovimi in neljudskimi režimi, da so priborili svobodo, ki j® mi zdaj uživamo. Ta doba pomeni težak boj delavskega razreda posebno od takrat, ko je Komunistična partija Jugoslavije pod vodstvom maršala Tita odigrala svojo zgodovinsko vlogo v ilegalnem delu v naši borbi in revoluciji in v socialistični graditvi naše domovine, v kateri je skovala enotnost vseh naših narodov. Obletnica daje slavnostni poudarek našemu današnjemu zborovanju,« Nato je zastopnik občinskega komiteja Zveze komunistov tovariš Adi Marčič govori! o pomenu praznovanja 40-letnice delovanja Komunistične partije Jugoslavije in SKOJ. Popoldan so si pžPsvetni delavci celjske občine ogledali Tovarno emajlirane posode in Cinkamo, zvečer pa so se zadržali v telovadnici II. osnovne šole na družabnem večeru. Bil |e ljudski učitelj.., (Govor tovariša Ivana Kocijančiča na velikem zborovanju prosvetnih delavcev na Dobravi pri Kropi 28. marca 1959 ob 17. obletnici smrti narodnega heroja Staneta Žagarja) »Razumč se, da rojevanje novega sveta in novih oblik ni in ne more biti brez bolečin, brez drame in brez trpljenja kakor je vedno bilo z vsem velikim, kar se poraja in ustvarja v življenju in v družbi.« Program ZK Na današnji dan pred 17 leti je padel v boju z okupatorjem v loških hribih uHitelj, Politik in narodni heroj Stane Žagar. Padel je v boj« za ide-ale, za katere se je boril vse svoje življenje, kaierim je Podredil svoje osebne interese, za katere je bil pripravljen žrtvovati vse in je tudi bsie žrtvoval. Stane Žagar je Padel v boju za svobodo, v boju za. osvoboditev od slehernega izkoriščanja — nacionalnega in socialnega. Rodil se je v Žagi pri Bov-eu 19. februarja 1896. Njegova mati je bila vzgojiteljica. ^udi sam je želel postati Vzgojitelj. Po maturi na uči-Rtijišču je moral na bojišče. Težki dogodki in vojne strahote v prvi svetovni vojni so biit poglobili ljubezen do človeka. Sklenil je, da se bo vse življenje boril za osnovne Pravice ponižanih in razža- lienih. Po končani vojni se je pri-O^flsil kot prostovoljec na Kovaško. Ob plebiscitu je bil Učitelj v Zrelcu na Koroškem. rid tam je bil premeščen v Rrško, kmalu zatem pa v Gorje pri Bledu. Leta 1922 je •tl vhaenovan za učitelja- upravitelja na Srednji Dobravi. Čeprav je bil Stane Žagar na vseh svoijih službenih mestih izredno delaven, je vendar svoje delo razširil in poglobil zlasti v času bivanja na Dobravi. Obe tedanji vladajoči Mranki sta ga sicer gkušali vpreči v svoj politični voz, a on je to dosledno odklanjal, kar mu je prinašalo mnogo osebnih težav. Toda. človek neupogljivega duha in prepričanosti v pravilnost svojih nazorov, kakršen je Žagar' bil, ni klonil ne pred policijskim nasiljem ne pred materialnimi ugodnostmi, ki so mu jih ponujali. Imel je pred seboj jasen program za delo v šoli, za gospodarski, politični in prosvetni dvig na vasi, zato se na drugo hi oziral, ne glede na številne ovire. Žagarjevo delo v šoli je bilo napredno. Ni se strinjal z reakcionarnimi pedagoškimi metodami, ki sm.o jih podedovali še iz stare Avstri-ie in ki niso ustrezale zahtevam novega časa. Neposredni stik . z učenci; njihovo pritegovanje k odločanju o izbiri učne snovi in njene obdelave; izredno aktualne delovne knjige, v katere so učenci zapisovali vse važnejše dogodke iz sfooje okolice; sodelovanje učencev v odborih, ki so jih volili iz svojih vrst za urejanje raznih šolskih vprašanj in razne druge demokratične oblike so izoblikovale Žagarju posebno metodo, s katero je vzgajal novi rod za nove naloge. Delo v šoli ni bilo zanj samo naloga, naučiti mlade ljudi pisati, brati in računati; njegovo delo je imelo višji cilj — želel je vzgajati mladi rod za življenje, in to za boljše življenje, kakor ga je živel naš človek v preteklosti. Tak način pouka je seveda zahteval od njega velikih na-porov in velikega znanja. Učence ie navajal na razmišljanje o življenjskih pojavih, bil jim je mentor in jim dajal pojasnila na vsa vprašanja. Tako je vzbujal pri njih zaupanje, približali so se mu in ga vzljubili kot očeta. Na-čitanost in temeljita politična podlaga sta mu omogočali, da so bili njegovi odgovori in notasmla vedno jasni, prepričfhh in znanstveno točni. Dela v šoli ni podcenjeval. v učencih je gledal ljudi, ki jim bo bodočnost naložila na ramena velike odgovornosti v poklicu, v družini, v družbi. Zato njegovo delo v šoli ni bilo strokov-njakarsko ozko, temveč življenjsko,. usmerjeno v življenje. Poseben problem je pomenila Žagarju tradicionalna zapuščenost pošolske mladine. Zavedal se je, da moderna družba zahteva od človeka več, kakor mu more nuditi samo osnovna šola. Zato je ustanovi! kmetijsko nadaljevalno šolo, zimske tečaje za gospodinje in Ljudsko univerzo. Vsem tem naloggm se je posvečal kot organizator in predavatelj in skušal oborožiti mladi rod in vse, ki so stremeli k napredku, za njihove bodoče naloge. Tako so na Dobravi predavali številni strokovnjaki. Žagarju pa je uspelo, da je bil obisk predavanj z Dobrave same in iz okoliških vasi vedno rekorden. Posebnost teh predavanj je bila v tem, da so ne samo strokovno vzgajala poslušalce, Žagar je hotel doseči več. Z izbiro predavateljev in predavani je dosegel, da so se vsi poslušalci seznanjali s krivicami starega družbenega reda in da so prediavatelji odpirali nove poglede na pravičnejšo rešitev gospodarskih, socialnih, poffltit&nih jin drugih družbenih vprašanj. Temeljno jedro vseh predavanj, razgovorov in razmišljanj je bilo: kmet in delavec sta sužnja kapitala, ki ju izrablja in ju bo izrabljal vedno bolj. Rešitev iz te sužnosti je samo v združitvi vseh zatiranih v njihovi skupni borbi proti krivičnemu družbenemu redu, v zrušenju tega reda in v vzpostavitvi takih družbenih temeljev, ki bodo upoštevali interese delovnega človeka. Taka vzgoja mladega rodu je dala bogate sadove, ki so se kaj kmalu pokazali, ko je v času narodnoosvobodilne borbe ves mladi rod šel za Žagarjem v neizprosen boj z okupatorjem. Toda človeku Žagarjevega formata ni moglo zadostovati samo delo v šoli. Njegov temperament, njegovo znanje in politična dejavnost so zahtevali širše področje dela. Zato je razvil izredno aktivnost v delu na vasi. Spoznal je, da mu rrmrajp za uspešno delo stati ob strani predani tovariši. Našel jih je v Ivanu Bertonclju - Johanu in Ivanu Križnarju, Resmanu in drugih, s katerimi je skupno in z uspehom izvedel mnoge naloge. Ti tovariši so bili tudi prvi člani krajevne partijske organizacije, ki je dala številne partizanske in partijske kadre in ima največ zaslug za uspešen razvoj ljudske vstaje v teh krajih. Izredne uspehe je doseglo tudi Društvo kmečkih fantov in deklet, v katerem je uspelo Žagarju zbrati mladi svet, ne glede na politično prepričanje, in ga v veliki meri prevzgojiti v napredno usmerjene ljudi. Ustanovitev nabavno - prodajne zadruge, sadjarskega . društva, drevesnice, sušilnice za sadje, organiziranje množičnih akcij za popravila poti na železniško postajo in dovoznih poti na Dobravo, organizacija priprav za vodovod itd. — vse to so številni dokazi Žagarjeve izredne gospodarsko-politične dejavnosti. Vsem tem akcijam pa je umel in uspel vedno dati politični poudarek. V kranjskih tekstilnih tovarnah je izbruhnila stavka. Politična oblast je podprla izkoriščevalce — tovarnarje. Z vse mogočimi brutalnimi sredstvi so stavko zadušili, vodilne delavce pa odpustili. Ti odpuščeni delavci so v Stražišču pri Kranju osnovali lastno podjetje, ki se je nato po mnogih političnih nasprotovanjih z Žagar-Resmanovo pomočjo preselilo v Otoče. Tarp je zadruga tekstilcev dobi/a nove člane, ki so jo moralno in materialna podpirali vsa leta njenega obstaja. Žagar je mnogo razmišljal tudi o delu v učiteljski stanovski prganizach I, zlasti v radovljiškem okraju, kjer je najbolje poznal razmere in ljudi. Stanovski tovariši so mu zaupali in ga izvolili za predsednika okrajnega učiteljskega društva. Tam je še razširil in poglobil svoje pro- svetno delo. Bili so prav tedaj časi ostrih političnih borb. Upravno - politične oblasti so dušile vse napredne ideje. Ker tovariš Žagar ni našel pri članih pravega razumevanja, je podal ostavko na predsedniško mesto. Njegovo delo na Dobravi J® imelo oporo v tukajšnjih ljudeh, predvsem pa v Komunistični partiji in številnih njenih vodilnih tovariših,^ ki so se stalno oglašali pri Žagarju in ga utrjevali v njegovih načelih ter mu stali ob strani, kadarkoli je potreboval njihovo pomoč in nasvete. Ni dvoma, da bi Žagarjevi uspehi ne bili tako številni, ko bi ne bila Komunistična partija tista, ki mu je dajala jasno opredeljene poglede na vst družbena vprašanja, pa najsi so bila to Mrokovno-vzgojna ali pa s političnega področja. Ves čas je bil povezan tudi s komunisti iz delavskih središč radovljiškega in kranjskega okraja. Njegov dom je. bil stalno žarišče najnaprednejših političnih delavcev s v ste Gorenjske. Tam so nastale številne partijske organizacije, ki jim je bil ustanovitelj in vzornik. Zadnja leta na Dobravi je tovarišu Žagarju zagrenila politična oblast. Doživljal je zasledovanja orožnikov, policijskih agentov, preiskave na. domu in podobno. Leta 1938 so bile volitve za državni zbor. Žagar je oddal svoj glas za opozicijo. Voditelji JRZ-režima so nato stalno zahtevali, da mora Žagar z Dobrffr ve. Šolska oblast ga je leta 1940 prestavila v selške hribe. Takrat je imel pet suoijiH (Nadaljevanje na 2. strani) Glasbena vzgoja v osnovni šoli Novo poslopje Trgovske vajenske šole v Celja Bil le ljudski učitelj.. (Nadaljevanje s 1. strani) Otrok v kramifski gimnaziji, zato se ni uiktcnM. Dobil je po petih dneh drug dekret, da je odpuščen iz državne službe. Tega ni mogla preprečiti niti podpisna akcija, naj Žagar ostane na Dobravi, ki so te h priključili vsi prebivalci. Tovariš Žagar je bil živahnega temperamenta, v zasebnem življenju ljubezniv in dober družabnik. Imel je lepo knjitrnicd z izbnmo vsebino. Tovariši, ki so ga poznali, ga opisujejo kot človeka, vrednega največjega zaupanja. Bil je z vsakomur, otrokom in odraslim, ljubezniv, 'mu svetoval, ga opozarjal na nepravilnosti in ni delal ni-kakih ratzMfc v občevanju 3 preprostim delavcem ali izobražencem. Zato jig vxikega obiskovalca prav kmalu minil strah, da govori s človekom, ki naj bi bil visoko nad njim. Razumljivo /e, da so ga otroci in starši v zljubili. Ko je v zadnjem času njegovega bivanja na Dobravi klicalo okrajno sodišče starše in otroke na zasliševanje, hoteč dobiti izjave proti njemu, je bil dosežen prav nasprotni učinek: vse izjave so bile izredno pozitivne Za Zaganja m za njegovo delo. Kmalu po okupaciji se je tovariš Žagar vrnil na Gorenjsko kot član Glavnega štaba. Vrnil se je, da bi nadaljeval politično delo, ki je pokazalo takoj v začetku vstaje bogate sadove. Kjerkoli je bil Žagar preje, kjer koli je ustanovil partijsko organizacijo, povsod tam so bili partizanski borci in partizanske enote. Partijska konferenca na Jelovici pod Žagarjevim vodstvom v juliju 1941 je dala smernice za organizirano vstajo ng Gorenjskem, utrdMki je partizanske vojaške enote in politično vod- stvo. V zimi 1941-42 je bodril borce, jih voditi od zmage do zmage in jih učil, da morajo v težkih časih ostati s svojim ljudisttvom: ne sme jo ga zapustiti, ne smejo mu vzeti vere v njegovo pravično borbo. S svojo legendarno skromnostjo, trdnostjo, vztrajnostjo in predvsem s svojim osebnim zgledom je bil vedno vzor borcem, in aktivistom Gorenjske. Z junaško smrtjo pa je potrdil svoje življenjsko delo. 27. marca 1942 je padel v junaškem proboijki obroča, ki ga je okrog borcev oklenil okupator, da bi uničil udar- no moč gorenjskega partizanstva. Izdaja je žela bogato žetev. Med padlimi borci je bil Stane Žagar, ljudski učitelj, organizator ljudske vstaje na Gorenjskem, član Globnega štaba, član CK KPS in narodni heroj. Žrtev je bila velika, a bila je seme za novo rast osvobodilnega pokreta, za nove zmage. Tovariš Žagar se je žrtvoval za veliko bodočnost. Njegovo delo je vgrajeno v temelje naše nove države. Zato nanj in na njegovo delo ne more obledeti spomin. Mislim, da je prav, če osvetlim velik preokret v glasbeni vzgoji po nastavitvi specializiranih pedagogov za glasbo na osnovnih šolah. Doslej je poučeval glasbo do petega razreda (v najboljšem primeru) razredni učitelj. Gimnazijski glasbeni učitelj je bil odrezan od osnovnih razredov, poučevai je v štirih razredih nižje gimnazije, z višjo gimnazijo pa ni imel drugega stika kot pri vajah z zborom, katere pa so poseča-li tudi samo izbranci. Kontinuitete glasbene vzgoje ni bilo moč ustvariti sistematično niti od prvega do osmega razreda niti v štirih razredih višje gimnazije. Sedaj pa je dana možnost tesnega sodelovanja učiteljstva z glasbenim pedagogom. Le-ta lahko svoj koncept razvije preko osmih razredov in daje nasvete glede načina dela in pesemskega materiala za prve razrede, poleg tega pa nadaljuje svoj pedagoški program dalje do osmega razreda. Program vsebuje tri vzgojne skupine: 1. Vzgoja k veselju do muziciranja. 2. Poslušanje glasbe. 3. Posredovanje osnovnih pojmov nauka o glasbi. Prva naloga ni težka, če je na delu umetniško nadarjen glasbenik... Mu&citranjle osvaja, pa naj je zaživela glasbena misel iz še tako skromne Na vrsti so posebni vzgojni domovi Na nedavni seii Sveta za prosveto OLO Ljubljana so kot glavno točko dnevnega rddia obravnavala problematiko posebnih vzgojnih domov. Seje so se udeležili tudi predstavniki teh domov s področja ljubljanskega okraja in pojasnjevali najbolj pereča vprašanja glede finančne možnosti, ki se vedno bolj odpirajo tudi za to zvrst naše vzgojne problematike. Posebni vzgojni zavodi so namenjeni vzgoji in izobraževanju tiste mladine, pri kateri se je zaradi motenj v razvoju (gluhi, slepi, invalidni in duševno nerazviti) ali zaradi nepovoijnih vzgojnih, socialnih in zdravstvenih razlogov, pojavila potreba po posebnih vzgojnih prijemih. Na Območju ljubljanskega okraja je za tako mladino sedem zavodov: Zavod za gluho mladino, Zavod za slepo mladino, Vzgojni zavod Janeza Levca (ti trije so v Ljubljani), Dom za invalidno mladino v Kamniku ter vzgajaližča v Smledniku, Logatcu in Višnji gori. Samo Vzgojni zavod Janeza Levca sprejema mla- dino le z območja okraja LjubUjiana, v:(i ostii našteti po edukaciji tudi te vrste mladine in pa predlog, naj bi notne podobe. Kako čudovito sledi mladina, če zasluti pristno glasbeno občutje in utemeljeno zahtevo! (Zato je selekcija v tej smeri na strokovnih glasbenih šolah umestna; saj prepreči glasbenim obrtnikom zelo škodljivo delovanje. Spomnimo se samo odnosa do te umetnosti pre-nekaterega izmed tistih, ki jih je v mladosti učil tak tehnični izurjenec.) Vselje do petja lahko razvijamo le v zgočbah mladosti, ker razni kompleksi kasneje znatno otežkočijo vzgojo k petju. Poslušanje glasbe, druga točka vzgojnega programa, se začne v neštetih variantah, od petja pesmic pa do igranja raznih instrumentov že v prvih razredih. Posebno v mestu, kjer je skoraj v vseh razredih po nekaj učencev glasbenih šol, je lahko organizirati male koncerte že kar tam. V večjem obsegu te mogoč tudi skupen obisk koncertov, in to takih, ki jih- izvajajo prav tako mladi talentirani dijaki. Če glasbeni pedagog predhodno obrazloži skladbe in pripravi otroke do boljšega sodelovanja, morejo /e-ti odnesti globoke in trajne vtise s prireditve. Imeli smo nedavno priliko opazovati 400 otrok osnovne šole Vrtače, Ledine, Poljan in še Rakovnika na koncertnem nastopu. Kako disciplinirano in intenzivno so sledili nastopu naše šole! Tako se res sistematično vzgaja mlada bodoča koncertna publika. Kako škoda, da po 15 letu starosti ta vzgoja preneha! To je problem, ki ga bodo ponovno prikazali in rešili za to poklicani šolniki na najtvišH stopnji našega glas- zavodi pa imajo republiški, piri zidavi novih posebnih benega šolstva. Ne da se pri- EZŠLE SO OBJAVE SVETA ZA ŠOLSTVO LRS z razpisom prostih uslužbenskih mest za učno in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih ustanovah v LRS. Te dni bodo Objave prejele vse šole. SEKRETARIAT sveta za Šolstvo lrs značaj. Poleg teh zavodov obstajata še pomožni šoli v Trbovljah in Hrastniku za šolanje duševno nerazvitih otrok iz ožje okolice. O vseh teh zavodih je podrobno poročala predsednica komisije za posebne vzgojne domove pri Svetu za prosveto OLO Ljubljana tovarišica Ziherlova. Povsod je zelo pereče vprašanje pomanjkanje primernih prostorov in pa vzgoja učnega kadra. Za obnovo oziroma zidavo novih poslopij je potrebno čimprej pripraviti načrte in predloge. Ko' je govorila o vzgajališčih, je tov. Ziherlova dejala: »Razvojna pot naših vzga-jališč ni bila lahka. Poznavanje te poti nam pojasni marsikaj, kar danes v naših vzga-jališčdh grajamo. Vprašamo se: ali je kadrovska stalnost v takih pogojih mogoča? Večne selitve, nemogoči delovni pogoji, slaba stanovanja, pri vsem pa reševati najtežjo pedagoško problematiko in vse brez prave perspektive. Ma-karenko ie zapisal v svoji Poemi: Lahko je živeti in delati, če imaš ' upanje, da bo jutri lepši dan... Toda sko-ro vsem tistim pedagogom, M' so se ukvarjali pri nas z njegovim poslom, je vera v lepši dan opešala in odšli so na delo v normalne šole. Zato stojimo danes pred zelo resnim problemom, da se od vzgajališč zahteva več, kot pa v danih delovnih po-go,jih zmorejo. Če jim ne bomo najresneje pomagali, bo opešalo še to, kar je.« V razpravi je bila med drugim poudarjena potreba vzgojnih zavodov upoštevali, da morajo biti le-ti zaradi njihovega načina dela v bližini večjih industrijskih središč. Posebna komisija bo pregledala še podrobneje problematiko vsakega zavoda posebej in izdelala enoten perspektivni načrt dela. mer jati učinek žive glasbe z reprodukcijami na ploščah, radiu in po magnetofonu. Zato so prav v tem pogledu na boljšem pedagogi šole, ki imajo glasbeno sobo ž instrumentom. Razmotrivanju prvih dveh nalog sledi posredovanje na- uka o glasbi, razvijanje slušne predstave enostavnih notnih primerov do a-vista petja šolskega pesemskega materiala. (Kako važno za kasnejše udejstvovanje v amaterskih zborih!) Le škoda, da nimamo še učbenika, ki bi poleg sistematično urejene učne snovi imel tudi primere ie jugoslovanske in svetovne glasbene literature za ilustracijo. Menda je glasba prav edini predmet, ki nima še priročnika. Letos ima Srednja glasbena šola v Ljubljani možnost neposrednega stika s svojimi absolventi, ki poučujejo na osemletkah. Šola je presenečena, da je bilo možno v nekaj mesecih vzgoje v taki meri zainteresirati otroke višjih razredov osnovnih šol za obisk šolskih nastopov Srednje glasbene šole. Prostovoljni priglasitvi je sledilo izredno disciplinirano poslušanje programa. Prav zanimiv je ostali odziv, ki smo ga študijsko obravnavali že tudi lani: raz- merje Učiteljišče : Gostinska šola 0:32. Res je Učiteljišče verjetno že abonent koncertov Slovenske filharmonije, vendar smatramo udeležbo Gostinske šole za izreden pedagoški uspeh profesorice angleščine, ki je velik poznavalec glasbene umetnosti. Isto smo zabeležili na TSŠ, na Srednji gradbeni šoli, na Srednji zo-botehniški in nekaterih drugih šolah. Odnos absolventov Srednje glasbene šole, sedanjih pedagogov glasbe na osemletkah. do Srednje glasbene šole, do šole, ki jim je posredovala znanje, je, mislim, naposled tudi visok moralen moment, ki potrjuje, da pedagogi SGŠ in njeni mladi absolventi prodirajo v bistvo: glasbo učiti z glasbo, ne pa z njenimi sredstvi, samo s teorijo. Vida Hribar Jeraj Publikacije Združenih narodov o šolstvu Organizacija Združenih narodov je v zadnjem času izdala več publikacij., ki obravnavajo vprašanja s področja prosvete in šolatva v posameznih državah ter o stanju šolstva na sve-tu. Tako navaja pred kratkim objavljeni »Svetovni prosvetni pregled«, da od skupnega števila šoiLoobveznih otrok na svetu — 550 milijonov — samo 250 milijonov obiskuje kako šolo in v njej dobiva osnovno izobrazbo. Posebno j© nizko ševilo deklic, ki hodijo v šolo* V tem pogledu je najslabše stanje v deželah Afrike in Azije, nekoliko bolje je v Južni Ameriki, medtem ko je vprašanje splošnega izobraževanja najbolje urejeno v Evropi, Severni Ameriki in Avstraliji. Organizacija Združenih narodov je objavila tudi poročilo o šolski reformi v Jugoslaviji* To poročilo, ki je izšlo v angleščl- Obvestilo Prosimo prosvetnega delavca — učitelja ali profesorja, ki je v četrtek 28. I. 1959 kupil pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani 24 kom. »Srbskohr-vatsfcih čitank«, da to javi na OLO tajništvo za prosveto — Ljubljana — Kresija, III-71. hi In francoščini, prinaša podatke o pomoči Organizacije Združenih narodov naši državi v tem, da je dala na razpolago dokumentacijski material o šolskih sistemih v drugih deželah, kakor tudi z organizacijo znanstvenih potovanj naših prosvetnih delavcev v tuje države z namenom proučevanja tamkajšnjih šolskih sistemov. Posebna publikacija prinaša gradivo z Mednarodne konference o javnem Izobraževanju, NATEČAJ za štipendije irancoske vlade za poletni tedaj francoskega jezika, ki: bo julija in avgnsta letos v Grenoblu Pravico udeležbe pri natečaju Imajo učitelji francoščine na fakultetah, srednjih, strokovnih in drugih šolah. Prošnji je treba priložiti: — overjen prepis diplome, — priporočilo ustanove, v kateri je prosilec zaposlen, — štiri fotografije. Prošnja mora vsebovati življenjepis, šolske kvalifikacije, pregled dosedanjega dela v službi, seznam objavljenih strokovnih del, naslov stanovanja in podrobne informacije o prejšnjih bivanjih v tujini. Prošnjo kolkovano s 30 din je vložiti do 30. aprila 1959 pri Svetu za kulturo in prosveto LRS, Ljubljana, Zupančičeva 3-III. Končali so s študijem Programa ZK Učteljski zbor v Mengšu j* imel 12 študijskih sestankov, redno vsak drugi četrtek. Najprej smo obdelali zakon o šolstvu In zakon o šolskih odborih. nato pa po posameznih poglavjih celoten Program. Držali smo se začetnih navodil, po katerih naj bi prosvetni delavci predelali Program kot učiteljski zbor. Udeležba je bila skoraj vedno 100-odstotna, tovariši iz Ljubljane, ki se v službo vozijo, pa so ostali vsak drugi četrtek tu. Ves študli Programa je silno vestnoi nazorno in razumljivo vodil tovariš Gorjup. Zelo ' verjetno se ne bi naši prosvetni delavci seznanili s Programom tako, kot so se. če bi se vključili v terenski študij. Vsekakor se bo to moglo vidno odražati v učaovzgojnem delu učiteljstva. S tem bo pa izpolnjen tudi namen študija. Z nami je ves čas delal tud! upravitelj trzinske šole, tako da nas je bilo vedno zbranih 16 do 19. Tovarišu Gorjupu, predsedniku sveta za šolstvo bivše občine Mengeš, pa smo dolžni vse priznanje za nesebičen trud In požrtvovalnost. L. 6. ki je bila lani v Švici. Tam je poudarjeno, da v zadnjih letih mnoge države stremijo za tem, da bi šolsk® programe vskladi-le z novim gospodarskim, tehnološkim in Industrijskim razvojem. Na omenjeni konferenci so predstavniki 71 držav poudarjali, da bi moralo osnovno Izobraževanje v večji meri vzgajati bodoče proizvajalce, kot jih zahtevata sodobna industrija in trgovina. Te ugotovitve so dobili na osnovi anket in poizkusov v raznih državah. Učenci žalske osnovne šole nrejajo šolsko dvorišče Za hitrejšo rešitev stanovanjskega vprašanja prosvetnih delavcev V začetku februarja letošnjega leta je Sekretariat Centralnega odbora našega Združenja predal Sekretariatu Zveznega izvršnega sveta za prosveto h* kulturo analizo stanovanjskega vprašanja prosvetnih delavcev; hkrati z analizo je bila izročena tudi zahteva, naj bi našli način za reševanje stanovanjskega vprašanja prosvetnih delavcev in določili obveznosti ljudskih odborov v tem pogleda. Kot znano stoji danes to vprašanje na mrtvi točki in fo uslužbenci nekaterih drugih strok v primeri s prosvetnimi delavci na boljšem. Zlasti j« težak položaj prosvetnih delavcev, kj gredo v pokoj na podeželju. Ti praktično včasih ostanejo brez stanovanja. Sekretariat Centralnega odbora Združenja je tudi predlagal, naj bi rešili vprašanje hitrejšega napredovanja tistih Prosvetnih delavcev, ki uče na šolah, a so se udeležili NOB, podobno, kot je to urejeno v drugih administrativnih strokah. inleozivno izpopolnjevanje prosvelnih delavcev v celjskem okraja Zakon o eolstvui ki je bil lansko leto sprejet v Zvezni ljudski skupščini, je nakazal osnovne temelje našega na novo urejenega šolstva. Osnovni cilj je bil, šolo približati in prilagoditi zahtevam bujno razvijajočega se družbenega, gospodarskega in političnega živ-Sjenja socialistične stvarnosti. To delo ni bilo lahko in ne neodgovorno, saj je bilo pri tem treba poseči tako v samo organizacijsko strukturo, še bolj pa v vsebinsko stran celotnega notranjega dela in življenja šole. Mnogi so bili mnenja, da smo reformo izvedli že s samo organizacijsko spremembo, ko smo namesto dveh vrst šol osnovnega obveznega izobraževanja napravilj enotno osnovno šolo. Pri organizacijskem spajanju osnovnih šol z nižjimi gimnazijami je bilo relativno še najmanj dela in uporabljenega truda, čeprav tudi v tem pogledu ni šlo povsod vse gladko od' rok. Mnogo več intenzivnih lu ustvarjalnih naporov ho potrebno še v bodoče vložiti v vsebinsko bogatenje oblik in metod razrednega pouka, izven-šolski dejavnosti učencev ter v oplajanje resnično humanih in načelnih odnosov med, učnim kadrom'samim kakor tudi med afcšteljstvom in učenci. IZOBRAŽEVANJE — VAZEN CINITELJ PRI REFORMNEM PRZADEVUNJU Inšpekcijska služba pri Tajništvu za šolstvo okraja Celje je izdelala skupno z nekaterimi zainteresiranimi društvi in zavodi načrt izpopolnjevanja zna. nja prosvetnega kadra. Vodilna ideja pri tem je bila pomagati našemu učiteljstvu, da bi; 1. dojelo potrebo po nenehnem lastnem strokovnem in idejno - političnem izpopolnjevanju; 2. obogatKo dosedanje spoznanje, spretnosti in privajenosti na različnih področjih šolskega dela; 3. da bi šolo postopno čimbolj približalo resničnemu družbenemu življenju in 4. da bi učiteljstvo začutilo nujnost oblikovanja zaupane ji mladine v* ustvarjalne in iniciativne osebnosti, ki bodo v življenju sposobne odigrati vlogo aktivnih proizvajalcev in uprav-ijalcev hkrati. Ce je slednja ena izmed poglavitnih nalog in hkrati cilj vseh naših prizadevanj, nam je bilo popolnoma jasno, da moramo začeti z neko daljšo perspektivo načrtnega dviganja vseh prosvetnih kadrov. Zato je razumljivo, da so sedanji tečaji in seminarji le del obsežnih nalog, ki jih bomo uresničevali v bodočnosti. Okrajni Svet za šolstvo je predlagani osnutek izobraževanja na seji potrdil in prvo dei0 je steklo. 60% PROSVETNIH DELAVCEV NA TEČAJIH IN SEMINARJIH Od 22. januarja do 6. marca 1959 smo izvedli dva 6-dnevna tečaja za tehnični pouk od 4. do 8. razreda osnovne šole. Posedalo ju je 80 prosvetnih delavcev s področja vsega okraja. V vseh osmih občinah smo organizirali tridnevne seminarje za šolske upravitelje in ravnatelje osnovnih šol. Udeležilo se jih je-134. Nadalje je bilo devet enodnevnih seminarjev za likovni pouk, ki jih je skupno obiskovalo 335 učiteljev in vzgojiteljic, ter štirje petdnevni seminarji za gospodarski pouk v okviru spoznavanja prirode in družbe za učitelje od I. do IV. razreda. Te je posečalo 105 učnih moči. Tako smo v navedenem času izvedli 23 seminarjev oz. tečajev, ki se jih je skupaj udeležilo 654 prosvetnih delavcev, oziroma približno 60 % vseh prosvetnih delavcev v okraju. V t« namen je bilo izrabljenih 65 delovnih dni. Od navedenega števila učnih moči jih je 486 posečalo seminarje med polletnim odmorom In le 168 v času rednega šolskega dela. S tem je bil napravljen dokaj šen korak naprej v primeri z lanskim letom, ko je v vsem tetu obiskalo razne tečaje in seminarje približno 320 ljudi. SEMINAR ZA TEHNIČNI POUK Ta tečaj je imel namen, dvigniti kvaliteto in efekt dela prvenstveno v višjih razredih osnovnih šol. Zato je bil usmerjen predvsem v praktično dejavnost. Uvodni referat je osvetlil in podčrtal teoretične postavke pravilnega pojmovanja tega pouka ter smotrno načrtovanje gradiva m učiteljevo pripravljanje na pouk. Udeleženci so'se seznanili s splošnimi zahtevami ekonomične ureditve delovnega prostora, z vzdrževanjem orodja ter z osnovnim; spretnostmi v praktični uporabi orodja. Izdelovali so škrobni papir, mape za zvezke in herbarije, albume sa slike in notese. Iz lesa so izdelovali mlinska kolesa, okraske za novoletno jelko, škatle za zbirke, sobno pohištvo, prerez parnega stroja 1. Pd. Polivinil jim je služil za izdelavo najrazličnejših uporabnih predmetov in stanovanjskih okraskov. _ Pri elektrotehniki so se seznanili z uporabo električnih gospodinjskih strojev In naprav (kako odpravlajt; okvare v električni instalaciji stanovanj), s popra- vilom varovalke, kuhalnika In vrvice z vtikačem. Izredno pa so bili zadovoljni, ko so si sami navili in v celoti izdelali trans-formatorčke, in jim je to delo popolnoma uspelo. Seznanili so se tudi s praktično uporabo motorčka za nizko napetost. Razstavljani so dvokolesa in se ob tem seznanili z odpravo manjših okvar. Posebna pozornost je bila posvečena pravilni uporabi in delu z nekaterimi auddovizualnimi sredstvi — diaprojektor, episkop, epidiaskop, magnetofon in flanelograf. Poleg vsega navedenega pa so teoretično pripravili in praktično izvedli dve ekskurziji: v Zavod za napredek gospodinjstva in Tovarno emajlirane posode.. Anketa, ki smo jo izvedli po končanem tečaju, je pokazala, da so bili udeleženci kljub deset do dvanajsturnemu dnevnemu delu s tečajem izredno zadovoljni, ker se zavedajo, da jim bo pridobljeno znanje v veliko oporo pri nadaljnjem delu. Samj so posredovali tudi nekaj pobud in sugestij za nadaljevalni tečaj, ki ga bomo pozneje organizirali. Okrajni odbor Ljudske tehnike je _tečaj podprl z znatnimi finančnimi sredstvi In z organizacijo zbiranja odpadnega materiala, ki so ga ljubeznivo odstopile razne tovarne in podjetja (Tovarna usnja »Konus« v Slovenskih Konjicah, tovarna galanterije v Rimskih Toplicah in Celjska tiskarna). Okrajni šolski inšpektor tov. Čuček, kateremu je bilo poverjeno vodstvo tečaja, je svoje delo opravi) ne le z velikim čutom odgovornosti, tem. več tudi z veliko prizadevnostjo in požrtvovalnostjo. Vredno je omeniti, da bo učiteljstvo Izvajalo celoten program tehničnega pouka po zveznem osnutku, ki je bil v prevodu dostavljen vsem šolam okraja. Seveda te zahteve ne bodo realizirane na vseh šolah in v celotnem obsegu takoj, temveč v skladu z objektivnimi možnostmi. Učiteljstvo ima zdaj jasno perspektivo, v kakem obsegu In katere dejavnosti je treba razviti v okviru pouka tehnične vzgoje v obvezni šoli. DVAKRAT LETNO SEMINARJI ZA RAVNATELJE IN UPRAVITELJE Na upraviteljsklh seminarjih so obdelali šest tem; 1. Naš novi šolski sistem in struktura osnovne šole v njem; 2. Mesto In vloga šolskega upravitelja kot pedagoškega vodje; 3. O učnih oblikah v šolskem delu; 4. O nekaterih metodah proučevanja šolske prakse; 5. Družbeno upravljanje v šolstvu in prosveti; 6. Svobodne aktivnosti in šola. Vsak dan sta bili na programu dve temi. Glede na vse po_ membnejšo vlogo, ki jo bo šolski upravitelj moral odigrati pri Idejnem In pedagoškem vodstvu in usmerjanju učiteljskih kolektivov na šolah, sma- tramo za zelo pomembno nalogo prosvetno - pedagoške službe prav načrtno In smotrno izpo* polnjevanje šolskih upraviteljev in ravnateljev. Zato bomo dvakrat letno po tri dni organizirali seminarje, na katerih bomo poglobljeno predelovali aktualne probleme iz šolskega življenja. Med drugim so udeleženci teh seminarjev prevzeli tudi dolžnost, da bodo na šolah izvedli pedagoški eksperiment v zvezi z vplivom izvenšolskih dejavnosti na posamezne kategorije učencev. Na popolno razvitih šolah, ki imajo vsaj dva razreda, pa bodo temeljito proučili delovanje razrednih in šolskih skupnosti učencev. Dokajšnje zanimanje je vladalo tudi za praktično uporabo so-ciometričnih metod kot sredstev za boljše in intenzivnejše psihološko poznavanje in vrednotenje učencev. Poleg pedagoškega eksperimenta in socio-metričnih metod je bila podrobneje obdelana tudi metoda anketiranja. Odgovori kažejo, da so seminarji v glavnem dosegli svoj namen. V anketi smo navedli tudi šestnajst tem, od katerih naj bi jih šest izbrali zia prihodnj i seminar, ki bo konec meseca avgusta. Udeleženci so pokazali največje ztr nimanje za naslednje teme: 1. Bistvo vzgoje v socialistični družbi; 2. Vloga Idejnosti pri pouku; 3. Problem teže vzgojljivUt otrok v naši šoli; 4. O objektivnem preverjani* znanja s testi; V aprilu izidejo naslednje knjige: 45. knjiga Čebelice: PRAVI.J1CA O KATARINI, siciljaka pravljica — broš. 60 din, ppl. 140 din. 57. knjiga Sinjega galeba: H lena Smahelova: MLADOST NA KRILIH — broš. 120 din, ppl. 250 din. 4. knjiga Zlate ptice: CIGANSKE PRAVLJICE — ppl. 550 din. Zbirka Igra in delo: Božo Petek: MODELI IZ PAPIRJA — broš. 70 din. V Cicibanovi knjižnici je izšla knjižica: CICIBAN BERE. Kratki sestavki za šolarje I. in II. razreda osnovne šole. — Broš. 60 din. Zbral in sestavil znani mladinski pisatelj Josip Ribičič. (Knjige po zgoraj označenih znižanih cenah dobijo samo oni, ki so naročili zbirke za vse leto). ZALOŽBA »MLADINSKA KNJIGA« LJUBLJANA, TOMŠIČEVA UL. 2 GLAS S KOZJANSKEGA Slovenščina v reformirani obvezni šoli 5. Osnovne značilnosti načr-ta za peti razred osnovnih šol; 6. Metode in tehnike v 'razrednem delu. Šolskim upraviteljem bomo že do začetka junija dostavili seznam literature, ki naj jo do Pričetka tečaja preštudirajo, ker ho le na ta način seminar lahko uspešno potekali. SEMINARJI ZA LIKOVNO VZGOJO . . . Te seminarje je z veliko Uspešnostjo vodil priznani praktik tov. Ivo Jančič. Njihov na-tt>en je bil v prvi vrsti poglobiti reformna prizadevanja na področju likovne vzgoje; to delo Je bilo nadaljevanje lanskoletnih tečajev. Na seminarju so obravnavali probleme v zvezi z aktivnostjo otroka v skladu z njegovim razvojem, vodstvo otroka in metode dela, zmogljivost učencev, učiteljevo vlogo In njegovo mesto pri likovni vzgoji itd. Težišče seminarjev, ki so trajali ves dan, pa je bilo na praktičnih izvajanjih učiteljstva samega. Pri tem je Predavatelj upošteval različne likovne tehnike s svinčnikom, ^Pičem - akvarelom in tempe-r«, risanje s trsko, rediš pere-zom, tisk s krompirjem, razne tehnike s papirjem in pd. Hrati pa so se obširno pomudili tudi ob vzgojni vrednosti ^kovnega pouka v reformirani dbli. Učiteljstvo je bilo s semi-zelo zadovoljno. . . . IN GOSPODARSKI POUK Petdnevne seminarje za učiteljstvo nižjih razredov (od I. do IV. razreda) smo pripravili skupno z Zavodom za napredek gospodinjstva In smo jih izvedli v Gospodinjski šoli v Šentjurju. Strokovno vodstvo je prevzela ravnateljica zavoda tov. Milica Zabovnlk, kj je svoje delo opravila ob pomoči strokovnih moči in ostalih predavateljev res odlično in z vso resnostjo. Seminarji so imeli naslednji program: 1. Bistvo šolske reforme In njen pomen za nadaljnji razvoj mladih generacij; 2. Obravnava podrobnega učnega načrta v zvezi s poukom gospodinjstva; 3. Nekaj metodičnih enot iz gospodinjstva v sklopu spoznavanja prirode in družbe; 4. Delo mlečnih iu šolskih kuhinj (s praktično pripravo skute in sira); 5. Vrednost tople vode v gospodinjstvu; 6. Dva učna nastopa v osnovni šoli (z razgovor; o nastopih); 7. Tehnika v gospodinjstvu; 8. Ročne spretnosti v nižjih razredih osnovnih šol; 9. Uporaba audiovizualnih sredstev Pri pouku; 10. Vloga stanovanjskih skupnosti in zadružnih dejavnosti v družbenem življenju. Udeleženci so se tako seznanil s kompleksom vprašanj, s katerimi se učitelj srečuje pri svojem vsakodnevnem delu v razredu. Nadaljnje Izobraževanje ka- dra, ki poučuje v višjih razredih osnovnih šol, poteka v okviru predmetnih aktivov, ki obstajajo za posamezne predmetne skupine za območje vsega okraja. Tudi tukaj se vse delo odvija P° sestavljenem celoletnem načrtu. Tako »o imeli n. pr. biologi v lanskem letu enotedenski seminar za proučevanje alpske flore na Okrešlju, letos Pa bodo osem dni v Rovinju obdelovali obmorsko In morsko favno In floro. Za geografe in zgodovinarje bo organiziran tridnevni seminar za izdelovanje učil ter nekatere ekskurzij« v zvezi s proučevanjem kulturno Zigodovuv-sklh in geografskih področij našega okraja. Podobne dejavnosti bodo razvili tudi aktivi: učiteljev tujih ijezikov, matematike in fizike, slavistov in telesne vzgoje. Prepričani smo, da bodo naša prizadevanja našla svoj odraz v sami praksi, ki bo lahko postala vsebinsko bogatejša in oblikovno pestrejša. Na vseh doslej navedenih seminarjih je bila močno podčrtana misel, da bo uspešnost izobraževalnih in vzgojnih prizadevanj odvisna prvenstveno od intenzivnega individualnega študija naše pedagoške teorije in njene pravilne aplikacije v praksi. Zato bo potrebno, da bodo šolska vodstva razvijala in podpirala navedene oblike izobraževanja učnih moči, rezultate'tega dela pa preverjala v obliki organiziranih diskusij po obdelanem gradivu, Miro Lužnik preje vključijo v kolektive delovnih ljudi, pri čemer ie treba predvidevati pomoč družbenih organizacij. 4. Plenum predlaga, da se pri Zveznem izvršnem svetu in izvršnih svetih republik formira organ, sestavljen iz raznih strokovnjakov, ki bi sistematično Obdelal vso problematiko posebnega šolstva s ciljem čim uspešnejše habilitacije oz. rehabilitacije mladostnikov z motnjami v razvoju. 5. V tezah prednačrta republiškega Zakona o posebnem šolstvu je potrebno podčrtati potrebo po predšolski vzgoji otrok vseh kategorij, ki so moteni v razvoju, ker je znanstveno dokazano, dia pri tej starosti obstajajo optimalni pogoji za razvoj njihovih obstoječih sposobnosti. 6. Splošni zakon o šolstvu predvideva zvezne predpise o evidenci in kategorizaciji otrok, katere je treba vključiti v posebne šole in ustanove. Plenum predlaga formiranje komisije strokovnjakov - defektologov raznih specialnosti, ki bo pripravila potrebni material za evidenco ih kategorizacijo otrok, potrebnih posebne vzgoje. 7. Ker je profesionalna habilitacija psdho-fiztčnih prizadetih mladostnikov organski del enotnega habilitacii-skega procesa, predlaga Plenum, da se komisiji, ki pripravljata teze prednačrta republiškega Zakona o specialnem šolstvu, povežeta s komisijo, ki pripravlja teze Zakona za organizacijo in delo strokovnih šol, v s vrbo, da se v tezah predvidi specialno strokovno izobraževanje mladostnikov, motenih v psihofizičnem razvoju. 8. Pri profesionalnem usposabljanju mladine, motene v razvoju, je opustiti dosedanjo prakso usposabljanja v kla-sitmih obrteh. Usposabljanje je treba razširiti na vključevanje v raznih industrijsko-obrtnih in kmetijskih panogah. 9. Plenum je mnenja, da' je treba proučiti možnosti, da bd Zavod za socialno zavarovanje angažiral svoja materialna sredstva tudi za usposabljanje na stopnji obveznega izobraževalnega šolanja, ne pa samo na stopnji za profesi- ( onalno usposabljanje. 10. Dalje je Plenum ugotovil, da sedanji način finansiranja posebnih šol in ustanov ne zagotavlja vključevanja v vzgojno - izobraževalni proces vsem otrokom, ki so moteni v razvoju. Prav talko obstoječi način finansiranja ne omogoča ustanovam uspešnega dela. Zaradi tega je potrebno. da se to vprašanje prouči skupno z ekonomisti in finančnimi izvedenci upravnih organov. III. Plenum je na osnovi sklepov občnih zborov republiških odborov sklenil predložiti Zveznemu izvršnemu svetu preglog za spremembo Odloka o posebnem dodatku za težje delo, in sicer tako, da bo predlagal posebni dodatek v višini 4 tisoč dinarjev v enotnem iznosu, ne v razponu za učno-vzgojno osebje v vseh posebnih šolah in ustanovah, in da imajo pravico do tega dodatka ves čas silužbo-vamja na teh ustanovah. Kakor poganja mlado drevo tehnike vse močnejše korenine, tako kaže častitljivo deblo slovenščine le skromna znamenja nove rasti. Zavedati se moramo, da novi učni načrti — v kolikor jih že imamo — še niso porok za kvaliteten pouk. Levji delež reformiranega jezikovnega pouka bo ležal na ramah učiteljeve iznajdljivosi in prožnosti. Učitelj bo moral biti res osebnost in ne le oseba v razredu. Dejstvo je, da je še vse preveč verbalizma, suhoparnih in neživljenjskih pravil in premalo praktičnih vaj, ki naj resnično obogatijo in oplemenitijo učenčev jezik. Zlasti se spotikamo ob gramatiki, in to upravičeno Gramatika je potrebna, postane pa srednjeveško okorela, če je sama sebi namen, to je, če se učimo pravilo zaradi pravila. Ni dovolj, če na primer ob dveh ali treh primerih ugotovimo, da se vprašujemo po povedku (»kaj se v stavku pripoveduje«) in se nato brezplodno izživljamo ob suhoparni stavčni analizi; mnogo koristneje in tudi prijetneje bo če napravimo tele vaje: 1. Učenci poiščejo k osebko-vim besedam, kot so burja, potok itd., čimveč ustreznih povedkov (na primer: burja tuli. zavija, razsaja... ). 2. Poiščejo povedke, ki označujejo živalske glasove (na primer petelin poje, kikirika; mačka prede, mijavka ... ); šume in ropote (na primer bič poka, listje šumi...) itd. 3. Poiščejo namesto neslovenskih zvez z glagoli delati, povedati in dati pravilne slovenske povedke (na primer delati veselje — razveseljevati, namesto povedati vprašanje — vprašati, namesto dati ukaz — ukazati itd.). 4. Nadomestijo obrabljene povedke, kot so vidim, mislim, rečem, grem, s sočnejšimi (na primer: namesto mislim — domnevam, ugotavljam, menim; namesto vidim — motrim, zijam, bolščim itd.). 5. Povedo, kaj delamo z raznimi orodji (na primer z motiko okopavamo, z rezndkom obrezujemo, z izvijačem privijamo in odvijamo vijake itd.). 6. Dokončajo primere s povedki (na primer: lije kot.... trese se kot.... laže kot...)._ 7. Poiščejo povedke z nasprotnim pomenom in tvorijo z njimi dvojice stavkov (na primer (uvažamo stroje, izvažamo vino; pohvalimo odličnjaka, grajamo lenuha). Podobnih va) — tudi za ostala slovnična poglavja — bi lahko naštel še in še. Katere vaje in koliko jih bo odbral, zavisi seveda od učiteljeve prožnosti (upoštevajoč učenčevo zmogljivost). Prav tako ni dovolj, če se pri obravnavi tekstov zadovoljimo le z branjem. Jezikovno obzorje širimo zlasti s skrbno pripravljenimi govornimi vajami, predvsem s takšnimi, ki silijo učenca k aktivnemu sodelovanju. Tekst naj skrčijo, razširijo, preoblikujejo, označijo kraj, čas in značaje, poiščejo miselno jedro itd. Jezikovno izražanje plemenitimo tudi, če poiščemo in si zapišemo lepa rekla. znane pregovore, sočne primere ... seveda brez definicij omenjenih pojmov. Martin Krpan nas na primer tako bogato obdari z rekli in primerami, da je dela več kot dovolj. Reklo (primero___ Jnatančno razloži- mo. to je ugotovimo prvotni pomen in določimo zvezo s prenesenim pomenom, uporabimo ga v novih stavkih, primerjamo s podobnimi rekli iz neposredne okolice itd. Učenci morajo začutiti, da je mnogo sočneje, če pravimo namesto oskubenega »jezil se je«; streljal je z očmi izpod srditega čela, kakor bi se za Mokrcem bliskalo (v naš’ okolici: svetil je z očmi, kakor bi se za Rogatcem bliskalo); obrvi so mu sršele ko dve metli; držal se je, da je bil hudemu vremenu podoben. Skratka: namesto da bi zabijali v mate glavice težko razumljiva pravila in si sušili grla z nepotrebnim govorjenjem, začnimo z načrtno jezikovno vzgojo od elementarnega do zaključnega razreda, pustimo, da spregovorijo učenci sami. Namesto. da bi se prav po suženjsko klanjali slovničnim božanstvom. to je jezikovnim vadnicam in njih avtorjem (za VII. in VIII. razred so že prave znanstvene razprave), zadihajmo svobodno v novi življenjski vsebini in obliki kar bo mnogo koristneje in prijetneje- za učence kot tudi za naši Bogato izbiro kvalitetnih vaj bomo našli v učbeniku Besedna umetnost, ki ga je avtorica dr. Silva Trdina namenila gimnaziji, a ga bomo uspešno lahko uporabili tudi na obvezni šoli. Učenci se bodo prav prijetno zabavali pri tejle igri: Nekdo izmed učencev zapusti razred. Ostali določijo barvo glasu (na primer veselo, žalostno, brezbrižno, proseče itd.), v kateri bodo odgovarjali na poljubna vprašanja vpraševalca. Le-ta vstopi in mora tako dolgo vpraševati, dokler ne ugane, v kateri barvi glasu so mu učenci odgovarjali. To bo prav zabavna oblika dela, ki bo močno rušila avtoriteto šolskega tona v deklamacijah. V VII. in VIII. razredu nam bodo učenci zelo hvaležni, če iim bomo razložil) nekaj znanih parafraz (na primer: Ahilova peta, Tantalove muke, Prokru-stova postelja ...),■ s katerimi se srečujemo v dnevnem časopisju. revijah itd. Učbenik Besedna umetnost j« prava zakladnica takšnih in podobnih vaj, zato naj ne bo učitelja materinščine, ki bi bdi brez tega odličnega jezikovnega pripomočka. Sistematična jezikovna vzgoja (nikakor ne pozabite na praktično spis je, kot so poštne listine, zapisnik, prošnja itd.) bo morala roditi uspehe, da ne bomo znova in znova sprejemali dopisov, v katerih i.as »glasom uredbe« vabijo, da poravnamo dolg za blago, ki so nam ga poslali »potom železnice«. Za zaključek še besedo dve o patriotični vzgoji, ki jo bomo morali v reformirani šoli po* ivetiti več pažnje. Priznati moramo, da so jo v stari Jugoslaviji bolj spoštovali kot jo danes. Ce ne verjamete, prelistajte nekaj predvojnih učbenikov aii mladinskih revij! Ta nesrečna tehnika zastruplja naše ljudi, da klečeplazijo pred tujci. (Morda boste dejali: tehnična vzgoja bo rodila nov« tehnike, ki bodo ustvarili lastno avtomobilsko industrijo. Prav imate. Strinjam se z vami, da me ne bi vročekrvni pristaši tehnične vzgoje še po zobeh vlačili.) Ze v šoli moramo mladino vzgajati tako, da jim ne bo pozneje vsaka tuja stvar desetkrat več vredna kot domača. Naj navedem tale primer: Na našo šolo se je med učence priklatil bog si ga vedi od kod naslov neke nemške tovarne avtomobilov. Nekdo — na žalost slabši — je v čudni nemščini zgnetel tekst, v katerem Prosi za prospekte in značko- Nastala ie prava epidemija podobnih prošenj (jezikovno stopnjevanih v slabem smislu); nekateri so se celo podpisali s tehniki in inženirji, Ali ni to hudo poniževanje domovine za bore nekaj prospektov, ki jih lahko dobimo že v domačih tovarnah? In ali ni žalostno, da pozna naša mladina vso filmsko navlako od Ave Gardner do Rite Hay-worth, je pa v zagati, če vid) podobo Nikole Tesle ali Petra Petroviča Njegoša? Storiti bo treba še dosti, da bodo učenci občuteno vzljubili domač jezik, domačo zemljo in dela, ki Jih ustvarjajo domače roke. Tudi pri sestavi novih Beril bo treba posvetiti patriotični vzgojt več paimje. Jurij Zdov* Šolska zadruga v Cirkovcah <_) časopisih lahko zasledimo več- »Dokozoti moramo, da smo graditelji lepše bodočnosti!« posL^fpSročk^v^jih ____ „ , . , , , . ,o ,. .. . . . . . . se odraža nemajhen trud in Program Zveze komunistov valo mnogo dobnh ljudi svoja novo, čeprav zm sredi poli in prizadevanje prosvetnih de-Jtlgoslaivijie, sprejet na VII. življenja.« Nato so učenca iz- vrtov. Pri delu naletijo več- favcev Velika in svetla ie na- kongresu, daje mnogo novih volili organe upravljanja šol- krat na ovire, predvsem v ma- smemic, nalog in možnosti ste zadruge: v zadružni svet terialnem pogledu. Toda z do- prosvetnim delavcem za vzgo- 15, v upravni odbor 9 im v bro voljo in pravim sodelo-jo dopuščajočega rodu v današ- nadzorni odbor 3 člane, nji družbeni stvarnosti. Otrok O tem, kar se je dogajalo v naj bi avtomatsko pridobival njih samih, mislim, da mi ni lastnosti, iti bi mu omogočale treba govoriti. Počutili so se lepše življenje v bodočnosti, odrasle in pokazali takšno Vendar se otrokovo izobraže- vnemo in zavest, kakršne če- vamje ne odvija samo v šoli, sto ne zasledimo pri starejših, ampak tudi izven nje, in to še Vsi so si zadali splošne smer- v večji meri, ker preživi otrok niče za delo. Na razpolago je loga nas vseh pri tem delu, da pomagamo mladini, posebno še na vasi iz zakrnelih korenin nazaduj aštva in jo povedemo lepšemu, progresivne- vanjem vseh članov šolske zadruge so premagali vse za-___________ _______ četne težave in si s tem ustva- nru življenju nasproti, rili trdne pogoje za siguren uspeh v bodočnosti; Roman le večino časa doma v krogu družine, v krogu vrstnikov itd. Pri tem pa nam je vsem jasno, da se tu otrok često odvaja od vzgojnega delovanja in truda prosvetnih delavcev, saj je dnevno izpostavljen raznim vplivom. Prevzgoja starejše generacije bi btia zelo težko uspešna, saij ima obdelo- za sedaj samo šolski vrt. Upajo pa, da bo občinski ljudski odbor Ptuj pokazali kako razumevanje in jim odstopil njivo, ki meji na šolski vrt in je last Splošne ljudske imovt-ne. Učenci so se vnemali za naprednejše obdelovanje zemlje, za široko uporabo umetnih gnojil, za vzgojo najraz- vanje »svojega« pregloboke llčnejšdh vrtnih kultur, ki jih korenine in prevelike tradici- kmetje tu zapostavljajo, in za je. Zato je nadoga prosvetnih delavcev in vseh ostalih družbenih faktorjev, da prično prevzgatjati mladi rod. Zelo uspešna oblika, posebno na vasi, je uvajanje učencev v eksperimentiranje, upoštevajoč naprednejše oblike dela na polju. Pri tem jim je obljubila pomoč kmetijska zadruga kakor v materialnem tako tudi v strokovnem pogledu. Tu- SKLEPI PLENUMA CENTRALNEGA ODBORA ZDRUŽENJA UČITELJEV IN VZGOJITELJEV POSEBNIH ŠOL IN USTANOV JUGOSLAVIJE / — sprejeti v navzočnosti predstavnikov Sekretariata za socialno varstvo Zveznega izvršnega sveta. Sveta za socialno varstvo LR Hrvatske in LR BiH in Sekretariata Sveta za šolstvo LRS in LR Srbije družbeno upravljanje preko di prisotni starši, od katerih šolskih zadrug. Tu se neposredno in spontano seznanjajo z vsiemi elementi in prednostmi skupega dela, v takšnem okolju se otroku avtomatsko Združenje učiteljev in vzgojiteljev posebnih šol in usta- so mnogi v začetku sploh dvomili v ustanovitev šolske za- _______________________________ druge; so na koncu spremenili nov je v o-grum letih obstoja svoje mnenje in sprejeli skle- aktivno sodelovalo pri reše-pe ter izrekli pripravljenost vanju, mnogovrstne problema-privzgaja čut odgovornosti do pomagati. Otroškemu navdu- tike specialnega šolstva s podela, v njih se prinodno umak- šenju se je res težko upirati! sobnim poudarkom na orga-nejo interesi posameznika Menim, da je to velik delež nizacijskem in pedagoškem pred interesi Skupnosti. Izkuš- vseh družbenih činiteljev pri utrjevanju posebnih šol in nje že kažejo, da otrok pozab- nadaljnji socializaciji naše va- ustanov, na idejno političnem Ija na vse pomisleke in se naravnost upira vsakemu ugovarjanju in dvomu v njihov uspeh. Niti zaenkrat še skromni pogoji v materialnem pogledu niso ovira. Vera vseh v nedvomen uspeh je trdna, in ko se pokažejo prvi uspehi nji- PRVO NAVDUŠENJE NI BILO POTVORJENO Odbor se je nato še posebej sestal In podrobno obdelal smernice ter program deia. — Lahko rečem, da smo se vsi in strokovnem poglabljanju svojih članov in s tem formiranju pedagoške osebnosti defektologov v korist prizadetim otrokom vseh kategorij. Pri tem svojem prizadevanju je Združenje mnogo pri- hcvega truda, skopnijo dvomi prisotni čuditi njihovi samo- pomogio k napredku in razvi še tudi v tako nezaupljivi iniciativnosti. Spoznali smo, *~1~' " otroški glavici. Izhajajoč iz vsega tega, se je pred ustanovitvijo šolske zadruge v Cirkovcah sestal šolski odbor, M je na svojo sejo povabil tudi predstavnike janju celotnega šolskega sistema v najtesnejšem sodelovanju z ostalimi strokovnjaki, ki so zainteresirani na habilitaciji oz. rehabilitaciji defektne mladine. da njhovo navdušenje v začetku le ni potvorjeno, ampak da so vzeli stvar zelo resno. Zaradi lažjega razporeda dela so vse člane šolske zadruge ________ razdeliti v delovne brigade. kmetijske zadruge to ostalih Odbor se je domenil o sode- množičnih organizacij. Vsi so lovanju z raznimi podjetji za enoglasno sprejeli sklep o lažjo eksploatacijo pridelkov ustanovitvi šolske zadruge to dobavo semen. Podijetje______________ . _________ ^.. _ pri razmotrivanju programa »Povrtnina-Maribor« je poka- šolstva in za reševanje dolo- dela pokazali veliko priprav- za*° Pripravijenost sodelovati genih znanstvenih problemov Za kontinuirani, sistematični napredek strokovnega dela v ustanovah posebnega Ijenost pomagati. ' OCI SO SE JIM LESKETALE Ustanovni občni zbor šolske zadruge je bil 5. februarja letos. Poleg šolske mladine, ki s področja specialne pedagogike, ki izvirajo iz prakse, se osnuje strokovno Združenje defektologov, Na osnovi referatov o tezah prtedniačrtov za republiški Zakon o posebnih šolah in njihovi analizi ie Plenum med drugim sklenil, da bo priporočal: 1. da se v 65. 61. Splošnega z našo šolsko zadrugo. Obljubilo je odkupiti vse pridelke, organizirati prevoz itd. To razumevanje je vsekakor na mestu to zasluži najtoplejšo zahvalo. Hortikulturno društvo v Mariboru, s katerim je šol-se je zbrala v največjem šte- ska zadruga navezala stike, vilu. so sodelovali tudi učite- . bo na podlagi svodih izkušenj Iji tukajšnje šole, predsednik pomagalo z nasveti. Semenar-kmetijske zadruge in nekateri na v Ljubljani je obljubila starši. Po jasnih uvodnih be- dobavo vseh potrebnih semen, sedati upravitelja Alojza Kna- Vidi se torej, da šolska za- zakona o šolstvu 'črta II. od-feloa je prikazal pomembnost druga, pa čeprav je nekje tam stavek, ker je po sedanji for-dela v šolski zadrugi še pred- sredi Dravskega polja, sreda mutaciji tega člena vzgojno sodnik kmetijske zadruge. — zakrknjenih «Polancev», žanje zanemarjena in družbeno ne-Pred zbranimi so se vrstile zaupanje tudi pri ostalih; vsi prilagojena mladina izključe-podobe bodočega urejenega se zavedajo, da je potrebno na jz splošnega enotnega, vrta z vsemi lepotami in te- pri uvajanju mladine v druž- vzgojnega in izobraževalnega žavami. V otroških očeh se je bemo upravljanje njihovo de- sistema. V prednačrtih repu-leskeital nenavaden blesk: do- javnost podpreti. Sedaj smo bliških zakonov o šolstvu je Jnišljija jim je slikala najne- prepričani, da so pravilno do- treba zajeti tudi to mladino, navadnejše podobe njihovega jeli smernice programa VII. lastnega truda, ko bodo poka- kongresa . Zveze komunistov 2. V tezah prednačrta repu- in ne idsunega iruua, “ - - bliškega zakona naj se pred- zali vsem, da so tudi n-jtoove Ju^ayije,_-d^ niso pn ^vzgo- vzgoje in izobra_ zbe defektnih otrok v šolah trudu" "k' neuresitanf 'borbi to prosvetni delavci, ampak vsi irl ustanovah posebnega šol- drobne ročice sposobne pripo- ji doraščajočega rodu -- b defektnih otrok v šolah moči avoj delež k ogromnemu smejo biti zamteresmam samo ff’6 V je oni,rodno porajal Z isto navdušenjem, kot je skladno z našim družbenim tanovitri šolste za- mladina sprejela sklep o usta- razvojem in možnostmi zajeli sol te it l So,lske zadruge, se je čimvečje število oseb, ki so ---1— -- psaho - fizičnem vi socializma. Med njimi sa- telji. mirni se sklep o ustanovitvi šolste za- Sba neS^učincaf^Vsem S Dostoj’^v tistim, ki mogoče danes d,vo- pravili že 15 metrov toplih , , miljo v uspehe našega dela v gred v sodobnem stilu, lepo ^-Daije je potrebno v tezah bodočnosti, bomo in moramo urediii vrt in vsadili že prve podčrtati možnosti, da se pri dokazati, da so njihova sum- vrtne kulture. Ne da se popi- osnovnem izobraževanju in ničenia brez osnove, dokazati sati veselje otrok, ko so se vzgajanju otrok z motnjami jim moramo, da smo uresni- pred dnevi pokazale prve sa- v razvoju ohrani čim večji Čevalci lepše bodočnosti naše- dike paradižnika in paprike, kontakt z normalnim življe- ga naroda, za katero je žrtvo- Tukajšnjemu otroku je vse to njem m da se ti otroci čim- Film o sodobni šolski problematiki Kinematografi v Sloveniji predvajajo te dni zanimiv film »Sola očetov«. Izdelali so ga aa Češkem leta 1957 in pomeni zlasti vsebinsko za vse, ki se ukvarjajo s šolsko problematiko, lahko rečemo, izredno doživetje. Učitelj Pelikan pride iz večjega .središča v manjši podeželski kraj. Tu najde šolo, ki je z vsem svojim delom izrazit primer šole starega tipa. Učiteljski kolektiv je samo poslušen izvrševalec volje posameznih krajevnih veljakov: le-ti hočejo, da imajo njihovi otroci na papirju odlična spričevala, ne glede na to, kaj v resnici znajo in kako jih šola pripravlja za življenje. Poglavitna stvar je ugled šole, tradicionalni, na preživelih osnovah starih učnih metod sloneči ugled, ki iz dneva v dan prihaja v večje nasprotje z življenjsko stvarnostjo. Pri vsem tem Je simpatična pojava okrajni sekretar, ki pravilno gleda stvari, le da mn hočejo ostali natresti peska v oči. Učitelj Pelikan z vso svojo brezkompromisno značajnostjo, toplo človečnostjo In resnično ljubeznijo do najmlajših doživi sicer razočaranje, v kraju pa je s svojim prizadevanjem kljub vsemu zapustil neizbrisno sled. Film »Sola očetov« zasluži, da si ga ojledatel H konceptu programa novega zavoda za gluho mladino Ocenievanie |e odgovorno delo Odkar račeli so organi za zdravstvo energičnim reševanjem bolnišničnega prostora v Ljubljani, so šteti dnevi zavodu za gluho mladino na dosedanjem mestu v Ljubljani. Sirjenje zdravstvenega centra, m sicer poklinike xe' nove mestne bolnišnice, nujno terja pcemestltev zavoda za gluho mladino. Ravnatelj zavoda za gluho mladino je kot predstavnik investitorja za novi zavod za gluho mladino pri programu za novo zgradbo želel ob tej priložnosti omogočit; vsej gluhi mladini v Sloveniji naenkrat in na skupnem mestu pogoje za prepotrebno rehabilitacij^.- Zamisel j« navidezno zelo lepa, celo ekonomična izgleda in pedagoško upravičena. Toda le navidezno' V bistvu se v tem programu skriva predvsem težnja, da se zgradi novi zavod kar za 325 gojencev skupaj Iz vse Slovenije, glede na to, ker se mudi z gradnjo mestne bolnišnice in se zato odpirajo tudi investicijski krediti za no,ve prostore zavoda za gluho mladino. Njegov koncept gradbenega programa temelji predvsem na manj ali bolj verjetno štedljivi ekonomski kalkulaciji, ki zagovarja velike objekte. Res je, da so investicijski izdatki za rpa-mutski zavod relativno nižji za nekoliko odstotkov kakor pa, recimo, za dva srednje velika zavoda s Po 150 do 180 gojencev, Toda, četudi visoko spoštujemo in cenimo dinar, pa je vseeno le treba prisluhniti tudi drugim vidikom, ki prav tako vplivajo na ekonomičnost zgradbe glede na njeno smotrnost. Ne bo H morda čez 10 ali.20 let tako padlo število gluhih spričo razvoja preventivne zdravstvene Službe, da bo veliki zavod zeval na pod prazen? Ali, če uvedemo drugo, elastičnejšo organizacijo usposabljanja gluhe mladine tudi izven zavodskega sistema? Kako bo tedaj vodstvo zavoda kombiniralo gojence? Morda gluhe in naglušne skupaj, ko pa vemo, da prav le—ti nikakor ne spadajo skupaj? Neprimerno laže pa bi bilo manjši zavod preusmeriti za druge potrebe. Kakšen bo mogel biti vzgojni režim pri tolikšnem številu gluhih gojencev od predšolske stopnje do učencev strokovne šole za gluhe? Ali ni dovod-j znano, kako se komplioiirajo odnosi pri visokem številu gojencev in uslužbencev v vzgojnih ustanovah’ Pa možnosti stikov gluhe mladine z zdravim okoljem? Sedanjih 156 gluhih gojencev v zavodu na Zaloški cesti se pogovarja med seboj izključno % kretnjami in spontanima neartikuliranimi vzkliki. Kadar pa Se poslužujejo govora polnočut-nlh, jdh še najbolje lahko razumejo le. njihovi učitelji-surdo-pedagogi, ki so jih navajeni. 2e tu se izvaja preobčutna in škodljiva izolacija gluhih nasproti okolju polnočutnih, čeprav ni nujna. V velikem zavodu pa bo ta problem najmanj še enkrat večji, močnejši in teže rešljiv. P0 devetih ali trinajstih letih vztrajnega življenja med gluhimi v z ivodu, ki ga prekinjajo le šolske počitnice, ko se gojenci vračajo domov med polnoijutne, se mladi, oralnega govora sicer vešč glušec znajde v normalnem okolju naših delovnih ljudi. Formalno sicer zna govoriti, toda manjka mu vaje, zato ni vedno dovolj razumljiv in tudi Ae vedno dovodi pazljiv pri razbiranju govora z obličja sobesednika. Zanj pomenii ta prehod dvojno emocionalno travmo: ni vajen drugačnega režima življenja kakor zavodskega, ne razume dovolj polnočutnih in le-ti ne razumejo njega, in sicer ne le njegovega govora, ampak tud! miselnosti. Produktivnega dela se sicer doti z vso vnemo in pretežno uspešno, družbeno pa se zna in želi izživljati predvsem le v svoji organizaciji, v družbi gluhih. Tudi novi veliki zavod ne bo rešil tega problema, prej lahko pričakujemo, da ga bo potenciral spričo tolikšne koncentracije gluhih. Novi zavod za gluho mladino spada v Ljubljano. Prav tako pa so enaki poboji za razvoj zavodov za gluho mladino tudi v Mariboru in Celju. Celo za au-diološke centre. Iz več razlogov bi bila ustreznejša decen- tralizacija vsaj na dve polovici. Z zaporedno gradnjo vsaj dveh srednje velikih zavodov (kot kompromisom med pedagoško neustreznim velikim zavodom in ekonomsko zahtevnejšim manjšim) bi se investicijska sredstva enakomerneje in smotrneje potrošila, vzdrževanje zavodov ne bi bilo dražje, vsa audiološka in učno-vzgoj-na sredstva je mogoče pri srednje veliki kapaciteti skrajno izkoriščati, gojenci bi bili bliže doma, okrajne organizacije Zveze gluhih bi imele več neposredne pomoči od dveh zavodov kakor pa od centralnega in obveznosti dveh okrajnih ljudskih odborov ' >t ustanoviteljev bi bile pravičneje porazdeljene. Edino iz naštetih razlogov,fci sem jih dolžan zagovarjati kot družbeni jn strokovni delav.c, nikakor ne morem zagovarjati koncepta programa centralnega zavoda za gluho mladino v Ljubljani. Nikomur ne sme biti ■ vseeno, v kakšnih pogojih se bo v bodoče Habilitirala naša