Naročnina mesečno flaHi^ ^^^^^^^^^ ^^pi^^ Сек. računi Ljub- ^^Г W ^^^ r ^^^^^^^^ ^^ ^^ I sivo Din — ne- ^^ ^ ^^^ V ^^^^ Ш ^ШШ 11 се- ^^^^^^ Ж ^^Штшш^^ V ^^^^^^ ш^^^^и inozemstvo 1*0 Dir ^ • јШ.. Ш ^Нн U red o lil v o je » 4&L. U Kopitar« Kopitur levi ul h/lll ^^^^^^ > v » ^^^^^^^^^^^^ ^^ИИВ^^^ jeva h. tolofon 2992 z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« liK.L?^ "E^E^HE Vzhodna Evropa se organizira Pet držav ustanovilo skupen žitni prodajni urad — Neprijetni glasovi v Avstriji in Nemčiji — Češkoslovaška se približuje Zakaj propadajo družine Sredi življenja stojimo, pa se zgodi, da ga velike krat ne razumemo. Opazujemo razjie dogodke iu jih obsojamo, ne poznamo pa njihovih vzrokov. Pogosta in upravičena tožba sodobnosti je na primer, da je družina v razsulu in da propada. Pri boljših, gospodarsko dobro situiranih slojih vemo, da je temu često vzrok v mehkužnoeti in nemorali. A propada tudi delavska in kmečka družina. Tudi tu eden vzrokov pomanjkanje živega krščanstva, a vx?lik del tega žalostnega pojava, ki кгка odporno silo in mozeg naroda, gre na rovaš revščine. Dotaknimo se le ene panoge pauperizma, s katerim je nujno zvezana kriza družine same, to je stanovanjska beda. Za milijonsko mesto Pariz so po zadnji statistiki izračunali, da preko en milijon družin stanuje v takih prostorih, ki so docela nezadostna in neprimerna za družinsko življenje. Čc bi za Slovenijo imeli približno stanovanjsko statistiko, kaj nam bi ona govorila! Kes je, da se veliko zida. Naša mesta se širijo, trgi in vasi se lepšajo. In mi smo navajeni, da mislimo na stanovanjsko bedo šele tedaj, kadar vidimo deložirauce in barakarje. A koliko je drugih ničvrednih stanovanj ali bolje rečeno lukenj, v katerih so stisnjene malouradniške in zlasti delavske družine, ki imajo vse pogoje, da uničijo veselje do družinskega življenja. Prav povsod jih najdete, na deželi in v mestih tiste zatohle >labo zračene skupne sobice z revnim pohištvom in nečedniu' perilom, iz katerih mož komaj čaka. da ubeži in izven doma poišče prijetnejši prostor. Žena, ki pridp domov največkrat zmučena od dela. ne najde v njih nobene topline iu vabljivoeti — otroci pa, ako sploh so, imajo ra'ši cesto in dvorišče kakor mračno stanovanje, kjer čutijo, da »o jrjvs-jd odveč in le v napol je. Sicer i>a je stanovanjska beda eden največjih vzrokov o-.roške umrljivosti. Milo se stori človeku, ki opazuje vse to. Hog je Slovencem dal lepo zemljo. Tujci hodijo občudovat njeno krasoto, uživat svežost njene narave in prijetnost njenega podnebja, naše delavno in kmečko ljudstvo pa gine stisnjeno v nezdravih, brez-zračnih stanovanjih. Mnogo je seveda kriva tudi za-nikernost in pomanjkanje čuta za stanovanjsko higieno. Slaba stanovanja ubijajo smisel in veselje do družinskega življenja in so vzrok mnogih nemoral-nosti in marsikaterih socialnih grehov. Treba je temu vprašanju posvetiti veo skrb in mu seči do dna. Varal bi se tisti, ki bi mislil, da je že vse stor-jeno, ako se zidajo delavske stanovanjske hiše in se 6obice opremijo z lepim pohištvom in snažnim perilom. S tem bo rešen komaj en del problema Kriza uradniške in delavske družine ima globlje vzroke in bo rešena šele tedaj, kadar ji bo vrnjena — mati. Največja rana današnje družine malega človeka je v tem, da mora žena in mati od domačega ognjišča venkaj v pisarno ali tovarno, da s svojim zaslužkom prispeva k vzdrževanju gospodinjstva. Tako mož nima žene in otroci ne matere, ona sama pa pogreša toplega družinskega fjnezda, kjer bi razvila 6vojo ženskost in materinstvo. Ni slučaj, da so ravno v krajih s slabimi stanovanji najbolj obiskane gostilne in pivnice. Mož, ki pride z dela domov, ne najde sprejema, ki bi ga potreboval in ki bi mu na utrujeno lice in zguban-čeno čelo vrnil smehljaj in pričaral pozabljenje na težo in borbo dneva. 2ene velikokrat niti ne najde doma, ker mora tudi za zaslužkom. Kaj naravno je, da gre tja, kjer je življenje in družba: v gostilno. Otroci iz takih družin so iz vsega piočetka brezdomci. Hitro se zavedajo, da mati nima časa, da bi jih ljubila. Otrok tako jrotrebuje mater, jK>!rebuje jo ves dan in vso. da bi jo ljubil in užival njeno ljubezen. Nasprotno temu j>a mora dan za dnem bolj čutiti, da ne oče, ne mati nimala časa zanj in da je le v nadlego. V otroških letih se mu ubije smisel za družino, ker njene topline in blagoslova ni nikdar poznal. Ali bo imel pozneje, ko dorasle, veselje, si ustanoviti lastno družino? Saj bi mu obujala le žalostne spomine. Tudi olroci si izven domačega ognjišča iščejo utehe. Cesta je njihov dom in pozneje — kino, ta bajni kino, ki pričara v mlade duše neslutene krasote, bajna bogastva, ljubezen — vse, i>o čeiner hlepi mlado srce. Potem se naravno se bolj nesrečni in razdvojeni vračajo k svojim ugaslim ognjiščem, kjer ni ne krasote ne bogastva ne ljubezni. Iz take mladine ne morejo rasti drugega kot socialni revolucionarji, ker samo z mržnjo v srcu gledajo na družbo, ki jim je tako mačehovska. Da umetno njih bolest, je treba le poznati srečo, varnost in preskrbljenosl otrok iz drugih družin, ki so izročeni v vzgojo in varstvo dobri materi. ki je ves dan pri njih in vodi gospodinjstvo in ji ni treba pozno zvečer utrujeni od celodnevnega dela. ki ga je vršila izven doma, dodati v poznih urah še novega delovnega dne. da za silo zadosti domačini potrebam. Vrnili mater družinam, to mora biti glavna naioga socialnega dela. Totem bo delavska družina zopet dobila srce, ki bo vezalo in spajalo vse člane družine s toploto in ljubeznijo in jih vabilo v domači krog še tudi j»oz.neje, ko bodo že odrasli. Naj bo stanovanje tudi malo in preprosto, žena-mati, ki v njem kraljuje, bo iz njega napravila prijetno zatočišče možu in |>aradiž otrokom, katerim je ves svet in sreča mati in njena ljubezen. Iz teli vidikov sc tudi da presoditi, da sme samo v najskrajnejšem slučaju družinska mali na delo izven doma. Česlo mati lahkoniišljeno zapušča dom ali pa j>od pritiskom moža, ki misli, da ženino delo doma ni nič vredno. Ali urejeno gospodinjstvo ni nič vredno? In poštena vzgoja otrok — alt n! to najvažnejša naloga atarsevi Toda na rjilošno Je gotovo, da nobena mati ne zamenja rada gospodinjstva a tovarniškim delom in brigo za olroko s službo ? si rojeni. Zato je nujno potrebno, tla imajo družinski očetje ludi družinsko plače, s Miner ho najbolje pomagano socialnemu ■Iu, ki ogroža obstoj družine in s tem družbe same. Belgrad. 15. nov. p. Na merodajnem mestu se jKitrjuje. da bo žitni prodajni urad, katerega so na agrarni konferenci sklenile Jugoslavija, Bolgarija, Poljska, Madjarska in Romunija začel redno delovati dne 1 julija 1931. Vsa prod a. a žita iz navedenih držav se bo vršila edinole j>o posredovanfn lega urada. Sedež še ni določen. Prag«, 15. nov. d. V čehcslovaških gospodarskih krogih vlada še vedno veliko zanimanje ta organizacijo, kalero hočejo izvesti agrarne države na vzhodu Evrope v »vrbo razpredajo svojih žitnih fj-ridelkov. Z veliko nevoijo se je sprva sprejelo na znan,e, da se je v načelu odobril načrt skupnega prodajnega urada za 5 jxiljedetekih držav, med katerimi se j>o!eg dveh držav Male antaute nahajajo še Madjarbka, Poljska in Bolgarija. Čehcslovafka država sJejkoprej stoji na stališču, da ni jropolno-ma industrijska država in da mora ščitili svo.o poljedelstvo proti inozemski konkurenci, tned tem. ko imajo stremljenja, ki »a se za'ela v Sinaju namen, prisiliti čeboslovaško, da se posveti edinole indu«triji*kem>j proizvajanju in opusli vsako misel i a zaščitne tarife proti uvozu inozemskega žita. Resnici na ljubo se mora poudariti da ?o polil it-ni krogi že davno spremenili svoje stališče in da ne odklanajo več agrarne male anlante. toda (i š-ki veleagrarci vedno pritiskajo na viado. da ue sme popustiti in da si ne sme puliti diktirati od katerekoli intzemske države. Na drugi strani pa se je v gesj >darskih krogih dognalo, da bi žito. Ki bi prihajalo iz jx>ljedelskih držav, nič ne škodovalo domačemu poljedelstvu. ker mora Čehoslo- vaška itak uvažati žito in je celotna žitna produkcija imenovanih agrarnih držav komaj zadostna, da bi krila jiotrebe čehoslova&ke, Avstrije in Nem-Kje po uvoženem žitu. Vsekakor prevladuje mnenje. da Čehoslovaška ne bo kazala velikega na-npirotstTa proti uvedbi skupnega prodajnega urada, pod pogojem seveda, da bodo tudi druge industrijske države v Evropi kakor Avstrija in Nemčija pritegnjene med odjemalce vzhodnega žita. Dunaj. 15. nov. d. Tukajšnji listi poročajo iz Belgrada. da se ;e ustanovil centralni urad za prodajo žita in sicer za države, ki so tvorile konferenco v Sinaju. Po informacijah teh listov, bo ta urad smel določevati cen žitu. ki ga bo prodajal inozemstvu in katera bodo za celi žitni k;irtel jx>-polnoma enake. Listi izrecno poudarjajo ime žitnega kartela, ki naj bi bil odgovor na nameravani žitni monopol v Avstriji, na Čehoslovaškem in v Nemčiji. Industrijske države bi potemtakem bile prisiljene kupovati žilo od žitnega karlela jx> v naprej določenih cenah, v nasprotnem slučaju bi pa poljedelske države kralkomalo zabranile njihovim industrijskim pridelkom dostop na svoja tržišča. Neue Freie Presse. ogorčeno protestira proti temu pc-izkustu boljševiziranja gospodarstva. Češ da si industrijske države ne bodo pustile dopasti, da bi »e јтт v naprej določilo, k e in za kakšno ceno bodo kupovale svoje žitne zaloge. List poživlja vlado. naj odločno brani svobodo svojega gospodarstva in naj takoj uvele žitni tnnopol. Arbeiter-zeitnng: pa piše, da Avstrija nima drugega izhoda. kot pristali na dejanski položaj, kej- sicer nc bo mogla prodati svo.ih industrijskih pridelkov. List opozarja na nevarnost žitnega kartela iz političnega stališča. Če bi bile jiodane garancije, da so politika ne bo posluževala tega nevarnega orožja, bi Avstrija navsezadnje ne imela nič proti nakujx>-vanju svojih potrebščin pri njenih j>oljedelskih sosedah. Berlin. 15. nov. d. Borsenzeitung< ojiozarja ua sklepe belgrajske agrarne konference, ki je do-vedla jiraktično do upeljave žitnega kartela med petimi jx>ljedelskimi državami. V krogih nemške vlade je sklep belgrajske konference naletel na očividen odjx>r, ki je tem večji, ker se je jwlje-delsko ministrstvo bavilo resno z vprašanjem žitnega monopola. Nemška država, ki mora toliko plačati za reparacije, je prisiljena omejiti uvoz na najpotrebnejše. Zato ne gre, da se na njo izvaja pritisk od zunaj, ki ima namen onemogočiti razvoj nemškega poljedelstva Trgovinska priloga »KiM-nisehe Volkszeitung prinaša statistične podatke, ki se nanašajo na delokrog žitnega kartela vzhodne Evroj>e. Nemčija, Avstrija in Čehoslovaška rabijo skupno letno 18 ntilij. stotov koruze, 32 milij. stotov jjšenice m 22 milij. stotov ječmena. Vzhodnoevropski žitni karlcl bi pa razj)olagal letno z -11 milij. stotov koruze, 25 milij. stotov pšenice in 11 milij. stotov ječmena. Potemtakem bi industrijske države brez vsake škode za svoje j poljedelstvo lahko prevzele skoroda celotni pridelek vzhodnega žitnega kartela. Beg z rodne grude Slovenci v Hali,i zapuščajo domove — Gonja proti duhovščini Rim, 15. nov. ž. >Gioinnle d.It•>lia< je zvedela. tla se bo na seji italijanske zbornice dne 26. novembra vzela v razmotriranjc znana interpelacija fašističnega poslanca CoseUelicga. ki zahteva, da notranji minister podvzaine naj-energičnejšr korake proti slovenski duhovščini v Julijski krajini, ki se ho zamenjala z italijanskimi duhovniki, tla se bo slovensko prebivalstvo prilagodilo razmeram. (Sici) Na to interpelacijo bo odgovoril državni tajnik v notranjem ministrstvu Armiti. Trst, 15. nov. ž. Listi poročajo, da prebivalstvo Julijske krajine zapušča domove in beži preko meje. :>PopoIo di Triestec pozdravlja ta korak in naglasa, da je bolje, da v-i tisti, ki i\m ni po volji živeti v Italiji. Italijo »apustijo. ;Picct»loc predi: ga. «n se prebivalstvo v okolici Trst*, ki ni italijansko, eno-tavno iztirit. 0!» »seli obmejnih conah, ue samo v Julijski krajini, marveč iudi ob franco-k: in švicarski meji, izvršujejo fašistične oblasti najstrožjo kontrolo, da preprečijo bee političnih osumljencev. Vse te osumljence izročajo sodiščem, ki jih najstrožje kaznuje zarnli poskusa prekoračenja ineje. Na Reki, v Tr^tu in v Gorici so sodišča sodila že več osumljencev in so procesi na dnevnem redu. Primorski fantje nočejo v milico Mnogoštevilne aretcciie Trst, 15. nov. TržaSki listi poročajo, da je ob-čijski komisar т dolini pri Trstu poslal vsem mladeničem od 18. do 20. leta poziv, naj se vpičejo v miilco. Iz Ricmanj, ВогПа in D/ege se ni nihče odzval. Fantje iz Poljanca pa so vsi prišli т občinski doni. Komisar Radovaci jih ;c lepo nagovoril in ie enkrat pozval, naj se vpiiejo v milico. »Kdo se vpiie?-c je vprašal ob, njen proti iantom. »Nihčel« so mu ti odgovorili in demonstrativno zapustili dvorano. Iz vrste odhajajočih so se za-čuli klici proli ItalijL Komisar je o dogodku poročal na tržaško preiekturo. Drugi dan je pruel ukaz, naj se vsi mladeniči, ki se niso vpisali v miiico, zaprejo. In res so karabinjerji vse pobrali in odpeljali v Trst. Vsled napada ra milič ika Kurcta je bilo zap: lih v dolinski občini silno mnogo ljudi. Število aretirancev znaša ni>d 200, ako prištejemo tudi mladeniče, ki so bili areti ani, ker se niso hoteli vpisati v milico. Na več krajih so karabi-nerji odpeljali kar vso ć:užico z otroci vred. Tako so vasi Ricmar.je, Bo; št in Boljiinec skoro cva-kuLane. Razvitje prapora. Preteklo nedeljo je pro-seški fašjo razvil svoj prapor ob navzočnosti tržaškega župana. Fašistični tajnik je poudaril, da so vaščani prostovoljno prispevali za prapor. O dogodku so obširno poročali rinu-ki listi. Vsi časniki pa so previdno zamolčali, da je p av tisti dan na Kontovel u pri Proseku vihrala tudi sloven.-ka zastava, ki so jo neznanci obcsi-li na neko drevo. Šele okoli osme ure so jo opazili orožniki in jo snelL Bonomi pred areiacifo Daleiioseine aretacije bivših pristašev liberalne stranke Mussolini aretira Iramasone ' iee. 15. no\. d. »Le Petit Nicois« poroča iz K o, dn so se zadnje dni izvršile številne are-ta• je bivših pristašev liberalne stranke, katero je \odil rnjni Giolitti. Tako jo bil jvoslan v ječo in izgnanstvo na zapuščen kraj Sicilije bivši minister Belotti. Istotako se je govorilo, dn namerava ministrski predsednik aretirati bivšega piedsednika vlade Bonomi ja. ki je nameraval ustanoviti nov liberalni časopis. Pri hišni preiskavi, ki sc je izvršila pri Bonomijn. so našli obsežno korespondenco, ki je dovedla do aretacije in obsodbe ministra Belottija. Bonomi sani je ostal za enkrat pod strogim policijskim nadzorstvom, kljub temu da nosi najvišji italijanski red viteštva Annuuzidte. kadar bodo jiolicijsku raziskovanja končana. Ki predmet predan jiosebnemu sodišču. Vedno bolj se potrjuje vest, da so se vršila dolga posvetovanja med Mtissolinijem in med voditeljem bivše ljudske stranke Modo. ki jc mod vojno in jki vojni tnko uspešno vodil italijanske financc. Mussolini je zahteval od Metle, naj >s(i»j)i \ njegovo viado, kar je |ia slednji baje odklonil z motivacijo, da bi ne imel l>otrebnc svobode pri izvrševanju svojih odgovornih poslov. Meda je baje tudi pristavil, piše l e Petit Nicois«. da bi bil pripravljen prevzeti finančno ministrstvo le pod pogojem, da Im po-Inomn neodvisen in Ik> smel no svoji volji P" črtati izdatke, ki sc mu bodo za zdravo narodno gosjjodarstvo zdeli kvarljivi. М<ч1и je zahteval tudi javno kontrolo državnega proračuna. V zvezi z odklonilnim stališčem bivšega krščansko socialnega ministra je poostren kurz. ki gn jc začela izvajati itulijunska vlada proti vsem notranjim sovražnikom fašizma, ki še niso klonili. Frnnkfurt, 15. nov. d. Franklin ter Zeitung« poroča iz Ziiricha. da je italijanska vlada zadnja dva tedna in sicer od obletnice fašističnega |)ohoda v Rim naprej, dala zaprcH nad dve sto izobražencev iz krogov bivše liberalne stranke in popolarov. V Vcroni je prišla policija na sled framasonski loži, katero je rnzgnnla. udeležence pa zaprla. Maršal Caviglia, ena izmed najbolj vidnih italijanskih vojaških osebnosti, je pod strogim policijskim nadzorstvom, ker je Imje nevaren fašističnemu režimu. Istotako jc bil zaprt Gigino Battisti, sin Cesuro Battistija, katerega je avstrijska vlada kot velcizdnjalcu daln ustreliti. Njegov sin je ogorčen nasprotnik fašistov. Tudi lašćste zapirajo Milan. 15. nov. kk. Muesclioi pcslopa seda) brezobzirno tudi proti fašističnim voditeljem. Ker so nekateri procesi radi korupei skih afer dvignili precej prahu in povzročili v širokih krogih naroda bridko nezndovoljslvo, je dal MuMolini - daj are- Žitni monopol v Jugoslaviji? Belgrad, 15. nov. ž. V krogih pridelovarer žitu sc živahno obravnava vprašanje pfenirnega evm.i-p«i». da hi monopol pokupil vse zaloge žita po 200 Din in isto n, ..dajal po gvišani eni mlina:jem in . trgnrrem. da hi tako pokril r-ventiielnn zgubo pri i izvoru in pokril stro-ke reiije. A' naši drža« i por.i-i bitno V-e :>tivc. Uvedba monopola hi s« iplilio j izvedla, ne tla bi sc obremenil državni proračun iu J kon-um. Omeniti je treba, da cene kruha niso bile dražje niti sedaj, ko ie bila pšenica po 259 Din. Spremembe v kcmiitarm službi Belgrad, 15. nov. AA. Z ukazom Nj. Vel. kra- * Ija in na predlog ministra zun. zadev ter v soglasju s predsednikom ministrskega sveta so postavljeni v isti grupi in kaiegoriji (5-1): Milan Steva-novič, naš konzul v Cikagu. za tajnika poslaništva v Berlinu. Peiar Cebrič, tajnik ministrstva, k poslaništvu v Kairu. V 1-6 Slobodan Gadževič, tajnik pri jx)slaništvu v Kairu, za tajnika v ministrstvu. Bra-nislav Diniitrijevič, tajnik ministrstva, za vicekonzu-la na Reki. Dragiša Dragotinovič, tajnik |x>slani-štva v Rimu, za tajnika ministrstva. Stoian Ziva-dič, vicekonzul v Bordeauxu, za vicekonzula pri generalnem konzulatu v Genovi. Dr. Nikodije Jovano-vič, tajnik v ministrstvu, za tajnika poslaništva pri Vatikanu. Dušan Pcčanac, vicekonzul v Genovi, za tajnika poslaništva v Bukarešti. Aleksander Protič, tajnik poslaništva v Bukarešti, za tajnika |»slani-štva v Genovi, in Milan Ristič, vicekonzul na Reki, za tajnika v ministrstvu. Miloš Mihajlovič, naš stalni delegat v mednarodni donavski komisiji na Dunaju v За-I, za generalnega konzula naše kraljevine v Monakovem, naš generalni konzul v Mona-kovem Velizar Ninčič pa za stalnega delegata naše kraljevine v mednarodni donavski komisiji na Dunaju v 3-1. Belgrad. 15. nov. ž. Na predlog zunanjega ministra ;e Nj. Vel. kralj imenoval za častnega konzula )>ri častnem generalnem konzulatu v Berlinu Kirrta Blerovv. Iziave patrimrha Varnave Belgrad, 15. nov. 1. Arhierejski zbor pravoslavne cerkve bo jutri končul svoje zasedanje. Po izjavi patrijarba Varnave je bilo sklenjeno, tla. se število škofij poveča in da sc zagrebška škofija poviša na inetrnpolitski položaj. Arhierejski zbor bo obenem izvolil tudi stalnega škofa za muliačcvsko škofijo v podkarpatski Rusiji. Ohenem jc bilo sklenjeno, tla sc prične pognjanja zaradi ureditve pravoslavne cerfvvo v Madjarski. Srbska pravoslavna ccrfcev bi želela, da tudi pravoslavna cerkcv v Vatljarski pride poti njeno jurisdikcijo, kakor jc češkoslovaška. Ustanovila sc bo pfe«hna organizacija bogomolccv, tako zvan« krščanska zajed-nica. ki bo poti neposrednim nadzorstvom sv. sinoda, katere cilj ho čisto propagaiitlističon zaradi širjenja pravoslavja. Spionalna alera v Subotici Belgrad, 15. nov. AA. 0 dogodkih v Subotici izvemo z obveščene si rani, da so netočne vesti go- ' tovih budimpeštnnskih listov, dn je bilo v Subotici aretiranih 30 meščanov madžarske narodnosti iz neznanega razloga. Res je, da je bilo aretiranih 9 oseb radi špijojiaže v korist neke tuje države. tirati župana v Santa Margheritia Ligure in nekega drugega fašisličnegn dostojanstvenika v tem znamenitem zdravilišču, ne da bi smeli listi o tem kaj jHiročali. radi česar ni mogoče dati podrobnejših |K>dnlkov. 1 i.. Strahote kemične vojne Vojska bo končala s popolnim uničenjem Pariz, 15. nov. p. Nemška ofenziva zn občo razorožitev je francoski javnosti povzročila mnogo večje razburjenje, nego Hitlerjeva zmaga ob priliki poslednjih nemških parlamentarnih volitev. Zahteve nemškega tiska glede francoske razorožitve so izzvale ogoičene odgovore v francoskih dnevnikih, ki dokazujejo, da je nemško pacifistično pisanje navadna prevara in podtikanje, ker je Nemčija mnogo boli nevarno oborožena, nego katerakoli država v Evropi, za kar se ima zahvaliti avijatiki in kemični industriji. Te dni j«' 'šla knjiga francoskih častnikov Charjesa Duhamela in Huberta Jacquesa pod alarmantnim naslovom Francais. garde a vous! s predgovore)m maršala l.yauteya, ki je potna odkritij o vojnih pripravah. Na prvem mestu se naglasa, kakšno vlogo je igral nemški general von Seckt,. ki niu je nemška vlada lakoj po ratifikaciji mirovnih jii godb pov erila obnovitev vojne sil«' v državi. Pri ipin je pokazal tdllko spi obnesli in pripravnosti, da je v kratkem prebrodil vse težave. Posrečilo so mu ie doseči velike rezullale, ki so že danes znani. Von Secklu se je posrečilo, da je organiziral disciplinirano. vojsko, Iii šteje I milijon incštva, ue dn bi v lo nračunali rezerve. Te tvorijo razna društva, med katere je šteti >Krieger-verein- in llegi-mentenverein , ki predstavlja vojaško moč od več, kot Iii milijone vojakov, ki se morejo takoj uporabili za neposredno službo na bojnem polju. Kopna vojska ima v bodoči vojni stranske naloge, da podpira operacijo kemičnega letalskega napada. Nemška vojna industrija dela s polno paro. En del le industrije je skrit v deželi sami, drogi del pa so prenesli v inozemstvo. Med Berlinom, Presdenoni, Erfurlom in Hanovrom se je po vojni ustanovilo in naglo razvilo veliko število malih tovarn, ki morejo producirati dovolj vojnega materi-jala za tri milijone vojakov. Nemčija danes poseduje zračno mrežo z več kot litHKIO km bolje organizirano in močnejšo, nego katera druga država na svetu. Nemčiji se je po- srečilo, da je vsa društva za zračni pronizdružila v eno družbo, v edino narodno organizacijo I.uft-hanso, du taka monopolizira trgovsko in civilno aviatiko in jo da pod svojo kontrolo. Najstrašnejše vo.no orožje, s katerim sedaj Nemčija razpolaga, je kemija. Dve Ioni strupene vsebine, vrženi iz višine 2 m, moreta v pol ure smrtonosno zastrupiti zrak v lako velikem obsegu, kakor ga ima mesto Pariz. Proti temu plinu ne pomaga nobena maska. Učinkovanje lega plina sega 35 ni visoko. Posebno strašen je učinek bombe Elektron . ki tehta samo 1 kg, toda pri gorenju doseže toploto 8000 stopinj Celzija. 100 letal, ki bi nceila te bombe in jih metala na euio mesto, bi povzročilo 17.000 požorov. če ee računa, da bi vsaj 5 takih letal moglo prispeti nad Pariz, bi nastalo 800 požarov. Radi tega se v tej brošuri poziva Francija, da se pripravi na obrambo proti taki nemška ofenzivi. V bodoči vojni mora ali zmagati ali bo pa v par minutah uničena. Zakon o šolah za lajične bolničarke Pomemben petšagogičen jubilej v ČSR. Kavno pnil desetimi leti je češkoslovaška učiteljska or:;i>.niz:icija ustanovila v Pragi šolo visokega pedi-^ogičnegn študija, na kateri danes deluje 70 univerzitetnih profesorjev in docentov, 11 asistentov, 29 praktikantov (strokovnih učiteljev in profesorjev). Poslušalci hospitirajo pri 30 učiteljih praških šol njihovih oddelkih je letos vpisanih 700 poslušalcev. V prvem oddelku (pedagogični študij) se izobražnjo učitelji, ki že delujejo na šolah, v dveletnih kurzili. Tu predavajo univerzitetni profesorji, vrše se psiliologični in pedago-gični poskusi, dela se v seminarjih itd. Absolventov je približno Hil'0. Drugi oddelek (visokošolskih kuvzov) je tudi dveleten in pripravlja učitelje osnovnih šol mi strokovne izpile, da bodo lahko poučevali ua meščanskih šolah. Absolventov je že preko 1400. Poleg tega' se vrše redni kur z i ročnih del. ki se razdele na oddelek za modeliranje po naravi (vodi akademični kipar), oddelek za dela brez delavnišiiih pripomočkov, oddelek za dela iz papirja in poseben za dela iz lesa. Nadalje je pri šoli visokega pedagogičnogu tliiilija Pedngogičnn lakulteta. katero obiskuje jo absolventi srednjih šol. do se v štirih semestrih vsestransko pripravijo zn svoj poklic. Poslušalci so obenem vpisani nu filozofski fakulteti. fakulteta jih pripravlja kot teoretično (prcelavanja univ. profesorjev) tako tudi praktično (študij metod. prisostvovali je v šolali in lastni poskusi). Peti oddelek jo zavod /a poskusne) psihologijo in pedagogiko, katerega vodijo univ. prof. O. CIllup, O. I oer ter. I'. Še-raekv in docent \. Priliod;«. docent S. Veliilsk} in asistent dr. J. Ilauieš. \ zavodu je posebna študijska knjižnica /u i>e>.-.ušrtlce. \ šestem oddelku Pcdugcgičuoni seminarju /.a šolsko reformo. se pripravljajo učitelji znanstveno in metodično /a delovanje ua čsl. reformnih šolali. Poslušalcev je 142. Poleg lega je oddelek za raziskovanje otroka, oddelek za ("isto znanstveno eksperimentalno delo. Vodi univ. prof. dr. O. Clilup. Nadaljnji oddelek /.n kulturno stike . tujino ima osem učiteljev, ki obvladajo tuje je/.ike. Priredil jo tudi ekskurzije v tujino: Poljsko. Nemčijo. Avstrijo, Švico in SSSU. Poseben odbor /a reformo pravopisa se peča s študijem in učenjem pravopisa in njegovim poenostavljenjem. Tiskovni odbor z.i izdajanje publikacij je izdal 12 del \ "">.000 izvodili. Raz- ! slavni odbor je priredil razstavo znanstvenih aparatov pri kongresu /a raziskavo otroku, pot razstav predmetov, izdelanih v kurzili ročnega dela. razstava ruskega šolstva, čsl. razstava v Moskvi, mednarodno razstavo autodkluktične-;a materijah) in igrač v Pragi in l.itonnšlu. razstavo otroške risbo v Pragi. Sedaj pripravlja mednarodno razstavo otroške literature. Dvanajsti oddelek, reformna komisij«, za геГоппо narodnega šolstva, je izdelal organizacijski in učbeni plan reformnih šol. po katerem je ustanovljeno IJ enotnih diferenciranih šol Ji. stopnje (meščanske šole) in tri šole I. stopnje (ref. osnovna šola). Kkstensni oddelek ie priredil dva Pedugc^ična tedna, katerih se je udeležilo skoraj tisoč učiteljev, kurz.e za pripravo podeželskih ref. sol. kur/.e šolskega radia in šolski kinematografije. Pripravlja sc v januarju teden šolske higijcnc. Kultu mu poročevalska služba informira potoni tiska javnost o delovanju in stremljenju šole visokega študi ja io učitelj-; va doma in v inozemstvu. Najnovejši, petnajsti oddelek, Mheneum. se peča z reformo višje srednje šole po elektiv-nom sistemu. Tega vedi strokov nu učiteljska orgunizac iju. \ko ručuuuiho turli izdatke zo voznino poslušalcev, ki uee izven Prage, jc ličiteljstvo izdalo na to svoje visoko učenje preko II milijonov ke. Suni šolski proračun za ; letos je dosegel 4*5.000 Ke. I'red desetimi leti je hotelo ličitel jstvo z ustanovitvijo le šole manifestirati svoje težnjo po visoko.šolskoiij študiju. Sedaj ruste delo v vedno večjem razmahu iu je postalo središče vsega pedagogičnega življenju v e"'SU. Ivnnko deluje šobi visokega po-dagogičiiogn študija v Brnu. Praški zavod vodi univ. ргоГ, dr. O. Kadner, tajniške posle izvr-,,l.šn je strokovni učitelj Vnela v Joroš. ki opravlja : tudi vso inozemsko korespondenco. e'eškoslovaški učitelji slede svojemu predhodniku Junu Ainosu Komeiiskeinu. šele pred ,12 leti so se otresli habsburškega jarma. Tekom liirvili deset let so ustvarili — tako rekoč brez 1 katerekoli pomoči — delo. ki jo že v svojem začetku zadivflrt s svojim razmahom in močno ■ življenjsko zmožnostjo. r' Poljska pred volitvijo Varšava, 15. nov. kk. Jutrišnje volitve bodo ajjbrže {lotokle mirilo in brez presenečenj, ker benlo pristaši Pilsmlskega radi svojih dosedanjih '• priprav za volitve, ko »o bili internirani najodlič-Bojšii voditelji ojiozieije ve« čas volivnega boja, ko so dosegli ražvel avljenje Številnih oposieionalulli kandidatskih Ust In stetisoče volivcev crlali iz vo-livnih seznamov, nedvomno dosegli nb-olutno večino, Vprašanje Jo le, ali bodo dosegli dvetretjhi-fko večino. Izid volitev najbrže ne bo pregleden prej. nego opoldne v ponedeljek. Belgrad, 15. nov. 1. Izšel je zakon o strokovnih šolah za pomožno osobje za zdravstveno službo. Za pomožne sestre se ustanovIJ* šole v Ljubljani. Zagrebu, Belgradu in Skoplju. V te šolo zn zaščitne sestre (sestre pomočnico) sc bodo sprejemale učenke iz 4. razreda meščanskih ali srednjih šol. Pouk bo trajal tri leta. Dokončana šola s položenim izpitom bo enaka maturi glede na kvalifikacijo za uradniški položaj v državni službi. Za pomožno osobje bolničarjev in bolni- Bukaresl. 15. nov. kk. Duaies opoldne jc bil slovesno otvorjen romunski parlament. Tudi liberalna stranka in stranka Avaresca, ki sta bili žc eno leto odsotni, sta se udeležili seje. Njun zopet ni vstop jo posledica apela, ki ga je kralj poslal voditeljem strank, ni pn šc gotovo. ali se bo stranka Avaresca tudi nadalje udeleževala parlamentarnega življenja. Ko šo jc kralj Karel peljal v poslansko zbornico v spremstvu prestolonasledniku, vojvode Mihaelu. so ga po vseh ulicah pozdravljali z navdušenimi ovacijuini. V kraljevem. prcstolnem govor« se izraža kraljev,9 želja, du bi se združile vse žive sile naroda k hnrfifoiilčlrcinu .foelelovanju. V zunanjepolitičnem delu govoru se nagluša, da , so odnošaji Romunije z zavezniki kakor tudi z ostalimi državami popolnoma zadovoljivi. Ro-niuniju skušu doseči miroljubno zunanjo politiko in v tem pogledu z vsemi silami ptxlpira Društvo narodov. Njena zunanja politika temelji nu obstoječih prijateljskih odnošujih z drugimi državami in nu zveznih pogodbah. Posebno važne so zveze / Jugoslavijo in Češkoslovaško. Kar se tiče trgovinskih od noša je v z inozemstvom. so se sklenile nove trgovinske po- Varšava, 15. nov. AA Včeraj je imel poljski minister zunanjih zadev Zaleski v radiju govor o zunanji politiki in splošnem položaju Poljske. Glavni smoter politike vsega sveta, je rekel Zaleski, je mir, in za lem smolrom gre ludi zunanja politika Poljske. Sam mir pa je zajamčen samo z vzajemno pomočjo ined državami, ki žele miru, zoper agresivne tendence drugih držav. Zato je treba najprej organizirali varnost držav. Poljska vlada pri izvajanju te svoje politike živo sodeluje pri vseh akcijah Društva narodov. Zato je tudi pozdravila francoski predlog o novi organizaciji Evrope. Na prvem nieslu je nedotakljivost poljskega teritorija. Poljski ministri ne bodo dopustili, da bi se svetovni mir ogražal zaradi nove terilorijalne razdelitve. zakaj mir, ki bi temeljil na nepravičnosti, ne ! čark se prav tako ustanovijo povsod pri obstoječih zdravstvenih ustanovah šole, v katere se sprejemajo gojenei, ki so z uspehom dokončali 4. razred ljudskih šol. Pouk v teh šolah traja 18 mesecev. Ustanovile se bodo tudi nove šole za babico, in sicer tam, kjer še ne obstojajo, ▼ Sarajevu, Skoplju. V šolo za babice se sprejemajo učenke, ki so dogotovile najmanj 4. razred ljudske šole. Z dovoljenjem ministrstva za socialno politiko se lahko ustanovijo za vse to osobje zasebne šole. godlie / Norveško, češkoslovaško, Francijo, Lutvijo, Anglijo iu Poljsko. Glede gospodarske krize omenja prestolni nagovor, du se moru iz-poslovuti zboljšanje položaja, ker trpi nc samo industrija, temveč tudi kmetijstvo. Kralj priporoča varčevanje in sc ima državni proračun izdatno znižati in izravnati z višino realnih dr-žuvnih dohodkov. Domače žitne ceno se morajo izenačiti s svetovnimi cenami. Potrebne, bodo nujne odredbe, du se olajša položaj zadolženih kmetov. \ to svrho se ima ustanoviti banka, katere se ima v veliki meri udeležiti tudi država sama. Sprejeti je treba poseben zakon proti oderuštvu. Pripravlja »e tudi nov carinski zakon. Glede narodnih in verskih manjšin navaja "prestolni govor, da se !*> slej ko prej vsaka verska ali narodna manjšina lahko posluževala svojih pravic v okviru ustave. Vojski je kralj izruz.il svoje zadovoljstvo radi zadnjih manevrov ter je naštel nekoliko vojaških zakonov, ki se bodo v kratkem predložili parlamentu iu ki naj omogočijo času primerno močno ninterielno podporo liurodui vojski. Prestolni govor konča z apelom na lo, da bi vse stranke složno sodelovale zu odstranitev obstoječih težkoč. bi bil trajen in bi pognal človeštvo v novo vojno. V tem pogledu je najvažnejše to, da se ministrstvo zunanjih zadev more zanesljivo naslonili na pomeč in sodelovanje vsega naroda, organiziranega v trajni vladi. Kadar luje države vidijo, da je katera država v notranjosti urejena in dobro organizirana, zraste ugled le države in pozicija ministra zunanjih zadev se okrepi. Nalo je minister Zaleski apeliral na narod, na j ludi v trenutku najbolj ogoičene volilne borbe nikoli ne pozabi, da vse druži zajednica krvi in duha. Ves sve; mora vedeti, da se zna poljski narod kakor drugi veliki narodi zbrali pred velikimi nabganii. j Treba je podpreti vlado pri njenem delu, ki mu je j svrlia okrepitev meči republike Poljske,, medlem ko bi na prvo ineslo prišli dolgoročni. Nalo resolucija priporoča zmanjšanje ali opusiilev stroškov za hipoteke. V pogledu garancij priporoča registracijo pri sodnih in administrativnih oblasteh ter sankcije za slučaj poneverbe ali uničenja zaslave. Kar se tiče formalnosti dobave kredi lov bi se morali ustanoviti posredovalni zavodi z garancijo, da se taki krediti, ki bi imeli rok do 18 mcsčcev, ne bi uporabili za plasiranje na tržišču. Posojila se morajo v načelu odobriti v gotovini, med tem ko bi sc kreditni zavodi pobrigali za plasiranje obligacij. V tem pogledu liaglaša reso'ucija važnost takih emisijskih zavodov. Emisije obligacij bi se morale dajati prvenstveno že obstoječim bai kam in zavodom, toda enemu zavodu bi se dfla le emisijska pravica za eno vrsto kreditov v vsaki državi. Resoluciji je dodano poročilo z vprašalnimi polarni stroki,.lijakov. H m ol j Niirrberji, 15 nov. kk. Danes je bilo pripeljanih na tr(< 120 bal, proda ih pa je bilo 40 bal, in sicer hallertaus'kcgfa hmelja pa 90—110 mark, spalterskegn no 1Г.0 mark, wil.t:ra'"e J.kega po 75 do £0 ma;k, do?im jc bi'o par kupčij za St?jer;ki hmelj po 58—60 mark. Razpoloženje jc bilo ne-spreire i J" no. Na Dunaiu so bile borze radi prazniku zaprte. varšavske konference Za izvoz kmstijskih izdelkov Varšava, 15. nov. AA. Včeraj je zaključila konferenca za izvoz.kmetijskih izdelkov svoje delo in soglasno sprejela resolucijo, ki bo pnslana vsem zainteresiranim državam, Društvu narodov in mednarodnemu kmetijskemu institutu v Rimu. Resolucija se izčrpno bavi z vprašanji organizacije kredita posestnikom. V prvem delu resolucije se naglasa važnost teli kreditov za kmetijstvo. Kredili so polrebni za formiranje potrebnih kapitalov in za investicije s hitro amortizacijo. Investirani krediti zato ne bi mogli imeti daljših tokov od pet let v skladu s pogoji proizvodnje. Za leni se v resoluciji navajajo primeri takih investicijskih kreditov z amortizacijami v dveh, treh, štirih ali jietih letih. Garancije za te kredite se prikazujejo zelo izčrpno. V prvem redu naglasa resolucija hipoteke, ki ne bi smele prekoračiti rokov 10 do 15 let. Dolgoročni hipotekami krediti ne bi mogli znašati več kot 50 odstotkov ocenjene vrednosti zemljišča. Kratkoročni hipotekami krediti bi smeli priti na drugo mesto, Reševalna dela v Lyonu Pariz, 15. nov. kk. Reševalna dela v Lyonu so danes napredovala, lako da so izkopali prvega zasutega gasilca, ki je bi! še živ. Mrtvih gasilcev pa so odkopali sedem. Profesorji tehnične fakultete v l.yonu so mnenja, dn se bo prej ali slej родгегп i I ve.s hrib in dn je torej Ireba izpraznili vse hiše lega mestnega okrajtv Otvoritev romunskega parlamenta Prestolni govor o zunanjem in notranjem položaju Romunije Zaleski o položaju Po!;ske Apel na slođo naroda Občni zbor Kmelske zveze v Mariboru bo v sredo, dne 10. decembra 19110 ob It) predpol-dne v Zadružni gospodarski banki v Mariboru, Aleksandrova cesta 6, v dvorani Dnevni red: 1. Poročilo nače-letva in preglednikov. 2. Naše kmetijstvo v svetovnem gospodarstvu. — Ivan Vesemjak. 3. Standardizacija Vnovčevanje kmetijskih pridelkov. — Vlado Рибепјак. 4. Organizacija izvoza naših kmetijskih pridelkov — France Jerebič. 5. Predlogi in skleijii. ti. Volitev načelstva in treh preglednikov računov. 7. Slučajnosti. Vsak krajevna kmetska zveza jicšlje na občni zbor za vsakih zaCelih 20 članov po 1 delegata, ki mora imeli s seboj pismeno pooblastilo krajevnega odbora Kmelske zveze. — Udeležili pa se sme občnega zbora vsak član Kmelske zveze. Polovična vožnja v Maribor in naiaj je dovoljena z odlokom železniškega ministrstva z dne 7. novembra 1830 št. 21.210 in velja od 7. do 13. de-rembra 193o za vse proge in vse vlake v dravski banovini razun ekspresnih. Udeleženci občnega zbora Kmelske zveze kupijo pri odhodnih postajah cele vozne karte do Maribora, katere jim veljajo ludi za vožnjo nazaj, ako ee izkažejo s potrdilom predsednižtva občnega zbora, da so se občinegu zbora udeležili. Člani Kmetske zveze! Pridite ua prvo veliko kmetsko-stanovsko manifestacijo! — Načelnik. Brezposelnost v Italiji narašča Rim, 15. nov. ž. Generalni ravnatelj zavoda za socialno zavarovanje je predložil poročilo o brezposelnosti v Italiji. 1. oklobra je znašalo število brezposelnih 394 530. Do konca ktobra pa je število brezposelnih narastlo na 410.495. Od teh jih dobiva 150.000 podporo. Število brezposelnih je pa nedvomno višje, kakor ga izkazuje la zavod, ker je treba vzeti v poštev ludi tiste brezposelne, o katerih zavod ne vodi pregleda. Fašistični režim jc v septembru sloril razne ukrepe za pobijanje brezposelnosti, zlasti s tem, da je v državni režiji pričel z mnogimi javnimi deli, peisebno v krajih, ki so trpeli po potresu, kjer je Ireba zidali nad 1-1.000 novih hiš. Kljub tem vladnim ukrepom pu brezposelnost vedno narašča. Pred koalicijo v Avstriji Dunaj, 15. nov. kk. Krščanski socialci nameravajo sestaviti koalicijski kabinet s svojim voditeljem, bivšim finančnim ministrom dr. Kien-bockom na čelu. V tem kabinetu hi bil dr. Scho-ber jKxlkancler in zunanji minister, da se zagotovi nadaljevanje uspešne zunanje jvolitike, ki jo je iuavguriral dr. Sc.hober. Vaugoin bi potem lahko obdržal vojno ministrstvo. Vodstvu Heinivvehra pa bi se tudi lahko dal en portfelj, če b.i .polagalo ^.važnost na aktivno soudeležbo nn vladi. Ostavka belgijske vlade ni sprejeta Bruselj, 15. nov. kk. Belgijski krulj -je pravkar objavil pismo, ki ga je pisal ministrskemu predsedniku Jusparju in v katerem pojasnjuje vzroke, ki so ga privedli do lega, da Je odklonil demisijo kabineta. Zanj je bilo odločilno dejstvo, da se vprašanje, radi katerega je nastala kriza, do sedaj še nikdar ni obravnuvalo v parlamentu, radi česar bi enostavni sprejem deminije kabineta lahko tvoril nevaren precedens za normalno funkcioniranje parlamentarnih ustanov. Obenem kralj še enkrat poudarja majhno važnost incidenta v Gentu ter izreka itjianje, da je to vprašanje sedaj rešeno in da parlament lahko bre/. zadržkov nadaljuje svoje delo. Pomemben jubilej v Marjantšču Včeraj jc v najbolj zaključeni družbi g. pre-lat A. K a I a n obhajal tridesetletnico svojega rav-nateljcvanja v Ma ijauiščo. Proslave so jc udeležil tudi g. minister dr. A. Korošec. Motoctklistična nesreča na Dunasski cesti Ljubljana. 15. novembra. Na Dunajski cesti, pri naselbini Brinje, se je nocoj ob 6 pripelila težka motociklis.ična nesreča. Uradnik banske uprave 201elui inž. Bogomir Troha in uradnik Kranjskih deželnih elektrarn Bogomir Benedik sta se vračala s službenega potovanja z motornim kolesom v Ljubljano. Beneclik je vodil molor. inž. Troha jia je sede; v prikolici. Pri Brinju je motornemu kolesu na prednjem kolesu naenkrat počila pnevmatika. Učinek je bil strašen, zakaj, če bi p: čila zadnja pnevmatika, bi nesreča ne bila tako strašna. Motorno kolo se jc zale'.elo v obcestni kamen in se v hipu ustavilo. Udarec pa je bil lako močan, da je inž. Troha v loku odleiel z glavo naprej na cesto ler obležal nezavesten in težko ranjen na tleli. Bene-diku se ni pripetilo nič hudega, razen, da je dobi! krepak sunek od eedla v hrbet. Popolnoma je bila pokvarjena prikolica, dočim je motor še funkcijo-niral. Neki osebni avto je naložil ran enega inž. Trcho, da bi ga prepeljal v bolnišnico. Medlem pa je bila obveščena že reševalna postaja in reševalni avto je pri lopničar^kl vojašnici prevzel ranjemga Troho ler ga prepeljal v bolnišnico. Zdravniki so v bolnišnici ugoiovili, da sa se Trobi preiresli možgani in da se mu je prelomila spodnja čeljust. Njegovo stanje je zelo nevarno. Do 9 zvečer se še ni pre budil iz nezavesti. Ranjeni inž. Trohn i" i'ri'ski rojak. Zagreb. 15. nov. ni. Mes'ni z:^!c4jiiki -o si danes ogledali novo zgradbo klavniiio, in .sicer radi tega, ker se je prvotni proračun v znesku 45 milijonov Din prekoračil m 80 milijonov Din. Dunajska vremenska napoved: Jasno po-i dnevi milo vreme, boli oblačne*. V tujski legiji Pismo slovenskega fanta, ki je šel delat v Francijo in prišel v tajsko legijo Slovenj gradeč, 14. novembra. Že večkrat jc »Slovenec« pisal in svaril .) mnogi le Danes pri- ired izseljevanjem v tujino, kjer so mnogi le in open. dopis neke _ Slovenjgradcu, ki jc šel iskat dela v Francijo, £ ruto razočarani in opeharjeni. fanta iz Leg.ua pri našamo tak dopis nekega pa je prišel v tujsko legijo francoske naselbine v Saide, Alžir v Afriki, kjer mu je bilo obljubljeno 50 frankov na dan. Ta fant je bil svoj čas orožnik, naenkrat se mu je pa zahotelo v tujino, da vidi svet in da bi si lažje prislužil svoj kruli. Šel jc že nekajkrat poprej v Francijo, kjer je bil ushižben pri nekem rud-niiiku, nakar se je vrnil domov. A doma zopet ni imel obstanku, gnalo ea je zopet po svetu v Francijo, misleč, du dobi zopet delo pri kakem rudniku. Dobil je garancijsko pismo od Borze dela, da mu je delo zaeigurano in s tem tudi dovoljenje za zopetno potovanje v Francijo. Vrnil se je, a namesto v rudnik prišel v tujsko legijo, od koder ne more več nazaj in kjer je v vedni nevarnosti prod ljudmi in vsemi mogočimi elementi. Kako je prav zn prav prišel v to legijo nam ni znano, ker ne moremo dobiti prvega pismu, ki ga jc pisal drugi sestri. V njem popisuje svoje doživljaje. Prinašamo pa drugo pismo nu sestro, ki smo ga dobili v roke, da čitatelji našega list« dobijo malo pojma kakšno je življenje v teh tujskih legijah in teh pokrajinah. Ako so nam posreči dobiti še prvo pismo, prinesemo ob drugi priliki tudi lc-to. Pismo, ki ga prinušunio, so glasi: Ljuba sestra Pepcu! Gotovo si sprejela moje pismo z. dno JO. julija. Prosim tc izpolni mi prošnjo v toliko. \ kolikor ti je pač mogoče! In to člunpreje, aiko še nisi: prosim lepo. Naznanjam Ti, du sem hvala Bogu /.drav, kar si edino šc štejem v največjo in res v na jlepšo srečo. Vreme smo imeli strašno vročo, skoro vsak dan jc deževalo, pu ne vodu, ampak pesek. Namreč tu pride vroči veter imenovan VVanu de Sarnum«, kateri prinese cele oblake, da nebo zatemni peska in ga nasilje celo griče in čez čas zopet odnese. Minimalna dnevu« vročina je tukaj sedaj od 55 do 70 stopinj It. nad ničlo. Zatw so nas sedaj cepili in smo bili 3 dni v postelji; rezultat cepljenja nekako vpliva. Veš, ljuba sestra, tukaj ni za Evropejca. Če bi bil mlajši, bi mi morda bilo mogoče privaditi sc, ali sedaj sem za to že nekoliko prestar. Ljudje so pa tu juko nevarni osobito po- noči. Oboroženo je vse. To jc narod imenovan »Slej« in jc jako nasproten evropski nadvladi. Jako so revni in živijo jako slalio. Hiš izven mest nc najdeš. Stanujejo v luknjah, ki jih iz- kopljejo ali pa v razdrapan i h šotorih, okoli katerih laja na stotine lačmiih psov. Tudi druge golazni je dosti in nekatere prav nevarne. Tu so muhe, katere pik lahko v gotovih slučajih ohromi človeka ali celo usmrti, dalje so smrtno nevari škorpijoni, ki so pu razmeroma večji od evropskih. Tudi kač je dosti in jako nevarnih. Dalje proti Maroku je dosti divjih prašičev, opic, hijen, ki so obenem tudi neprijntelji človeku. Največ' je p« muh in kobilic, ako to obsujejo, lahiko z obe ma rokama in še nogama klatiš okoli sebe. pu jih še ne preženeš. Najhujši jc pa slab« voda. Ako se je v žeji napiješ, dobiš tuko hudo drisko, du gre kri v curkih od človek«. Tog« se ne morem iznebiti in sem že docela bolan na trebuhu. Vodo pa moraš piti saj ni kaj drugega. V sili pozabim vedno na preteče muko. Nedelja se tu ne razloči od delavniku, tu štejemo samo dni po datumu in če bi »lučajno ne imel pri sebi »Misijoskega koledarja«, ne bi vedel, kateri dan je po imenu. Du sem ti podal samo površno sliko in ne pretirano, lahko razvidiš po skromnosti poročil«. Če bo Bog dal, tla se še vidimo, kur še vedno upam iu želim, ti boni osebno še marsikaj zanimivega povedni. ludi domov sem pisul. Odgovora pu nisem še dobil. Piši j.iin ti iu sporoči mojo najlepše pozdrave. — Ali si prejela moji dve razglednici? Prosim to izpolni mi prošnjo in pošlji mi v francoskih frankih za kolikor sem to prosil. Saj li vrnem z. obrestmi vred vse. Veš ljuba sestra, da ni druge pomoči. Pošlji mi pu "UMI Ir. to ho približno 700 Din. Vrnem ti jMi. Bog naj Ik> priča. V upanju na Boga mi ho pa ros nekje sreča enkrat mila. Bodi lepo pozdravljena od svojega brata. Na naše poizvedovanje pri njegovih roditeljih smo izvedeli, d« jo funt prišel v tujsko legijo no lastni krivdi, ker je z. denarjem, ki ga jo dobit z« potovanje v Francijo, slabo go-spoduril. II udi tega bi priporočali vsem, ki nameravajo oditi /a delom v tujino, d« si preje zasigurujo delo in ko pridejo na svojo mesto, fvatoro jim jc določeno, d« pričnejo z delom, katero jim jo odknzano, du ne pridejo potem v fe nevarne krajo. Alžirski domačini jezdijo kamele 40 let dirigent Novi prosvetni dom v Novem mestu 1 fiiKl * ,чпп f "X tvv Im* fi Ljubljana, 15. novembru V nedeljo 23. novembra poteče 40 let, odkar kapelnik g. dr. losip Čerin javno deluje kot dirigent-kapelnik. Dne 23. novembra 1890 je dr. Slovesna blagoslovitev temeljnega kamna. Čerin dirigiral pri veliki pevski slavnosti ▼ Innsbrucku zbor »Licdcrkrunz Schvvaz« in siccr z najlepšim uspehom. Med Slovenci je 011 pač prvi, ki obhaja tako štiridesetletnico. Spomin na katastrofo Grozote povodnji pred petimi leti M. Sobota, 14. novembra. Od 12. do 20. novembru 1. 1925. je Murska Sobota preživljala dneve, kakršnih do tistega časa šc sploh ni imela. Bila je poplavljena ko nikdar prej. Voda jo jc za več dni popolnoma odtrgala od vsakega sveta, tako da je bil vsak promet onemogočen. Povodenj jc bila katastrofalna. Vsa Sobota jc bila v vodi. Na nižje ležečih mestih jo voda narasla več ko za dva metra. Po ulicah so jc vršil promet samo s čolni, seveda jc šel i/, hiše samo tisti, ki jc imel zunaj nujne opravke. Voda je odtekala šele po enem tednu. Zapustila je žalostne sledove. Enajst hiš jo bilo popolnoma porušenih. Voda je razdrla tudi dva mostova. Zahtevala je tudi človeško žrtev. Utonil jc s pošto vred poštar, ki jc peljal pošto v Rankovcc. Koliko jc bilo druge škode, se niti ni dalo natančno oceniti. V kleteh je voda uničila vse pridelke. V hlevih so se zadušile svinje jn druge živali. Zelo požrtvovalne so bile sosedne vasi. Polne vozove živil so vozile nesrečnim Sobočanoin dan za dnem in so jih tako rešile gladu, ki bi jih bil druguče zelo mučil. Damske zimske p'ašče I kožuhovino ali brez od ... 200 Din naprej otroške v vseh velikostih od . . 160 Din naprej v veliki izbiri priporoča F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta 29. Oglejte si blago in ccne v naših izložbahl Noro mesto, 14. novembra. Dan U. novembra jc bil za »Prosvetno društvo* kaj pomembnega. Vršila se je slovesna blagoslovitev temeljnega kamna Prosvetnega domat. Obred blagoslovitve je izvršil mil. g. prošt K. Čerin ob asistenci vse kapiteljske duhovščine na kar najbolj svečan način. Svečanost se je pričela ob pol 13. Predsednik g. dr. česnil.■ Ivo je v kratkih besedah pojasnil pomen današnje svečanosti in zaprosil mil. g. presta, da blagoslovi temeljni kamen novega doma. O. prošt je v krasnem, globoko zamišljenem govoru rezležil pomen Prosvetnega doma in pomen blagoslovitve temeljnega kamna, naslanjajoč se na besede, ki so napisane na glavi |>ergainenlrie listine, ki je bila vzidana v kamen: Bogu in ljudstvu! Po končanem govoru je izvršil obred blagoslovitve, položil listino, na katero so se preje podpisali vsi člani načelstva in nadzorstva, v bakreno pušico z nekaterimi novci vred in jo vzidal v dolbino temeljnega kamna, ter udaril trikrat s kladivom po kamniti plošči, rekoč: »V imenu Očeta. Sina in sv. Duha!« Takoj za njim je udaril po plošči g. dr. Čes-nik in spregovoril: »Z majhnimi dinarji velik kra-san, prave presvete dvignimo slan! Ravnatelj g. M und a Josip: Naj bo to hram kulture, zori? če prave presvete in svetilnik ljudstva, ki ga zida! G. Mrak Peter: »Vse delo v domu naj Vsemogočni blagoslavlja! G. Zukovec Frane, učitelj: Bodi zvest čuvar najdražjih svetinj zdaj in vekomaj! S tem je bila slovesnost blagoslovitve končana. Novo mesto pa bo z lepo in moderno stavbo zopet veliko pridobilo na svoji lepoti. Stavbo, kakršno nam jo kaže slika, gradi ljubljanska gradbena zadruga. 1 Kakšen im novi Uom. 13ogu in Ig'adsiDu I Sicuobna zadruga ./Pz*oei3einidem" wo4fouemtne«hi,cLnc41.t3C]oeHabpatg5o. načelnik. liftč. rum Arvatn _ / načelnik. rito. '.JtI.,. ^ ..цг , i.1.1;. ubl.3 gr*adb{£a dr-ur^o Listna, ki so jo zazidali v temelj. f-lovcsnost blagoslovitve Belokranjski kotiček Lopata pn kramp — na kuluk. To vam jo živahno (K) naših cestah — da nikoli tega. Eden jc komandant s kapo in / besedo, drugi lu. Eni poglabljajo kanale, drugi nasipajo; vsak |hi svoje služi domo- pa kot mrav je pri delu vini. Če pn pogle4l«š |н> dravski Iva no vin i. tega nikjer nc vidiš! Tako IhkIo našo cesto kaj na dobrem! Saj plačamo cestni davek (42odstotne (ioklodc) kot v dravski banovini, il) še n« l'"-livk moramo, Služba, ki jo napravi posoda za Kavo, zaveže gospodinjo da o vedno snaži. Vi ahko daste posodi za kavo svoj prvotni sijai, ako o drgnete z malo Vimana vlažni krpi. kaiti s pomočjo Vima boste lahke odstranili tudi največjo nesnago. za kuhinjske posode. Naš« želja in prošnja jc. to oskrbela oblast nu njegov račun. Čudno se mi jo to videlo, toda mislil sem si, da pno moril tuko biti. sedaj som pu videl, da v dravski banovini niso nikjer ob cestah gozdovi še izsekani. Menda tu naredim ui izšla iki vseli banovinah Sreča gorenjskih lovcev Junaški zajčji roti ustrahoval lovca. Kranj, 14. novembra. Pa si se zbrali pretekli torek navdušeni lovci iz Kranja, Stražišča, Škofje Loke, Ljubljane in Radovljice in so jo v veselem lovskem razpoloženju ubrali v lovski revir g. Cirila Moharja med Hrasl-jem in Vckloin. Veselo in živahno so odmevali glasovi v lepo jesensko naravo, božje solnce se jim je smejalo nasproti, pokale so in se svetile puške risanke, zverine dovolj za na muho, kdo bi si še želel lepših doživljajev. Z veselimi obrazi so jo ubirali in eprezovali lovci za divjačino, ki je kar onemela i no strmela nad laki in energičnim vsestranskim napadom in se stiskala preplašeno v zavetja ali jo urnih krač pobirala čez drn in strn. No in brez nadaljnjega ovinkarjenja bodi )>ove-dano, da je bil rezultat lova prav presenetljivo zadovoljiv, za lovce namreč, za rod dolgoušcev pa je bil to črn dan, ki ga bo pomnila iu objokovala zajčja družina v davno bodočnost, zaradi nenadne izgube tolikih članov mirno dolgopete rodovine. Zajcem je bil napovedan cdkčilen boj na življenje iii smrt in podlegli so v neenakem boju in radi silne premoči sovražnika. 80 mrtvih jc obležalo na bojišču -— namreč zajcev, pa ludi lovci niso bili brez slednje poškodbe. Kakor smo brali v zapisniku uradnega poročila, ki ga je izdal v poinirjenje zajčjega rodu sivodlaki poglavar, je med drugimi ludi govor o hrabrem zajeu-bojevniku, ki bo odlikovan, ker se je s loliko silo baje in celo neoborožen zaprašil naravnost v preplašenega malo čujrčoga lovca, da je lo temu odneslo puško in klobuk na bližnjo smreko, sam pa so jo zavalil v mehki mali bres sleherne pripombe, ali soglaša s leni dejanjem ali ne. 11 u d l m 11 v. Po takih in podobnih doživljajih so se lovci večer zf lovoljni s seboj in s plenom vračal JsTAMPELJE zirvs- Iirnile, nov . t>mti>i-! sti. io sedaj, ko se prelivajo vsv.ko jutro in vsak večer rdeče in zlato, hladne novemberske zarje tez tihe i.i gole gozdove med Mrzlico, Kunictn in Sv< lo planino, leda pod Roljeni z.ija strašna rana in če na večer stopiš nn Ostro ali na Klek, se tii z li, da leži pred teboj lisočoka, sopihajoča zver, zlr,bno mežikajoča ln polna zlili .skrivnosti. Skrb je legla nad dolino kot težka novemberska megla. Kaj bo z nami? Stopiš na ceslo, v šolo, greš v kolonijo, povsod sreča vaš bleda, suha lica otrok, ki jim telesea drhtijo v jesenskem vetru in jim prstki gledajo iz raztrganih čeviev. Kaj bo. ko pride spet deževje in sneg? — Podpora, ki jo lo dni začenja delili odbor za revne rudarske otroke, bo hitro izčrpana in veliko premajhna — in kaj potem? Kaj pomagajo vse lepo in navdušene besede, če pa ni kruha? Kulturni smo zelo. Dvojni kino nas zabava z nemškimi šlagerji in velebombami in iz vsake krčme ti lije na uho tuljenje gramofonov o donna Clara! (lovori so o elektrifkaciji Knezdola. Pa pravijo, da bodo speljali tok iz Savinjske doline, ker je od lam bližje. Društveni dom še vedno stoji. V nedeljo, IC. t. m. gremo vanj gledat poskus moderne katoliške igre: Sultanova hči in dobri vrtnar. Žrtev požara Slovenjgradec, 14. nov. Zgorela je hiša iu gosjjodarsko poslopje, ki jo bilo vso pod ono streho v Otiškem vrhu l«st Gruberja Luke. Zgorelo jc tudi 16 kokoši, vsi poljski pridelki, oblek«, pohištvo in 200 Din denarja. ŠkorJ« se. coni 15.000 Din. V nevarnosti je bil 75 letni lastnik sam, ki je precej gluh in je spal v hlevu, ter gu jc žena še pravočasno poklicala iz. spanja. Ogenj jo nastal okrog polit ponoči in jo bilo gašen je otežkočeno. ker jo hiša bil« n« sutnem. Zavarovano jo bilo vso. skupaj le za 4000 Din. Ogenj jo nastal, ker so se vnelo saje. ali pa jo padi« :,skrn nu streho, ki je lviln slamnata. PLANINIf A - Cfl| - DAII0VBX s to innmvn NR. BAMOVEC Dobi se v lekarnah PLANINKA 1 nt AVIIMI Уаке-mlte -e plombi-rani zavol 1 ZARES PREIZKUŠENO DOBRO SREDSTVO ZA ČIŠČENJE ŽELODCA, ČREVESJA, KRVI ^lbo°tdroe7o:domače Glas bodočih zdravnikov revmatičnim bolečinam zobo- in glavobolu, prehlajenju' Irganju, za negovanje telesa, ust, osveželosl, okrepitev mišičevja ler živčevja sploh se uporablja že no! «>!oielja priznana leuja IKIentol-droženka SrancssSso žganje Dobiva se v originalnih plombiranih steklenicah v pristni predvojni kakovosti v vseh drogerijah in trgovinah z mešanim blag mt. Pravni nasveti Vse naše življenje je tako prepreženo s prav- ' nimi normami, da ga skoro ni koraka od rojstva do smrti, ki i:e bi bil več ali manj urejen v po- i slavah. Težke so mnogokrat posledice, ki zadenejo ' tistega, katevi ee bodisi vsled nepoznanja ali iz drugih razlogov ne ravna po njih. Marsikdo se je že . na lastni koži prepričal, da je dober pravni nasvet , o pravem fasu res zlata vreden. l)a tudi v tem oziru ustrežemo svojim čita-teljem, ki se ob raznih prilikah obračajo na nas za pravne nasvete, bomo prihodnjo nedeljo začeli novo rubriko pod gornjim naslovom. V tej rubriki bomo odgovarjali svojim eitateljem na vprašanja pravnega značaja. Seznanjali hočemo tudi či-tatelje z važnejšimi določbami novih zakonov in obravnavati praktična pravna vprašanja, ki vsak dan v življenju naletimo nanja, tako da bo naš list še v večji meri kakor do sedaj, ljudski svetovalec in učitelj. Murska Sobota v številkah M. Sobota, U. novembra. O Murski Soboti, ki uradno ni niti mesto, niti trg, marveč navadna -velika občina« smo prejeli od načelstva g remiju trgovcev podatke, ti jasno pričajo, du jo lahko prištevamo med mesta in sicer tem bolj, ker velja za nekako prestolico Slovenske krajine. Številko svedočijo sledeče: M. Sobota obsega 1602 hektarja, ima 5У7 hiš in okoli 3.700 prebivalcev. N njej jo 175 obrtnikov, 72 trgovcev. 8 gostiln in 2 kavarni. Razmeroma zelo dobro je razvita industrija. Največja je tovarna mesnih izdelkov, ki je last g. I. Benka, župana in bunskegu svetniku, kapaciteta tovarne je 100 goved iti 500 svinj iu telet dnevno. Izdelki se izvažajo tudi v inozemstvo. Sobota ima tudi tovarno perila (last g. 1. ( vetiča). Tovarna (tela z 32 stroii (na električni —^«'1 -1 tovi 5(10 Komadov perila, velika mlina: prvi je ра g. I.. Šiftarja. Prvi zmelje dnevno I vagon, drugi pu pol vagona zrnja. 1'ri obeh mlinih je tudi žaga. V Soboti jc nadalje 6 denarnih zavodov, 7 odvetnikov, 2 notarja. 6 zdravnikov, t zobotehnik. 5 ž.ivinozdravniki, 2 civ. geometra. Telefonskih ubonentov je 41. priglašenih pa jo še nad 20 novih. V Soboti je tudi železniški promet zelo razvit. Tukajšnja postaja ima okrog 27 milijonov kilogramov letnega prometa in sicer: 5 milijonov kg predaje, 21 iniljonov kilogramov prejema in I milijon kg tranzita. K vsemu temu moramo še dodati, da ima Sobotti še: realno gimnazijo, bolnišnico, okr. načelstvo. okrajno sodišče, davčno upravo, veliko poštno centralo z nad 20 uslužbenci in več drugih manjših uradov. Župani odstopajo Litija, 13. novembra. Posli naših podeželskih županov, ki načelu-jejo majhnim občinam, so se v teku zadnjih let tako pomnožili, da mnogo županov ne more več vršiti v redu svoje naložene službe, ker finančna moč majhne občine ne dopušča, da bi si najeli tajniku, ki bi vršil administrativno službo v občini, sam pa vsega pisarniškega delti ne more izvrševati. Poleg tega so v zadnjih dveh letih naložena občinam nova težka denarna bremena za šole, zgradarine in drva učiteljem, Upravo glavarstev, ki silno otežkočujejo itak slab položaj občin. In vsega je potem kriv župan. C'o kaj v občini ni prav, jc kriv župan; če so dokladc visoke, je kriv župan: če se ceste niso posule, je kriv župan; če je ktlo vpoklican na orožne vaje, je kriv župan; če ktlo ni pre jel zaprošene podpore, je zopet kriv župan, i tel Vse to je postalo nekako nevzdržno, ker vidimo, (Iti sc v zadnjem času na vseh koncih župani odpovedujejo svojih časti in s tem tudi dolžnosti. Tako se je odpovedal županovanju g. Fran T rele, župan na Polšniku, ki je v zadovoljstvo ljudstva skozi šest let vršil to funkcijo. Ruvno tako se je odpovedal županstvu župan občine Kolovrat g. Janko S t r ni I j a n. S to mislijo se btivi župan g. D rak si er iz Prim-skovegn, občina Gradišče, dalje kani pustiti županski posel župan občine Št. Lambert in še drugi. Ker je gotovo v interesu državne oblasti, da uačelujejo našim občinam, ki so prve in tudi glavne celice državnega ustroja, pošteni mož- ie, ki imajo v ljudstvu zaupanje in so tako re-;oč glavni stebri državne uprave na deželi, apeliramo na merodajne faktorje, da skušajo razbremeniti v prvi vrsti visoko obremenitev občin, in pa, da naše finančno šibke podeželske občine v sedanji veliki gospodarski krizi nikakor niso siljerie k izrednim izdatkom, kakor /a gradbe šol, izolirnic, bolnišnic, zdravstvenih domov itd., ker ravno težka obremenitev davčno šibkih slojev, za katero nekateri nevedneži delajo v prvi vrsti župane krive, so vzrok temu izrednemu pojuvu, do odlagajo župani svojo funkcije... Doba otrok đe nazivlje naše stoletje. Negujte svoje otroke z najboljšim sredstvom te dobe, г lahkim milom za utruke Pnrocelšuš. - Tu milo čuva in ščiti kožo in zdravje Vašega miljenčka. - Zahtevajte ga izrečno v lekarnah, drogerijah in parfumerijahl Društvo inedicinccv na Univerzi kralja Aleksandra I. v Ljubljani: Težko nas je zadela vest, češ da je predložen VZS zakon, po katerem nam hočejo, potem ko smo se trudili pet let na univerzi (če je šlo vse |>o sreči), navreči še dveletni brezplačni staž. Že zdaj se je nbitunijent težko odločil zu študij medicine. Bilo je treba mnogo idealizma in poguma, saj je znano, da medicinski študij ni samo najdaljši, ampak tudi najbolj naporen in najdražji, Ako bo postal ta načrt zakon, si bodo študij medicine lahko privoščili samo sinovi muljonarjev. Trpijo zopet samo siromašni študenti, z njimi bo trpela medicinska znanost, saj je znano, tla ravno največji ljudje prihajajo i/ najbednejših plasti narodu. Tudi idealizem ima svoje meje. Kdo izmeti siromašnih Študentov si bo še upal študirati medicino. Mislimo, da je dovolj, če moramo eno leto dalje študirati kot vsi drugi. Ne zahtevamo, da bi se nam po diplomi vsulo lK>gastvo v naročje, zahtevamo samo toliko, da Ikviho mogli živeti dostojno kot drugi ljudje. Koliko samozatajevanja je treba lnediicineu in pozneje zdravniku, ve samo on sam. Sedaj jva še dve leti stradanja? Da je naša ne vol ju nad tem načrtom opravičena, mora uvideti vsakdo, ki vsaj malo človeško misli. Že sedaj je zdravnik star mul trideset let. preden pride do kruha. Na občnem zboru je bila sklenjena in soglasno sprejeta sledeča resolucija: 1. Smatramo /a največjo krivico, ki bi se zgodila medicincem, bodočim zdravnikom, z uvedbo dveletnega, neplačanega staža. 2. Zahtevamo, tla traja staž eno loto in da prejemajo stažisti vse prejemke po Ч. grupi 1. kategorije, kakor je bilo tlo aprila 1927., tla morejo živeti akademikom primerno življenje. 3. Da se čas službe v vojski vštejc v staž. 4. Da se čas, ki je bil prebit v stažu, všteje v službena leta za napredovanje. Svojemu sobratu bomo mogli koristiti lc tedaj, če se nam ne lxi treba boriti za vsakdanji kruh, aiupak bomo lahko posvetili vse sile izubružbii in izpcupolnitvi svojega znanja. Albert Scntočniik, tajnik D. M. Za strokovno izobrazbo obrtništva Obrt v Dravski banovini je sicer lepo razvit ia je dosegel že visoko stopin o, vendar pa še globoko ne dosega visoke stopinje, na kateri sloji obrt v sosednjih državah. To je za naše gorpodarstvo velika škoda; mi vemo namreč, da naša zemlia ne more prehraniti vsega našega prebivalstva, ki se mora izseljevati, če ne najde doma zaposlitve. Vemo pa tudi, da je najboljša zaposlitev za naše ljudi obrt. Obrti pa se je treba učiti. Včasih je bilo to učenje jako priprosto in enostavno, ker "je vajenec ali učenec samo mojstre po nemal, pa je bilo vse dobro in v redu. Dandnnes pa so se razmere silno izpremenile. Danes dobi vajenec pri mojstru večinoma le še ročni pouk, teoretično zpanje pa si mora pridobiti bodoči cbrtnik sam. Teoretično znanije si pridobiva vajenec ali iz knjig, ali pa na strokovn-h tečajih iu iz strejtovnih listov. Mi imamo učnih knjig in šol za obrtnika žalibog še ja'ko malo. Zato si тох_цП}а pomagati ali s strokovnimi tečaji, ali pa s strokovnimi listi. Zavod za pospeševanje obrti, ki ga je osnovala Zbornica za TOI v Ljubljani, se ie z vso vnemo lotil zlasti strokovno-izobraževalncga dela za obrtnike. Zavod prireja kolikor mogoče mnogo strokovnih tečajev, ki jako lepo uspevajo, poleg lega pa izdaa ludi strokovno tehnični list »Jugoslovanski cbitnik«. »Jugoslovanski obrtnik« še ne izhaja dolgo — komaj pol leta. V teij kratki dobi pa je dokazal, da je res zgolj strokovni list, ki jc namenjen edinole strokovni izobrazbi našega obi t-ništva. Takega strogo slrokovno-tchničnega lista Slovenci doslej še nisrr.o imeli in zato mora vsak objektiven in razsoden poznavalec naših razmer priznati, da si je pridobil Zavod za pospeševanje obrti pri Zbornici za TOI veliko zaslugo, ko se je lotil težavne naloge, da orje ledino tudi na tem polju. Za nas je vsaik še taiko majhen napredek velikega pomena. Zato pa se obračamo na vso javnost s prošnjo, naj tudi ona delo Zavoda za pospeševanje obrti po svoji moči podpira, da bodo naši bodoči mc-jstri ne samo praiktični, ampak tudi teoretično na višku, sebi v korist, vsi domovini pa v ponosi prf/)Cff'a* Oposzcirjamo na našo veliko izbiro zimskega hlaga j A. & E. SKABERNČ LJUBLJANA •A; Pri bledi sivorumenknsti barvi kože, utrujenosti oči, slabem počutju, zmanjšani moči za delo, žalostnem razpoloženju, težkih sunjah, bolečinah v želodcu, pritisku krvi v glavi in strahu pred boleznijo se svetuje, da sc skozi nekaj dni zjutraj na tešče pije čaša naravne »Frnnz-Joscf« grenčice. V zdravniški praksi sc uporablja »Franz-Josef« voda največ radi tega, ker na mil način odstrnnjn vzroke mnogih bolezenskih pojavov. »Frnnz-josef« grenčicn se dobiva v lekarnah, drogerijah iu speccrijskili trgovinah. T1/* ■ ohtov z?oCrw oismoctc ШЕГИШН 4® sprejem Evrope/.volilcem postaj !*££ VSSOlfiC а31£€КС Zahtevajte pri radio trgovcih brez-obvezno predvajanje f%AJ*fAitU$A IZKUSIVA №A£I*1 ,Ш11**ША EfO*Sl№ClJA! Dekliški dom" za delavke v Kranju Jugočešha zgradila delavsko zavetišče rm rrn rrn Lice proti mostu. Kranj, 14. novembra. Treba je pozdravili zdravo in smotreno zamisel tekstilne tovarne »Jugočeške« v Kranju, ki je, potem ko je v glavnem uredila in zgradila za uspevanje tovarne potrebna poslopja, uvidela potrebo zgraditi zavetišče svojim zaposlenim delavcem in delavkam. Prepričani smo, da bo delavstvo to naklonjenost in simpatično gesto tovarne umevalo in cenilo pravilno. Ravno nasproti »Delavskega doma«, o katerem je znano, v kakšne svrhe in namene služi, na nasprotnem t. j. desnem bregu Save, skoro tik ob Ljubljanski cesti je letošnjo jesen zrastla mogočna stavba bodočega »Dekliškega domač, ki bo s pospešenim delom še letos dograjena v surovem stanju do vrha. V pritličju bo kopalnica, namenjena vsem tovarniškim nameščencem Ln delavcem, ločeno za moške in ženske. Za enkrat se bo za kopalnice porabilo pol pritličja, pozneje se po potrebi lahko poveča. V I. nadstr. bo velika kuhinja, večja jedilnica za 250 oseb za delavce, manjša za mojstre in uredništvo. V kuhinji bo vsak delavec lahko prinesel surovo hrano, da se mu skuha, ali pogreje, ali pa če vse naroči v kuhinji. Dalje bo v I. nadstr. ena velika in ena manjša dvorana za čitalnico. Hrana se bo dobivala po zelo nizki ceni 6 Din celodnevno. V II. nadstr. in v man-sardi bodo obsežne sobe, v katerih bo skupno 100 ležišč, v vsakem nadstropju po 50. Ta stanovanja so namenjena dekletom, ki bodo lahko med tednom ali tudi v nedeljo ostala v domu ler imela prenočišče in stanovanje popolnoma brezplačno. Prostori bodo moderno urejeni, vsaka delavka bo imela svoje ležišče in umivalnik. Velika dvorana v I. nadstr. bo imela obseg 13.10X19 m in bo v njej moglo sedeli 250 oseb, mala dvorana (čitalnica) pa 6.60X5 m. — Cela zgradba bo merila 32X14 m. V hiši bo tudi centralna kurjava Kol že omenjeno, bo zgradba letos gotova do vrha, notranjost pa se bo izdelala' prihodnje leto. Takoj pa se bo že letos odprla zasilna provizorična kuhinja, tlrugo se bo dovrševalo sukeesivno. »Dekliški dom« bodo upravljale in vodile sestre redovnice. Namen lovarne, graditi dom za dekleta, po vzgledu ^Dekliškega doma« v Tržiču, pada že 2 do 3 leta nazaj. — Z ozirom na velike težkeče, ki so pa podane večini delavk vsled velike oddaljenosti od tovarne in vsled neredne prehrane, ki kvarno vpliva na zdravje mladih organizmov, bo »Dekliški dom« »Jugcčeške«, ko bo nopolnoma dovršen, prav lako kot že sedaj »Delavski dom« vršil lepo socialno nalogo, ki jo bo moral priznati in podčrtati vsak objektiven socialni zgodovinar. Prepričani smo, da so bili vodilni motivi tovarne pri sklepu graditi »Dekliški dom« plemenitega, socialnega, edinole delavskim interesom in koristim namenjenega izvora, in v tem prepričanju želimo zavodu prospeh in napredek. Trenutno zaposluje »Jugočeška« okrog 1000 ljudi in znaša njena normalna kapaciteta bla«a 10 milijonov metrov na leto, kar pa se v izredni po-Irebi še lahko poveča. Čebel ce mašeevalhe St. Jernej na Dol, M. nov. Dobrota je sirota! To je že znana resnica. Pa je prišel do tega zaključka tudi posestnik Masnik iz Polhovice. Pred leti je iz usmiljenja vzel k sebi revno dekle. Ko pa si je zaželela lepšega življenja, je odšla nekam na Hrvatsko. Te dni se je spomnila svojih dobrotnikov in jih je prišla obiskat. Pa ji je prav prijetno zadiišal med iz čebelnjaka. V službi se ji ni cedil med, kakor si je najbrž domišljala, zalo ga je prišla iskat na deželo k svojim dobrotnikom. Samo pot, po kateri je hotela priti do njega, ni bila pravilna. In zalo je že kar na mestu dobila zasluženo kazen. Vzela je iz čebelnjaka kar cel panj in na bližnji njivi — ponoči seveda — je poskusila srečo. Pri dobre čebelice so tudi v temi opazile nepravega gospodarja in- malopridnico pošteno opikale. RIBI E O F JE sveže norveško, priporoča drogerija KANC. Ljubljana — Maribor. Smrtna kosa. Po dolgem bolehan.iu je v Liliji umrla v česliti slarosti IH) let gospa Koprivnl-karjeva, po domače Frlanovčeva mama. Pokopali so jo včeraj popoldne na litijsko pokopališče. Dobri mami blag spomin in pokoj njeni duši. Moste pri L$ub!fani Obiskovalcem prosvgtnih večerov v Salezijan-skcni mlad. domu sporočamo, da za že napovedano predavanje g. urednika dr. Kuharja o koroškem vprašanju na mirovni konferenci nismo dobili oblastvenega dovoljenja. Zato se to predavanje ne bo vršilo. Vendar smo še pravočasno vložili prošnjo za drugo predavanje in dobili zanj dovoljenje. Tako bo na IV. prosvetnem večeru v torek ob 8 zvečer predaval g. prof. lanko Mlakar o svojem potovanju po Orijentu, posebno po Egiptu in Palestini. Predavanje bo spremljalo SO skiontičnih slik. Vstopnina 2 in 1 Din Športniki in osebe, ki fittčno naporno delao, morajo glodati, da liadomeste veliko izrabo moči, ki so jej izpostavljeni. Užitek naravne krepiliie hrane OVOMMTIJME ki predstavlja v mali množini obilno energijo, Vam bo zajamčil v tem slučaju ravnotežje telesne moči. Dobiva sc pnvsud: velika škatlja Din £>(}•- , srednja škatlja Din 32'-. mala škatlja Din 16- Kofedar Nedelja, 10. novembra (28. pobinkoštua nedelja): Otmar. opat; Neža (Janja) As. Ponedeljek, 17. novembra: Gregor i j Čudodcl-nik, škof. Osebne vesti = Ostavka je sprejeta, ki jo je podal ua državno službo dr. Gregor Rožnimi, izredni profesor nu bogoslovni fakulteti univerze kralja Aleksandra I. v Ljubljani. — Poročil se bo danes \ Šestunovcu g. križan z gdčno Angelko Katuuarie. hčerko vele-trgovea Kalunuriča v Šestunovcu. Bilo srečno! = Jutri se ho poročil na Brezjah g. K runi: Karlovšck, sin trgovcu in gostilničarja iz šmur-jete, z gdčno Vido Gubri jelčičevo, hčerko iz znane in ugledne »luneškove« gostilno na Brezjah. Naj trosi rož Vama Bog na življenju novi potil z; Upokojen je iui lastno prošn jo dr. Edvard Pajnič, sodnik upelucijskegu sodišču v 3u skupini I. kategorije pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani. = Zdravniška vest. Šcfzdruvnik zdravilišču na Golniku g. dr. Robert Nciiliauer je nastopil z novembrom daljši studijski dopust. Z:i čas njegove odsotnosti ga nadomestuje asistent zavoda j;, dr. Frunjo Radšel. = Z Golnika. Zelo agilnemu in priljubljenemu asistentu zdravilišča nn Golniku g. dr. Pranju Radšelu je bil te dni pri/.nun na lov »speciu listu zn pljučne bolezni«. Čestitamo! = Iz železniške službe. Premeščeni so uradniki 1. kategorije: Inž. Frunz Emil, tehnični uradnik, gradbeni oddelek direkcije, k progov-ni sekciji Ljubljana gor. dol. proga; uradniku II. kategorije Jancžič Ludovik, komerc. urad-nik, Trbovlje v Kotoribo; Pukiž Josip, administr. uradnik, obči oddelek, direkcije Zagreb v kurilnico Ljubljana gl. kol.; uradniki III. kategorije: Mko, kjer si bodo ogledali banovinsko mlekarsko šolo in tudi razne kmetijske naprave v ?abni-i i. Končno si bodo zletniki ogledali v naslednjih dneh tudi kmetijsko šolo v Št. furiju in vinarsko šolo v Mariboru, nakar sc bodo podali zopet nn svoje domove. ir Gospod minister ing. Sernec vstopil v Sokola Petkov Slovenski Narode poroča: >Da-našne .Novosti- poročajo iz Zagreba, da je minister za šume in rudnike g. inž. Dušan Sernec zaprosil za sprejem v Sokola kraljevine Jugosla- | vije. Starešinstvo je vzelo njegovo prošnjo na znanje, toda redni član SKJ lahko po pravilih j>o-slaite šele čez (i mesecev. — Informirali smo se o tej zadevi in izvedeli, da je inž. Sernec res prosil za sprejem v SKJ. ker pa mora biti najprej član kakega sokolskega društva j>o sa veznih pravilih. se je prijavil v malino društvo S>kol Ljubljana. Kakor vsak drugi, bo šele jki šestmesečni preizkušnji sprejet za rednega člana.« — »Narodu« odgovarja sobotni »Jugoslovan* z naslednjo ugotovitvijo: Resnici nu ljubo. Z ozirom na vest zagrebških »Novosti«: in nato v >SIov. Narodu« ugotavljamo. da je g. minister inž. Dušan Sernec že cd julija naprej ustanovni član Ljubljanskega Sokola. ir V pojasnilo vsem, ki mislijo pristopiti k Sokolu, priebčujemo dopis, ki ga je prejel gospod, kateri je prijavil svoj jiristop SokoLskemu društvu v svojem kraju. Dopis se glasi: >Na Vašo jirijavo, da želite pristopiti kot član podpisanega društva, se Vam priobči sledeče: 1. Prijavo za vstop je treba izvršili na za to predpisanih prijavnicah, ki jih dobite na zahtevo pri društvenem tajniku. — 2. Prijavljenec mora prebiti šestmesečno preizkusno dobo, nakar se sprejme s tozadevnim odbo-rovim sklepom. — 3. »Sokol« je idejna organizacija. Vsled tega more postati član le listi, ki vstopi prostovoljno brez pričakovanja kake ocebne koristi ali brez strahu pred kako osebno škodo in ki priznava in izpoveduje Tyrševo sokolsko ideologijo iu miselnost. Na njo mora tudi fornalno priseči. — 4. O vseh drugih obveznostih člana se blago-vol.te j»učili iz Statuta Sokola Kraljevine Jugoslavije, o Tyrševi ideologiji pa iz tozadevne literature. Zdravo!« — Priobčujemo to v vednost tistim. ki so se odločili [>ostali člani Sokola Kraljevine Jugoslavije. Morda jim bo ustreženo s temi pojasnili. ir Lepota Bleda. Pišejo nam: Kdor je pozimi Bletl kdaj jirej, se jc v zadnjih letih vedno zgiozil, ko jc o|)uzoval, kako izginja naturnu lepotu Blejskega jezeru in njegove okolice zaradi mnogih neokusnih zgrudb, ki so zrastle v zatinjih letih nu bregovih jezera. Nisem zu to, da se na Bledu sploh ne bi smelo ničesar zidati. Zidati pu se mora tako, da bodo stavbe v lepotnem skladu z jezerom, gorami, ki jezero obdajajo, in s starim Bledom. Ena najbolj kričečih, vsiljivo neokusnih stavb pn je bila gotovo kazina, o kateri berem, da so jo sedaj podrli. To ruiiicna, bahava stavba, ki je silila prav v jezen, je kuzilu vsak pogled s severnega brega nu jezero, prav tako tudi z grada. Hvala Bogu, pravim, da so jo sedaj podrli. Slej ali prej bi se moralo to zgoditi in dobro, dn se je to čimprej. Mesto kazine, pa čujem, nameravajo sedaj zgruditi na istem kraju in prav tako v vodi, drugo poslopje. Gospodje, ki o tem odločujete, prosim vtis lepo: dobro premislite, kaj delate! Pre mislite natančno velikost, arhitekturo in soglasje nove stavbe z okolico, tako, da ne ho ktr/iia nova stavba vsega jezeru! Vsuku zgreše-nost je tu velik zločin nad lepoto vse okolice. iT V Službenem listu kr. banske uprave dr. banovine št. 37 od 13. novembra je objavljen »Zakon o izpremembah in dopolnitvi zakona o notranji upravi«, dalje »Odredba o preureditvi ces nih okrajev v območju dravske banovine«, »Oilredbn o prispevnem razmerju banovine in ceslnih okrajev k stroškom za gradnjo in vzdrževanje banovinskili cest« in »Red za gorske vochiike v dravski banovini«. ir »Gospodin jski koledar« za leto 1931 izide v jiričetku prihodnjega meseca. Koledar ho vsenovul mnogo koristnih navodil za gospodinje in sploh /a hišo in dom. Izredno bogat bo tudi na novih kuhinjskih receptih ter raznih sestavah jedilnih listov. Glavna prednost koledarja je obširen in praktično urejen troškov-nik za vse dni v letu. kamor zapisuje skrbna gosjHiilinja vse svoje dnevne izrlatkc. Cena mu bo 20 Din. Naročila sprejema že sedaj unravu »Gospodinjskega koledarja«, Ljubljana. Šelen-burgovu ulica 7, II. ir Znuni kupletist g. Danilo Bučar je izdal v samozaložbi prvo serijo svojih kupletov s spremijevanjem klavirja. Zvezek vsebuje štiri kuplete, ki jih jc avtor ponovno izvajal v ljubljanskem radiu. Klavirska spremljava jc pre-prosta in lahko izvedljiva tuili zu začetnike. Kujiletc je vzorno natisnila litogrnfija Jugoslo-vanske tiskarne v Ljubljani. Kupleti bodo dobrodošli zlasti iiodcželskim društvom za razne prireditve kakor tudi posameznikom, ki ljubijo razvedrilo. Ku|>leti se naročajo v knjigarnah in v samozaložbi: Ljubljana, Gradišče 2, II. Cena enemu zvezku je 15 Din. ir Sv. .Miklavž žc priha ja s počasnimi koraki. Obdaril pa bo letos vse pridne /. lepo knjigo, katere ima. v največji izbori »Jugoslovanska knjigarna« v L'ithliani. Zu to pril'ko priporočamo sledeče slanice in knjige: Robinzon starši, slil^nicn. 20 Din; Mali nalček. slikanica 20 Din: Obisk na pristavi, slikanica. 20 Din: Domače in tuje živali v podobi. I. Se- T*axi na Ovpje lepe xohe ohrani njih zdravje in s tem tudi njih biserni sijaj. Za to kupuj pristno izkušeno sredstvo 5, argov epši zobje savci. 30 Din; Veliki zoološki atlnnt. vezan v platno. 2" tabel z 230 slikami vseh vrst živali celega sveta, 260 Din; Bournet, Muli lord, otro-šk; roman, 20 Din, vez. 30 Din; Kržič, Vrtec, časopis s podobami zu slovensko mladino. Na razpolago so šc sledeči letniki: 1911. 1914—1916. i ena posameznim letnikom vez. 32 Din: Kržič. Angelček, otrokom prijatelj, učitelj ir voditelj. Nu razpolago letniki: 1895, 1904, 1912—1916. 1919, 1921 — 1930. Cena ve/, letniku 20 Din; Kržič, Obnovljeni vrtec. Mladinska knjiga s slikami (vsebuje najboljše povesti že razprodanih letnikov Vrtca). Vez. 32 Din; Kim-čič, Nujdenček Jokec, povest s slikami, 26 Din (iz torbe kotičkove strička, I. /.v.). Vez. 36 Din; Levstik I'"ran, Martin Krpan z Vrhu. Mladinsko novest Podobe narisal Henrik Smrekai. 20 Din; Ribičič, Kokošji rod. 7 povesti v pouk in zabavo broš. 12 Din, vez. 18 Din; Širok. Slepi slavčki. 7 kratkih povesti za mladino, 18 Din: Zvonček, čusojiis s podobami. letniki 1908, 1910, 1912. 1915 do 1917. Letnik 36 Din._ Ali je Vaša prebava v redu? Vzemite zvečer 2—3 male Artin-dražeje in zjutraj boste imeli normalno izpraznenje. — Dobivajo se v vseh lekarnah. - Vsebina škallje po 8 Din zadošča za 4—6 krat. ir Nova tiskarna v Ljubljani. G. Ciril Sitar jc otvoril v družbi z g. C. Svetkom novo tiskarno pod imenom »Tiskarna Grafika«, katera posluje na Kongresnem trgu 4. Tiskarna so jc specializirala na izdelovanje vseh poslovnih in reklamnih tiskovin ter raznovrstnih etiket in signutur. •k Že 34 let je v službi bolnih in zdravili, boleči ublužujoči Fellcrjev Elsifluid, knteri je pohvaljen v mnogohiojnih nriznani-cali ter od najvišjih krogov. Uporabljan nn zunaj in znotraj se je izkazal uspešnega pri revmatičnih, živčnih bolečinah, pri šibkosti pu tudi drugače kot brzu pomoč. Dobiva se povsod, poskusnu steklenica Din 6, dvojna Din 9. Ako ga nimajo, naročite ga po pošti, vsaj za 62 Din, nuravnost pri lekarnarju Fcller. Stubica Donjo, Elsntrg 134 (Savska banovina). ir Otrokom nu j sc daje le milo neškodljivo odvajalno sredstvo, da se odstranijo posledice lenivegu delovanju črev. Kadi tega predpisujejo gospodje zdravniki otrokom vsake starosti »Darinol«, znano čokolado zu odvajanje. Ker sc to sredstvo lahko znuživa in ima izboren čoko-ludni okus. jc »Darmol« zelo primeren /a otroke. ir Poskusite in nato presodite! Stotisočc gospodinj rabi danes pravo tcrjjcn'inovo milo »Gazela«. Gospu, poskusite ga tudi Vi! •k Premogovnik Liboje pri Pctrovčnh nčo 15 dobrih kopačev. Biti inorn.i . samci, ker jo težko dobiti stanovanje. Javiti se je treba nu rudniku ir Ne prezrite za Miklavža! klasična knjiga otroškega humorja je Bu.šev Cipek in Capck, ilustrirana pesniška knjiga mnogih hurkustili zgodbic, ki otrokom nupravljujo največje veselje. Buš je priznani najboljši otroški humorist in je že davno preveden v vse večje jezike. Г hote napravili / ničemur večjega užitka, kakor če otrokom pripravite to knjigo. Založila jo je »Nova založba« v Ljubljani. ir Utopljenega štiriletnega Zvoukota nismo našli. Kdor bi ga našel, se naproša, da sproči proti nagradi. Anton Štefe. Kranj, telefon št. 24. ir Blago za plašče, suknje, obleke itd. kupite najceneje pri tvrdki Novak, Kongresni trg št. 15 (nasproti Nunske cerkve). ir Opozarjamo nn oglas Spodn ještajerske Ljudske posojilnice ua zadnji strani današnjega »Slovenca« ir Poceni in okusno se obleči je umetnost. Prepričajte se in oglejte si izložbe renomirane tvrdke P. Magdič, Ljubljana, Aleksandrova cesta 1. ir Spomiujajtc se »Doma slepih«! Položnica št. 14.072. -A- Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, telefon 2358. Najmodernejše urejen za operacije in zdravljenje z zdravilnimi aparati (višinsko solnce. diatermija, tonizator). Lastnik: Primarij dr. černič Mirko, specijalist za kirurgijo. •k Voščene oltarne sveče vseh vrst, zvitke, svečice za božična drevesca, nagrobne lučice. sveče zn hišno rabo. kadilo itd. priporoča sve tarna хРах<г, Ljubljana. Celovška cesta 14. Mirna V petek smo spremili k večnemu počitku g. Ivana Sludiča. posestnika nu Stanu. Pokojni jc žc delj časa bolehal na težki bolezni, ki jo jc prinesel iz vojne. Bil jc dober in pri ljudeh priljubljen, kar jc pričal tudi njegov |)ogreb. Zapušča ženo in precejšnje število šc nedoraslih otrok. Nesreča in žalost za ženo in družino je tem hujša, ker je letos smrt žc tretjič v hiši. Julija meseca je unirlu ženinu muti, oktobra oče, sciluj pa še mož-gospodar. Cerklje Velika utlolcžba na občnem zboru J K Z je bila tudi i/, naše okolice zadnjo nedeljo v Ljubljani. Bilo je ml lu blizu 50 ljudi in celo nekaj žensk. Prav jc, da se je tudi kmečko ljudstvo začelo zavedati samega sebe! .Spomenic« o stvareh, ki teže našega kmeta, so predložili g. ministrskemu predsedniku zastopniki občin v naši doiini. Da bi ie ne bil trud stonjl Vodovod, ki bo svojčas dajal vodo vsem vasem na obsežnem polju Ija do Krškega, jc pravkar v razgovoru. Liudie se zavedajo velike vrednosti vodovoda Ljubljana „Največja pa je ljubezen" Naš Gospod Jezus Kristus je zadal' največjo runo naši sebičftosti s svojo žrtvijo ljubezni na križu. Samo taka ljubezen moro omehčali srca, dn vzljubijo siromaka v duhovnem in telesnem pomanjkanju. Ta ljubezen je neizčrpna iu je najboljši zdravnik današnje družbe. To uči Francija. Imoviti sloji liho podpirajo karitativno delo, ki ga izvršujejo francoski reb 8: La Mascotte. Izven. Rokodelski dom: Martinov večer. Ob 7. Kaj bo jutri (i Ljudski kinu Glince: Ob 4., ti hi 8 velefilm Kraljev pobočaikc. V glavni vlogi Ivan Možuhin. .Šišenska prosveta: Martinov večer ob osmih v samostanski dvorani KAJ BO JUTRI? Dram: Pravljica o rajski ptici. Red E. Opera: Zaprlo. Kazina: Koncert pevskega kvarteta Glasbene Matice. Ob 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarne: Mr. llahovec, Kongresni trg Mr. Ustar, Sv. Petra cesta 78 in Mr. Hočevar, šiška VIL V ponedeljek: Mr. Sušmik, Marijin trg 5 iu Mr. Kuralt, Gosposvetaka cesta 10. 0 Martinov večer bo danes v Rokodelskem domu, Komenskega ulica 12 ob 7 zvečer Spored: 1. Petje moškega zbora |>od vodstvom g. prof. M. Bajuka. — '2. Rob iz Kranja. Veseloigra s petjem v enem dejanju. Poslovenjeno po češkem. Režiser g Fr. Gaje ta. — 8. Napoleonov samovnr. Veseloigra v enem dejanju. Spisal Rado Muriiik. Režiser g. J A n ko Novak. — Predprcdaja vstopnic danes otl 10—12 v Rokodelskem domu. 0 Martinov večer priredi danes Krekova družina št. Peter v salonu splošno znam gostilne pri »Jerneju . Ima zelo pester spored, med drugim tudi lov na niartinovo gos. Začetek ob S uri zvečer. Prijatelji vabljeni. Vstopnine ni 0 Predavanje o Nansenu, ki je bilo na .sporedu prosvetnega večera minuli petek, je privabilo obilno število občinstva vseh stanov. Predavatelj prof. dr V. Bohinec nam je pregledno pokazal Nansenovo pot preko Grenlandije, njegov poskus, prodreti do severnega teča a in njegovo delo za pcmoč stradaječim v Rusiji. Vse, kar je storil ta izredni mož, nosi pečat velikopoteznosti brez primere. Res je, kar pravi Sophoklee: Mnogo je silnih bitij, a nobeno bilje ni silnejše otl človeka. Če bi čiovek iskal zgovornega primera za resničnost teh besed, bi iz novejše dobe pač težko našel boljšega nego je raziskovalec polarnih pokrajin Nansen: Kako je s smuči prečkal stotine kilometrov preko brezkončnega ledu Grenlandije, kako je tri iela neprestano prodiral proti severnem tečaju, sedaj z ladjo, sedaj s sanmi in psi, obdan od slo-terih nevarnosti. Brezobzirno energijo, ki mu je omogočila to drzno pot, je porabil pozneje v nesebični službi bednemu prebivalstvu Rusije, torej nn karitativneni polju. — Opozarjamo občinstvo, Tri-glavskega« danes ob 11 v »Zvezdi«. Spored: 1. Čc-rin: »Naša vojska«, marš 2. Flotovv: -Marta«, uvertura. 3. Rendla: »Srpski zvuci«. 4. Dvorak: »Dimitrij«. 5. Jaki: »Odmevi iz naših krajev«. 6. Hruby: »Rendes vous pri Leharja«. 7. Strauss: :,Ninelta«, valček. 8. Allier: »Le sa»ig gou'ois«, Marš. — Dirigent višji kapelmk dr. Josip Čerin. Хв nenri'etne jesenske dneve NIVEA-CREME Nadrguite ž njo vsak dan svoj о.л-а/ in roke m sicer ne samo vsak večer pred počitkom, marveč tudi med dnevom predno se podaste na oster /.rak Nivea c emu se ne moro nadomestiti, ker njeu posebni učinek temelji ua eucentu. ki ga vsebuie edino ie ta kr rna Nive.a creme prodira naglo in temeljito v kožo. ne da bi puščala za sebdi kak sijaj, in samo ona krama, ki povse prodre v kožo. more blagodejno vplivati na kožno staničjo Škatlje po: 5'—, 10 — in 22'— Din: tube po <)•— in 14 — Din Proizvajalec v Jugoslaviji: Jugosl. P. Beiersdorf &Co., d.s.o. j.. Maribor. Gregorčičeva 24 SanoSorin izvrstno tonlelno in čistilno sredstvo se dobi v vseli lekarnah in drogerijah O Zima prihaja. Ni samo poledica vsako noč zanesljivo znamenje, dn se bliža zima. Tudi druga znamenja so tu. Za Ljubljano velja za pravi pri-četek zime dan, ko delavci mestnega magistrata odenejo nagee na Robbovem vodnjaku pred mestno hišo z lesnim oklopom. Včeraj so jih odeli in moremo torej reči, tla se je včeraj pričela v Ljubljani oficijelna zima. Prav tako bo zanesljivo znamenje pomladi, ko bodo zopet la vodnjak odkrili. To se bo seveda zgodilo tedaj, ko ne bo več nevarnosti, da bi njegovi nagei zmrznili. O Českosloveuskii Obcc v Ljubljani bo priredila v nedeljo, 16. I. m. ob -1 popoldne v Narodnem domu predstavo lutkovegn gledališča. Na sporedu je velika igra »Švanda dudak , h kateri je mojster Skružny naslikal popolnoma nove dekoracije. V igri bo nastopilo 23 lutk. Vabimo prav prisrčno vse male in velike ljubitelje Gašperčka, kateremu bo veselje igrati pred čim večjim številom svojih prijateljev O Zahvala. Mesto cvetja na krsto preminulega malega Bojana Žemljica je daroval Pomočniški zbor Gremija trgovcev v Ljubljani svojemu bolnemu članu L P. 500 Din enkratne podporo. — Iskrena hvala. 0 Zanimivo vprašanje. Meti številnimi radovedneži, ki dnevno opazujejo, kako delajo *elavoi pred pošto novi tramvaj, kroži seveda vse polno različnih komentarjev. Tako prav iivn'mo komentirajo to, da bo na ovinku pred pošto teklo pravzaprav troje tramvajskih tirov, ker bo naoravijono Iudi veliko izogibališče. Sedaj pa so radovedneži pogruutali le-fo vprašanje, kje bo ua tem mestu stal prometni stražnik. Pa je res zniimivo to vprašanje. Stražnik mora bili na tem prometnem križišču, to o enkrat ena, saj tu se stekajo štiri naj-prometuejše ljubljanske ceste. Avtomobilski promet jo tukaj velik, kakor nikjer v mestu povrhu tega pa še tri tramvajske proge. No ljudje so jo brž pogruutali, tla bo moral v prihodnje .stražnik preti pošto viseti v zraku in da;ali znamenja Naj bo tako ali tako, vsekakor bo prometnemu stražniku v bodoče še manj prijetno, kakor pa mu je bilo tir seda j. 0 Pobegel fante, (ki svo'ega mojstra, mesarja Franceta Dolničarju na Poljanski cesti, je pobegnil 15-letoi vajenec F. V. Fant je zagrešil manjšo nerednost in je zalo pobegnil. Dečko je nahrbtnik s svojimi stvarmi skril za neki kozolec na Poljanski cesti, vendar pa so te stvari ljudje našli. Pobegli dečko, ki se sedaj klati najbrže kje v ljubljanski okolici, je zagrešil še neki težji ,ireli, za katerega ga tudi išče policija. © Aretiran vlomilec. Včeraj ponoči je bil aretiran neki Anton Ž Poskušal je vlomiti v Mti-llerjevo gostilno v Janševi ulici. Pri lem pa ga jo zasačil stražnik in aretiral. Ž. je še novinec v vlomilskem poklicu 0 Ovratnike higienii-uo pere, svetlo lika. kemično čisti obleke: Šimenc, Kolodvorska 8. 0 Pes-doborman se je včeraj zatekel v vežo Jugosl. tiskarne. Je brez ovratnika in znamke. Pes Je temnorjave barve. Gospodar ga lobi v tiskarni. 0 Srajce, bele in modne, zimsko perilo, rokavice, nogavice in kravate kupite najceneje pri Šterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18. 0 Rihaua perilo, volneno nogavice, zimski rokavice, torbice in bluze kupite najugodneje p* Šterk, nasl. Karničnik, Stari trg 18. Najfinejša eksotična olja, ki se uporabljajo kot jedilna olja so glavni sesiavni dej pravega terpentinovega mila Gazela Zato jc to milo najbolj cenjcno pralno svedstv« Maribor O V inuriburtški stolnici se jc včeraj na slovesen način ter ob veliki udeležbi vernikov izvršila inštalacija novega stolnega župnika in kanonika msgr. Mihaelu Umeka. Ob osmih je bil slovesen vhod prevzvišenega vladike dr. A. Karlina, ki je izvršil umestitvene obrede, nakar je sledil govor dekanijskega upravi,elja za Maribor levi dravski breg stolnega kanonika Fr. Časla, ki je v zanosili besedi predstavil župljanom stolne župnije novo-umeščenega stolnega župnika. Sledila je slovesna sv. maša, ki jo je novi stolni župnik daroval za žive in rajne vernike stolne župnije in ki se jc svečano zaključila z zahvalnico Tc Deum . □ Tovorni kolodvor v Iloeah se bo gradil. Ob priliki bivanja predsednika vlade generala Živkoviča v Ljubljani se jc v zadevi gradnje, omenjenega kolodvora zglasil pri njem šmiklavški župan Jakob Florjani" i d ler tolmačil zadevne želje prizadetih. Predsednik vlade je izjavil, da se bo zadeva čimpreie uredila. □ Krasno uspeva delovanje mariborske štajerske sadjarske zadruge; 360 vagonov jabolk je poslala lotos v inozemstvo ter s leni izvršila veliko nalogo pri unovčevanju letošnjega pridelka v obmejnem ozemlju. Napredek je kolosalen: lansko leto 130 vagonov. letos 230 več! □ Posestne spremembe. Vladovičevo lekarno v Gosp-ski ulici je kupil g. Naver z Jesenic. — Pe'er Marincelj je kupil od Hinka Kosiča gostilno v Vetrinjski 24 za 650.720 Din. — Ivan in Marijana Zielina pa sla kupila od Mariborske posojilnice parcelo v magdalenskem predmestju za 12 240 Din. □ Razstavo slik v Ljubljani priredi v kratkem znani mariborski slikar profesor A. Gvajc. □ Proračunska razprava se je pričela v občinskem finančnem odseku; v petkovi seji je finančni referent V. Pušenjak podal izčrpen ekspoze o novem proračunu za leto 1931 □ Zanimivo predavanje o kuhi s plinom priredi dne 17. in 18. t m. mestna plinarna v obed-liici dekliške meščanske šole v Cankarjevi ulici. Prvo predavanje bo v ponedeljek ob 10 za gospodinje; drugo predavanje pa ob pol 20 za kuharice in služkinje. Vstop prost. П V francoskem krožku jc predaval v petek zvečer, in sicer v prostorih \Vesnc« profesor Marc Vcy iz Ljubljane, ki ga je uvodoma v Imenu krožka prav toplo pozdravil profesor F. Оактпп. Odličnemu predavatelju so se številno navzoči prijatelji francoskega jezika za instruktivna izvajanja iz področja francoskega pesn'štva oddolžili s toplini aplavzom. Za spoznanje galske kulture so takšna predavanja velike važnosti; v odlični meri vrši mariborski francoski krožek svoje poslanstvo. □ Zaradi uboja se je zagovarjal včeraj pred senatom Irojicc 24 le ni Viljem Rajtmajer, čevljarski mojster iz Pragcrskega, ker je 3 avgusta t L na 1'ragerskem zaklnl dijaka Antona Šramla, ki je naslednjega dne kakor smo svojčas poročali, podlegel v. mariborski splošni bolnišnici. Po mnenju izvedencev je bila rana absolutno smrtonosna in bi tudi takojšnja zdravniška ponicč ne mogla preprečili smrti. Razpravo jc vodil dr. Lešnik, Kolšek in Ažtnati prisetlnika; obležbo je zastopal prvi državni pravdnik dr Jančič. Rajtmajer je bil obsojen na štiri leta robije ter pellutno izgubo časlnih pravic. П Proga zn Pohnrsko vzpeniačo se trnsirn. 'Tajništvo Pohorske vzpenjače nam sporoča, da sta prispela včerai v Marihnv dva inženjerjn tvrdke Haeckcl iz Snarbriic^na, ki je ravnokar dogradila 8600 in dolgo vzpenjačo v Freiburgu; oba Inženjerja sta že pričela s trnsiranjem in merjenjem proge za Pohorsko vzpenjačo. Če ne bo nepredvidenih tež- ko č, je lahko računati na pričetek gradnje v marcu oziromu aprilu 1931. □ Fantovska bitka na Dravskem polju. Dne 20. decembra lanskega leta je bilo, ko so se šikolski ter s.ražgojnski fantje v Šikolah pred Per-lialovo gostilno v pravcali bi.ki spopadli; na bojišču so obležali s težkimi in smrtnenevarnimi poškodbami trije Šikolčani. Včeraj so sedeli na zatožni klopi pred mariborskim senatom posestniški sin Jakob Čeian iz Stražgojncev, ki je z mesarskim nožem prizadejal Francu Mihelaku toliko peškodbo, da so mu jedva z operacijo rešili življenje, nadalje kočarjev sin Anion Kmetec, ker je težko poškodoval Aniona Kolarja dvakrat z nožem v hrbet, ter Simon Lubce, ki je s samokresom us.relil Franca Napasia v desno stegno, šikolčani trdijo, da so Stražgojnčani izzvali bitko: le-ti pa zatrjujejo obra.no, tla so Šikolčani vsega krivi. Razpravo je vodil tli. Lešnik, Lenart in Kolšek prisednika; obtožbo je zastopal jirvi državni pravdnik dr. Janč.č. Obsojeni so bili: Jakob Čelan na 2 leli težke ječe, Anton Kmetec na 1 leto težke ječe, Simon Lubej na 8 mesecev strogega zapora. Razen lega je prepovedano vsem obsojencem 2 lej po prestani kazni zahajati v krč,no, □ Nočno lekarniško službo ima tekoči teden Konigova lekarna pri Mariji Pomagaj na Aleksandrovi cesti in ne Minafikova, kakor smo včeraj pomoloma poročali. □ Šest tednov starega otroka odložila ter izginila. Včeraj jo M. G. odložila svojega šest tednov starega otroka moškega spola pri posestnici Ani Vukovi v Grušovi 15 v postelj ter — izginila. Mali... П Vlomilska, smola. V noči nu soboto so poizkusili nepogruntani rokovnjači svojo srečo v Sokličevi delavnici; razbili so kaselo, ki je bila — prazna. V kaseti je bil košček papirja, na papirju napis: Uiifi daj srečo! -— Očividno is;i nepogruntanci so se oglasili Iudi v čeboklijevi pekarni; las nik jih je slišal ter zaklenil, nalo pa šel po stražnika. Medtem pa so je posrečilo grehunom, da so .jo »po-durhalt« v noč. □ Opozarjamo na današnji oglas trgovine z južnim in domačini sadjem ter zelenjavo g, Stefa nijc Kos. □ Za mokro vreme , samo KARO-ĆEVLJE Maribor Koroška 19 □ Trcuchconti. usnjeni jopiči, zimski plašči, Hubertiis-plašči. snežni čevlji in snežni škornji guloše, čez 300 vrst krzna, kakor Iudi vso mii-niifiikturiio blago ua obroke, L. O r n i k . Maribor, Koroška 9. icega konta si le.iS? Lepe sobne oprave si želiš? Piši po nekaj srečk na naslov: Zadruga Služkinjsk dom v Ljubljani. Semoniška ulica 2. Ljutomer Veliko tombolo priredi Prosvetno tlrušivt, danes popoldne v Katoliškem domu. Glavni dobitek sla dva lepa plemenska prašiča. Razen tega cclu vrsla drugih dobitkov. Segajte pridno po kartah. Sreča vns čaka. Godba in okrupčila. HHS|wleHCl»«hO (razkužcvalha) srert^vo zn vse svrhe proizvaja Ivrdkn C1IEM0TFCHNA družba z o. /,.. Ljubljana. Mestni trg štov. 10 Misli na to/ da se pri vihanju in dežju najlažje prehladiš Ravnaj se po tem in varuj se prehlad. Tvojt geslo naj bo: pravočasno vzeti Aspirin« tablete. i Pazi pa na to: vsaki zavoj In I vsaka tablete nost Beyer-|ev kri«. Po tem ključu odpade nu Trbovlje 24.322 Din, na Zagorje 8787 Din, nn Hrastnik 7995 Din, ua Rajhenburg 5458 Din in nu Kočevje 1938 Din. S tem smo to pomožno ukeijo končali. Nu-bavila se bo za tu denar predvsem najpotrebnejša obleka in obutev šoloobveznim otrokom družin, ki imajo nad štiri mule otroke in kojih oče dela po minimalnem zaslužku, ter drugim zelo revnim otrokom, šolski kuhinji v Trbovljah bomo dali 2000 Din. Posebuti hvala gre jiredvsem obema škof. ordinariatomu, ki sta akcijo po vseh svojih župnijah priporočilu, vsemi župnitn uradom, šolani, denarnim in drugim zavodom, karitativnim društvom, zlasti še slovenskim delnvccm po raznih tujih deželah, ki so pri tej priliki pokazali prav posebno svojo bratsko ljubezen in prispevali nad eno desetino vseh prispevkov, ter vsem drugim dobrotnikom naše delavske mladine. Bog vami bodi vsem bogat plačniki — Jakob Gnšparič, župnik in načelnik (»omožne akcije. Zagorje Celie & Snočnja predstava »Revizorja« je prkiesla v mirno resno dvorano Ljudskega doma nekaj novega, prvi hip skoro tujega, ki pa je postajalo vedno bolj znano in domače in se proti koncu prelevilo v toplino in domačnost samo. Bil je to smeh, odkritosrčni in zdravi smeh, kakor ga je mogla izzvati le odkrita in vedno aktualno humorna beseda Gogolja ter neprisiljena in z očividnim notranjim vzhičenjeni podana igra ansambla Gledališke družine. Danes popoldne ob pol 4 sc »Revizor« v Ljudstkem domu ponovi. Radi velikih tehničnih težav ga najbrž ne bo mogoče več ponavljati. Vstopnice se prodaja-jo tudi že dopoldne od 9 do 12 pri dnevni blagajni v Ljudskem docnu. & Iz celjske bolnišnice. Dne 14. novembra i. 1. jc tukaj izdihnil 611etni pisarniški pomočnik mestne klavnice g. Franc Žolgar. Včeraj 15. t. m. pa je umrl 60letni breziposelni delavec Franc Pin-ter, pristojen v Vojnik. O njem smo svej čas poročali, kako io ga vsega onemoglega pobrali na celjskem kolodvoru, ko je dospel iz Avstri;e, kjer je skoro vse svoje življenje pridno delal, ko pa je omagal, ga ni bdo, ki bi se ga usmilil. — Semkaij so pripeljali 141etnega eleklrotehmiškega va enca Oskarja Frica iz Trbovelj. Pri delu se je nekako pred enim tednom vrezal v levo rotko. Nastalo je precej močno in nevarno splošno zastruplijenje krvi iz tega. — Dalje je moral iskati bo!nijom bo na jutrišnjem prosvetnem večeru pred.aval vpok. ravnatelj tr£ov.«1ke akademije v Ljubljani g. dr. Ludvik Bdhm. Poselite predavanje v čim večjem številu. Sr Slovenski trgovci v Celju so darovali »Društvu za zaščito dece« 500 Din, dijaški kuhin i 250 D iin in mestnim revežem 250 Din na mesto •--vetja na grob umrlemu tovarišu g. Petru Majdiču. j&' Pogreba pok. Petra Majdiča, ki se je vršil prošli peteik iz Šp. Hudinje na cel sko okoliško kopališ ipti greb . _ duhovnikov. Na grobu je govoril imenom Zveze pokopališče, se je udeležila ogromna množica pole ojmilK črvih prijateljev, znancev in častilcev. Pogreb je vodil sam g. celjski opat ob asistenci dveh mdustrijcev g. Hribar, imenom avtokluba pa gosp. Pinter iz Maribora. Trbovlje Zn stradajoče rudarske otroke so še darovali: Zbirka Slovencev v Belgiji in Holandiji 2260 Din, dr. Sagadin Anton, Ljubljana, 100 Din: dekan Riliar Mutevž v Kamniku, 10 Din; Hran. in pos. Sv. Peter v Medvedovem selu 40 Din: Župni urad Bizeljsko 150 Din; Lnvuntinski škof. ordinariat v Mariboru nabral |>o župnijah Din 17.623 p 55. — Skujxij pride v razdelitev Din 48.500 na sledeče rudarske revirje: Trbovlje s 1694 družinami in 73 praznovanimi dnevi. Zagorje s 612 družinami in 73 prazn. dnevi. Hrastnik s 449 družinami in 90 prazn. dnevi, Rajhenburg s 389 družinami in 71 prazn. dnevi, Kočevje z 167 družinami in 59 praznovanimi dnevi. Huda jama v Laškem nc |>ride v poštev, ker so tam praznovali do konca oktobra lc štiri dni. Ker smo pobirali za rudarske otroke, smo vzeli podlago za razdelitev nabranih prispevkov število družin z otroki in število praznovanih dne-vov pri posameznih revirjih, ki nam jih je dalo centralno ravnateljstvo TPD v Ljubljani s stanjem koncem oktobra. Ali že veste ? Ta izredno nizko mesečno naročnino Vam nudimo možnost nabave dragocen: in bogate knjižnice naj-boljiih svetovnih in domačih pisateljev v sledečih izbranih tn moderno opremljenih zbirkah: LEPOSLOVNA KNJIŽNICA (4-6 lenjig na leto, skupno ca. 1500 strani); mesečna naročnina: 15 Din v platno, 12.50 Din karton. LJUDSKA KNJIŽNICA (6 knjig na leto, skupno ca. 1600 strani) 12 Din v platno. HII IRK A DOMAČIH PISATELJEV (4 knjige na leto, skupno ca. 1100 strani) 10 Din v platno. MIRKA MLADINSKIH SPISOV (4 knjige na leto, skupno ca. 000 strani) 8 Din vezano. ZBIRKA POLJUDNO ZNANSTVENIH IN GOSPODARSKIH SPISOV (3 knjige na loto, skupno ca. 800 strani) 10 Din v platno. DOM IN SVET 8 Din. Damo Vam na prosto, da se naročite na eno ali na več zbirk. Prijavite se s dopisnico. — Zfl-htevajte brezplačen prospekti JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI Našim športnikom se godi prav dobro. Dosli dela imajo namreč. Po borbi s hrastniškim Rudarjem« 1. nov. se jc 9. nov. z istim klubom pomeril SK Zagorje s sodelovanjem SK Prosvetno društvo. To pot so Zagorjani odnesli presenetljivo zmago 7 :0. 16. nov. — to je danes — se pomerijo s SK Litija. Bomo poročali, kako bo. Naši turisti bodo v kratkem imeli en krasen užitek več. Koča na Sv. Gori, ki jo gradi podružnica »Planin, društva« Litija-Zagorje, raste. Bo lepa stavba s prostorno betonirano kletjo in lepimi sobami in verandami. Tesarji pridno delajo, kmalu bodo do strehe. Ce ste radovedni, pojdite že zdaj pogledat, da Vas »ožnorajo« za kakega kovača. Oder Kat. prosv. društva dobiva streho. Mislimo, da bomo radodarnega svetnika Miklavža že v nove prostore povabili. Igrico »Sv. Miklavž« je plačalo že 40 društev oziroma privatnih naših prijateljev. Se jim prav lepo zahvaljujemo za radodarno naklonjenost. Onim !>a, ki še niso oddali čeka v spremstvu dvajsetih dinarjev, pa kličemo: živeli posnemovalci onih štiridesetih! f*r» »»v T rric Gospodinjski tečaj, ki ga je priredila tukajšnja Vincencijeva konferenca, obiskuje letos IS deklet. Kako so se priljubili ti tečaji, ki jih vodijo čč. šolske sestre, dokazuje že samo dejstvo, da je treba vsako leto radi pomanjkanja prostora veliko število priglašenih odklonili. Podoben tečaj, ki je bil istočasno naznanjen, bi se imel vršiti tudi v meščanski šoli, pa ga je vodstvo odpovedalo — menda radi premajhne udeležbe. Dramatika. V nedeljo, 16. t. tn. igrajo v »Našem Domu« invalidi komedijo »Vražja misel«. Dramatični odsek Prosv. društva sv. Jožefa pa pripravlja za 23. t. m. veliko klasično igro »Beneški trgovec«. Trd oreh bo to za naše igralce; radovedni smo, kako se jim bo posrečilo. Naše šole. Že velikokrat se je od raznih strani poudarjala zahteva jx> novi osnovni šoli, ker sedanja nikakor več ne odgovarja svojemu namenu. Sedaj, ko so nastopili mrzli dnevi, se jiosebno čuti pomanjkanje telovadnice za ljudskošolske otroke. Jesenece Mraz je pritisnil nenadno. V četrtek zjutraj smo imeli že 2 in pol stopinje pod ničlo. Čez dan se sicer zopet ogreje, a nam visoka Možaklja že ob 11 zakrije solnce. V sredo zvečer ob 8 bo v dvorani Krekovega rosv. društva prvi Prosvetni večer v tekoči seziji. Ja sporedu je predvajanje zelo zanimivega filma »Nuri«. ki ga izjiosojujc Prosvetna zveza. Za šolsko mladino bo predstava popoldne ob petih proti vstopnini I Din, zvečer za odrasle po 2 Din. Danes v nedeljo se predvaja v Kat. prosv. društvu velezabavni film »Okradeni avto<. Pevski odsek KPD. skupno z godbenitn odse kom priredi tudi letos Ceciliiin konccrt. Na programu bod ozlo zanimive stvari. Koncert bo v nedeljo 23. nov. ob 8 zvečer. Da se je orožniška postaja na Jesenicah preselila iz Hrvatove hiše v Rajmanovo, sedaj občinsko hišo, to smo že poročali. Sedaj pa temu delamo še, da je nad vrati tabla z napisom sair.o v ci rilici. Marsikdo danes ne ve, kje se nahaja orožniška postaja, kajti starejši občani in okoličani cirilice sploh ne znajo in se jc radi tega napisa ne bodo učili. Krekovo prosvetno društvo pripravlja Kalma-novo opereto »Grofica Marica«. Orkester pridno vadi, isto solisti kakor tudi zbor. Kranj Številke kažejo. Brali stno nedavno, da ie ic tQS število Mohorjanov naraslo. Tudi v kranjski fari moremo ugotoviti dviganje. V I. 1929. je koledar povedal za Kranj številko 341, letos 1930 pa 358. Število je še kar zadovoljivo, zelo lahko pa se ravno v Kranju vsled obilnega dotoka tujcev znatno zviša. Knjige se dobivajo in naročajo v župni pisarni ob uradnih urah. Danes pop. ob 4 in zvečer ob 8 predvaja kino »Ljudski dom« naravoslovni film »Čebelica Maja,.. Vabimo. Oglase kranjskih tvrdk prečitajte v oglasnem delu današnje številke. Zgradba, v kateri se bo nastanila tekstilna šola, napreduje in se bliža dovršitvi. Na zunaj dela prav impozanten vtis. Definitivno, kdaj se bo šola preselila v nove prostore, še ni določeno. Nedeljski spori. Na športnem igrišču igra danes pop. rezerva S. K. s »Korotanom« iz Ljubljane. Prvo moštvo S K. pa odide v Tržič na gostovanje, kjer se bo merilo z S. K. Tržič. Slovenjgradec Igro »Veriga«, ljudska drama, priredi Prost, gasilno društvo v Dovžah v nedeljo 10. t. m. ob 3 popoldne v prostorih gostilne Fr. Čas pod. Jevšnik v Dovžah. Veliki živinski in krainarski sejem bo v sredo 19. t. m. na dan sv. Elizabete v Slovenjgradcu. Poslovna revizija okr. hranilnice se je vršila te dni jx> Zvezi jugoslovanskih hranilnic, kojc članica je okr. hranilnica. Revizijo je vršil zvezni revizor Jožef Jeretin in našel vse v najlepšem redu. Revizija je trajala tri dni. Cirkus »Atena« je obiskal tudi naše mesto ter proizvaja svoje šlagerje v gostilni Debelak. Obisk je dokaj slab, zraven pa je imel še smolo, ker sta se dva igralca ponesrečila, ko sta padla s trapeca. tako da jo eden moral iskali pomoči v bolnišnici, drugi pa je omedlel. Daviea se je zopet začela razširjati. Oboleli so- šestletni Hozner Jožef iz Pameč, devetletna Štefka Ošlag iz Velenja, enajstletni Adolf Brglez iz Slovenjgradca, kateri so bili oddani v bolnišnico, ter sedemletna Marija Jcromcl iz št. Ilja pod Turjakom. Upati je, da bodo zdravstvene oblasti kakor navadno vsako nadalinie razširjenje davice. kmalu preprečile JVovo mesto Obisk srbskih kmetov. Dne 13. t. m. zvečer se ie pripeljalo z vlakom iz Karlovca 38 kmetov iz Žetske banovine pod vodstvom kmetijskih strokovnjakov gg. ing. Djakoviča in ing. Jovoviča. Ogledali so si vzorne naprave kmetijske šole na Grmu in krasno veleposestvo g. Jalena ua Grabnu. Na kolodvoru jh je sprejel o. ing. Kotlovšek, ki jih je peljal na Grm, kjer so prenočili. Ker kuhinjo na Grmu |x>pravljajo, so gostje obedovali v hotelu Windischer v Kandiji. Dne 15. t. m. so se ekskur-zisti odpeljali proti Ljubljani in dalje na Gorenjsko i ti Štajersko. Svoja nova službena mesta so na tukajšnji gimnaziji nastopili gg. profesorji: Preskar Janko in Cetina Franjo, ki sta prej službovala v Murski Soboti, ter I. Stancar, ki je prej poučeval na gimnaziji v Kočevju. Konjice 0b priliki obiska ministrov v Celju je tukajšnji trgovec in podpredsednik Zbornice za TOI v Ljubljani g. Brudermani poudaril j»otrebo preureditve naše ozkotirne železnice v normalnobirno prego, kar bi bilo za našo izredno dobro razvito lesno industrijo izredne važnosti, ker bi odpadli zelo visoki stroški prekladanja v Poljčanah. Gosp. župan dr. Jereb pa se je pri tej priliki zavzel za lo, da se Konjice povzdignejo v mesto. V svojem govoru je nekdo omenil, da so pri nas vulkanska tla. Radovedni smo. kje je tisti ognjenik, ki jih povzroča. So ljudje, ki se včasih strašno silijo v ospredje in hočejo, da bi se svet sukal samo okoli njih. To smo zadnjič opazili ob neki priložnosti. Ce je lefio, vprašale? In še to: Kupujte pridno nedeljski Slovenec , ki vas bo redno obveščal, kaj je v Konjicah novega. Proč s čifutsko robo! Središče ob Dravi Takole, če greš zvečer po Središču, se I i lahko zgodi, da butneš radi teme v nasproti vozečega kolesarja. Brez luči je in ga ni moči niti opaziti. On sicer stalno zvoni, li se mu morda napačno umakneš, pa sta vkup. Zato bi ne bilo čisto nič napačnega, če bi poklicani napravili red tudi na lej strani. Opozarjamo vse, ila si za nedelje |>o|>oldne in dolge zimske večere nabavijo tudi »Nedeljski Slovenec«. Izhaja nn 20 -24 straneh in ima poleg tega tudi prilogo »Ilustrirani Slovenec«, ki prinaša lepe slike iz sodobnega življenja. Dobite ga vsako nedeljo pri tukajšnjem trgovcu g. Ivanu Meketu in stane samo 2 Din. Oni pa, ki bi želeli imeti »Slovenca stalno vsako nedeljo, naj se priglase in se jim bo list rezerviral. Hranilnica in posojilnica v Središču nam piše: »Da bi posojilnica na rotovžu kot taka na svoji stavbi na praznik Ys«h svetnikov in v nedeljo zaposlila precejšnje število delavcev in delavk, ne odgovarja resnici, ker ta denarni zavod ne gradi novega poFojilničnega poslopja v svoji režiji, marveč jc vse delo prevzel gradbenik iz Ormoža in torej edino on po svoji uvidevnosti zaposluje svoje delavce. Posojilnica kot taka pri zajx>sliivi delavcev sploh nima odločilne besede.« Včerai jc v Obrežu pri Središču umrl posestnik Janez Bratuša. Pogreb bo v ponedeljek dopoldne. МжЉпгвкп okolica o,- kaiuiiicuui bodo danes teden imeli priliko, da si ogledajo Pečjakovo pravljično veseloigro »Kruljična /, mrtvim srcem,., ki jo vprizori Kamniško kal. izobraževalno društvo. Pričetek ob treh popoldne. Režijo vodi 1. Eichmeister, član mariborskega Ljudskega odra V št. Ilju smo dobili novega šolskega upravitelja a. A. SardoČa. Čestitam.)! Z rednimi predavanji prične v četrtek dne 13. t. m Ljudska univerza v Studencih. Predavanja -•e bodo vršila redno vsak četrtek v prostorih ne-knanjegn kina pri Seniri s pričetkoni ob 19. Predavanja bodo tudi letos vstopnine prosta. Prvo predavanje i m prof. dr. .lehari; predavanja bodo po-i.tsnjevale lene skioptične slike. Stiu'dinjske nadaljevalne šole, ki jo bedo vodile tukajšnje šolske sestre. Pouk bo trajal tri mesece. V Orehovi vasi je 21 letna posestnikov^ hči Ana Meglic žagala drva; pri tem ji je zobčje žage šinilo |»reko leve roke ter se lako zasekalo v roko, tla so Megličevo zaradi zadobljenih poškodb morali prepeljati v mariborsko splošno bolnišnico. Tudi v Limbušu pridno segamo po nedeljski številki >Slovenca«; koliko lepega in razvedrilnega čliva za dva dinarčka! Pri ftikolah se je ponesrečil 55 letni posestnik šlefau Lenart; vozil je hlode. Pripetilo se je v trenutku, da je konj izuenada potegnil, pri čemer je Lenart prišel po nesrečnem naključju z levo roko v verigo, da mu jo je tako zdelalo, da je moral Lenart iskati pomoči pri mariborski bolnišnici. Nesreča nikdar nc miruje ... V St. Ilju se jc poročil dne 12. t. m. Vinko Ilotzl z gdč, Rozo Lilekovo. Na gostiji so darovali veseli svatje 130 Din za novo bogoslovje. Živeli! — šolskega upravitelja zastoja g. A. Sardoč. Poizvedovanj0 Dve gumijasti avto-kolesi srednje velikosti sla se izgubili na cesti ml Ljubljane do Domžal— Dob. Najditelj naj jih odda '"»trnku Ivanu Rahne. Mosle. Pokopališka ulica 3 trajno goreče peči za kurjavo z drvmi so dosegle SVETOVNI SLOVES zlO kg drv greje eno sobo čez ur Brezplačni cenik pošlje: »Zephir« d. d., Subotica tvornica peči in cinajla Varujte se slabili ponaredb. Samoprodaja za Ljubljano: Breznik&Kritsch, Celje: D. Rakusch; Maribor: Pinter &Lenard Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 10. nov. ob 15: SNEGULCICA IN ŠKRA'1-JE. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven Ponedeljek. 17. nov.- PRAVLJICA O RAJSKI PTICI. Red K. Torek, 18. nov.: Zaprto. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Nedelja, 10. nov. ob 15: PRODANA NEVESTA. Gostuje Marij Šimenc. Ljudska predstava pri znižanih cenah Izven. — Ob 20: LA MA-SCOTTE Izven. Ponedeljek. 17. nov.: Zaprto. Torek, 18. nov.: MOC USODE. Red A. Mariborsko gledališče Nedelja. 16. nov. ob 15: M.KKSANDRA. Kupo ni. — Ob 20: l.lil K A. Ponedeljek, 17. nov.: Zaprto. Torek, 18. nov. ob 20: GOSPA MINISTROVKA Ab. A. Kuponi. Ptujsko gledališče. Ponedeljek. 17. nov. ob 20: GOSPA MINISTROV-KA. Gostovanje mariborskega gledališča. Ljudski oder v Ljubljani Nedelja. 23. nov. nov. ob pol 8: UGRABLJENE SAB1NKE. Veseloigra v 4 dejanjih. Ljudski oder v Ljubljani uprizori v nedeljo 23. novembra ob pol 8 zvečer veseloigro »Ugrab-l/cne Sabinke«. Ta duhovita komedija, ki je že pred leti dosegla v ljubljanskem gledališču velik uspeh, se uprizori na Ljudskem odru pod režijo g. J. Novaka, ki pri tej priliki obenem tudi obhaja 20letnico svojega umetniškega delovanija na Ljudskem odru. Zato cenj. občinstvo še posebno opozarjamo na to uprizoritev te izvrstne komedije, v kateri nastopi g. Novak v svoji glavni vlogi — kot gledališki tavnatelj. Morda sc vsi, ki prihajajo k predstavam Ljudskega odra, še nikdar niso toliko nasmejali, kot se bodi zdaij duhovitim prizorom veseloigre »Ugrabljene Sabinke«. Cerkveni veslnik V Križankah obhaja danes ondotna moška in mladeniška Marijina kongregacija svoj drugi glavni družbeni praznik. Pri večernem slovesnem shodu je tudi darovanje za družbeni bolniški sklad Naše dijaštvc N'a XVII. rednem občnem zboru A. K. M. » Ljubljani, ki se je vršil 7. novembra t. 1. v rud. paviljonu, je bil izvoljen naslednji odbor: Predsednik Radič Stevan, podpredsednik Pelko Matko, tajnik 1. Štrajhar Franc, tajnik II. Arar Ivan, blagajnik Čeh Karel, knjižničar Petelin Stanko, go-spodar Robavs Viktor, arhivar Zabavnik Stane, геГ. za fer. prakso Kneschaurek Otto. revizorje Grujič Nenad in Pinterič Ivan. I2 društvenega življenja Ljubljana. Pevska vaja v ponedeljek 17. t. m. odpade radi koncerta Matičnega kvarteta. Udeležite se v čim večjem številu koncerta. — Prihodnja vaja je v četrtek 20. t. 111. ob osmih. — Pevo-vodja. Saleiijanski mladinski 1I0111 Kodeijevo. V torek 18. I. 111. ob 8 zvečer VI. prosvetni večer. G. prof. Janko Mlakar bo predaval o svojem potovanju po Orijentu. Predavanje bo spremljalo 80 skioptičnih slik. Stolna prosveta vabi vse svoje člane, da st jiridno udeležujejo predavanj Karitativne zveze ob torkih ob 8 zvečer v Unionu. III. občni zbor >Akad. kluba za proučevanje mednarodnih problemov« se vrši v ponedeljek 24. t. 111. ob 18 v seminarski dvorani univerze. Tretjercdna skupščina ljubljanska ima danes popoldne ob pol 5 v frančiškanski cerkvi svoj mesečni shod. Člani in prijatelji, pridite! Prosvetno društvo Krakovo-Trnovo v Ljubljani. Prihodnji prosvetni večer se bo vršil v sredo 19. t. m. v društvenem domu Karunova uli ca. 14. Predaval bo ing. Ciril Jeglič o naših sob nih rastlinah s skioptičnimi slikami. Začetek ob 8 Sedeži 2 Din, stojišče 1 Din. Uljudno vabitno. -Odbor. Slovensko planinsko društvo priredi v četrtek dne 20. novembra ob 20 v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti skioptično predavanje o temi >0d Belega Obeliska v Uralu skozi Tur-kestan in Sibirijo do Tihega oceana . Skioptično predavanje bo pojasnjevalo okoli 60 krasnih barvastih slik. Predaval bo univ. profesor g. dr Hans Halm iz Irkutska v vzhodni Sibiriji. Črnuče. Prosvetno društvo vprizori v ne deljo 23. t. m. ob 3 veseloigro »Utopljenca . šišenska prosveta priredi nocoj ob osmih v samostanski dvorani za svoje člane Martinov večer s pestrim sporedom. Vstopnina prosta. Naj-uljudneje vabimo! Šišenska prosveta priredi jutri 17. novembra ob osmih zvečer v dvorani skioptično predavanje -Pot po Egiptu in Sveti deželic. Predava sr. prof. 'nnko Mlakar. Priditef Poslužite se ugodne prilike ter si naročite lakoj VaS ap iarat ц LJubljana Miklošičeva c. 5 ЗгоСв^а iio ЦмМ lana Manbor i Aleksandrova 44 | —--i- KULTURNI veliko šc-pkov. Nekaj posebnega in stvar za sebe te pri celotni uprizoritvi ta ubogi Baltazar. Tako neskončno popa-čen in pokvečen je ta Tovornikov Baltazar, da je ob neprekinjenih bajaz-zadah prevladal vtis izrazito dilelantskih metod ter cirkuških »bedastih Avguštinov«. Pri prvi re-prizi se je to »pajacistvo« še stopnjevalo do od-bijaij'očn.osti. Ali je takšno profaniranje odra res nujno potrebno? V prid igralčevemu slovesu to prav gotovo ni. —c. Umetnostne razstave Ljubljana. V Jakopičevem paviljonu je prirejena S t e r 1 e t o v a posmrtna razstava. Na tragičen način nam je v Londonu letos preminul slikar, ki si je zlasti kot portretist pridobil velik sloves doma in v tujini. Ril je pa tudi portretist par ехсеИепсе. Njegov čopič je uinel pričarati podobo človeka na rafiniran način, brez tvorne, samovoljne in osebne sproščenosti sicer, a po drugi plati tako vživeto in elegantno, apartno hkrati, kakor je pri nas malo kateri uinel. Morda se je Jakac nekoliko podobno razvil, vendar je pa stal in stoji Sterle nekako ob strani, sam zase, v zboru naših upodabljajočih umetnikov, ki sicer zeva dosti globokih prepadov. Ob strani stoji Sterle , po neki sigurnosti samega sebe, tisti sOberlegen-heit«, ki jo imajo po navadi le dozoreli in nad povprečnostjo visoko stoječi ljudje. V njegovem delu, ki nas na razstavi pozdravlja raz sten, je neka objektivnost, neka di- ! stanca. ki zbuja videz, da je Sterle visel s svojim očimom le na zunanjosti, da se je naslajal — v kolikor je moči govoriti o nasladi — s tem, da svojega predmeta ni napravil za problem, da se ga ni detaknil ali se v njega skrivnosti vglabljal. Oko r)-. mu ie obstalo, kakor obstane mimo 'do- Stresemann Antonina Vallentin je objavila j>od naslovom Stresemann — Vom VVerden einer Staats-idee< v založbi Paula Lista v Leipzigu knjigo, ki jo moremo smatrati za najboljšo biografijo, kar jih je zadnji čas nemško slovstvo dobilo. '/. imenom Gustav Stresemann je zavozljan morda najpomembnejši del povojnega evropskega političnega razvoja. Baš o razvoju moramo govoriti. zakaj po letu 1918. je bila Evropa kakor ledina v političnem pogledu. Ncbena smernica, nobena pot, !;i jo prej vojno bila kolikor toliko pomembna, sp po vojni ni mogla vzeti v pretres — temeljni kamni evropske politike so bili porušeni, ne jiremnknjeni. Položaj je nujno |>otre-boval razčiščenia, ki ni imelo le \ formalnem važnosti, marveč v tundamentalnem. Vprašanja, ki so se iz dogodkov neizprosno oblikovala, so zahtevala načelne rešitve, pri kateri ves arsenal političnih izkušenj in sredstev ni imel prav nobene praktične vrednesti. Ves proces je moral najti novih tal. to se pravi, iz skrivljene in fri/.ir?ne diplomatske prakse je bilo treba prenesti reševanje političnih vprašanj na dno vseh vprašanj, na izhodišče in na prvino: človeško. Tradicionalnoet diplomatskega razpravljanja fn političnih dejanj jc po vojni doživela prelom. Ne da bi bili pri tem elementi državniškega dela izgubili svojo važnost — psihologija in prepričevalna meč — so se li elementi preobrazili v duhu novega časa. ki pcslavlja neizprosno in kakor še nikoli prej čvrsto zahtevo, da bodi iu vladaj mir med narodi. Evropa se danes trudi izoblikovati us]>ešno in končno veljavno podobo miru. Ali ni naš čas baš radi tega največji čas, ker se v njem skuša postaviti popolnoma jasen pojem o miru? Mir jo bil vse dc.dej v politiki kupčijski predmet, trgovska pogodba in še danes je v diplomatskih glavah ta predstava miru edina — le da je začelo pronicali v lo predstavo polagoma nekaj človeškega. nekaj skritega, česar nismo poznali v politiki nikoli in kar je tudi danes šele komaj slutnja: ljubezen. Načelo miru, ki je v meddržavnem življenju imelo značaj zajezenega in ograjenega sovraštva, se preoblikuje v načelo ljubezni, fci sloni na »razumu, moškosti in odkritosti. l>a se je pokazalo tako stremljenje v političnem življenju naših dni — no slepimo se. da je morila že doseglo *plošr.o priznanje 1 — je za-duga dveh mož: Brianda in Strcsemaiuia. O Briandu je pisala tenka in nians j>olna, Hahtna Ano! t o Kolb ( Versueh iiber Briand ), o Stresemannu pa piše Antonina Vallentin v knjigi, ki smo jo uvodoma omenili. Stresemannovo življenje je bilo posvečeno domovini in baš iz nesebične ljubezni do domovine, ki jo volikega poznejšega državnika gnala v marsikatero zmoto, se je mogla poroditi ljubezen do miru, v kateri hrani današnja Evropa neizbrisen spomin in oporoko, ki bo gotovo rodila svoi žlahtni sad. 1/. naroda, ki je v Versaillu podpisal diktirani mir, je Stresemann napravil narod, ki je v Locarnu pestal enako vreden govornik v evropskem zfcoru. S tem je ustvaril nemški državnik prvi pcigoj za uspešno reševanje zamotanega meddržavnega položaja in hkrati položil temelj nove diplomatsko prakse, ki bi jo mogli imenovali prakso sjrorazuina z moralnimi poroštvi, ki naj v bodoče stopijo na mesto trgovskih poroštev. Življenje državnika Stresemanna, ki je prav za prav do zadnjega trenotka stalo kakor eden — in na drugi strani ves svet, je gotovo vredno literarno obdelave. Vallentin nikakor ni napisala romana — a vendar čitaš njeno knjigo kakor književno ilelo najjilemenitejšega kova. Pisateljica je •prodrla v skrivnost človeka, čigar dejanja so še včeraj bila predmet političnih uvodnikov, telefonskih ter radio-vesti. Prodrla je v človeka in iz intimnosti njegove otipljive, betežne in .svitle osebnosti nam je pokazala niz dogodkov, ki so bili vsemu svetu potom dnevnega tiska vsakdanja senzacija. A ne le v podrobnosti in potankosti Strese-mannovega značaja, tudi v vse ostale osebnosti,^ki 90 imele slike z njim, je posvetila z žarko lučjo. Sposobnost ponazoritve najbolj niansirane tvarine — bodisi človeka, bodisi položaja, bodisi historije, bodisi pogovora ali česar koli že — je v pisateljici na tako izreden način stopila v ak-nijo, da imamo opraviti z njeno knjigo kakor s pojavom, ki so najredkejši. Kdor pozna življenjepise Andrea Mauroisa, ilasti njegovega iDisraelija«. ki velja za neprenosljiv primer iz sodobnega življenjepisnega slov-rtva, mora priznati, da je Vallentin i jki obliki i »o vsebini ustvarila odlično delo. s. S. Mariborsko gledališče (Ob prvi reprizi Andranove »Lutke«.) V dvojnem tiči tragika mariborskega teatra: da se radi specifično mariborskih razmer morajo do tolike mere vpoštevaiti razlogi »kase« in pa da morajo radi ansamblske piči 011 s ti od'.ične moči •topati ob bagatetnih vlogah in nalogah, S tega vidika gre mariborskemu ansamblu vse priznanje. Ob priliki premijere Andranove »Lutke« pa smo videli, da se nekateri izmed igralcev prav po nepotrebnem poslužujejo tako zvane oderske demagogije. Pri prvi reiprizi je bilo v toliko malce bolijši, v kolikoT se je v prvem in drugem dejanju vsaj pri nelkaterih v poštev prihajajočih moglo opaziti, da ne refleiktirajo na smeh publike. V četrtek rvečer je nastopila v vlogi Alezije naša nova su-breta E 1 z a Barbičeva; njene oderske veščine in vrline so očitne. Barbičeva opravlja svcij edc-r-eki posel z neko lahkotnostjo ter igrale. Če se nadarjenosti ter ambicije se pridruži sistematično šolamije tn spopon evam;e v pevskem ter igralskem oziru, potem je vspeh zajamčen. Barbičeva je pretjela ookrajine iz Dalmacije, dal zaokroženo sliko svojega ustvar anja in najbolj izrazito linija svo,ega do.gega razvoja. Pripomniti moram na tem mestu, da Dobrovič ne spada baš med najmlajše srbohrvatske slikarje. To pot je ves v prelivih, izrazito topel, ruminordeč, do konca dalmatinski, pravljično-liričen in umetnik v najlepšem pomenu besede. Vsa dvorana je pod mogočnim vtisom njegovih platen. — Rifto Stijovič ljubi miniaturna dela. Večinoma je delal v lesu. Razstavil je 38 predmetov. Tudi on je v osnovi mehaik, liričen in je v tem pogledu povsem drugačen ko ostali srbohrvatski kiparji, ki so po večini robato odsekani. Njegova umetnost pa je strogo intimna. — Nikola Dobrovič jc v Pragi in doma znan arhitekt in je razstavil serijo ve6,1 h načrtov. T. P. Zagreb. Od 9. do 20. novembra je Umetniški paviljon v Zagrebu odprt. Trije poznani hrvatski slikarji: Ljubo Babic, Vladimir Becič i Jerolim Miše so razstavili svoja dela. Od teh treh je danes najbolj viden Ljubo Babic s svojimi izredno dobro komponiranimi pokra inami: polne so svetlobe in bodatih tonov. Skoda, da ta priznani umetnik zajema mnogo iz bogastva Vin-cemta van Gogha. A to pot je Ljubo Babić pokazal, da je v tej trojici najvišji. Naše ino-je je on do danes najgloblje doživel in ga v vsej veličini izrazil. Slike: Pred oluju, Podnevno vreme, Sta a župna crkva u Vignju, Orebič, Iz Orebiea — so silne v izrazu morskih krajin. Pa še ima nekoliko del, ki iznenadijo s svojim velikim rafinementom in dobrimi odnosi sivih im svetlih barv (Masline, Smokvice kod Vigmja). A slika: Pred izlogom cvjetarne daje vtis plakatne slike. — Dobro se vidi, da se je g. Ljubo Babić zadnje čase poiobil vase: otresel se raznih španskih in nemških vplivov. Vladimir Becič je to pot znatno popustil. Ni več talko močan v koristruktivnosti in barvnih odnosih. Slike VI. Beciča so v veliki meri barvno razbite. (Portreti: Devoka u smed; m bar-šumi). Vidi se, da je Becič dober risar. V izrazu oosanSkih pokra/in se čuti vpliv Vlamincka. Od teh so izredno dcfcro slikana in komp . nirann zadnja dela iz Bosne (Vršenje, Pejzaš Prača). Včas.h preide v slikanju pokrajin (ozadja) v maniro. Portreti so mu trdi, vloženi v neugodni sivi kolorizem, ki ni med seboj povezan; ostri so barvni refleksi. Skoraj povsod je forma uničena. Vtis imamo, da so figuic iz nelkega drugega materiala (porcelan). Zdi se, da g. Pecič prehitro ustvarja. Jerolim Miše je pokazal velik napredek. Njegova figuralna dela so dobro slikana, a s'abeje so vkoimponirana. Portretsike stvari (D evojčica s knjigom, Djevcjčica, DJevojčica s pletenlcama, Portret slikarja Račkeiga) su barvilu jdku dobre, kar obe Nature morte nista. Ti dve sta mu mečno v tenih in barvah razbiti. Čuti se, da je g. Mi*e v borbi z obliko m slikanjem. Na/bolj urejen jc v Ob tristoletnici Keplerjeve smrti Od pradavnih dob pa globoko v novi vek je bilo torišče zvezdoslovnega raziskovanja naša solnčjia domačija. Njeni člani: Solnce, Luna in planeti se presitemu očesu jasno odražajo od legijo-nov drugih zvezda, planeti jki gibanjih na nebesnem svodu, prva dva pa še po velikosti, s katero prevladujeta ostala svetovna telesa. Zvezde stalnice niso vzbujale posebnega zanimanja, saj se je 1 zdelo, da so radi svoje nepremično;!i prikovane j Mia nebo in obsojene na večni enakomerni kro-gotek okoli Zend'Je. Končni vzrok tega ozkega obzorja starih zvezdoslovcev tiči v tem, da niso imeli ,,iu poznali onih pripomočkov, brez katerih si ne •moremo predstavljati današnjega zvezdoslovea-daljnogledov. Zato pa je bil tudi njihov nazor o ustroju vsemirja zgrajen le na golem opazovanju pojavov na nebu brez globljega razmotrivanja in razumevanja. Predstavljali so si. da je Zemlja središče svetovja, okoli katerega se sučejo Luna, Solnce in planeti v velikih krogih in okoli katere se sučejo tudi vse zvezde stalnice, prikovane na nebesno oblo. Prvi je la nazor popisal 150 let po Kr. r. grški zvezdoslovee P t o 1 e 111 a i o s , bil pa je že zdavnaj last vseh starih kulturnih narodov. Šele v XVI. stoletju je nastopil veliki preobrat, ko je frauenburški kanonih Nikolaj Kopernik j>o dolgotrajnem opazovanju in premišljevanju spoznal zmoto, v kateri tiči človeštvo in mu podal nov nauk, ki uči, da Solnce v središču stvarstva miruje, okoli njega pa se gibljejo planeti z Zemljo vred in z ostalimi zvezdami, izvzemši Luno, ki se edina v resnici giblje okoli Zemlje. Ta nazor je bil nekaj popolnoma novega, pomenil je pravo revolucijo v mišljenju tedanjega človeka, j>reokret, ki si ga danes niti predstavljati ne moremo. Saj se je zdelo, da je v nasprotju z opazovanji na nebu, jx» drugi plati pa ni bil človek — vrhunec stvarstva — n-ič več v središču svetovja, temveč je postal le neznaten prebivalec na drobni Zemlji, podrejeni drugi zvezdi. Ni čuda, da se Kopernikov nauk dolgo časa ni mogel uveljaviti. Njegovi nasprotniki, kakor tudi zagovorniki so poslali v boj najrazboritejše mislece tedanjega časa. Bog ve, kakšne oblike bd zavzel ta boj in kako dolgo bi trajal, da ni prišel na pomoč Koperni-kancem neznaten zaveznik — daljnogled, ki so ga izumili sredi najhujšega boja začetkom XVII. stoletja. Italijan G a 1 i 1 e i — oče znanstvene mehanike — je bil eden prvih, ld ga je obrnil proti zvezdnatem nebu in videl tam gori čudesa kot nobeden pred njim. Videl je na Luni velikanske planjave in visoke gore, 11a Solncu je opazil pege in po njihovem gibanju spoznal, da se suče Solnce okoli svoje osi, ugledal je planeta Jupitra sredi svojih štirih lun, ki se gibljejo okoli njega — dokaz, da ni samo eno središče gibanja v našem osolnčju. kot je Ptolemaios domneval, temveč, da obstojijo tudi drugi. Pa še mnogo stvari je videl in vsaka je bila nova podkrepitev Kopernikovega nauka. Ni pa Galilei ostal sam v tem boju, dobil je zaveznika v Nemcu Keplerju. Johannee Kepler je bil rojen dne 27. decembra I. 1571. na W0rtlembeirškein kot sin revnih protestantskih staršev. Že v zgodnji mladosti je moral okusiti/vsfc bridkosti življenja, s katerimi se je boril do' svpje smrti. Vedno je bil boj za obstanek, preganjan radi svojega verskega prepričanja, gmotno nikoli podprt, posebno ne proti koncu življenja. Že kot mlad učen ček je kazal vrline svojega duha. V znanstvenem svetu je hilro pokrajinskih slikah. Tu ima veliko bogastvo tonov in leipih odnosov. Tudi grafika ;'c bila zastopana. Pa te slike bi mogle — razen nekaj Babičevih — ostali doma. Vendar bi bilo dobro, da bi ti trije sl'karji i.e enkrat za vselej preneha.i s tem ze davno preživelim imprcsijonizmoim. Razstava je materialno nepričakovano dobro uspela. Celotni vtis — jc dober. L. Uolobič. napredoval, 20 let star je dosegel čast magistra, s 23 leti pa je bil že profesor matematike Ln 1110-ralke v Gradcu. Ker je bil protestant, je moral leta 1000 zapustiti to mesto. Podal se je v Prago, kjer je živel zvezdoslovee T y c h o B r a h e in jk> stal njegov pomočnik. V Pragi je napisal Kepler svoja na j važne ša dela. s katerimi si je pridobil nesmrtno slavo. Leta 1(512. se je preselil v Line cd tu pa je šel pozneje k Wallensteinu v Sagai jirosit denarne j>omoči, kajti cesarska blagajna mu je neredno izplačevala plačo, pa »e povrhu precej okrnjeno. Ker pa tu ni dosegel, kar je pričakoval, je krenil na težko pot v Regensburg, kjer je hotel pred državnim zborom uveljaviti svoje pravice. ltadi velikih potnih naporov in oslabelosti je dne 15. novembra 1G30. leta umrl na potovanju. Poslednja leta težko preizkušenega moža so bila zagrenjena še s čarovniškim procesom, la so ga naprtili njegovi materi. Kepler je zakonodavec đolačnega sistema. Bil je globok mistik — slično starini Pjlhagorejcem — vedno in povsod iščoč harmonijo, soglasje v svetovju iu zakonov, ki obvladajo nebesna gibanja. Srečno naključje je bolelo, da je pestal pomočnik velikega opazovalca zvezd, Danca Tycha Braheja, ki pa je bil tudi ravnotako velik nasprotnik Ko-I>ernikovih nazorov. Po smrti tega zvezdoslovee je črpal Kepler iz n egovih prebogatili in za tiste čase najnatančnejših opazovanj vire za svoje zakone, ki so gotovo v največji meri prispevali k zmagi Kcipeimikovih nazorov. Kepler je podal tri zakone, po katerih se gibljejo planeti z Zemljo vred okoli Sobica. Prvi zakon govori o obliki tira planetov, ki Je vedno elipsa, drugi določuje hitrost planetov v katerikoli točki njihovega lira, iz tretjega je pa možno izračunali razsežnost posameznih planetnih tirov, če nam je znan le eden izmed njih. Ti zakoni, ki jim je podlaga Kopernikov nauk, so popolnoma točni — pozneje so jih le malenkostno dopolnili — in se natanko ujemajo z opazovanji na nebu. Kopernikova zmaga je bila popolna, nazaj v stare zmote ni bilo več mogoče. Ko je bil boj za Kopernika ali proti njemu že k: učan in se je krog zanimanja zvezdosloveev razširil na c.elo vesolje, je dovršil delo za razumevanje prikazni na nebu veliki Anglež 1'snac Nevvton. On je s svojim zakonom vesoljne gravitacije (težnosti) predpisal pot sleherni zvezdi, slehernemu koščku snovi v vsemirju, naj se nahaja v našem oso'nčju ali pa v onem sistemu eclnc, oddaljenem od nas miljon svetlobnih let, ki ga vidi i>roslo oko lc kot nežen si:j. Kepler pa cetane vedno asna zvezda na 7.nnn«! vr>.nr-m »letni, saj ie vrlin v^ej svoji bedi, revščini in preganjanju s svojim bogatim in globokim razumom utiral resnici nova jkj'1 a in pomagal človeštvu iz tisočletnih zmot. S. lir. RADIJSKA ODDAJNA POSTAJA LJUBLJANA ИИИИИИ—l^—————ИИИИД111 mu š'«—"Ч-.т- .у-.-мтгу.-^лхмеиу.Д RADIO, u 9 namreč visok v kvaliteti In nizek v ceni Naša REKLAMNA PRODAJA, ki traja od 10. novembra do 30. decembra 1930, obsega sledeče radijske sprejemne naprave: Detektorskih aparatov, kompletnih z vsemi potrebščiuamij ki so za poslušanje potrebne, za napladlo Din 80" — ter petkratno mesečno plačilo po.....Din 45'— Enoeie'otein nedovzetna oziroma neobčutljiva za poznejše okužbe, zato sloni na tem dejstvu cepljenje zoper to k u g o. Rastlinojede živali se okužijo navadno po okuženi krmi in vodi, ki vsebuje trosc in kateri se v črevah izrastejo v bacile (paličicc) in te preidejo po hitri razmnoživti (razcepljenju) z mezgo v kri. Krma se okuži le na že okuženi zemlji, v katero so prišle glive in trosi vraničnega prisada ali z gnojem bolnih živali ali z okuženo mrhovino in potem pridejo po krmi, katere se drži vedno nekaj zemlje ali prsti, povzročitelji v živalsko telo. V okuženi zemlji se drže v ugodnih razmerah glive in trosi te bolezni dolgo časa in znano je zato, da se ponavljajo v gotovih krajih (travnikih, fiašnikih, hlevih) slučaji vraničnega prisada leto za elom, dokler se niso opuslili le-ti za vsako rabo. Na okuženem kraju se okuži seveda tudi voda, posebno stoječe luže, plitvi vodnjaki. Okužbe posredujejo lahko tudi gliste, gotove vrste polžev (arion subfuscus); mesojede živali se okužijo s povživanjem okuženega mesa ter tudi skozi poškodovano kožo, vendar je to bolj redko-krat, ravno tako se navadno ne prenese bolezen neposredno od živali do živali. Od trenotka, ko se je kaka žival okužila pa do izbruha bolezni same preteče vsaj tri dni, lahko tudi več, do deset dni (inkubacijska d o'j a). Potek bolezni je pri različnih vrstah živali različen in zato govorimo o raznih oblikah vraničnega prisada. Skupno pri vseh oblikah je to, da se bolezen hitro razvija. V najhitrejšem slučaju se zgrudijo živali kakor zadete od možganske kapi in poginejo navadno v malih frenotkih. Na ta način zbole in poginejo živali v prvih, pričelnih slučajih kuge, potem ovce, pa tudi govedi in konji. Ce v krajih, kjer se vranični prisad pogosto javlja, nagloina poginejo navedene živali, mora to takoj obuditi sum, da se je pojavila ta kužna bolezen. Zbole navadno dobro rejene in do takrat čisto zdrave živali, ki padejo V hlevu ali na paši hipoma na tla, ter obleže, težko hropejo in dobe krče, iz gobca in nosnic se izceja krvava pena, sluzne kožice v gobcu in nosu ter drugod so temno modro-rdečkaste, tudi iz črev (ritnika) se morebiti izceja črnikasta in slabo sese-dena kri in žival pogine v kratkem času ali le malih četrtinkah ure. V najštevilnejših slučajih — posebno pri goveji živini — pa poteka bolezen bolj polagoma in ne tako naglo; najprvo se prikaže nenadno silno zvišanje telesne toplote (40 do 42 stopinj), vendar so v začetku lahko posamezne živali še dokaj živahne in sprejemajo krmo po navadi. V posameznih slučajih so pa živali takoj nemirne in razburje- ne, potem ali precej v začetku pobite in klaverne, hrana se jim upre, stoje vedno na enem mestu s jjovešeno glavo in srepim pogledom. Na paši zaostajajo bolne živali za drugimi, stoje mirilo na kakem mestu ali se vležejo, če se jih priganja, pomikajo se le opotekajoče in negotovo, pri tem se prikažejo napadi mrzlice (tresavice) in kožna toplota je nejednakomerno porazdeljena j>o povrSibi telesa. živali dihajo zelo naporno, hitro in površno, na vidnih sluznih kožicah nastopijo male krvavitve kot piki bolh. — Konje navadno hudo ujeda in živali kažejo vse znake hude kolike; govedo dostikrat na lahno napenja, blafo se začetkom zadržuje, potem se pa pojavi driska in iztrebki so redko-tekoči in s krvjo j>omešani, celo sama kri gre od bolnika v veliki meri, posebno pri govedi. Scalnica je temno-rdeča, tudi celo krvava, kaj rado je to pri ovcah. Mleko usahne navadno že ob pričetku bolezni, če se ga kaj prikaže, je rumene barve ali celo krvavo. Breje živali izvržejo pogosto. H koncu bolezni obolele živali silno težko dihajo, hočejo se zadušiti in kmalu na to poginejo. Ta potek bolezni imenujemo tudi vročico vraničnega prisada. Zelo redkokdaj se pojavi vranični prisad n a koži živali in to ali samo na telesni koži ali pa združen s pravkar opisano vročico te bolezni. Po različnih delih lelc.sa se napravijo v zunanji koži ali ludi v sluznih kožicah ostro omejene otekline (bule), katere so v pričetku vroče, bokčc in trdikaste, potem odmrje v sredini otekline površna koža in napravijo se grde rane (uliesa), ki ?o umazane barve, z razjedenimi robovi. Oteklina poslana pa lahko tudi mrzla, neboleča ter včasih celo zgine brez sledu; če ostane in nc razpade, povzroča lahko razna motenja kot težko sopenje. ovirano scanje, zapeko blata i. t. d. Tudi v tej obliki je vranični prisad smrten v večini slučajev, vendar so ozdravljenja tu številnejša nego pri prvih dveh gori opisanih oblikah. Med prašiči se prikaže ta bolezen kot j hudo vnetje žrela: živali imajo hudo vročino in zatekline pod uhlji iu v grlu, katere se lahko razširijo preko lica. Bolne živali ne morejo požirati jedi in pijače ter ležko dihajo, na koži se prikažejo modro-rdeče lise, sluzne kožice so modrikaste, nadalje nastopi driska in kmalu potem smrt vsled zadušenja. Izjemoma se napravi v gobčni duplini med jezikom, ustnicami in lici mehur, ki ie napolnjen s krvavo lekočino. Bolezen poteče ialiko tudi brez oteklin ter so živali le slabe in medle, ne jedo, se zarijejo v steljo in končno poginejo. Pri psih in drugih mesojedih živalih se prikaže vranični prisad v obliki hudega vnetja želodca in črev ali kot hudo vnetje grla, tudi vnetje ustnic in jezika, celo bule na stopalih r.og se lahko napravijo in od lu se okuži dalje celo telo. Navadno je potek te kužne bolezni pri piosa-tnezniii vrstah živali značilen. Konji kažejo hudo ujedanje (koliko) in ob vratu ter prsih se pokažejo otekline; goved zboli z znamenji splošne mrzlične bolezni, tudi so krvavitve iz črev (ritnika) ter otekline po životu pogoste; naihitreje poteka ta kuga med ovcami, manj ined kozami, prašiči poginejo v en do dveh dneh. V obče je umrljivost silno velika, zdravljenje in cepljenje je dovoljeno samo ž i v i n o z d r a v n i k o ni, lako tudi raztelesba poginulih živali. Državne oblasti odrede lahko v krajih, kjer sc slalno pojavljajo slučaji vraničnega prisada, splošno varnostno cepljenje, ki je edini učinkovit pripomoček zoper izbruh te živaiim in ljudem tako nevarne kužne bolezni. Najlepše darilo za vsako gospodinjo ie kuhinjska pesoda. Dobiš jo v aluniinijurnu od najmanjša do največje velikosti, dalje v emajlti v raznih barvah in kvaliteti, najugodneje in v največji izberi pri tvrdki z železnino SI ANKO rLORIANOC Mu№na Sv. Petra cesta 35 Večerni plašč sc je v svoji obliki prilagodil oblekam. Oh bokih se tesno prilega, spodaj je zelo širok in zvončast ter se končuje v vlečko. Naša slika (1) kaže model iz svilenega kocastega žameta, obšit s srebrno lisičino. Večerno obleko iz novovrstnih tilastih čipk vidimo na vzorcu št. 2. Ves učinek tc obleke sloni na obliki in barvi. Cisto nekaj novega je cape, ki se da sam zase sleči. Spodaj se končuje v obliki šala — konca se zavozljata okoltt ozkega pasu, ki tako drži ca|>e. K tej obleki je treba izbrati primerne svilene čevlje. Kostimi so priljubljeni v vsakem letnem času. Kostim na našem tretjem vzorcu je iz črnega i volnenega kreppa. Poludolgo jopo krasi vi-solt ovratnik iz kožuhovine; krilo je na bokih okrašeno s prešitimi gubicami. Zelo brdek je teblvnik iz sivega broclić-ja, pod njim bluza sorodne barve. Čcpica iz klobučcvine dopolnjuje kostim. Za popoldanski plašč jc priljubljen \lours-de-Lainc v steklenozeleni barvi (4); kot okras prihaja v peštev skoraj izključno krzno. Jedihti list za mesec november Nedelja, dne 16. novembra. I. Goveja juha z j e t r n i m r i ž e m. Goveje juhe 1 in četrt litra 8.51 Masti 4 dkg —.88 Čebule iu zelenega peteršilja —.15 Gov. jetra ali v ranča 10 dkg —.— 2 ženilji j._ 1 jajce 1.50 Majoran, sol, poper —.15 12.49 II. a) P r e t a k n j e n a telečja srca. Pol kg telečjih src 10.— 4 dkg slanine 1.04 Sol, poper —.15 Smetane šestnajstinko litra 1.87 3 clkg masti —.66 ~ 13.72 b) P r a ž e n r i ž. 20 dkg riža 5 dkg masti 2 dkg čebule in sol Voda ali juha 2.53 c) Pečen okrogli krompirček. 1 in četrt kg krompirja in sol 1.25 1.10 —t3 1.20 1.10 -.25 5 dkg masti 1 dkg sladkorja 'R. 2748 d) špinačni umelct. Moke 4 dkg , —.20 3 jajc 7.50 osminko litra mleka in sol —.75 Nadev: špinače 40 dkg 1.— Smetane šestnajstinko litra 1.76 1 jajce 1.50 Sol in poper —.10 Za cvienje: 2 jajci 2.— II) dkg drobtin —.10 .Masti za cvrenje četrt kg (porabi se 12 dkg) 3.64 ~ 18~54 111. Penasti zavitki. 3 jajca 4Л0 Sladkorja 13 dkg 1.69 Moke 5 dkg —.30 Nadev: Sladke smetane četrt litra 8.75 Sladkorja 3 dkg —.39 10.54 Za 5 oseb Za eno osebo 6052 12.00 Ponedeljek, dne 17. nov.: 1. Obama јпђл (Potage fin). 2. Ogrski golaž in smetanova polenta. 3. Solata. Torek 18. nov.: 1. Kostna juha s fritatni« mi rezanci. 2. Bižole, posiljena repa in prazen krompir. 3. Grmada (Močnata jed iz jabolk). Sreda 19. nov.: 1. Vinska juha z ocvrtim grahom. 2. Zelne klobasice, prazen testen grah in pretlačena krompirjeva polivka. 3. Ba-feze (Beignets a la bavaroise). Četrtek 20. nov.: 1. Francoska juha. 2. Srbski golaž in zabel jeni široki rezanci. 3. Češki tolki. Petek 21. nov.: 1. Zelenjavni ješprenček. 2. Krompirjeva polenta in češpljeva polivka. 3. Sirove palačinke. Sobota 22. nov.: 1. Goveja juha s pljučnim Štrukljem. 2. Govedina, čebulova polivka in zabeljen krompir. 3. Marmeladni ldebčjci iz kvašenega testa. Ogrski golaž. Tri četrt kg dobrega gov. mesa in četrt kg slanine /režemo na debele koščke, meso denemo s čebulo, s peteršiljem, zeleno in s korenjem v vročo mast in pustimo, da se vse skupaj pokrito dobro prepražu Nato pridenemo sol, papriko in zalijenio nekoliko z juho ali vodo. Ko se meso pari eno uro, pridenemo pol kg na kocke narezanega krompirja, kadar se zmehča, prilijemo 4 žlice kisle smetane, 2 žlici vina, ko prevre, je go-tovo. Srbski golaž. V kožici parimo z dvema žlicama masti nekoliko dobro zrezane čebule tri četrt kg telečjega mesa s soljo in papriko. Ko postane rumeno, potrosimo malo moke, premešamo in pridenemo šestnajstinko litra kisle smetane, limoninih lupin in par žlic juhe. Ko nekoliko prevre, odlijemo omako od mesa v drugo kožico. Na meso denemo osminko litra riža, dobro premešamo in prilijemo četrt litra juhe in še malo soli. Ko vre pol ure, primešamo en žlico naribauega parmezana. Meso z rižem natlačimo v okrogel model in zvrnemo na krožnik, omako pa serviramo posebej v skodelici. DRAGO BORUT. [0. Ljubljana, Miklošičeva cesta 14/11. Vam nudi solidne in vseh cen damshe zimske plašče PRIDITE in oglejte si zalogo brezobveznol 1NSERIRAJ TE V »SLOVENCU«! 904802025302020102000901000202020102020002000100000001000223020001010000010100 pušieu dokumentiral, kašu kavaliri de sa prouza. prou. Kej tacga, fej te bod! Л je j>ol kej čudnga, de ja jo pubrisaJa? Jest je prou nč na zarnerm. — Kokor sm glili kar zvedu, sa ja že dubl in srečn nazaj prceiraJ. Velike križe pa sa mel iz no, predn sa ja ukroti. Kdur se ja jc duteknou, ga jo usega ubgrizla. »K straniš nazaj na grem pa n? grem, so raj prec fentaml« je upila, de jo use skus ušesa letel. »Pu ziui b še prenašala ta smrad, ke sm zmeri prehlajena in nahodna, pulet pa ne in ue.t Nazadne sa ja le putroStal, ke sa ji ublobil, de ji boja prec ke se boja začel bi topi dnevih uhesl ena flaša kulinsko vode pud nus. No, zdej je pa spet tam, ket je bla. No Neška, viš tku je bi« ta reč, no pa tku kokr s nam ti klubasala. — _ Zdej morm pa še tist puvedat, kuku je zadnč iz tramvajam vn spadl, ke sa me gespud žepau puslal Juduska nI ca zinert. Kar na kratk um puvedu, de vas na um predouh gor držu. Ke sm se zadnč pu naručile geepuda žepana pudou k t) u Juduska ulca bi ja uatančn zmeru, če u 5ou lohka tramvaj tam skus, sm prec sprevidi!, do b za sila žc še šlu. Ampak tiste table, ke iz hiš vn štrleja, b mogl čist preč napraut Ln pa tist vogu pr Seučik, ke llinte iu puljer predaja, in pa tislga na ko-nc, ke je en ledrar not, b mogl na usaka viža mal puštucal, pa b šlu čist fajn. Kokr sm tu dugnou, .sin hitr skoču h gu-spude žepan« na dum, de jm puvera, kuku sm upravu iz merjejnmn. Kosiu. je še stavu na niia. ampak je mogu bit že čist mrziu, zatu ke se iz бир-ce ni več kadil. Geepuda žepaua pa ze ni blu nekoi več. Ko sm prašu, če b lohka iz geepudam žepa-nam guvoru. sa m pa puvedal, de sa ie udšli, zatu, ke je bla glih kar ena cela ramunda gespudu iz celindreni pr lih in sa jh tku zjeal, de se vrgl žlica iz rok, pusti uso skp u štih, pa sa šli. , Ke sni tu zvedu, sm se spudobn puelovu in ia niahnu kar naraunast na rotuž. Ke sm ргбои ke, sa gespud žepan že sedel u soj kaocelari in kokr sm prec sprevidu, sa bli hedu slabe vole. Jest čin ur.ta udprl in jm kar na kratk puvodat, kuku stoji iz Juduska uloa, pa sa kar pumahal iz roko, kokr do b tli rečt: mouč pa tih bodi veš, Gustl, de je bla zdej tud iz Juduske ulcO deputacija pr men?« sa reki. »Tud tam na maraja tramvaja. Zdej mam pa zadosti Kokr vidm edn druzga kajfaja preke men in mojim udredbaui. Ampak jm ua u ratal. Zdej u šou.pa glih nalaš tramvaj skus selenburguva ulca, pa če ee u« na glava pustauja. Jecst sm že teh špasu du grla st. Kokr srna sklenil, tku pa bo, pa je fertik,« in su tku iz pestjo [m miz udari, de se je tlntnfaslc pro-kucnu. »Astn, Gustl, s že upravu. Fitigot!« še tulk m nisa pusti časa, de b Jm reku, de maja Cist prou. g?„ .ke sm brau u " I (Iv Shivence<-, kuku se /^Оti,st gespud. ke piše- leta miijal in s glava belil, da sa ga uštiinal in uCistl tiste nasusge lieinškularske. Ke sma bli šs liavadn K rajne, i, aiim tud drgač guvurl, kokr sma pol ket Sluvenci, guvud. Jest se še čist dobr .»pipninam, ke je moja ranita mama usa razicana pršPa iz plača dani, vrgla cekar iz jeza za peč in rekla učete: »11, fotr, dons sm' pa moja lonctiianka na šusterprikn pegegnaln, ja čist frajndlih grissla, pa m ni nč dmiknla. Jest na vem na kua se ta afna kelnareka ajnpilda, de je tku Шс.< .!»•„> Lejte, tku sma guvurl K rajш'i. pa sma si lepu mod saba in z nemškutarjem zastupil. Zdej sa pa časi spet drgačn. Zdej inorma pa tku guvort, de se uma spet' lepu med saba zastupil, pa de nas uja zastupil lohka tudi Turki, Kinezari in druh. A še veste, kpku je blu iz Babilonskim tur- nam? Dokler sa se lepu med saba zastupil, jc šou zidajne naprej, kokr namazan, kokr jm je Buli јет zike zinešu, de.Je' nsak soja trobu, je blu pa fertik in Babilor.sk turu se dons ni sezidan, i Vite, zdej sina pa glih na tistni. Zdej pa ue-butičnke zidama jn zatu je treba, do se med saba zaslopnia, drgač 'ie du petnajstga štuka наиша nkol pršli. Ja, zDo, Xv ob pristanku ua рошиккеш leiaiišču Calsltol (blizu Souiliampivna) Skozi belo Cordovo, ,pod starim rimskim vernah je videti zgolj moške v širokokrajnhni mostom s 16 kainenitimi oboki, preko kate- andaluzijskimi klobuki, o katerih pu smo lahko rega so korakali trije narodi: Rimljani, Mavri prepričani, da so njihovi predniki nosili lurban. in Španci, teče Guadalquivir, len in ilnalosiv. Guadalquivir teče dalje med vinogradi in Toda, če bi bila njegova površina ohranila vse oljkinimi logi, v katerih se tod in tam dvigajo prizore, ki so se zrcalili v njem, bi se nam v sinje nebo palme — prpti Sevilli, mestu pu- odprl čudovit svet. Pred več nego tisoč leti je stolovstev, pesmi in pravjjic. Lepi stolp Giralde štela Cordova nad milijon prebivalcev. V njej spominja na to, da je bila tudi Sevilla mavri- je prestoloval kalif ter je štela 3000 mošej, 900 ško mesto. Mimo Zaragosse je danes Sevilla kopališč in 600 gostiln. Od vsega sijaja je ostala mesto čudežev z milosti delečo sliko Matere sani o prekrasna mošeja Oniajadov, izpreme- božje del Carmen, ki jo prav posebno časte. holične, vedno enake napeve, ki jih pojo ka- Jfj&jL* po točilnicah. Če naletimo po krčmah in taver- V tfflfr^ Da Р'Јаие ljudi, polem so to gotovo tujci, ki pod vplivom niocnega vina^ začno lia vs^ \. Španijo od ostale Evrope kot otok med nami и| '| r v. J ' ^.niT^^I^^^Nbi j Zlato iu toplo i-ohice je izzorilo dragoceno" .BgR'V,. fi . ^ННУ grozdje. V ogromnih kleteh v San Lucaf de шУ' {•■* : J ' } Barramedn iu Jerez de la Froulera stoje ve- ^ if. ■ / ^ fjpjgJSpg I like hrastove kadi v katere se steka novi pri- И^Еј.-v. ..,4-i 'S ■ 4 j ^здјдУшј J delek celo okolice. Novo vino pokušajo, me» Р||ИИА|' •' m ^ • Љ / ДЦ I šajo, pretakajo in ko je zrelo, razdele po ne- f ^рНјИМ j. štetih gostilnah in tavernah, kjer ga potem ! točijo na drobno. Jerez ali sherry je zelo drago Vlffi) — doma ga točijo dražje, nego ga ne-poznavalci plačujejo v inozemstvu. Steklenica cenenega jereza stane v Španiji 4—6 pezet, izbrane vrste so pa mnogo dražje; imajo vina, ki iih doma plačujejo po 1340 dinarjev steklenica, pa tudi dražje. To, kar se v inozeni* njena v katedralo. Cordova je Jutrova de?ela, stvu prodaja kot ceneno jereško vino, je veči-našeniljena z .zapadno kulturo — kar velja tudi noma navadno andaluzijsko vino, ki so ga bili o ostali Andaluziji. Ozke, krive ulice, ki vo- nalili v slare jereške kadi, da se je uavzeio dijo do katedrale'in k Guadalquivirju spadajo, tipičnega vonja po sherf.yju. Isto velja o viuill v album afriških tnest. Videti je malo oken. oporto in madeira. Saj je ob sebi jasno, da ф Po zaprtih dvoriščih, na- katera morenio po- na razmeroma majhnih'ozemljih ne more pri-gledati skozi zamrežena vrata, sede med cvet- delati toliko''vina, kolikor ga pod temi imeni jem in oranžami ženske. Po Kavarnah in tn- po vsem svetu spečajo:' Brigita PfeiHer, petletna deklica v Berlinu, ki. ne pozna not, pa zna težke skladbe, ki jih je le enkrat slišala, na pamet igrati na ,gjasciyixji,i. Deklica ie dobila brezplačno mesto na glasbeni visoki soli v Berlinu. . Nacek s Prlekije ma že elektriko se tisti mašin (di-® ffi) 0 iiamit ali kak jemi -L-ii-pravijo) naredi?! Kaj bi ga »o kttpa, to je predrago. \'c!e. jas su .si rajši vse to So v Falo nagledna, te pa su poli san v eno tako iiirmo luč hteja naredi. .Žeja sn en mali pičelek pa sn jemi na oba kraja pod ne jirevrla, glih na sredini, te poti pa sn koe*1 tiste lUkje metlin štil'vtekua za akso. Te poti pa sn dve metli v ženilo zapiča, tak. ki sta se po obročih glodali, če se je pičelek za-stilma. Elektrika-se je časi pokazala; take žrjave iskre so v k raj letele od obrofov. Včasi sn doba vekšo koražo za delo, gda sn to zagledua. Na tisti metlin stil, ki ba je za akso sn jiareda ldompočove letance, ki pičelek. z gromozajuskoj naglcoj siičejo, — samo veler pač more pihali. Kak je lusno glejati, gda so elektrika dela, samo človik more pasko meti, ki jemi iskre ne letijo v oči, če preveč od bluzi gleja, — so preči trde pa žgeče. Da more biti polek totega dinamit aparata tiidi rep, tak kak pr klompoci, to si lehko vsaki misli, da je glih tistega sistema, samo ne ruži tak, pač pa škiiple no cvili. Vsi, lceri to štejete, bi gvišno radi vedli kak sn si pot elektriko od tan v kočo pa v klet napela. Je neblo tak lehko delo to, da toti gromozajnski aparat doč v lini v gorici preči visoko v lOlti stoji. Najpret sn za rep prpeja tisli drot, kaj sn na jen meja prpelega sojega psa. Pa bi še vse šlo, da bi neba drot prekratki. Kaj sn si iiteja driiga, drot sn uialo zafrkna, pa sn špogat cuj prveza, teko ki ?.n toto ajnlajlngo do raulanka sprava. Koz rau-fank doj v kiifjo pa sn napela po grahovi ralci, ki sn jo pret v vodo nanioča, ki nebi gi zgorela, če bi se gda vtegnole saje vujžgati, Je pa bi vtegna gi listi krucšlus gralati. Zaj pa sn si ue veda dale pomagali, pa sn moga iti v Mohorove kolendre od 1898. leta glejat, da tan piše kak sc taka ltlč napela. Pa sn šteja notr, ki pre more v tisten tali, gi človik če Kič meti, grtiško ebesli, te pa more elektriko cuj spistiti, pa se Časi začne grtiška svetiti. Jas sn шеја veke skrbi s ten. San sn ne meja nič več griišek, te pa sn nvoga naravnoč v Marprog stepli, pa še sn }ii tan na plači kumer za drage peneze doba — ne ven, keko rajnž sn žo ravno do za enih dvajsti griišek. Gda sn domu priša, te pa sn začeja griiSke vesli vsepovsodi, gi bi pač "rad liič meja, pa sn od ene do drtige od rauftnka špogat napela, ki lehko štrom gre kozkoz.. Napela pa sn si vse preisten tak, kak jo v tistih kolendrah bilo napisano, zato pa si mislin, ki de skoro gvišno tola liič gorela, samo naj začne enok lest veter pihati, ki de se vredl elektrika delala na pičeleki. P::č pa se mi čiida zdi, kak, ki v tistih kolen-drah^piŠe, da taka grtiška najlomeje eno leto zdrži, moje pa so že začele gnilti. Najbrže je premočen štreni, pa premočno v griiške vdari, te pa začnejo cd sile gnilti. Se sn lo enok vida, kak jc močen štrom po droti pa po špogali v гаиГалк leta, gda so se lisic ldompočove letance samo malo genole, tak, ki sta se drot pa špogat oba od teže doj vuj-gnola pa se začela trosti Od sile. Taka elektrika je pač zlo ktinšlna stvar, pa je treba zlo pasko meli, ki človika gi ne stepe. Najbrže so tole griiške pre-švoh za toti Sirom, da ga- ne zdržijo. Zaj ino so negda driigili ktipivat. Najtebojže do vnda tepke ali V»a ziinike, ki so bole trde, pa ne zmrznejo, pa tiidi ne zegnilijo tak hitro. Jas sil strašno zadovolen, ki se mi je posrečlo toto elektriko si napčlati, samo to se mi škoda zdi, ki nega vetra, pa ilič ne sveti. Jas en si že mlsla, ki bi na vodo naredil, pa kaj, ki po totih vrheh nega nič vode Skoro. Najbolo lajn bi vnda šlo, čo bi se dalo to na stradaje naveli, le bi pač naš vrh najtobojšo liič irteja. » Alslen, tU nič driiga ne pomaga, kak tisto st v kolendrab prebrali; ker pa ne ve brati, pa 3i naj gnes Iti prešteje, da jo not pamet ndcali pr taken deli. To svetiije Nacck s Prlekije, grulilpezicar pa elektrika monlar za prleške vrhe Volivni boj na Poljskem: Pilsudskijevi pristali delajo« proli opoziciji na način, kakor nam kaže tiika, kjer vidimo opustošene prostore tajništva naroetoo-demokratske stranke v Varšavi. i.l Pravi medved Ameriški listi objavljajo zgodbico o medvedu, ki je na vsak način mična, če že ni resnična:' V uottarifftsti'BriMke Kolumbije je obiskoval neko drvaTŠlco taborišče noč za nočjo velik medved. Z nohtnim sredstvom ga niso mogli pregnati. Strihnin ni pomagal, ker sc je mrcini po vsej priliki nekaj zdelo; in se mu je izognila. Potem je medved iz zaboja ukradel in požrl toliko morfija, da bi bil lepo ugo- nobil trideset mož, kosmatinec se je par naslednji dan le nekam čemerno držal in^bolj godrnjal nego običajno. Tedaj se je ponudil kuhar, da spravi medveda na oni svet. Vzel je ditiamilno patrono, jo namazal z medoih in ju nastavil medvedu. Ko je kosmatinec ponoči zopet prišel na svoj običajni obisk, je k,iihar brž prižgal lunto, nato pa izginil. Patroma je eksplodirala, toda prekmalu in medved jo ie odkuril zdravih krač. Vendar pa se mu je sedaj-le zamerilo in ga poslej ni bilo več blizu. ! :Vsak dan Vetanem, kakor hitro posije prvi solnčni žarel? v niojO sobo.c »Ali ni io malo zgodaj?« >Ej nel Moja soba je obrnjena proli zapndu.« »Ali je tvoja žena še vedno tako brdka?« praša Zabavnik svojega prijatelja. ;0 da,- deje ta, »le da potrebuje sedaj več časa za to .. л W. v. Rummel: Modri maharadža V Indiji je živel in morda Se živi maharadža, ki v eni stvari nikakor ni bil podoben maharad-žam, ki jih poznamo v Evropi iz filmov, romanov ali kakorkoli že: bogat ni bil. Pač je tudi on Imel svoj grad, svoje vrtove in polja, ki jih je podedoval po prednikih, toda denarja ni imel. In to je zelo sitna stvar tudi za maharadžo, ki mora vzdrževati svoje žene in strežaje, svoj grad in vrtove in zadovoljiti od Pasa do časa svoje upnike. Z eno besedo — brez denarja ni šlo in ni šlo in aialiaradža se je globoko zamislil v svoj položaj in kako bi iz njega našel izhod, kako bi prišel do denarja. Slednjič si je domislil. Napovedal je javno veliko slavje v svojem gradu. Nanj pa ni povabil sosednih maharadž in knežjih tovarišev, marveč reveže vseh vrst, in to samo resnične reveže, kar je prav posebno poudarjal. V svoji in vseh sosednjih deželah je dal maharadža povabiti vse fakirje, vse džogije, brah-mane in mohamedane, kačje rotivce, glumače vseh vnst, tuleče in plešoče derviše, vse kar je molilo, prosjačilo, se pokorilo, po potili in cestah prejemalo is odprtih rok bližnjega, v?e je dal povabiti na evojo slavnost. Da bi v miru in prijateljstvu jedli z njim riž in sol. Maharadža se ni zmotil, ko je bil ukazal, naj m njegovo slavje pripravi za mnoge. Kajii ko je prišel določeni dan, so se velike množice drenjale skozi Sinko odprta vrata in se zbirale pred palačo bi pod kneževimi oipi, da bi pozdravile svojega gostitelja. Glasnik je srtopil na najvićjo stopnico pred gradom- Po njem se je Maharadža zahvalil gostom ■B pmdrav, jim izrekel dobrodošlico in želel vesel in prijeten dan, obenem pa še enkrat iz rečno raz-glasB, d« je ta aiavnoet določena le za resnično vbage. Vsem tem bo slavnost v radost hi blago-etov. Kdor pa ni reven in potreben, kdor ima kaj, bodU očito bodisi tajno, kdor poseduje zlato, drago kamenje ali bisere, ta naj se s slavnost i odstrani. Glasnik je utihnil in vprašujć ozrl po gostih. flfodB niti eden ni odstopil in odšel. Nasprotno so gosta strnjene vrste polne pričakovanja pritiskale naprej. »Dobro,« je tedaj s povzdignjenim glasom sakheal glasnik, »bodite v imenu mojega gospoda јв ukasovalca vsi ekupaj prisrčno pozdravljeni, vi iiw»i in bednikil Kot prvo darilo tega dne vam daje moj knez priliko, da se okopljete v ribniku ojegovegta vrta. S praliom, ki vas je pokril na dolgi poti, boste oprali s sebe tudi vso žalost in me skrbi, c Maharadževi sluge so odvedli sedaj goste do velikega ribnika v parku. Bila ie čista, prijazna voda, na katere bregovih je raslo vsakovrstno cvetoče grmižje, a na blesteči vodni gladim so se po-EtbauaH nokotni in ldkvanjski cvetovi. Za slačenje eo bile določene marmornate stopnjice ob kon-sa ribnika. Čim bi se bili imeli sleči, so ee pri delu go-tfkrr, kakor je bilo videti, vzbudili pomisleki. Tod In tam eo se zbrale skupine, ki eo določile svoje zaupnike. Ti naj bi med kopanjem ostali na stopnjicah in pazili na obleko. Maharadževi ljudje pa e tem niso bili zadovoljni. Njihov gospodar je stroga ukazal, da se mora vsak, ki se hcče udeležiti elavnosti, preje skopati. Kdor tega ncče, naj gre pač svojo pot. Za obleko jim pa ni treba biti v skrbeh. Zakaj oni, kneževi sluge, imajo nalog, da pazijo nanjo, dokler so go-tje v vodi. Tako so se tedaj začeli slačiti tudi tisti, ki so bili imeli pomisleke, in kmalu so bili vsi v vodi. Na jezeru je bilo videli mnogo zanimivega. Tu so bili beli in črni labodi, pelikani, čaplje in vsakovrstne race. Vodne ptice so bile docela krotke, prijazno so se bližale kopalcem in se z njimi poigravale. Sedaj se je oglasila celo godba. Bila je skrita za visokim bambusom. Tam so se zdajci tudi pokazali čolni z mladimi devojkami, ki so prepevale. In še plav z lepa okitenimi plesalkami. Na zibajočih se deskah so rajale in pele. Napeto so se vsi pogledi obračali na ta prizor, mnogi geslje so bredli po plitki vodi prav do čolnov iu plava. Nenadoma pa sta petje in ples zastala. Iz gošče je padlo nekaj slrelov. Švigale eo pšice, čolni s pevkami, plav s plesalkami so urno pobegnili. Za njimi so se poganjalo roparske džunke, kakor da so na lovu za lepimi mladenkami. Z velikim razburjenjem so sledili goetie dogodkom, ki se odigravali na ribniku. Žc se je zdelo, da eo dekleta izgubljena, roparji so skoraj dosegli plav. Tedaj so mogočno zadonele fanfare, zamolklo so bobneli bobni in o'tri piski so presekali ozračje. 7, nasprotne, z grmovjem obraš^ene etrani so hitele tri. š'iri ladje, goslo zasedene z vojšča-ki maharadževe leleto so edini resnični reveži. Samo te sem bil povabil, vseh drugih nisem bil prosil; eni sleparji, ki po krivici žive od ljudstva, so sedaj po pravici prejeli svojo kazen.« Ljudje pa so od dne te čudne slavnosti imenovali maharadžo Modrega-. 1. Ustanova se je imenovala: Biološki niur-manski institut. Profesorjevo ime: Herman Kluge. Profesor je velel poklicati kapitanu: »Ivan Fetlorovič, barometer kaže dobro: od danes zjutraj sc dvigu, jutri bo morda mogoče. odriniti, kaj pravite?« Kapitan jc odgovoril, ne da bi se /uril: to jutri, potem jutri. Pri nas je vse pripravljeno.« ,' »Dobro, mislim, tla odrinete,« je ponovil profesor. .Na odprtem morju se je vihar naj-brje polegel. Velite kuharju, naj pripravi obeti na ladji.« Ponoči- jc bilo nebo jasno, posuto z zvezdami. Profesor je sedel ob drobnogledu in proučeval krimsko zelišče, ki ga- je bila poslala ameriška pacifiška postajo. Za njim so stale ob stenah steklene omare, v njih pn tisoč« velikih in majhnih posod z živ mi iz skoro vst-h morij in oceanov svetu. To je njegovo tlelo: sam jih je opremil s številkami, sani regisirirul, vpisal \ posebne zvezke. Na stenah \i-e številni diagrami in risbe o potovanju drsicčili se rib: v kakšnih globinah, oh kakšni temperaturi in kakšni vodni gostoti prihajajo pole-novke in sloniki: iz kakšnih globin in vodnih plasti prihajajo oh drstenju lososi; po katerih potih prihajajo spomladi tjulnji i/, neznanih pokrajin na led Belega tnolrja. Tudi vse te risbe in diagrami so njegovo delo — delo profesorja kluge je. liho stopi v študijsko sobo žena. Profesor dvigne glavo od okularja. >kuj bi rada?« Čaj jc pripravljen. Ali boš mogel kmalu priti?« :l)a — takoj! Le itli!« Čez mirtuto vstane, si obriše čelo in stopi k oknu. "lam se vsak dan večkrat ustavi in zamisli. Zunaj, za dvojnatimi okni, je vedno taista slik«: dve leseni zgradbi. v pristanišče urejen zatok. ki jc podoben kameniti skledi z neenako visokim robom, in žalostne, ka menite gorske grmade brez vsakega drevja — poleti črnorjavc od mahov in lišajev, pozimi smrtno bele. -koroda kakor nebo. V p/vi hiši so stanovanjski prostori in jedilnica. v drugi muzej in laboratoriji, še dalje na skalnem pobočju stoji majcena hišica — elektrarna. Vse to jc profesorju klngeju blizu, »orodno, v teku dvajsetih let se mu je zagreblo v zavest. \ sako desko, v*ak žebelj je sam do-loii! in ponovno nadzoroval. Postaja jo v znanstvenih stikih z vsemi sorodnimi ustanovami celega sveta. V vodah Ledenega morja v območju zalivskega toka se razvija izredno bohotno življenje. Nikjer ni tolike mnogovrstnosti. V muzeju najdeš zasiop-nike. toplih, zmernih in polarnih pa«ov. Ogromni grrndlanski tjulnji, morski zajci in psi — poleg pa morvke lilije, morski psi, sipe, iglo-kožci, mehkužci \sch vrst. II. Profesor klngr je prišel se-nrkaj preti ede-nindvajeet-imi leti. da bi лро/mal polarno ozemlje, tam nekoliko delal. Ostati jc nameraval en mesec — dvu, o*taI je za vse življenje. Po mestih je šel svet naprej, tam je bilo kulturno življenje, časopisi, gledišče, politični boj — — mladi učenjak pa jc na barkasi odrinil nu morje, dvigal malo znane prebivalce morja v silnih množinah na dan in sedel potem dolge dneve v tišini svojega laboratorija pred drobnogledom, nad knjigami in zvezki. Po cele tedne so tulili viharji, vse naokolu so ležale mrtve gore. Osem mesecev v letu ni bilo zveze r. zunanjim svetom, če bi hotel pozimi tlo kulturnega mesta, bi moral potovati če/. tri dežele in dve nvorji ali pa bresti 1500 kilometrov po neprehodni laponeki tundri. Poleti je vodila pot čez dve moTji v Arhangelsk. Petdeset dni v letu — solnce na nebu: petdeset — nOprodirna no,". Mnogokrnt jc komaj mogoče zmagati 150 korakov dolgo pot od enega poslopja tlo drugega. Znanstveni sotrudniki. strežno osobje so ostajali pr» tri — štiri poletne mesece, redko leto in dan... potem so se odpeljali nazaj, tja, kjer so ljudje, resnično življenje. , . i • Samo profesor klege je ostal, l iikrat leto se je peljal v Pet rog raa je slu1! na desettisoče človeških življenj. Ljudje so umirali po neprodirnili močvirjih, za skorbutom, mrzlico, od mra/.a in nečlov«-. škega dola. Vsak prag na progi leži na človeških kosteh. .Toda železnic« se je morala z-gra-v fliti in od tedaj se nahaja institut profesorje Klugeja 50 kilometrov oddaljen od zelo/nic^. Spomladi in poleti križari ]ki vodah Sever-nega ledenega morja, od Spitzl>crgov do No-vajc Zemlje na tisoče velikih in majhnih ladij. Poleti so \iharji redki in kratki. Toda ko n»-stopi dvomesečna polarna noč. življenje oceanu zamre. Nobenega človeka več. nobenega ptiču. Samo blaznik bi si upa! iz obalnega za-tišja. . In taki blaznikj se dinbe. To so 500 milj njene oči čudno nepremično strmele in da so bile njene kretnje nekam mehanične in nenaravne. Oblečena je bila v zelo dolgo spalno haljo. Madame!« sem jecljal ves presenečen. Dobil nisem nobenega odgovora. S čudno gotovimi koraki, ki so lastni mesečnim, je hitela po sobi k oknu, odgrnila zavese in okno odprla. Potem je šla k umivalniku in slišal sem, kako je iz vrča vlivala vodo v skledo. Oblil me je mrzel pot. Rilo je očito, da se gospa Berville ni zavedala. T.«-žal sem popolnoma mirno in ji sledil samo s pogledom. Čez nekaj trenolkov je prišla gospa lierville k moji postelji in mi položila na čeln mrzel ovitek; potem je sedla poleg mene in me prijela za roko. Zdelo s« je, da mi tipi je žilo. Izpod vek se kradoma ozrl vanjo. Njen marmorno beli obraz se je zdel nenadoma čudno mehek in izraz njenih temnih, velikih oči je bi! izgubljen in zasanjali, žalosten in bolesten. V»i- to sem določno razbral, ker je bilo v sobi skoraj tako svHlo kakor pchlevi. Nenadoma — bilo je kakor hladen dih — je gospa Berville sklonila nadme in mi uitisnila dolg poljub na čelo in usltia ter pri lem lilirj >-peiBla ime mojega biala. Namah mi je bilo ven jasno. t'. Sedaj se je začelo ono čudno, zanuli с?уагј*е -rdim -Hm nase, ko to pišem. Gospa pl. Bervijl-jo bila v tem Irenolku lako čudovito lepa. Hn fo4 njenemu mehkemu nežnemu milovanju nisem b»9-nil. dasi sem vedel, da le nežnosti niso veljal'« meni, marveč mojemu pokojnemu bratu ... Kako ga je bila morala ljubili! Skoraj sramujem, da scui storil lo, ko -eni vendar svoj ^.1 brala nad vse ljubil. Joda ali »em нпе! g:iipo Berville zbuditi? Bila bi se prestrašila in lo bi 11; tonilo imeti škodljive pcslelice. Odšla je iz sobe s taistimi s'rniimi. št,\:o odprtimi očmi, kakor je bila prišla. š« danes bom pod kakršnokoli pretvezo 0 I-potoval, kajti da jo ljubim, ne sme nikdar zvedeti. Na električni železnici sloji'a dva - pi li .'predaj pri vozniku in se pogovarjala med . ^bnj o težkem in odgovornem Življenju lokegn p-nk'^a. .•Strašno,« pravi eden, >z eno nngo stoji m-3 vedno v zaporu, z drugo pa v grobu!- Tedaj se nenadoma obrne voznik, ki je p* govor poslušal, ter pravi: »Zvonim r« z nosirail ka-ll?« A. Krti: Zločinska žena i Otrpnjeme so sftile zasnežene množice smrek v strašnem mrazu. Mehke, bele oblike so se prelivale draga v drugo* se stiskale skupaj, vrele na vse strani in le tod iin tam dopuščale prost razgled. Od zgoraj nizdol je zrla jasna, mrzla sin ji na neba, silila skozi vse vrzeli in olxtajala vse oblike z neizrečeno nežnim, modrikastim dihom. Vrhovi dreves so se svetili v solucu žareče belo iin se jezno in ostro odražali na sinjem ozadju kakor blesteče sihiete. Spodaj je ležalo vse v mehki, brsernosivi senci, in od časa do i-aea je s tihim sumom, kakor bi bil vzdih, zdrknila na tla snežena teža. Za njo se jo ueul he'1 pruh v nežnosivih pramenih, nenadoma olajšana veja pa je nihala kot temna silne ta v blesteči beli sivini. Vitka in ravna so še stekala debla mladih brez v vie. Njihova nežna ,koža jc bila kakor zardela oij mraza, kajti n№ je bilo. da je vse drevenelo in bilo omamljeno. Mraz je prekinjal /vse, napolnjeval vse. Brutalno in neododjivo ■j« „gospodoval in ni иш bilo nngot'c niti. Včasih je zadanel — nekje iz daljnih est iskal najboljšo pot. Na desno in levo se je bilo treba izogibati ali pa se uuično pripugibati pod poševno ležečimi drevesi, ki so se pri padcu kam ujela; včasih se je bilo treba plaziti po kolenih. Z drevja se je pogosto usijvil sneg io padal možem na gkivo in obraz, jim nuu-il oči in usta, da jih jc šc bolestne je mrazilo. Jegor se je s svojim ogromni m telesom naslonil na jesenovo kopje in se težiko zamislil. Že dva dni mu misli težavno in trudno blodijo okohi ene same točke — zagonetne, temne točke. Toda vse razglabljanje, vsi tipajoči poizkusi, da bi tajno razvozljal. so bili zaman. Samo ono trdo dejstvo jo stalo pred njim neomajno: Marja ga ivi več ljubila I Nekaj je bilo med njima. Žc nekaj tednov, ali morda že mesecev? Ali ni bilo od onega časa, ko je Alekseja odpravil od hiše. ker jc prijatelj zlorabljal gostoljubje za veiljiVo ljubeznivosti nasproti njegovi ženi. Jegor ni po-sebm> paril na to. Bil je vedno počasen s svojimi mislimi. Snmo na lovu ne, tu je bil seveda čisto drog človek. Dvignil je pogled. V beli steni pred njiui se je pokazal, ostro se odražitjoč na svetlem ozadju, umaza nor javi, fiirok-i, koščeni obraz Burjata Jinretleiia, ki je vodil malo krdelo. Poševno zarezane, kakor robidnice črne oči, mi bliskovito švigale sem in tja, potem so pa ostro in predirljivo obstale na Jegorjeveni obrazu. Kaj je bilo z. gospodom? Ali je bil morda celo bolan? Drugače je vedno soju druge priganjal, bil ved no prvi za vodnikom ter se nepotrpežljivo jezil naot v njegovih črnih, blesteči Ii očeh prvič opazil izraz začudenja, prvič videl njegovo umazano-rumeno zenico, ptepreženo z rdečima žilicami. Kakšne čudne oči! Leno in počasi so se valile v svoji poševni strugi, ali pa, če je njihov lastuik pušil svojo kratko pipo, po cele ure zrle v eno smer, ne da bi trenile. Vendar jim ni ušla nobena stvar, zanje ni kril gozd nobene skrivnosti, zanje ni bilo nobenih dalj. Krdek-e pasjih voditeljev je potrpežljivo čakalo, držeč na tenkih jermenih speta po dva in dva psu. Stari Trolim je Jegorju prijazno pokinial v pozdrav, v tem pa močno vlekel svojo očrnelo pipico, ki jo je pravkar prižigal. Živali so ga pozd&avile z veselim laježeni. Jegor jo počakal, oij čutil nego s|>o-znnl. nekaj, ikar ga je včasih neprijetno tiščalo, če je bil z njo sam. Bilo je nekaj novega "v njeni hiti, neki hlad, ki ga je .prevzemal z začudenjem. Ako jo je potem presenečeno i.n vprašujoče pogledal, je bilo zopet vse kakor preje. Smehljala se uuu je. bila Ijuibeaoiva, in prijazna kakor vedno. dokler potem zopet" ni zasačil njenega pogleda, ki je bil uiprt vanj z izrazom, katerega se je skoro prestrašil. Od včeraj zjutraj je občutil vse to posebno težiko. Vsi dogodki predidočega dne io niiuole noči so znova oživeli pred njim. Vrnil se je bil z neke ■poti, utrujen in skrajno slabe volje. Marja ga je pozdravila hladno in mrzlo. Bil« jc videti raztresena, s svojimi mislima zaposlena; vendar je premagal srd, ki se jc dvigal v njem. Sedli so k večerji raneje nego olmčajno. ker je hotel Jegor še ponoči odriniti iskat medvedji brlog. Globoko zatopljena v svoje misli, mu je sedela Marja nasproti v /аткг svetlobi električne luči. Kljub svoji jezi je moral Jegor. kakor že tolikokrat, občudovati njeno ponosno lepoto. Pod težkimi, skoraj modročrnimi kitami jo bi'lo njeno lepo, široko čelo še bolj bledo. Ostro so se črtali pod njim loki čudovito vzbočenih obrvi, ined katerimi je Jegor danes prvič opazil) globoko, navpično gubo. Temnoplave oči, ki so bile v čudnem nasprotju z njeno bledoto in črnimi lasmi, so bile роле-šene, veke so ležale v globoki senci. Z eno svojih bledih rok se je brezbrižno igrala z nožem, druga roka ji je počivala v naročju. Sedela je negibno, s stisnjenimi ustnicami. Ob obeh srtraueh ust je potekala ost r a črta in se izgubljala v njeni energični bradi. Ko jo je ogovoril, se je zdrznite, mu prožila; za. kar jo je prosil in se potem znova po-greznila v svoje zagonetno snovanje. Proti koncu te neprijetne večerje je Jegor videl, kako se. je njena roka čisto ix>časi »krčila v pest. Zloben smehljaj se je pokazal na njenem obrazu, glava se ji je sklonila v odločnem poudarku. kakor bi bila pravkar nekaj, o čemer je žo dolgo razmišljala, nepreklicno sklenila. Potem se ji je izvil iz prsi globok vzdih, kakor hi se bila osvobodila težkega breme nn. S tem vzdihom se je prebudila kakor iz san j. in zopet ji je igral na iwtna.li ta smehljaj, pol zmagoslavje, pol za smeh. Tuko smehljajoča se, je počasi dvignila pogled in ocenjujoče premerila obra/, svojega moža, strmo zroč v njegove oči. Ves prizor je dihal nekaj grozljivega. Zgodaj so se odpravili \ počitku, toda Jegor kljub veliki utrujenosti ni mogel zaspati. Bilo nni je čudno neprijetno pri srcu. Nevoljen.-da sna ni hotelo biti, jc odprl oči. V somručneni ozadju, ki ga je ustvarjala snežena belina od zunaj, se jc mehko odražal ostri Murjin profil. Ležala jo na hrbtu, z rokami pod glavo. Oči so bile feiroko odprte. Tudi ona oči vid n<> ni mogla spati. Ali je tako živo razmišljala ali pa je morda celo čakala, da bi on zaspal? Jc.gor jo je opazoval, ves prevzet od gluhega suma in nenadoma vstalega nezaupanja. Kaj se je godilo z Murjo? Sedaj ga je popadla jeza. Razjasniti mora to stvar. Dajala mu bo odgovor za vse, mu povedala vse — morala bo! Jo bo že pripravil do toga, on to ume, z njim se nihče nc bo igral skrivalnic. vrne v svojo delavnico iu je ves ostali dan molčeč in zbran. Ne gane se od drobnogleda. Ob dogovorjenem času. ob 8 zvečer, vstane in gre prod radio. Aparat molči. Profesorjeve roke se začnp nervozno tresti: sname si očala in jih briše. Poteče pet, deset minut — aparat molči. Zopet poteče deset minut iu še deset — 4 para t pa šo vedno molči. Molče se vrne profesor ua svoje mesto ,»red mikroskopom. Od osmih do dvaiiuj.stih sedi zaklenjen v 3voii delavnici. Vedno pogosteje mora snemali očala in jih č)*liti. Misli se nočejo zbrali. Minuto pred j) oil nočjo se oglasi v kojn. kjer staii aparat, znano tnlienie. Potem začne aparat nenadoma lolči svoje mednarodne črtice in pike. Profesorju se obraz razjasni. Deset minut kasneje so pomlajen in gibek vzpne v drugo nadstropje, v jedilnico. r Vse je v redu. Radio je -poročal. Morje je mirno. Opravili so že dve postaji.« Marija Nikolajev nu si olajšana oddihu e: V redui' To je dobro. Sem žc mislila, da se jo /.godila k.tka nesreča.« Potem ji je obličje zopel resno in zaskrbljeno: ■ Лћ boš preje večerjal ali pn naj znova sCgrcjcm čaj? Že davno se je skludil.« To je vseeno. Vse je dobro... Glavna stvar je vreme 1— voda je mirna...« Od MT4i vesel profesor smehljaje sc sede zu mi/Ok Srdito jo je pogledal. Ali je čutila ali liga-ЛЈ po kaki kretnji ali httrejšeni dihanju? Zaprla je oči iu začela globoko iti o«jakiwperno dilifati. Dolgo je ležal talko, jo prevzet od čudnega suma opazoval, dokler se mu n visli v ppl-seu niso zmedle. Obrazi so vstajali in izginjati. " "loanki pesmi so se oglašali, nekdo se je :jal brezskrbno in glasilo. Peljal ee je na ikraguljčki na saneh so oiu-gljali — cunglja-cingljnli. Za smejalo se je čisto plizu Smeh je postajal tišji, piehujal v hehet, žau, neizrekljivo zloben hehet. Budil sc je, 7)a, brez dvoma, tik ob njeni se je uekdo liHietal: Marja! — V polsirn ni ničesar, razumel? Potem je prisluškuje dvignil glavo, а nič drugega ni bilo slišati nego globoko, mirno dihanje. Spala je. s Kako čudilo!« je pomislil, »kakor da bi se iyid čem rudovala.« Toda temno jo čutil: V tem grozljivem, nočnem hehet-u ni bilo nič dobrega, in |M>lugoiiifl ga jc po hrbtu sprele-telaozonu. Ali јш se je vendarle motil, in je vse samo sanjal? Ko je o tem razmišljal, je nenadoma zaspal. Pogreznil se je v črni nič, ki je bil poln dobrih in prijetnih stvari. Čas jc potekal, ' ' Nekje je nastal nekak šum, k.l je prodiral v not njegovega sna -in ga motil. Počasi se je začel buditi. Šum je trajal, prodiral do polagoma budečega se sluha. Čisto tena'k, pojoč zvok, ki je sunkovito postajal globlji,' za tre-nottik utihnil, visoko in tenko zapel, utihnil, pel.' Zdajci je šum odsekano utihnil. Ncikje je nekhj zaropotalo, nato je liilo zopet vse tiho kakor preje. Dolgo časa je napeto poslušal. Potem So um zlezle oči zopet skupaj. V pol snu se mu je zdelo, kakor da bi se bila Trata odprla. Miotnofcela postava se je ukradla v sobo, izginila nekje poleg njoga, se nekako zlila s somrakom v sobi. Spanec ga je znova premagal. Potekle so ure. Iz kuhinje se je oglasilo ropotanje in zven-čanje poeode. V hiši se je zlmdilo žhTjenjc. Nolvdo je prišel z drsaj očim i koraki po hodniku, trdo trkanje in zaspano liripev glas starega Ivana je prebudil Jegorja: »Vstaiiite, Jegor Kirilovič, sainovar je gotehe. Njegovo ime je bilo.zmmo! Brez nevarnosti tak lov seveda ni bil. O tem so pričale brazgotine no njegovem telesu! Vzel je težko jesenovo kopje, kii ga je v zadnjem času vedno uporabljal, in ga poizkusil v rokah. Umetno spleteni, močni jermeni so o!xlajali kop j išče, ki jc bilo od mnoge rabe tako izglajemo, da se je svetilo. To je bilo dobro, zanesljivo orožje! Rahel šum ga je prebudil iz zamiŠljcnosii — Marja je stala za njim. Niti priti je ni bil slišal! V njenem obrazu je bila nemirna napetost. Sedaj, ko je videla kopje v njegovih rokah, je napetost popustila, smehljala se je. Kratko ji je pckiiinal, »i z Ivanovo pomočjo oblekel težke kožuhe in stopil ven v noč. Sneg je škripal pod njegovimi koraki, širok svetlobni pramen je lil iz odprtih hišnih vrat na čaka joče sani. Belofcrndi kočdjaž mu je hri-puvo zaklical v pozdrav. Dokaj časa je trajalo, predno se je ugodno namestil na saneh in ga je Ivan skrbno pokril.' še e,n Zbogom!c — : Vozi« — in konji so potegnili in »dirjali, šlo je skozi nočni gozd, zvončki so glasno in veselo -cingljali. Jegor se je zdrznil in prebudil iz teh. spominov. Neka roka se je dotaknila njegove rame. Žareče bela suežena Svetloba ga je slepilo, potem je spoznal Ivana, ki je prijazno očita jc. .neka-j rekel in s kožuhoviinusto rokavico po-kazej} čez ramo. Daleč na desno, ob robu gozda, stala črna skupina ostalih in sp ostro odražala na svetlem ozadju. CjsAo na levo je bil zašel! Začudeno, skoraj prestrašeno so gu motrili voditelji psov. toda Jinretlen se je hitro •pognal do njega, in kazoč proti gozdu dejal: sKiialu bomo pri njegovem brlogu!« Začeli so s skrajno previdnostjo prodirati v gozd. Jegor-jeva' brezbrižnost je prešla. Sedaj je hodil na če lil' krdela, buden, iinejoč se jiopotnoiiia v oblasti. Po približno enotirni hoji so dospeli na cilj. Krajevni čut domaoin« ga je tudi topota varno vodil. Jinretlen se je ustavil, pokazal na ogromno* na tleh ležečo smreko in rekel: >Tam je!« : Smrckiue korenine, ki so sc z zeml jo vred v obliki koluta dvigale napol iz. tal, so tvorile naravno duplino, ki so jo obdajale smreke in mlada brezova dcbelca. Vse je bilo globoko zasneženo. Videti je bilo samo majhno, temno odprtino, ki je služila zveri kot vhod In obenem ko^ i Zračni jašek. Lahna para se Je dvigala nad odprtino. Tod in tam jc bilo slišati kakor zamolklo smrčan je, drugače je bilo vse tiho. Psi so zavohali medveda in od razburjenja hI tipali iriofvilili. Jegor se je s bitnim pogledom ozrl napkolu. izbral primerno stojišče, |>ote.m pn dal zeamctije. (Dalje prih. nedeljo.) Gtneml zabavlja č rt m -'I' ™ v"" Zakaj?« je vprašal polkovnik. »Zato,« je odgovoril Galgotzy, ker sva preje vedela samo vi -in jaz, da ste osel. Sedaj pa ve cela armada.« Resnica je bik, da je bil Galgolzy najne« murneje oblečen general avstroogerske vojske. Strašno nerad si je oblekel paradno uniformo iu je cclo pri javnih slovesnostih nosil priproeto vojno suknjo. Nekoč je bil povabljen na slavnostni obed, ki ga je priredil bosenski guverner v svoji palači v Sarajeivu. Oficrjelna uniforma jc bila obvezna, toda Galgotzy je kakor navadno pozubil na to. Guverner je hotel dati nepokorneinu gostu nauk. Poklical je generala na stran in mu za šepetal, da je še vedno ča«, da gre v svoj hotel in ee preobleče. Galgotzy se je poklonil, izginil in se takoj nato vrnil v ol)«ovraženi paradni uniformi. Pri obedu jc pa vsa družba z grozo opazila, kako je Galgotzy dvignil svojo roko in z zlatom obšiti rokav nalašč potaknil v juho. >Naj obeduje moja uniforma,« je dejal 4«ko glasno, da . ga je moral sliišati tudi guverner. >Povabili so uniformo, nc mene.« Nekoč je dobil nalog, da zgradi most čez Trcbinjšico. Za ta dela mu je vojno ministrstvo nakazalo 10.000 godinarjev. Galgolzv je most zgradil, ni pii vodil računov o izdatkih. Slednjič je poslal na Dunaj naslednji obračun: . Zgradba mostu čez Tr^biinjtšico. 10.000 prejel, porabil 7300. vračam 2700, Galgotizv.« Vojno ministrstvo se s tem ni zadovoljilo iu jc ponovno zahtevalo podroben račun o porabi 7300 goldinarjev. Galgolzv je v odgovor sc je glasil: .Zgradila mostu <";ez Trebiujšico. Prejel 10.000, porabil 7300, vračam 2700. Vsak, kdor tega ne verjame, je osel.« Vojni minister je šel k cesarju, mu pokazal kratki odgovor in zahteval, da sc Gal-gotzy zaradi nepokorščine kaznuje. Cesar je bral iu rekel: > \ jaz verjamem .. .€ General je iinel večkrat osebne spore s člani cesarske hiše, večkrat celo z nadvojvodi. Ta svaja se jc začela na tistih slovitih manevrih. na severnem Ogerskem, pri katerih jc Gelgotzv poveljeval eni armadi in inicil za nasprotnika nadvojvodo Friderika — kasnejšega vrliovnega poveljnika avstroogerske armade v svetovni vojni. V takih slučajih je bila navada, da je szmegal«« nadvojvoda. Topol jc bilo drugače: Galgot/.у je nadvojvodo po notah sklestil. Nadvojvoda se mu jo. kasneje osvetil na ta n uči u, da je preprečil Galgotzvjevo imenovanje za fcldmaršala. (rtilgotzv pa je tudi poslej plačeval mik) za drago iti si je ob vsaki priliki privoščil člane ccsnrske hiše. Nekoč je zastavil nekemu nad-rojvodu. ki je služil pod njim, zelo zanimiv vojaški problem. Nadvojvoda ga jc rešil slabo, nakar je Galgotzy zlobno >pojasnil«: Zn ta problem sta bili možni dve rešitvi, Oesrtr»ka \ i*oko*l ste pIzderite kateregakoli, gospud doktor, samo da dobim bankovec!' Zobni zdravnik ga začuden povpraša, kaj meni s tem. In Peter mu pripoveduje vso zgodbo. .Peter,X mu reče potem, »ti si velik be-daček. kajti dober zob je vreden mnogo, mnogo več kot desetak. Ampak pogumen si pa, zalo ti dani bankovec. Samo obljubiti mi moraš, da tega nikomur ne poveš, ker pridem sicer še na beraško palico!« (Pievel Finec.) C i »I *TRiEK0V KOTiSEH Neki gospod jc vzel v službo mladega fanta, ki je bil — lako so govorili — nekoliko bebast. Nekoč se je gospod hotel pošaliti z njim. Dal mu je nekaj denarja in dejal: rPeler, pojdi na trg in kupi mi šest jajc in za t hi dinarje ojoj! •■: Peter se je lepo priklonil, vzel košaro in šel na trg. Kupil je jajca, čeznje pa jc položil v košaro šop svežih kopriv. - Ko je prišel domov, ga jc gospodar pobaral: >No, ali si prinesel vse?-:Sem, kar poglejte! je odgovoril fant. Gospod je segel v košaro, a hitro potegnil roko nazaj in zavpil: Ojoj, ojoj! s: Fant, ki ni bil bebast, pa se je glasno zasmejal iu dejal: »Da, goepod, to je ojoj, jajca so pa od-spodaj." Sosedova jabolku Jerica je stala pod sosedovo jablano, gledala navzgor in štela jabolka. »Kaj delaš tu?« je nenadoma zakričal nad njo sosed. »I, saj vam ne delam nobene Škode, če gledam jabolka, ga jo modra zavrnila Jerica. Bog mi je dal oči, da z njimi gledani in nos. da z njim duham.-: :2e, že, draga moja, a Bog ti je dal ludi roke, s katerimi bi se lahko spozabil:: in mi potrgala par jabolk. •Saj veste kako,« je dejala Jerica. 3og mi ni dal rok zato, da z ntimi kradoui ttogo mi jih je dal zato, da Ispo sprejmem j. boika katera mi boste zdajle poiarili! Sosedu je na moč ugajalo Jerično imdrc-vauje. Nasmehnil se je in podaril lerci zvrhan nrednasnik najlepših jabolk- Kaj je šport? Izpuš^ni so bili naslednji samostalniki: Boksanje: Uho i'— štor — tleh — Boga — vratu — šport —-žulje — publika — publike — tuljenje -»4 šport. Žogobrc. Šport — šport — leta — knjige — volku — žogobrc — bolnici. Bikoborba. Dušo — telo — stare — mlade — svetu — bikgborbe — trompete — bobni — glavo — bikpv — oči — mož — prostoru — bolečin — žival — ograjo — ulicah. Lov, prelepi in še kuj. Gozdovih — gostilnah — šport — noži — nebes — nosom — dlani — gospod — slraž-Dik — brki — noži — kri — narodu. Topot sem prejel okoli 200 rešitev iz raznih krajev Slovenije. V poslov sem vzci samo pisemca, ki so dospela na n.oj naslov do določoiiega dne\a — t. j. do četrtka lil. t. m. Pisemca zamudnikov sem moral brezobzirno vreči v koš, ker zaključim Slovenčevo otroško slran redno že vsak četrtek v tednu. Naj si to dobro zapomnijo Vsi oni kotičkarji, ki odlašajo s svojimi dopisi prav do zadnjega dne! Med navedenimi 200 vp osi a »i ml rešitvami je pravilnih komaj tretjino. Imena kotičkar-jev, ki so mi jih poslali, navajam spodaj. Količkov striček. Vse manjkajoče besede so pravilno iztuhtali in napisali naslednji: Anica Kranjc, Cerknica; Jana Kraker, Kočevje; Ivica Slovše, Ljubljana; Stanko Grdili, Šmartno pri Litiji; Nadja Kuster, Priin-skovo; Mira Verdelj, Velenje; Marjanca Ja-ger, Ljubljana; 2an Krumberger, Ursna sela na Dolenjskem; Franci Režek, Tržič; Darinka Humar, Stari trg; Poldka Eržen, Lesce; Joškfti Horvat, Sv. Marjeta ob Pesnici; Franjo Prime, Potrovče; Kari Vrtačnik, Tezno pri Mariboru; Staiuslava Krušič, Ljubljana; .To-šfro Galo, Lojzek Gernie, Grosuplje; Ana Nemec, Maribor; Nežka Siovše, Ljubljana; Stanislava Šare, Ljubljana; Franc Oražem, Ljubljana; Boris Mohar, Slari trg; Vera Jaš, Mi-slinje; Ivanka Bajt, Unec; Emil Čeh,- Maribor; Marica Mejovšek, Rado Mejavšek, Slivnica pri Mariboru; Ivan černetič. Krško ob Savi; Anica Dobrovoljc, Vrhnika; Jožica Škrabl, Glince pri Ljubljani; Dominik Šfular, Straža; Boris Bohinc, Rakek; Pepca Štrus, Kotič; Iva Kaiscr, Rožna dolina; Demetra Šinkovec, Vič pri Ljubljani; Božo Gorup, Stanislav Brefkvar, Metka Knez, Anda Kante vsi v Ljubljani; Berta Počivalšek, Krško; Fanči in Marjanca Bcnač, Begunje pri Cerknici; Ve-lena Zakrajšek, K o cevi o; Ivan Simoučič, Belgrad. Za nagrado sta bila izžrebana: Poldka Eržen, Učenka IV. razreda v Lescah na Gorenjskem. Prva nagrada: Krasen črnilnik in priročno ostrilo za svinčnike. Franjo Prime, učenec 11. b razreda v Petrovčah. Druga nagrada: Smešeil nviži-celj kot etui in \ ir'em barvajfci svinčniki. Kaka bomo varčevali. Dj;agi Tonček,, pravi mali. odslej bomo morali zelo varčevati. (Ko ne bo več pil po gostilnah, jaz nc bom več jedla slaščic — a li, Tonček," kako misliš varčevati?': »Jaz pa ne pojdem več v šolo, se od režo sinko. , Mirko in pes. Mirko je šel z očetom na izprehod. Ne-nadoma>je zalajal za njima velik, luid pes. Prestrašen se je stisnil Mirko k očelu. s Ne boj se! ga je milil oče. Ali ne ve?, da je pbs človeku najboljši prijatelj? To, vem, ne vem pa, če ve to tudi pes!: mu je odvrnil Mirko. ч V trgovini. 106. Ljubi Kotičkov striiek! Sem si dejala: »Naj pa ie ja: enkrat pišem Kotičkovemu slričku, da vidim, te mi bo odgovoril!* In sem pomočila pero v črnilo iu Ti pišem... F šolo hodim v Mozirju, doma pa se učim klavir. Znam že dokaj lepo igrati. Tudi na planine rada hodim e očkom. Včasih д\-епџ ludi na lov na zajce. Sem pa ie tudi divjega petelina slišala peti. — Pridi me obiskal, slriček, pa boš tudi Ti laliko sel z nami na lov! Te pozdravlja Irena O ti č, učenka (?) razr. e Marijivgradu. .Odgovor: Draga Irena! Dokaj lepo znas že na klavir igrati, praviš. Verjamem, dvomim pa, da bi znala igraH lako lepo kot Požgančev oču. Oni Ti. zuajo, oni! Prekrasno pesemeo »Na planincah solnlerc sijet- Ti zasvirajo in zapojo tako milo in od srca, da je še njihov ktiža ves ganjen iu pre-tunjen. »Hov, hov, hovžalostno hiti zraven in toči bridke solze ... Da na planine rada hodiš, sP mi bdi lepo od Tebe, kar se pu lova tiče... hm! Koliko zajčkov pa si že ustrelila? Saj ie živega zajčka najbrž nikoli nisi "videla, karnoli da bi kateremu s puško upihnila luč življenju! Sicer pa, da boš vedela: jaz sem velik nasprotnik streljanja nedolžnih zajčkov in srnic in kar je ie drugih takšnih srčkanili gozdnih živatc. me mi smflijo, veš, ko nikomur vil ictlc'tfa rte storijo. Ne rečem: v kakšnega krvoločnega volka in leva bi tudi jaz upal junaško in z mirnim srcem — pif, paf, puf! — pomerili z bridko puško, a v zajčka in srnico za. milijon cingljajočili cekinov ne! Zalo, vidiš, draga moja, moram T^oje velegostoljubuo povabilo odločno odkloniti. Ne )rrldem. Ne jnidem, pa če bi priropolala z zlatim avtomobilom pome! Zbogom! Kotičkov sir i a c k. 107. Dragi Kotičkov etričekl F oni številki »Slovaka*, ki jo ШеХ-za Vse štele, ni bilo Tvojega kotička. Meni se je zdelo, da kar nekaj manjka. Pa ne misli, da >Slovenca< samo otroci radi čilamo.. O, ludi odrasli radi pokukajo v Tvoj kotiček, da obujajo spomine na mlad«, lela. Jaz tofein vsako nedeljo na pošlo, da prva preiilam v >Slovencu« kar je zanimivega in poučnega zame. Ugaja mi večinoma vse, vendar bi rada še nekaj drugega. Slišala sem, da nisi hud možakar in da če le mogoče ustrbUš lej aH oni želji olrok; zato Ti tudi jaz svojo željo razodenem. Rada bi videla, da bi otroci na-kratko opisali navade, ki jih imajo ob godovih in praznikih. Pa ne samo tako kol prcleiclo leto o božiču, ko so skoraj vsi napisali: *Smo molili in šli v cerkevTo naredi vsak kristjan. — Ako Te zanima, bo,a vdrugič napisale jaz, kako je pri nas, ko se bližajo razni prazniki in godovi. Lepo Te pozdravlja Albina L o ( ni S k a r, učenka (?) razr. na Turjaku Odgovor: Draga Albina! Tako hud možakar, ko! so Požgančkor oča. res nisem, a tako malo hud, kot si ti misliš, tudi nisem, O, ludi jaz znam včasih kakor razkačen maček ljuto pogledali izpod očal in besno nasršiti bridko brado — posebno takrat, kadar se Požgančev oča sitno one-gavijo in motovilijo okoli mene in me nagovarjajo, naj jih popeljem na Zalaznikoce torte. Soj veš kako! Ho m jaz iakšncgult: starega očanca hi skopuha, ki ime doma polno nogavico plemioih cekinov, vabil nc tortd! lio je j! saj se nisem s pametjo skregal! Pa že raje povabim kakšnega od svojih Uotit-karjev, če sem že taksne rolje in iiaam kdaj kakšen dinarčelc odveč, kajne, ali ?o rudni. — da ne rečem nesramni.— ljudje na svetu! Saj so Požgančev ota drugače faril. kakor sc spodobi in bi imeti notno lopih. vrlin in čednosti, če ne bi. imeli loliko slabili lailnonti in rnptilt. Najslabša ttfli fOttimi pa je *ikq* puitio iv me 1ч njih grda laslnost cd sile bol K kajti sem tako prikrajšan za nuirsilcnieri slanini liriboljšek. ki bi mi ga kdo drugi na niestu PoSgančcvega očetu ob tej ali oni priliki radodarno slisnU t hrepeneč« dJav ... Kar se Tvoje želje tiče. šeni. radevolje nrr.rav-ljen' objadjaii vtise raznih godov in praznikov po Tvojem vzorcu. — Torej zavi-hajte si гбмн с, dragi. mđfš. in si junaško m-brusile umu svetle meče ter mi "posliite ka', thkhicga, dfi bo zunimivo ;«■ poučno za veak-,snega! K o t i č ko v sir i č e k. Andrtejček je prihitel v trgovino iti pobaral trgovca: ■ Pol kile masla po (tO Din; pol kile sladkorja po 12 Din: pol kilo masti po 26 Din; pol lilra olia po 20 Din. Če vam dam 100 Din, koliko mf dasle iz njih nazaj? Trgovce vzame v roko svinčnik, zračuna in pravH—*Š08tuajst dinarjev. Hvala lepa, se odreže paglavec, >to je moja računska naloga ... r ?'-!•'•> 1 tuerike. odkril Krištof lv.o- 4- Učilc', ; llitnlv: Učenec (ца prekine); Prosim, goepod učitelj, ali jc bila Amerika prej zagrnjena? ; Učilclj: »Nacek, povej nsm korist j kravje ko;'C.« . >Koža drži kravo skupaj, da ne raz> pade « * Čičigej sc je prvič v življenju vozi! v aeroplanu. Ko sta s pilotom pnstai.i, jc ! bil Cičiitnj zelo bled in sbhpjja so jc počutil. »Pa hvala lepa za oae vo ni i.« »KaTiSni dve vožnji?« se jc začudi' pilot, »saj ste sc samo enkrat peljali.« ne,t je protestiral cičijjoi. ^dvakrat, namreč, prvič in zadniič.« SLOVENEC f, dne 16. novembra 1930. 8. Delavskega koniumncga mum v тмџт r. 11 o. i za poslovno dobo od 1. foltfa 1929 do 30. fnnffa 1930. Zadruga lc bila ustanovljena leta 1895 ln tc Članica Zadružne zveze v llublianl, HI le Izvršila zadnjo redno revizilo 8. oktobra 1928 Članstvo in deleži zadruge Hnflini promet oe l. inilia 1929 do 30. tonila 1930 Dne 30. 6. 1929 je štela zadruga . . . . Tekom poslovne dobe je vsled odpovedi in opustitve poslovalnice Semič bilo izbrisanih članov 511 na novo pa vstopilo „ 498 torej se je število članov zmanjšalo za Stanje 30. 6. 1930 ......... 10.371 članov z 10.98Q deleži Kredit Debet Predmet Račun •ji Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun Račun blagajne naložb in posojil blaga poštne hranilnice blag. upn. poslovalnic 3% popusta transito članskih deležev efektov inventarja nepremičnin dolžnikov neplačanih davkov hranilnih vlog rezerve deležne, rezerve zgube in dobička bilance 10.358 članov z 10.967 deleži Ob zakliutka poslovne done 30,6.193 naslednic poslovalnice 1. Ljubljana, Kongresni trg 2, glavna 16 Žužemberk prodajalna, poslovalnica in manu- 17. Sv. Križ - Kostanjevica fakturni oddelek IS. Bloke - Nova vas 2. Ljubljana, Dunajska cesta 38 19. Trbovlje - Vode 3. Ljubljana, Florjanska ul. 5 20. Trbovlje II 4. Ljubljana, Zaloška cesta 15 21. Rajhenbur* 5. Ljubljana, Celovška cesta 57 22. Senovo '6. Rožna dolina 1П 2 23. Poljčanc 7. Vič - Glince, Tržaška c. 11 24. Makole 8. Devica Marija v Polju 25. Ruše št. 77 9. Medvode - Svetje 26. Ruše št. 35 10. Sora št. 23 27, Brezno 11. Škofja Loka 28. Guštanj 12. Kranj 29. Prevalje 13. Križe 30. Mežica 14. Tržič 31. Črna 15. Struge Ljubljana, Hiišerjeva ulica 5, skladišče špecerijskega oddelka Ljubljana, Kongresni trg 2, skledišče manufakturnega in galant. oddelka Ljubljana, Kongresni trg 2, ravnateljstvo, knjigovodstvo in poslovodstvo Zguba in dobitek v poslovni Ш1 od 1. ?. 1029 do 30. ф. 1930 Pasiva Шг«а Kredi! Dcbei Predmet Pre dmet Predmet Predmet Deleži članov Hranilne vloge Kavcije uslužb. Dobavitelji Tek. rač. Zadr. zv. Rezervni zaklad Deležna rezerva Neplačani davek Fond 3% popusta ■ Cisti dobiček 1 Gotovina v blag. 2 ji Gotovina v p. hr. 3 Zdi. blaga v sklad, 4 ji Saldi 31 posl. 5 : Zaloga man. odd. 6 Dolžniki 7 i Tuji deleži 8 ! Efekti 9 i Neprem. inventar 10 I Prem. inventar 11 Transiti 1 Poštnina in kolki i 2 Pisarn, potreb. 3 Potni stroški 4 Plače in dnine i 5 Podpore in nagr. 6 Zavarovalnine 7 Kurjava in razsv- 8 Davki plačani 9 Davki neplačani 10 Inserati |11 Bančna in pošt. pr. j 12 1 Pravni stroški , 13 Razoistroški posl. 14 Najemnine j 15 Obresti i 16 Odpis dubijoz I 17 j Odpis pristopnin na rez. 18 10%odp;spremič 19 i 2% odpis neprem, 20 j. Popravila neprem 21 Organzator. str. 22 ll Cisti dobiček Pristopnine 2.402 Razna povračila 39.434 Prebitki posl. 410.579 Kurzna razlika 31.248 Obresti 109.214 Izterjanje dub. 8.135 Najemnine 94.406 Prebitek pri blagu 2,534,612 45.292 11.273! 46.782 j 1,351.016 j 219.682 207.965 43.954 161.957 41.057 54.272* 16 0971 20.013! 96.191 199.756 217.633 191.753 Zadružno nacšjlstvo: Dr. Gosar Andrei 1. r., načelnik, Kralj Anton 1. r.f podnačelnik, Krvina Ivan 1. r.. Kosec Ivanka 1. r„ Lazar Ivan 1.лг., Kocmur Alojzij 1. r,, ravnatelj Nadzorstvo: Gostinčar Josip 1. r„ predsednik, Strnad Rudoli 1, podpredsednik, Cvek Franc 1. r., Cerkovnik Liza I. r,, Frae Ivan 1. r.f Rasperger Anton 1. r., Rutar Jože i. r., Zaplotnik Ignacij i. r, Dnevni red: 1. Poročilo načelstva; 2. Poročilo nadzorstva; 3. Odobritev računskega zaključka za poslovno dobo 1929/30; 4. Sklepanje o nagradi nadzorstvu; 5. Volitev načelslva in nadzorstva; 6. Slučajnosti Opomb«: Po §63 pravi!, zastopajo člane na občnem zboru, na krajevnih skupščinah po § pravil izvoljeni puobiaičenci NaCclsivo Vabilo delegatov na 0DCN1 ZBOR I. delavskega konzumnega društva v Ljubljani, registrovana zadruga z om. poroštvom ki se bo vršil v ponedeljek dne 1, decembra 1930 ob 10h dop, v prostorih poslovodstva, v Ljubljani, Kongresni trg številka 2 Glas slovenskih kmetov Spomenica Kmelske zveze v Mariboru gg. ministrom 12. novembra Ueojamo si predložiti naslednje želje našega kmetskega ljudstva, bivajočega na ozemlju Okrožnega inšpektorata dravske banovine v Mariboru: I. Občine. 1. Določilo zakona o narodnih Šolah, ki nalaga kmetoktm občinam obveznost dajati učiteljem stanovanje odnosno stanarino ter kurivo zahteva za posamezno občine 50—100% tno po nekod Se večje povišanje dosedanjih njihovih proračunov. Tega bromena kineteke občine zmagovati ne morejo; saj že nmoge občine dosedanjih Šolskih dajatev niso imele s čim kriti. Ako »e inzistira na tem, da se zakonsko določilo glede novih šolskih dajatev izvršuje, bi se morale občino ali do glave zadolžiti in same sebe uničiti ali pa svoje občane pognati na boben. Prosimo, da se ta obveznost zopet sname z ramen kmotskih občin. 2. Naše občine so produkt domačih razmer, svojstvene tvorbe slovenskega ljudstva, v davnini nastale iz gospodnrskih, političnih in socijalnih po- | treb njegovih ter skozi stoletja naše nacijonaLne trdnjave proti tujerodnemu osvojevalcu. Zato naj se spremembe v obsegu občin izvršijo le soglasno z občinami in samo tam, kjer to zahtevajo krajevne potrebe in v kolikor do-puSčajo krajevne zmožnosti. Zlasti se naj za obseg občin ne fiksira določeno število prebivalcev, ampak naj se upoštevajo teritorijalne razmere. Oo so velike občine prikladne zn strnjena, tisoč ali več stanovalcev broječa ljudska naselja, moramo reči, da v dravski banovini jki večini takih velikih naselij ni, temveč je mnogo, a manjših vasi ter razkropljene hiše s posestvi. Njih združitev v več tisoč prebivalcev obsegajočo občino bi pomenila velikanske neprilike za prebivalstvo in za občinsko poslovanje ter znatno podražitev občinske uprave. Velike občine zahtevajo birokratski aparat, ki nujno povečuje upravne stroške, dočim sedanje male in srednje občine izhajajo s primeroma zelo majhnimi upravnimi izdatki, zna-šajoč.imi 5—16% njihovih dohodkov. Razun tega manjše občine med prebivalstvom vzbujajo ve® zanimanja zn javne zadeve, prilegajo več državljanov k javnemu delu ter jih polom občinske edinice vzgajnjo za najvišjo, državno skupnost in njene interese. Krajevnim razmeram v dravski banovini najbolj odgovarja sedanja zelo prakti na in izbru-iena cerkvena razdelitev po župnijah, ki bi bila najboljša osnova tudi za ureditev občin. Zalo predlagamo: Obseg občin naj se v splošnem krije i obsegom župnij in šolskih okolišev. Taka ureditev bi bila najpripravnejša za prebivalstvo, najlažja za poslovanje, pa tudi najcenejša. II. Ceste in vode. 1. Ceste. a) Za uspešno delo okrajnih cestnih odborov je neobhodno potrebno, da se tem odborom prepusti samostojno izvajanje odobrenih proračunov. Brž ko so proračuni okrajnih cestnih odborov odobreni od lrr. banske uprave odnosno od pristojnega ministrstva, naj je s tem že dana možnost in pravica, da cestni odbori izvršujejo vsa v proračunu predvidena dela po lastni inieijativi, ne da bi bilo Ireba za trošenje proračunskih postavk prositi še posebej za otvoritev kreditov. V nasprotnem primeru preti nevarnost, da se proračuni sploh nc morejo izvršiti pravočasno in v celem obsegu, ker se vsako delo vsled številnih komisij silno zavleče in tudi podraži. Zlasti velja to za dela, ki jih okrajni ceslni odbori vršijo v lastni režiji. Tozadevno opozarjamo na dosedanjo prakso pri izvajanju občinskih proračunov (osobito v avtonomnih mestih), kjer se od nadzorne oblasti, ki jc take proračune odobrila, ne zahteva otvoritev kreditov Izkušnje so pokazale, da prevelik birokratizem ubija inicijativno delo samoupravnih edinic, ako se le-te ne upravljajo po modernih ekonomskih načelih. b) Nujna zahteva je tudi, da vse bivše okr. ceste, ki v določbi ministrstva za gradbe z dne 14. junija 1929 št. 16.900 niso navedene kot banovinske (oblastne) ceste ter so vsled tega degradirane med občinske ceste prvega reda (§ 5 zakona), preidejo nazaj v upravo banovine oz. okrajnih cestnih odborov in da se preglasijo kot banovinske cesto 1. ali II. reda. To pa iz sledečih razlogov: Občine so žc preobremenjene in nimajo nili finančnih niti tehničnih sredstev za upravljanje teh cest, za katere so poprej skrbeli okraji ali oblasti iz lastnih proračunskih sredstev. Ceste bi morale nujno propadati, kar bi povzročilo veliko škodo za narodno gospodarstvo. c) Cestnim krajem, ki so revni in nr-zmožni vršili gradnje novih a prepotrebnih cest aH drugih neodložljivih investicij naj kr. vlada in banska uprava v svojih proračunih predvidita višje zneske, da bodo ti okraji zamegli v smislu obstoječih zakonov intenzivnejše izpopolniti naše ceste, zato naj poleg zakonitih prispevkov določita radi težkih socijalnogospcdnrskili razmer revnim cestnim okrajem še izredno prispevke. Izkazalo se je namreč, da so nekateri pasivni okraji finančno tako Šibki, da s težavo krije o ?!ro&ke za redno upravo in redno vzdrževanje cest in da se ne morejo posluževali zakonitih državnih in ban o vinskih prispevkov za novogradnje, ker svoje kvote ne morejo zasigurati in kriti. Krivično hi bilo, ako bi moffli samo bogatejši cestni okraji (ki imajo večjo industrijo in večo davčno moč) izvajati investicije, dočdni bi pasivni okraji še bolj propadali. Samo s predloženim načinom zamoremo revnejše okraje prometno in gospodarsko dvigniti. 2. Vode. a) Uravnava vod in melijoracije. Ozemlje tedanjega okrožnega inšpektorata dravske banovine v Mariboru je bilo iz nacionalnih razlogov telo zanemarjeno; posebej za uravnavo rek, potokov in hudournikov ter za melijoracije se je od avstrijske državne in štajerske deželne uprave etorilo izredno malo. Nekaj pričetih del je prekinila vojna. Šele bivša mariborska oblastna samouprava je pričela s sistematičnim delom. Zato ojKizarjamo, da so na državnih rekah celo že obstoječi objekti, posebej na D^avi iu Savi, v nevarnosti. — Dalje presimo. da se omogoči nadaljevanje potrebnih regulacij manjših rek in vod in to posebej: Pesnice, Drnvinje, Suvin e, Mislinje dn ftčavndce ter da kr. vlada hi banska uprava posveti svojo skrb tudi potrebnim melijoracijam v močvirnatih naših krajih kakor ludi ureditvi hudournikov. Dokler sc no bi moglo za le prepotrebne Investicije najeti Investicijsko posojilo, naj se vstavijo v ta namen primerne vsote v redne proračune. b) Zelo številni nnSi kraji ob najmanjši suši vobče nimajo vode, mnogi imajo zelo slabo, naravnost nez-iravo vodo. Prosimo, da kr. vlada in banovineka uprava posvetita temu ljudskemu zlu evojo pnžnjo in potom vodovodov naše kraje dvig- neta vsaj na isto stanje kakor ga je ustvarila , bivša deželna uprava Kranjske v jugozapadnem ' delu naše banovine. c) Elektrifikacija. Dravska banovina potrebuje za svoj gospodarski napredek in razvoj nujno In hitro elektrifikacijo vsa pokrajine. Zato prosimo in pozivamo kr. vlado in bansko upravo, da elektritikaeijo dravske banovine čimbolj pospeši. III. Kmetijstvo. 1. Vinogradništvo. a) Naše vinarstvo je maloknvetijsko in vsled sedanje krize nesposobno, da bi iz lastne moči organiziralo prodajo, kakor jo zahteva svetovni trg. Zato prosimo, da kr. vlada pomaga predvsem našim zadrugam, ki se bavijo s prodajo vina, s trgovskimi pogodbami pa za jamči možnost in kontingente za oksport. Krajevnim razmeram bi tudi odgovaralo, da se premijo za izvoz vina dajejo že od 10 hI izvoženega vina naprej namesto dosedaj določenih 50 hI. Prosimo, da se tozadevna določba v pravilniku izpremend. b) V državi sami naj se socijaJno ekonomski položaj naših vinogradnikov in viničarjev dvigne s tem, da se znižajo bremena in to v prvi vrsti državna in banovinska trošarina na vino. Dalje naj »e dovoli trošarine prosto zamenjava j vina kmetovalcem za kmeti'ske pridelke v okviru i lastne uporabe. Tudi se naj trošarina pobira šele j od vina, ki se nastavi za uporabo, ne pa že predhodno pri nakupu. Sistem prodaje vina od strani producenta in to izključno cd kmeta v obliki v i - n o t o č a naj se uporablja tako, da je kmetu — producentu točenje vina dovoljeno i na bivališču i pri vinogradu. e) Tudi sn naj vinogradnikom dajejo brezobrestna posojila /.a obnovo vinogradov v legah, ki so za produkcijo kvalitetnih vin primerne. 2. S a d j a r s tv o. Zadnja leta so razni škodljivci osobito cve- . toder napravili našemu sadjarstvu ogromno škodo. Stvar bo kmalu tako katastrofalna kakor v Srbiji pri slivah. Da se tej katastrofi izognemo, prosimo kr. vlado in bansko upravo, da zviša postavke za podpore in nagrade za pokončavanje sadnih škodljivcev ter predvidi pomoč sadjarjem zlasti v tej obliki, da se v najizdatnejši meri razdelijo sadne škropilnice in podpira zadružna prodaia sadja. 3. Živinoreja. a) Pred izvršitvijo določbe § 11 zakona o pospeševanju živinoreje, ki določa, da »minister za poljedelstvo odredi s pravilnikom pasemsko okoliše za vsako vrsto živine posebej,« prosimo, da se vrše tozadevne ankete, pri katerih naj sodelujejo poleg nameščenih kmetijskih strokovnjakov tudi praktični živinorejci. b) Nakup plemenske živine naj se izvrSuje predvsem doma in le v najnujnejših primerih, kjer zahtevanih plemenjakov absolutno ni mogoče dobiti v lastni državi, se naj plenienjaki izjemoma nabavijo izven države. c) Pri ocenjevanju plemenjakov naj se nagradi samo domača živina; iz inozemstva nabavljeni plemen' aki naj se samo licencirajo. d) zvrževanje zakona o pospeševanju živinoreje se naj praktično prične šele i objavo pravilnika. V tem pravilniku pn prosimo, da se predvidi možnost, da smejo občine vzdrževati enega bika tudi za več nego za 30 krav. Da se število plemenskih bikov lažje pomnoži, naj obdržijo občine iz svojega kmetijskega sklada v teh posebnih slučajih tudi j>rispevck, ki bi ga imele oddajati srezkemu kmetijskemu odboru. Tudi prosimo, da se z ozimni na socialnoekonomske razmere in vedno večjo siceršnjo obremenitev občin omogoča izvršitev zakona s poelporo odnosno brezplačno dodelitvijo nleinrnjakov. e) Za nalavo cepil in zdravil ter brezplačno zdravljenje živine siromašnih oseb se nnj vsled izredno mnogih potreb zvišajo postavke v državnem in banovinskem proračunu. Za prvo pomoč pri živini se naj uvede'o tečaji za živinozdravnike, kakor jih je od 1 1910 z najusodnejšimi uspehi prirejal bivši deželni odbor kranjski. 4. Hmeljarstvo. Hmeljski nasadi se naj pospešujejo in podpirajo le v krajih, kjer ta kmetijska panoga res uspeva. Podpira naj se zadružna predaja hmelja. 5. Kmetijsko šolstvo. Da se bo moglo naše kmetijstvo vsestransko povzdigniti, e nujno potrebna izpopolnitev kme-fijs'cih šol, ki jih je v dravski banovini še premalo. Za pospešitev splošne strokovne in stanovske kmetske izobrazbe so potrebne zhsti kmot-sko-ra'latievalne šole. Prosimo kr. vlodo in bansko upravo, da posvečata tem šolam vso pnžsnjo, ler delata na to, da se omrežje kmetijskih Sol čim bolj razširi (>. Zadružništvo. Z>bo!jšntuje današnjega skra'no težkega gospodarskega stanja, ki ga od vseh stanov najhuje občuti knwtii®ki stan. ni mogoče brez smotreno izvedene zadružne organizacije. Zato prosimo kr. vlado kakor tudi bansko upravo, da v vsakem oziru podpira kreditne, produktivne, nabavne in prodn.me zadruge. Vojaštvo ter dru«o javne ustanove in zavodi (bolnišnice, hiralnice, kaznilnice ild) na; za svoje potrebe nabavljajo živila in druge potrebščine, kolikor zadevajo kmetijstvo, v prvi vrsti potom kmetijskih zadrue; v svojih okoliših. 7. Starostno zavarovanje Nagrude kmetskim uslužbencem. Pozivamo kr vlado, da čim prej vzame v pretres vprašanje starostnega zavarovanja kmetskega ljudstva. Za starostnim zavarovan! em naj so postopoma uvede tudi zavarovanje za slučaj onemoglosti in smrti. Prosimo kr. vlado in bonsko upravo, da se v njunih proračunih predvidijo primerne vsote za nagrade kmetskim uslužbencem (hlapcem, deklam, viničarjem itd.), ki več let pošteno in vzorno vršijo svoje delo pri istih go.spodarjih. Na ta način bi se j!m dalo ue samo priznanje, marveč vzbudil tudi interes in vesele do dela na kmetih. 8. Kmetijska zbornica. Dn bo kakor vsi ostali stanovi tudi kmetski stan imel svojo javnopravno organ izuči jo, pozivamo državno kakor bansko oblast, da čim prej vse ukrene, da se ustanovi za dravsko banovino Kmet-tijska zbornica kot oficijelna zastopnica kmetskega stanu. Dokler pa še nimamo Kmetijske zbornice, naj se k vsem posvetovanjem in anketam, ki zadevajo gospodarstvo, vedno pozovejo tudi zastopniki kmetskega stanu oziroma njegove stanovske organizacije. Naprošamo ministrstvo za kmetijstvo kakor tudi ostala ministrstva, da vse osnove zakonov, ki zadevajo kmetijstvo, prod vzakonitviio pošljejo v pretres naši slrokovno-stanovski organizaciji. IV. Catano In davščine. __ a) Z ozirom nn to, da so vse sosed.ije države v zadnjih letih iapreinenile svojo carinsko tarifo v lem smislu, da so z novimi carinskimi postavkami mogočno zaščitile kmetijsko produkcijo, se mora tudi naša avtonomna carinska tarifa temeljito popraviti in tako preurediti, da bo služila interesom kmetskega stanu. Pozivamo kr. vlado, da pri izdelavi nove avlon-omne carinske tarife upošteva predlogo, ki sta jih slavili Jugoslov. kmetska zveza in Zadružna zveza v Ljubljani. Zlasti se naj odpravi carina na vsa umetna gnojila in ona sredstva, ki jih rabi kmet za zatiranje raznih škodljivcev. Na luksuzno blago pa naj se carina še bolj zviša. b) Zaradi obstoječe akutne kmetijske krize postajajo davčna bremena previsoka in pretežka. Prosimo in pozivamo kr. vlado, da rok za plačevanje davkov podaljša vsaj do konca leta. Ponovno pa prosimo, da se zniža trošarina na vino, ukinejo pu naj se takse na sečnjo gozdov ter trošarina na" prostovoljne in obvezne dajatve v natuvi. Sploh naj se v bodočem državnem in banovinskem proračunu davčne obremenitve razdelijo tako, da kmetski stan ne bo več tako težko prizadet. V. Združitev poslov pri nižjih edinicab. Razni zakoni in pravilniki v hvalevrednem prizadevanju, pritegnitvi k upravi javnih poslov, iičočih se dobrobiti prebivalstva, tudi prebivalstvo samo, določajo snovanje raznih odborov, kojih krajevna kompetenca se krije s sreskimi mejami. Tako imamo posebne odbore: za pospeševanje kmetijstva, za zdravstvo, za šolstvo, za ceste. Če pri primerjamo in sumiramo delokrog teh posameznih odborov, se vidi, da je delokrog leti, kakor ie bil svojčas predviden v sreskd samoupravi. Ustvarjanje teh nmogobrojnih odborov zadeva na težkoče, razun tega povzroča znatne stroške in nazaduje je tudi težko najti za ve.ik odbor posebne ljudi, lako da bodo morale v vseh teb raznih od borili biti ene in iste oeebe. To je Čisto naravno, ker gospodarsko življenje ni osiro razdeljeno na posamezne panoge, ampak sega ena panoga v drugo in se te panoge pri izvajanju «o-speKlarskega življenja sploh ne dajo strogo ločili. Mnenja smo, da bi se dober namen zako-nodavca mnogo bolje dosegel, ako se vsi ti posli po vzgledu nekdanjih okrajnih zas'opov oziroma po svoječasni zasnovi sreskih samouprav združijo v en okrajni odbor. Zato prosimo, da se temu primerno izvrši reorganizacija in se vsi razni ločeni odberi združijo v okrajui samoupravni ediaiei. Pettedenski tečaj za go-| jitev in pitanje perutnine Spričo velike važnosti perutninarstva za naše mulo kmetsko ge>spodarstvo, bodisi da se goji kokoši za nesenje jajc, bodisi da se jih goji za zakol, se opaža pri nas zlasti v bivši jjuliljanski oblasti maio zanimanja za povzdigo te izredno do-bičkanosne panoge. Na naših trgih se opaža veliko pomanjkanje posebno dobro pitanih živali, in to ne samo na ljubljanskem trgu. temveč tudi po zdraviliščih in letoviščih naše domovine. J)a se odpomore toinu občutnemu pomanjkanju dobrih pitanih živali, se je odločil Odsek za perutninarslvo Kmetijske družbe v Ljubljani, da priredi nalašč za svoje člane in tudi nečlnne, ki t se za to panogo zanimajo, v času od 2. do 21. decembru t. I. poseben tečaj za gojitev in pitanje razne perutnine. Tečaj ima namen pokazati teoretično in praktično, kako se mora s perutnino ravnati, jo pravilno pitati in zaklali ter pripraviti za trg za prodajo. Otvoritev tečaja bo dne 2. decembra ob nol enajstih, in sicer v valilni centrali Odseka Linhartova ulica 9 v Ljubljani. Predaval bo priznani strokovnjak perulninarstva kmetijski referent g. Zupane iz Maribora. Popoldne ob pol 14 do 17 bo poleg teoretičnega ludi praktični pouk o pitanju okoli 200 komadov raz.ne perutnine, ki jo je odsek nakupil s pomeičjo prispevka banske uprave v ta namen. Zvečer lahko vnanji tečajniki odpotujejo. Tečajniki se potem zbero 10. decembra oh istem času in na istem prostoru. Na ta dan bodo zopet predavanja in praktične vaje. Končno se zbero tečajniki še 20. decembra ponovno na zbirališču, kjer so bo predavalo in razkazovalo pravilno klanje živali in priprave za prodajo. Naslednji dan si tečajniki ogledajo še perutninarsko firmo gospoda Golob;! na Lesnem Brdu pri Vrhnikhi. Za tečaj se je priglasiti do torka, 25 novembra t. 1- in sicer na tajništvo Odseka pri Kmetijski dražbi v Ljubljani. Odsek bo poskrbel, da dobe tečajniki hrano opoldne brezplačno. Najrevnejšim in oddaljenim se bo povrnila tudi polovica voznine. Jugoslov, stabilizacijsko posojilo. Franltfur-' ler Zeilung« od 14. t. m. poroča: »Priprave za u-goslovansko stabilizacijsko posojilo so, kakor izvemo, šele v začetkih. Za podlago naj bi s'u ilo mnenje prof. Jefe iz Pari a. ki jc pred 2 ali 3 dnevi odpotoval v Be'grrd in bo temkaj ostal par tednov. V kakih osmih dneh bo zastopnik Binqoe de France, ki se mudi '.edaj v Eukarešti, od tam tudi prišel v Belg'ad. Šele ko b~sla predloženi obe mnenji, se bodo začela p ga:jan a za posoj lo, pri tem pa se francoskim banikam zaradi trenutnega položaija na pariškem trgu nič ne mudi in bodo težko prenehale s svojo rezerviranostjo. Vprašanje Jugoslovanskega deleža pri predvojnih turških posojilih se bo zopet nn'elo po končanih po-gaijamjih za posojilo. Vse pa bo trajalo še več ! mesecev. Konzuinno društvo za Slovenijo objiivlia bi-' lanco z.a poslovno leto 1929/1980 (30. junija 1930). Število članov je v teku posl. leta padlo od 16.111 na 16.057. Bilanca izkazuje znižanje zalog blaoa okI 7.84 na 7.24 mili j., istočasno pa so se povečali dolž-I niki od 1.96 na 2.10 milij. Din. Nadalje so se zvišale naložbe in efekti od 1 9 na 2.07 milij. zaradi nakupov deležev Zadružnega doma v Mariboru. Tudi vrednost nepremičnin se je povečala zaradi renovacij od 4.39 na 4 62 milij. Med paaivi so lastna sredstva narasla od 2.54 na Ч.65 miiij,. zlasti pa so se povečale hranilne vloge, ki so narasle nn 10.24 milij. v primeri 9.22 milij. v prejšnjem poslovnem lelu. Iz računa dobičkov in izgubo je razvidno, da je zadruga zelo zmanjšala postavke za plače (radi redukcij in varčevanja). Prebitek znaša 6.848 Din (33.701 Din). Poročilo pravi nadalje, dn bo decentralizacija po okrožjih omogočila znatno /.nižanje režije in s tem ludi cen. OUZD v oktobru. Po prav'. objavljenih podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavetv v Ljubljani je število zavarovanih članov padlo v oktobru na 99.516, v primeri s 101 663 v septembru. Pred vsem je padlo število molkih članov. To nazadovanje Števila zavarovancev i« pripisovati pred vsem znižanju števila sezonskih delavcev v lesni in gradbeni industriji. Ugotovili pa moramo, da ie letos od septembra na oktober padec znat- nejši kakor prejšnja leta, kar je pripisovati poslabšanju gospodarske konjunkture in v zvezi s tem zaposlenosti delavstva v nekaterih stroftah, pred vsem v lesni industriji Odstotek bolnikov se je v oktobru zelo znižal in padel od 2.57 na 2.36%. Povprečna dnevna zavarovana mezda je padla od 26.97 Din na 26.88 Din, to pa pred vsem radi manjše povpre&ne dnevne zavarovane mezde pri ženskih članih. Celokupna dnevna mezda je nazadovala od 2.74 na 2.675 mil. Din. Dobave. Ravn. dri. žel. v Ljubljani sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo nalučnikov in goničev, Ravn. drž. rudnika v Zenici pa do 27. novembra t. 1. za dobavo kepnenih cevi. Pri inten-danluri Sav div, obl. v Zagrebu se bo vršila dne 29. t. m. oferl. licitacija glede dobave drv, pri ravn. drž. žel. v Subrvtici pa glede dobave materijala za ojače-uje mostov in cddaje p edmetnih del. Dobave. Ravn. drž. žel. v Ljubljani sprejema do 18. t. ni. ponudbe zn dobavo Iransparentnili trakov, do 20. t. m. za dobavo nalučunikov iz mlečnega stekla, steklarskega kita, čopičev ter do 24. t. m. za dobavo pečatnega voska. Ravn. drž. žel. v Subotici sprejema do '..0. t. m. ponudbe za dobavo metel in ščetk. Ravn. drž. rudnika v Kreki pu de 27. 1. m. za dobavo karbidnih svetiljk. Borza ■ Dne 15. novembra, Ta teden ij« bil devizni promet znalne'si, kakor prejšnji. Znašal je 18.1 mil. Din v primeri s 16.8, 19.9, 23.0, 25.0 mil. Din v prejšnjih tednih. Posebno znaten je bil promet v ponedeljek, ko je dosegel skoro 8 mil. Din Znatnejši bil promet v devizah London, Praga in Trst. Kakor običajno je bilo zckliučevano v devizi Trst, nadalje tudi Pariz. Tržišče državnih papirjev beleži deloma slab promet. V dolarskih papir ih ni več onega prcoiela kakor pretekli mcsec. Tečaji, ki so v začetku tedna kazali čvrsteišo tendcnco, so kasneje popustili in v zvezi z njimi tudi domači državni papirji, lz Zagreba poioča,o, da se vcč'je operacije v dolarskih papirjih vrše v Newyorku, ker je zagrebški tečaj viš'i kakor v Newyorku. V bančnih delnicah je promet živahnejši in so tečaji čvrsti, slabši pa je premet v industrijskih papirjih Večji p:o-met izkazuije le Trboveljska, vendar je manjši kakor prejšnji teden. Tečaj Trboveljske pa je ostal v glavnem nespremenjen. DENAR Curih. Belgrad 9.1280, Amsterdam 207.55, Atene 6.67, Berlin 122.97, Bruselj 71.98, Budimpešta 90.235, Bukarešt 3.06, CarigTad 2.4425, Dunaj 72.67, London 25.06125, Madrid 59.90, Newyork 516.05, Pariz 20.27, Praga 15.2975, Soi.jn 3.7325, Trst 27.015, Varšava 57.75, Kopenhagen 137.975, Stockholm 138.35, Oslo 137.975, Helsingfors 12.98 Žitni trg Položaij na našem žitnem trgu je neizpreme* njen in traja živahnost dalje. Pred vsem je znatno povpraševanje za koruzo, katero koiuuin v srednji Evropi stalno kupuje, nadalje tudi Italija. Zato so se cene času primernemu blagu učvrstile na 65 do 70. Umetno sušeno blago se plačuje po 77.50, času primerno suho blago za december, januar 72.50 do 75, činkvantin, čigar izvoz je znaten v Avstrijo, stane 175. Pšenico kupuje nadalje Privilegirana izvozna družba po kvaliteti od 127 do 142 50 Din, kar je za 30 do 40 Din nad pariteto zapadne Evrope. V ostalem ostane pšenica: Srbobran 147.50, gomjebaško blago 145, baranjsko 135—137.50 in Sombor okolica 128.50. Oves stane 130. V moki 1' " živi konzum iz rok v usta in je zelo rezerviran pri svojih nakupih in kupuje le najpotrebne še. Cene moki so zelo različne in je trg neenoten. Otrobi s« trgujejo po 65. Svetovni trg je nadalje slaib, in so cene zopet dospele na najnižji nivd. Zanimivo je, da je v Chi-cagu cena koruze višja kakor cena pšenice. Sploh je sivetovni trg zelo negotov in rusiko žito ga obvladuje, kajti cenijo, da je Rusija doslej izvozila tri milijone ton pšenice. Tudi ukrepi Francije in Belgije niso mogli preprečiti ruskih dovozov in tudi nemško povišanje uvoznih carin ni preprečilo uveza ruskega blaga. Vse akcije kmetijstva za stabiliziranje cen doslej niso imele uspeha. Novi Sad. Vse neizpremenjeno. Promet: pšenica 4 vagoni, ječmen 1 vagon, koruza 114 vagonov, moka 16 vagonov. Tendenca neizpremenjena. Budimpešta. Tendenca slabša. Promet majhen. Pšenica: murc 15.26, zaklj. 15.26—15.27; maj 15.25—15.36. zakl. 15.25—15.26. — Rž: marc 9 do 9.01, zaklj. 9—9.01. — Koruza: maj 11.64—11.75, zaklj. 11.67—11.68; tranzit ma/j 9.50, zaklj. 9.44 do 9.50. Št Rupert na Dolenjskem V spomin možu. Skoro neverjetna se nam zdi, l>a je vendar žalosina resnica. Kurilna Simoučiča, moža v najlepši moški dobi, ni več; odšel je od nas lako nenadoma, da se še posloviti od njega nismo mogli. Pred texlnom zdrav krepak — danes že leži na mrtvaškem odru, zapuščajoč ženo, mater in kopico drobnih otrečičev. Šel je od doma zelrav, domov so ga pripeljali. Ko je peljal iz Št. Ruperta domov proli Hotttu parni kolel, se je na poti voz s kotlom prevrnil v jarek, ter ga je pokopalo po.lse In mu zadalo težke notranje poškodbe, kalerim je v četrtek podlegel. Pogreb je bil v sobolo dopoldne na farno pokopališče v šl. Kupertu. Blagi pokojnik je bil dobra in plemenita duša Rad je pomagal revežem in bil v pomoč vsakomur. Poleg obilnega dela s svojim velikim posestvom je sodeloval tudi v javnih korporacijah. Bil je občinski odbornik in odbornik tukajšnje Hranilnice in posojilnice- Počivaj v miru, blaga dušal Preostalim naše sožalje. Ruše Poroka. Naš pismonoša g. Joško Zupančič je ženin; poroči se z gdč. Pepco Skudnik. Biti pismonoša v Rušah, ni lahko. Zjutraj na vsezgodaj, ko še polovica Rušanov sladko spi, mora pozimi in poleti biti že pred 6. uro na kolodvoru, da sprejmo pošto iz Maribora; zvečer po neha njegova služba ob pol 10 in še pozneje, ker mora nesti pošto na zadnji vlak ob 21. Zato je jasno, da se ga l*)do spomnili o njegovi poroki vsi RuSani. Gospodične, ki jih je tolikokrat razveselil z lepimi karticami in svilnatimi pisemci, mu bodo natrosile cvetja na pol. Hišni gospodarji, ki jim je nosil pogosto nakaznice z izdatnimi zneski, mu bodo poklonili li-terček sladkega vinca. Gospodinje in gospe, ki jim je donalnl lezke zavoje iu zavitke z lepo robo v hišo, bodo skrbele zn sladko pecivo na poročni mizi. Mladi moški svet tudi ne bo zaostal, saj imajo v trafikah v okusnih Skatljicah razne vrsle cigare! in sniotk, v veselje ženinu in njegovim gostom. Komur pa nu dopušča čas, da mu pripravi vidno darilo, mu bo jiodaril v spomin podobico f številkami. To naš gospod ženin zasluži. Restavracija na kolodvoru se priporoča po potnikom, ki pridejo z jutranjim vlakom ob 6 v Ruše in ne vedo, kam bi šli na zajtrk. Restavraciji je zjutraj že zgodaj odprla; drugi lokali se odpirajo Se le pozneja Dve novi Noblovi nagradi za Nziho in kemijo Akademija znanosti v Stockliolmu ie podelila letošnjo Noblovo nagrado zn fiziko ln-dijcu Chund rasck lu ra Venkata Romi u u u iz Knlkute zu njegova dela o difuziji svetlobe in za iznajdbo efekta, ki se imenuje po njem. Nagrado zn kemijo pu je prisodila Nemcu dr. llansu Fischer ju, profesorju organske kemije na tehnični visoki šoti v Mo-nakovem, za njegova dela o konstituciji krvnih in rastlinskih barvil in za njegovo sintezo o lieminu. llamanovo delo temelji na odkritju Tyn-dallovcga efekta, po katerem lahko delce prahu v zraku ali njih suspenzijc v tekočinah napravimo vidne z. ostrim svetlobnim žarkom v temnem prostoru. Ramunovo odkritje izhaja iz opazovanja, da. če ne uporabljamo za tižig Tvndallove svetlobe spektralno lterazkrojljive bele svetlobe, ampak postavimo na pot pr\ ot-nega žarka svetlobno cedilo, tako da propušču samo violetni pas spektrum«, — dn razstresena svetloba često, čepra\ s prav majhno intenziteto, vsebuje valovne dolžine, ki skozi do-tično cedilo niso mogle prodreti. Če opazujemo Tvndallov stožec skozi drugo cedilo, ki absorbira obratno vso kratkovalovno svetlobo, bi opazovalec sploh ne s mol videti raztresene svetlobe, dočim v resnici dejansko obstoja slaboten zelenorameji svetlobni stožec. Ta pojav — na precejšnjem številu nnjskrbnejše očiščenih tekočin zelo različnih vrst (alifatične tolšč-ne kisline, bencol, voda itd.) vedno znova opazovan — je bil najprej označen kot slaba fluorescenca, kar je tem bolj razumljivo, ker se ravnokar omenjena metoda -komplementarnega žarka ne odstranimo skozi svetlobno ce-lokaz fluorescence. Da gre tukaj* v resnici za čisto drug fenomen, postane takoj jasno, če iz belega prvotnega cedila« od Stokesa naprej uporablja za dilo samo dolgovatnega dela spektruina, ampak s pomočjo monohromntorja izločimo prav rtzek spektralni pas, čigar srednjo valovno dolžino lahko postopoma spreminjamo. V tem slučaju se je v disprezirani svetlobi poleg žarkov, ki jih je pošiljal monohromntor z gotovimi valovnimi dolžinami, pokazalo vedno za gotov interval oddaljeno drugo ozko emisijsko polje, ki se je premikalo paralelno s spreminjajočimi se valovanji monoliromatorja v spektru-nru. Ko se je končno Raman odločil za to. da jo za prvotne žarke mesto solnčne svetlobe ali svetlobe električne obločnice uporabil svetlobo živosrebr ne obločnice, katere spektrum obstoji iz malo in relativno zelo jakih linij, se je dokazalo, da se je v disprezirani svetlobi Izjavilo poleg še vedno zelo močnih linij precejšnje število drugih ostrih linij, ki so se deloma pri različnih tekočinah v svoji legi skladale. dočim sc je pri posnineznih spektrih moglo zaslediti karakteristične razlike. Tc karakteristične razlike so Rninnn in kesneje tudi številni drugi evropski fiziki točno preiskali. Human je že v svoji prvi objavi 1. 1028. v londonski »Natura« opozoril na to, da prihaja v tem efektu, ki so ga kasneje imenovali po njem, do izraza najbrže valovanje atomskih jeder v molekulah. Čim večje je postalo število raziskovalcev, ki so se bavili z, novim Ra-inan-efektom. tem bolj jasno je postajalo, du se je s tem odkritjem odprlo novo široko polje zn spektroskopijo. S to novo metodo je mogoče posvetiti v skrivnostno notranjost molekul in se more tako določiti mnogo točneje notranjo konstitucijo materije kot preje. Dr. Hans Fischer je vse svoje življenje posvetil delu za raziskuvanje sorodnosti med glavnimi substancami krvnega barvila, hemoglobina in hemina ter rastlinskimi barvilom klorofilom. Fischer je dokazal, dn imata krvno barvilo in klorofil isti verižni ustroj \ zunanjih delih inolekulove strukture. Vendar jc konstitucija klorofila in hemina še vedno precej različna. Tako vsebuje klorofil magnezij (to jc od k ril Fischerjev prodnik v Monakovem profesor \VilIstiitter, ki je dobil tudi Noblovo nagrado), hemin pa železo. Obe barvili se pa dasta izvajati iz eejoporfirina III., kar je pred kratkim s poskusom dokazal Fischer. Drž. razredna loterija Poročilo iz kolekture Aut. Golež. Maribor :: Aleksandrova cesta štev. 42. žrebanje V. razreda 20. kola, peti dan, 14. novembra 1930. — Izžrebani so bili sledeči dobitki (za event. tiskovne pogreške se ne odgovarja). 30.000 Din št. 22.209 43.911 20.000 Dm št, 72.459 72.979 89.386 10.000 Din št. 4356 43.588 4000 Din M. 8069 29.030 39.697 67.775 71.544 93 198 98 307 Din 2000 St.: 5039 6470 7054 8344 8608 10.826 18.506 21.240 24.275 24.381 24,598 26.581 41.165 27.267 45.129 28.535 30.479 46.210 48.734 57.248 67.130 77341 78.537 91.515 91,875 98.697 68.465 78.960 93.484 69.317 79.329 93.752 34.488 52.350 72.293 81,422 95.943 36.959 54.256 73.647 89.991 95.410 Šah 10.314 25.367 39.677 55.812 74.957 90.643 96.598 Prihodnje žrebanje 15. novembra. Oamin gambit. Beli: I omn (Franc.). črni: Noteboom (Hoiand.) (Igrano na meddržavnem šahovskem turnirju v Hamburgu.) t. d'2—d4 d7—d5 . 2. c2—«4 e7—e6 3. Sbl —e3 c7—c6 4. S«rl -19 -- Enostavno in dobro bi bilo e2—e2! potem Ld3 in 0—0, na kar sledi napad na e3—e4. 12 .----Sg8—fG 13. SfS—ef> -- Ta kakor tudi prihodnja 13 .-- 14. Ddl—a4 15. Se5—c6 16. I)a4Xc6 17. Lfl— ©2 Na d4—d5 sledi Sf6— e4 itd. 17 .----Tf8—efi 18. Le2—f3 TaS-c« 19. Dc6—aG e5Xd4 30. Tal Xa5 Sd7-c5t 21. 1)ав—bo Sc5—bS 22. Ta5—a2 TcS—bS •23. Db6—Hi <14Xe3 24. Ld2Xe3 Sb8-dt 25. DR—bi 1>4—b3 26. Ta2—d2 ГМ8— a,*> Beli zopet ne more roširati, ker na 27. 0—0 bi sledilo SX«-!-, 28. gXf ТХеЗ in DXd2. 27. L13—d5 Sd4—c2+ 28. Kel—e2 Da5—c8 29. Thl—dl -- Na 29. Td3 sledi SXd5l. 30. cXd Sd4+, 31. Kft Dc2 itd. poteza sta zelo slabi. Sb8—d7 0—0 Lb7XcO eG—ef>! 29 .-- 30. c4XdS 31. Td2—<13 32. Ke2—d2 Ako 32. DXb3 32 .-- 33. Td3Xd5 34. Kd2—cl 35. Kcl-b'2 36. Kb2Xb3 37. Г2ХеЗ Beli se uda I Sf(>Xd5 I)c3—c4+ Tb8—d8 potem sledi Sd4-Td8Xd5 I>c4Xd5+ I>d5—<*> l)el>— f64-Sc2Xe3 Te8—b8-r i1d. Prihodnja partija je bila igrana v Hamburgu ob priliki meddržavnega šahovskega turnirja. Reli: Joergcnsen. 1. d'2—d t 2. Sgl—fS 3. e2—e3 4. Lfl—dS o. c2—08 6. Sbl—d'2 7. 0—0 8. h2—h3 9. d4XeT, 10. sraxe.-> 11. Sd2—f3 12. Ddl—c2 13. c3—c4 14. Dc2Xc4 15. Dc4—c2 IG. Ul—d'2 17. Sf3-h2 a b c Črni: Ahuet. Sg8—fG e7—e6 <17—d5 c7—c5 Sb8—di Lf8—d« 0—0 e6—c5! Sc6Xei> U6Xe3 I.eo—c7 I >d8—o7 d5Xc4 Tf8—e8 Lc8—d" 1x17—cG Ta8—(18 f ll m m i t 1 X i % 7ЖГ Џж L 4 X i Ћ m ш * Ш Ш m Ш Ш l Ш m ž š ш m Ш ž '•'•dftn ШМ ЏЉ, s ц Radio Programi Kadio-Liabljana» Nedelja, 16. nov.: 10.00 Versko predavanje, g. Jagodic. — 10.20 Plošče. — 10.30 dali. — 11.00 Koncert radio orkestra. — 11.30 Prenos maše iz stolnice. — 12.00 Tedenski pregled. — 1500 Kmetijsko predavanje. — 15.30 Cifre solo, g. Fr. Levin. Vmes poje šlagerje g. M. Premelč ob spremljavi Hawai - jazza. — 18.30 Prenos opere iz narodnega gledališča v Pragi: VVagner, Tannhaueeri. — 22.00 Časovna napoved in poročila. — 22.15 Radio ork. Ponedeljek, 17. nov.: 12.15 Plošče. — 12.45 Dnevne vesti. — 17.30 Radio orkester. 18.00 Zorko Prelovec: 0 petju v kvartetih. — 18.30 Plošče. — 19.00 Prof. Tine Debeljak: Poljščina. — 19.30 Ing. Gerl: 0 higieni mleka. — 20.00 H. Horvat: Sokol-etvo in alkoholizem. — 20.30 Prenos iz Prage: Kon-cort orkestra Radio-joumala. — 22.00 Časovna napoved in poročila. Torek, 18. nov.: 12.15 Plošče (Uverture, šla-gerji i/, zvočnih filmov). — 12.45 Dnevno vesti. — 13.00 Čas, plošče, borza. — 17.30 Radio orkester. — 19.00 Prof. F raiic Pengov: Način moder, kreditiranja. — 19.30 I)r. Iv. Urafenauer: Nemščina. — 20.00 Trio Magistri: Ohcotna godba. — 21.(X) Radio orkester. Dragi programi t Ponedeljek, 17. novembra: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 17.30 Narodne. 18.(K) Slovenske narodne; poje g. Rus. 19.30 Večerni koncert. 20.30 Praga. — Zagreb: 17.00 Prenos zvočnega filma. 20.30 Internacionalni koncert (prenos iz Prage). — Budapest: 9.15 Koncert orkestra. 12.05 Koncert dunajskega orkestra. 1730 .lazz orkester. 19.30 Plošče. 20.45 Huoioristični orkester. 21.30 Koncert. — Dunaj: 17.30 Mladinska ura. 19.00 Slikarji 19. stoletja v Franciji. 19.40 Petje; mešani zbor. 20.30 Praga. 22.10 Večerni koncert. — Milan: 17.00 Plošče. 19.30 Lahka glasba. 20.30 Plesna glasba. 21.00 Zabavni koncert. 22.00 Simfonični koncert. - Praga: 19.45 Pesmi. 20.30 Koncert. 22.20 Moravska Ostra va. — Langenberg: 17.30 Popoldanski koncert. 20.05 -Prodana nevesta«, opera, prenos iz Kolna. — Rim: 12.45 Radio kvintet. 17.00 Plošče. 17.30 Koncert. 20.82 Plesna glasba. 21.05 Lahka glasba; pesmi. — Berlin: 19.10 Zabavna glasba. 20.30 >Prekrižan račun«, komedija. — Katovice: 17.45 Plošče. 20 30 Praga. 22.15 Plošče. — Toulouse: 18 55 Argentinski orkester. 19.45 Mandoline. 20.00 Operetna glasba. 21.00 Koncert. 22.00 Koncert vojaške godbe. — Mor. Ostrava: 1230 Radio orkester. 16.30 Koncert v Brnu. 18.35 Koncert. 20.25 Praga. — Leipzig: 12.(X) Plošče. 16.30 Popoldanski koncert. 19.00 Moški zbori. 20.00 Zabavni koncert. Torek, 18. novembra: Belgrad: 12.45 Radio orkester. 10.00 Plošče. 17.30 Plošče. 20.00 Operne arije. 20.30 Narodne na kitaro 21.00 Zagreb. 22.50 Radio orkester. — Zagreb: 12.30 Plošče. 17.00 Glasba iz kavarne Corso«. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 2030 Klavir. 21.30 Večer komorne glasbo. — Budapest: 9.15 Koncert vojaške godbe. 12.05 Radio kvartet. 15.30 Otroška ura. 19.30 Ugrabljenje iz harema, opera. — Dunaj: 11.00 Plošče. 12.00 Opoldanski koncert. 15.20 Plošče. 19.35 Zabavni koncert. 21.00 Klavirski večer. — Milan: 19.30 Glasba 21.00 vOtelo«, opera. Verdi, nato Jazz orkester. — Praga: 19.50 Piano-forte. 20.20 Pol ure za vojake. 21.00 Radio orkester v Brnu. 22.20 Jazz orkester. — Langenberg: 13.05 Opoldanski koncert. 17.30 Plošče. 20.00 Glasba. — Rim: 13.30 Lahka glasba (dalje). 17.00 Koncert upefne glasbe. 20.32 Plesna glasba. 21.05 Simfonični koncert. — Berlin: 18.50 Zabavna glasba. 20.00 vLakmec. орета, Leo Oelibes. — Katovice: 17.45 Koncert. 19.15 Poljska literatura. 19.50 Prenos opere. — Toulouse: 13.00 Jaz« orkester. 17.00 Violina: petje. 1830 Plesna glasba. 18.55 Španske pesmi. 20.00 Vojaška godba. 21.00 Koncert. — Mor. Ostrava: 18.00 Ljudski nape vi. 19.35 Radio orkester. 20.20 Groteske (Brno). 21.00 Radio orkester v Brnu. Šahovski problem št. 18. (I). Miroschnik.) lieli: Kc2. Sb3, Ta5, Sli5, LliG. I)g8, Bg7, g4. e-\ c4 (10). Črni: Kei. Tt3. Sh4, Lc7, Bd7. eG. <14. еЗ (8). 18. t'2—f4 De7—dti Beli se uda! Rešitev šahovskega problema št. 12. (A. Lebedeff.) Beli: Kg5, Tc4, Sd6, Bh6, e5, c3, e3. 13, b2 (9). črni: Ka4, Bh7, g7, еб, аб, h5, bi. b3 (8). Mat v treh potezah. 1. Th4! g7Xh6+(a) 2. Kf4l 1 .----*7-g6(b) 2. f3—f4l _ , m 'm шв Sport Mat v dveh potezah. OTVORITEV ZIMSKEGA KOPALIŠČA S. K. ILIRIJE. Slavni kirurg profesor na berlinski univerzi dr. A. Bier je nekoč rekel: gradite športne prostore — in bolnišnice se bodo praznile, če velja lo za sjKirtne prostore vobče, tedaj velja še prav posebno za zimsko kopališče. Zakaj baš po zimi so nam onemogočeni izprehodi, letna igrišča so pokrita s snegom — kdor nima smuči, je navezan na sobo. Tako tudi otroci, ki bi se tako radi igrali in razgibali. V nedeljo, 16. t. m., bo otvorjeno zimsko športno kopališče. Stoterim plavečem, ld so bili po leti vsak dan gosti Ilirije, se je izpolnila želja, sedaj bodo lahko zopet plrvali. Zlasti veseli pa so člani plavalne sekcije, ki komaj čakajo na treninge v vodi. Z hvaležnostjo gledajo športni krogi, kakor tudi vsa javnost na otvoritev tako potrebne ustanove. Notranjščina kopališča je letos prenovljena. Bazen je dobil novo belo-modro obleko, vse je očiščeno in prebarvano. Kopalcem je na razpolago vroč in mrzel tuš, skakalna deska in kar je glavno 14 m dolg bazen za plavanje. Kdor je videl zimska kopališča v inozemstvu, bo moral priznati, da je Ilirjanpko — četudi malo, vendar prikuplji-vejše. Ing. Bloudek, stvaritelj kopališča, je znal z zmernimi sredstvi postaviti nekaj okusnega in praktičnega tako, da odgovarja potrebam Ljut ljane. Z veseljem bo javnost sprejela vest, da bo priredil S. K. Ilirija brezplačne tečaje v cravvlu za mladino. Ti se bodo vršili vsak dan od 4. do 5. ure in sicer ob pondeljkih, sredah in petkih za lante, ob torkih, četrtkih in sobotah pa za dekleta. Poučeval bo g. D. Ulaga, absolvent berlinske visoke šole za telesne vaje. Oni začetniki, ki bodo pokazali zmožnosti za plavanje, bodo lahko sprejeti v plavalno sekcijo. Prepričani smo, da bo zimsko kopališče raz širilo krog plavačev in da bo dvignilo zanimanje za lep plavalni sport. Л Plavalni treningi S. K. IMrijc. V pondeljek, 17. t. m„ se bodo pričeli redni treningi v zimskem kopališču. Vršili se bodo za gospode ob pondeljkih, sredah in petkih ob 16. uri za začetnike, od 17. ure naprej pa za izvežbane plavače. Isti urnik velja za dame, dnevi pa so sledeči: torek, četrtek in sobota. Ker se bodo razdelili plavači v razne skupine, zato opozarjamo vse članstvo, da se udeleži prvih treningov polnoštevilno brez izjeme. Vse one, ki čutijo veselje in zmožnosti za pla valnl sport, vabimo, da se prijavijo baš sedaj v začetku zimskega treninga. Boks sekcija S. K. Ilirije bo imela odslej svoje redne treningo na I. drž. (humanistični) gimnaziji, in sicer ob pondeljkih in četrtkih od 19. do 20. ure. Stare člane toplo vabimo. Vsem resnim interesentom novincem pa naznanjamo, da se bo vršil začetni pouk v boksu samo še prihodnji te den, t. j. od 16. do 23. t. m. Ilirija in Primorje. S. K. Ilirija nam pošilja to-le izjavo: Z ozirom na objavo LNP-a, da se vrši v nedeljo 16. t. m. prijateljska tekma Ilirija-Pri-morje, Vam sporočamo, da po sklepu centralnega odbora in na zahtevo našega članstva tudi k tej in vsem bodočim tekmam proti Primorju, katere bi liani skušal vsiliti LNP, ne bomo nastopili. LNP smo obvestili o tem z dopisom od 12. novembra. Dopis je bil predan osebno na seji poslovnega odbora LNP v sredo 1. t. m. Prosimo Vas, da objavite naš sklep v svoji športni rubriki, da občinstvo ne bo po nepotrebnem hodilo na igrišče. Motivi. ki so nas dovedli k temu koraku, so bili jav-ljeni LNP-u z našimi dopisi od 4. in 9. t. m., objavljeni pa so bili tudi v zadnjem »Športnem listu*. PRVA SMUČARSKA TEKMA. Letošnje jesensko vreme nam je že dalo prvi »neg, ki jo pobelil vrhove naših planin. Med smučarji seveda — alarmi Veselo jo gledati sedaj, ko se še ni pričela prava sezona, kako hite na kolodvor. Tu je seveda povpraševanje, kje je najboljša smuka. Eni so za Krvavec, drugi za Planico, kjer navadno vedno zapade prvi sneg. Sedaj je tam že pri postaji 15 cm snega, v dobre pol ure pa si že pri koči, kjer ga je 40 cm. Koča je letos predelana. Smučarski klub »Ljubljana« priredi pm srnuško tekmo že 30. t. m. Poleg tega pa ima v načrtu še več drugih zanimivih prireditev, med temi tudi eno mednarodno. Zahvala Ob prezgodnji smrti naše predrage sestre, lete in svaikinije, gospodične Regine Stupar ne najlepše zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnfi poti ali nam izrazili svoje sožalije. Iskrena hvala tudi onim, iki so jo obiskovali ob njeni bolezni ali ji sicer izkazali kakšno naklonjenost. V Ljubljani, 15. novembra 1930. ŽALUJOČE SORODSTVO. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom prerane •mrti našega dragega soproga, brata, strica, in svaka, gospoda Jakoba Drola višjega davčnega upravitelja v pokoju se s tem vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni preč. duhovščini, darovalcem krasnih vencev in cvetja, cenjenim gg. pevcem za v srce segajoče žalno pejte, stanovskim tovarišem, bratom Sokolom in vsem prijateljem in znancem, ki so prihiteli od blizu in daleč in ga spremili v »ako častnem številu na njegovi zadnji poti. Ljubljana, dne 15. novembra 1930. Žalujoča soproga Pavla Drol iu sorodniki. Zahvala vsem blagim sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami ob prebridki izgubi nenadomestljive naše ljubljene soproge, mamice, sestre, tete in svakinje, gospe Frančiške Skrbeč soproge posestnika in trgovca it Podcerkve pri Starem trgu. Posebno se še zahvaljujemo prečastiti duhovščini in vsem onim, ki so s prekrasnim cvetjem počastili njen spomin in jo spremili k zadnjemu počitku. Žalujoči ostali. DabH€YCdnO dobro počutili...! Kako so da ta želja izpolniti, Vam povedo sledeča kratka navodila, katera so večkrat praktično preizkušena iu seduvljena na temelju 34 letne zkušn.e Okoristite se tu d Vi s temi ipravimi meto lami«, ki Vam bodo v najkrajšem času prinesle popolno zadovoljstvo in tudi Vi se bodete dobro počutili. Prava metoda za negov^me obraza In rok:. Prava me oda za negovanje las. Proti vsem napakam kože služi Fel-Icrjeva kav-kaška »Elza-pomaila« za zaščito obraza in kože »Elza-krema, ki ne pokriva samo površino kožo, kakor navadna ■krema, temveč se globoko vsesa v kožo in tako na njo deluje s svojimi dobrimi sestavinami. Ona hrani, obnavlja in pomlajuje ovenelo, nagubano in hrapavo kožo lica, vratu in rok. Kožo napravi gladko, mehko, čisto in elastično, odstranjuje gube. brazgotine in mozolje. Veselje je gledati, kako enostavno in hitro izginejo solnčne pege. 7m pcukuSii o 2lo tekst s poštni 'O " '»volem 1)'п4|Г— io u ntiSl o tlc-nr naprej, i ajti s povzetjem stane poštnina Iliri 10"— vo'- Prava mila zdravja iu lepote: Fellerjeva Elza-mila so krasno duh eča, varčna v porabi, oplemcnjujejo kožo in vsebujejo tlobro delujoče sestavine, potrebno za zdravje in lepoto Obstoji 7 vrst Elza-m'1: Klza lili.iino mlečno milo in Elza milo lili iiie kreme posebno fini cvetlični mili. napravita kožo mehko 11 nežno. Elza-riinieiijalunti milo, pravo blago milo, tudi za najmanjše otroke. Elza-glirorinovo inilo. posebno dobro deluje na razpokano kožo. Elza-horaksovo milo, izvrstno proti solnčnim pegam, kožnim opeklinam 111 mozoljem. Elzu-katranovo milo, desinficiru, zelo dobro de-luje na kožo na glavi in na lase, posebno pri otrocih. Elza-milo 7,11 britje, ki obenem desinficira, mehča bratlo, se mučno peni iu ne draži kože. Za poskušnjo po pošti 5 kosov Eiza-mila v poljubni izbiri, skupaj z omotom 111 poštnino vred Din 52--. Tekoče lilijino mleko Elza«. idealno sredstvo lepote, steklenica Din 18-20. iElzit« toftlctne pustile za umivanje in »EIzik toaletni prašek za umivanje napravita vodo mehko in ugoftrto. Karton Din 10-—, > Zdravstveni puder dr. Kluger, znuiukc llega . Euchromin-puder, izredno fin proizvod, največje nežnosti, pokriva nedosežno dobro. Škatlja Din 27-50. šminke, rtleče in bele, popolnoma neškodljive za kožo na obrazu se zelo dobro drže, v lističih po Din 3-30. Pomada za ustnice, za zdravljenje ranjenih in razpokanih ustnic ler za barvanje lepili rdečih ustnic. Cena Din 3 30. Elza toaletni glicerin, mala stelenicu Din 5-—, velika Din 17'UO. Elza kolonjska voda. poživlja 111 osvežuje, steklenica Din 10-50. Sredstvu za odstranjenje las Depilatorium , otl-stranjuje nadležne dlake na vsakem delu telesa. Din 34--. Fellerjcv blugodišeči lluid iz rastlinskih esenc ima razven svojih davno znanih svojstev, po katerih je postal gtasovit kot preizkušeno domače zdravilo, tudi odlična kozmetična svojstva. Kot vsakdanji dodatek vodi za umivanje, najbolj podpira delovanje Elza-kreme pomade za zaščito obraza in kože. C'e -,e li preparat' podjejo ekupat /. lilzuf uiJoiu KIzi oom nlo ul Eizn milom, se prihrani poštni lin, v nasprotnem slučaju ->e računajo stroški potni,ej, totla najcenejše. Naro, iIb naslavljajte lo 110 na: EVOEN V. FELLER, lekarnar, SIUB1CA DONJA. Elzatrg 131. Savska banovina. Vlafia, prepih, mraz komaj škodujejo tistemu, ki jo znal svoje telo napravili odporno in močno Kdor hoče ostati zdrav, mora pred vsem svo e lelo v redu držati Vsak stroj se mora otl ča-ia do časa pregledati, namazati z o jem m majhne napake popraviti. Naše telo zahteva isto pozornost. Vsakdanje negovanje telesa s Fellerjevim *Elza-fluidom« prispeva k okrepčanju in povečanju njegove odpornosti varuje pred prehladom, preprečuje nahod in na ta način služi vzdrževanju zdravja To, že če« 34 let preizkušeno in priljubljeno domače zdravilo in kozmet kuni de u e posebno dobro če se ga vzame par kapljic 11a Sto iki rju. v m e- ku ali kavi — 1 roti ..........Tukaj izrezali ............... raznim slabostim na potovanju, ali 1 roti morski boiezn i. Poskusite enkrat tuji Vi bodete zadovoljni. Za nego las, za okrepčanje in hranjenje kože na temenu uporablja se Fellerjeva močna Elza -po mau a za rast las (Tanokna , pomada). ki dovaja f novo brano lasnim koreninam, dosega bujnejšo rast las, ter odstranjuje prhljaj, izpadanje las iu prezgodnjo osivelost, a krhko lase pa vzdržuje vol ne in mehke, Za poskušajo - l< nfka za Din ID'—, C-o нс poštic denar naprtil, stuor s nt>v7(>t|p ,, Din Sfl —. Elza alkohol za lase, krepi kožo ua glavi, pomlajuje in polepsuje lase, steklenica Din 27-50. Elza-Shampoon, za pranje glave in las, najfinejšega, prijetnega duha. zavitek Din 3 30. Mazilo za brke Din 5-50. Briljniitinn Din 5-50. Olje za lase Din 5-— in Din 17-00. Sredstva zu barvanje las, zanesljiva, črne in rjave barve, Din 05-— Fellerjcv blagodišcči lilziifluitk je tudi izvrstno sredstvo za nego las, posebno za preinastnc ali preslabe lase, kakor tudi proti prhljaju. Elza-riinicnjuukovo milu in Elza-Mcdicinal-ka-tru 110m) milo zu pranje glave in las. j ^гоуц mft»{i«*za «iCoov*»nie u»a l i «oD | Elza ustua vodu čisti osvežuje, desinficira /.obe in usta. odstrau u e slab duh iz ust, utrjuje dlesna in preprečuje /obobol. Steklenica Din 16 50 Elžndont krema /.a zobe. čisti zobe belo kot sneg in preprečuje vsako tmilobo zob. 1'uba Din 8 S0. Prašek s kisikom za zobe llega'. Din 20 . Elza prašek zu zobe, D n 0 6J Dr. lic i dc r je v zobni prašek v škat-ljicah po L)in 6'60 v vrečicah po Din4'40 Zobni- Stetke po Di-t 11 - in 20'- ._-_- ' j Pravu m lodo ?.n netuitanie uotf. | Proti kurjim očesom, žuljem itd. Vam romaga b.ez bolečin, brez noža. brez nevarnosti zastru djen a krvi, hitro in zanesljivo deiuječi Fellerjcv Elza turistovski obli/. Mali karton 'in 4-10. vel ti i karton Djn 0 00. Nadalje: Tokoču turistična Elza-tink-tnra, stek cil cu 4 čopičem Din 11'—. Elza-posipului prašek proti potenju telesa in nog. škatljica z rešetko D111 7-70 EUa-prašek z« pranje nog. Din 6-UO. J Ta pravo za oosoođiolstvo | Elza-Sachct. dišeča blazinica za omaro s perilom. trajno prijeten duh, ki prodre v vsak kos perila. Cena Din (i—. Elza-gozdna dišava (parfum za sobe) napolni vsak prostor s prijetnim vonjem, razkuži posebno bolniške sobe, steklenica Din 16-50 Dišeče svečice ter prašek za prek 'jenje sob otl Din 3-— naprej. Elza iiientolno črtalo (Migriinstift) proti glavobolu in piku žuželk Kos Din 10—. Najmočnejši francoski vinski rvet, izvirna Ka-dicum znamka, velika steklenica Din 19-80 Rum-esenra, Din 5-30 in Din 10-80. Kitajski čaj, od Din 2-50 naprej. Efza-prašck zoper uirčos, ubija zanesljivo iu hitro ves mrčes. Velika škatlja Din 17-00. Brizgnili i ca za uničevanje mrčesa Din 25--—. Tinktura proti stenicam Din 17-00. Strup za miši in podgane Floiti zrnca Din 8-80. /Elea . ptostpr Felh-rlov El'.uf'tiHl s" tlobi v loknrnnli in sorodnih trnovi";ih v ftO' tis ni ti stf .ltMiicth po Din'- . tlvo niti no lip II -.al' v velikih, specialnih steklenica 1 po Din 2ГГ—. Po pošli It; ccnojSe ilm ven se nnun r ti naro i. Tuko sn.no s poštnino in zuvot-in vr ti pniiet !» no« >u krni In 02'-). Poštna naročila nn: Cvaen V. Feiier lekarnar, Sfuhica Donja Elsatrg 134, Savska banovina. Popuslni kupon za naSe bralce. I St. Epi. 134. 1 Če izrežeto ta kupon in ga priložile Va emu naročilu lekarnarju Evgen V. Fchorju, dobite na iznos računa 57. Izrednega popusta. Cunfeo ovci© voltto staro železo kovine papir kosti, kroiaške in druge odpadke vseh vrst kupi in plača naiboliše Arbeiter, Maribor. Dravska ulica. Ali sle že poravnali naročnino? O. * SLOVENIA-TRANSPORT «' LJUBtmttn KLOŠiČEUn 36 Dr. SCHAEFERJEV EPILEPSAN proti eoilepslji, кгсеш, Шшс\ iu 15 iot najbolje preizkušen. — Dnevno dohaja mnogo priznalnic Pobiižja pojasnila in razpošilja: Lekarna sv. Štefana. Mr. M. Fistcr. OSIJEK III. Električne Zadruga jugoslovanska tiskarna' x> £jubl;ani ima svoj REDNI OBČNI /BOR v sredo 20. nov. 1030 ob pol treh popoldne v posvetovalnici jugoslovanske tiskarne«. SPORED: I. Citanje zapisnika o zadnjem obč. zbori Citanje revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročijo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za upravne leto od 1. julija 1020 do 30. iunija 10)0. 0. Volitev tretjine članov načelstva. 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. _____Predsedstvo. generutorje (dvnaine), kovaške ventilatorje, vodne sesaljlce i. t.d. iz tovarn dobavlja Elekfrofelina d. z o. z. tjubljjana, Vegov«? 2. Izvršuje tudi e3ektriifikacčjje industrijskih naprav, mlinov, žag i.t. d. Pmr gozdarii in trgovci! Nabavite si prvovrsten izdelek sekir in plnnkač, katere pošiliatn po pošti — Cene nizke. — Za vsak komad prevzamem garancijo. Trgovcem duiem popust. MATEVŽ KRMELJ, Log, pošta Škofia Loka ЖШ PSE! ШШ kupite vse oblačilne predmete najceneje pri tvrdki L K. ЕСШЗШШ 1Лаг»ђаг, Hieiisa'drooa cesta 13 Eadniga Jugoslovanska knjigarna4 v £iubl|am ima svoj REDNI OBČNI ZBOR v sredo 2o. no-vembra 1030 ob treh popoldne v posvetovalnic1 Jugoslovanske tiskarne'. SPORED: f. Citanje zapisnika o zadnjem obč. zboru. 2. Citanjč revizijskega poročila. 3. Poročilo načelstva 4. Poročilo nadzorstva. 5. Odobritev računskega zaključka za upravno leto od I. julija 1920 do 30. junija 1030. 6. Volitev tretjine članov načelstva. " 7. Volitev nadzorstva. 8. Slučajnosti. Predsedstvo. NAICENEKA NABAVA GRAMOFONA! VSE PLOŠČE katere si le želite. Pridite tudi Vi k nam „TEHNIK" JOSIP BANJ Al l mmm - miklosscei/a c. 20 (Nasproti sodišča) KATALOGE POŠLJEM BREZPLAČNO! ; -ji: . .■-■ • %fr o - ■ f Vsem trgovcem in kmetom vljudno naznanjam, da sem vzel v najem bivši №afiam>v ml n kjer sc melje vsakovrstno žito. Kmetom se žito takoj zamenja za moko. Se priporočam ANTON KMET. valjčni mlin Fužine, pošta Sp. Hrušica. Telefon št 3189. Telefon št. 3180. Zahvala Vsem ki so spremili k zadnjemu počitku našega dobrega očeta Antona Noč se najlepše zahvaljujemo. - Posebna zahvala bodi izrečena pogrebnemu društvu za obilno udeležbo, kovinar, godbi za žalostinke, zastopnikom društev in vsem darovalcem cvetja in vencev. Jesenice - Fužine, 12. nov. 1930. Žalujoči ostali. pohištvo, preproge, linoleum, zavese, odeje, modroce, vložke, tkanine za pohištvo, gradi za modroce in celotne garniture (opreme) za postelje itd. — Najboljše in najcenejše pri 1€ЈЖОШ PREIS MARIBOR, Gosposka ulica 20. Cenike dobite brezplačno. Najzoneslif ejši pomočnik vsakemu poljedelcu in obrtniku je naš motor ROBOT stabilen ali prenosljiv od 3—14 HP Prostejovske tovarno strojev Wichfcrle d hovdrlk d. d. centralna zalogu v Vukovarn Zahtevajte prospekte za gospodarske stroje U/IK0V FELIKS SKRABL modna in manufakturna trgovina Maribor, Gosposka ulica 11 žalostnega srca naznanjamo, da jc naša iskreno ljubljena mati, stara mali, gospa Ivana Lampret v petek dne 14. novembra, po kratki bolezni, previdena s sv. zakramenti, v 74. letu sklenila svoje trudapolno življenje. Pogreb drage pokojnice bo v nedeljo 10. novembra 'popoldne po krščanskem nauku iz hiše žalosti, Vevče štev. 8, na farno pokopališče pri Dev. Mar. v Polju. Drago pokojnico priporočamo v molitev in blag spomin. Vevče, D. M. v Polju, 14. nov. 1030. ŽALUJOČI OSTALI. Samo 35 Dfn volneni fantovski klobuk! Samo 5 H. uri pečeno |agn|c nn ražnlu. - Plškc vedno norčija samo 7 Din — Komfortno urejene »obe samo 20 Din. Priporoča se hotel in restavracija PRI „BELEM KRANJCU". KAJFEŽ riorijanska ulica I. — Telefon 26-25 Dve solnčni sobi prazni (v eno se more postaviti štedilniki, sc od-dasta dvema osebama v Koseskega ul. 24, Kolezija Stanovanje 4 sob v sredini Ljubljane, in več manjših stanovanj, odda Društvo posestnikov, Salendrova ulica 6. Mlin ki se nahaja v mestu, zamenjam za mlin in žago na deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev. 12.879. »» POSEST" Roalltctnn pisarim đr. г o. z, LJUBLJANA Miklošičeva ccsta 4. odda v najem sledeča stanovanja: . Enosobno, kuhinja, shramba, lepo, Sp. Šiška, Din 485. — Enosobno, kuhinja, shramba, pritikline, Glince, 450 in 300 Din, — Dvosobno, kabinet, predsoba, kuhinja, shramba, pri Taboru, 800 Din. — Dvosobno, Trnovo, 500 D. - Trisobno, komfortno, Podrožnik, 1100 Din. — Trisobno, komfortno, pri Sv. Krištofu, 1200 Din. — Enosobno, zastonj proti obdelavi vrla, Trnovo. — Tri enosobna, Moste, a 350 Din. - Dvosobno, Sp. Šiška, 650 D. — Polpg lega večjo Stt-vilo drugih večjih in manjših stanovanj, sob itd. v največji izbiri; Posestvo naprodaj dobre pol ure od Domžal, j v izmeri 51 oralov, polo-| vica za obdelovanje, drugo gozdovi, drži sc vse skupaj, gozdi so deloma zaraščeni. - Skupna cena 100,000 Din. Pojasnila daje Ant. Vodopivec, Domžale. Hišo z gospodarsk, poslopjem, ugodno za gostilno in trgovino, na prometnem kraju v bližini Medvod, prodam za 190.000 Din. Naslov v upravi »Slov.« pod štev. 12.997. Parcelo za stavbišče, ob Dolenjski cesti, do 600 nr, v bližini Rakovnika ali Ga-ljevice, kupim. - Ponuditi je na: Lamprel Anton, posestnik na Muljavi 17, J pošta Krka. i Posestva, kmetije od 2 do 150 oralov proda Posredovalnica, Maribor, Sodna ulica 30. „POSEST" KeahleIon piurnl. družb« i o. 1. LJUBLJANA - PRODA:- Hišo, cnonadstropno, prenovljeno, tri dvosobna, tri enosobna stanovanja, vodovod, elektrika, 400 m5 zemljišča, 5 min. od tramvaja. 210.000 Din. - Hišo, tristanovanjsko, dve eno-sobni stanovanji, eno trisobno s parketi, elektrika, vodovod, lep vrt, Ua-mat, 165.000 Din. — HiSo, vili slično, visokopritlično, tri dvosobna stanovanja, vrt, blizu Martinove ceste, 250.000 Din. - Hiio, eno-nadstropno, 500 m'-1 vrta, dve dvosobni, eno enosobno stanovanje, Kode- J ljevo, 175.000 Din. - Vilo, novozidano, dve trisobni,i eno dvosobno stanovanje, kopalnica, 1000 m' vrta, Podrožnik, 350.000 Din. -Hišo. enonadstropno, novozidano, dve štirisobni stanovanji, 1300 m'-' vrta, Podrožnik, 285.000 Din. -Vilo, enonadstropno, štiri dvosobna stanovania, parketi, elektrika, vodovod, 600 m'-' vrta, Stožice, 220 000 Din. — Hiio, novozidano, dve dvosobni stanovanji, vrt, Stožice, 114.000 Din. — Krasno posestvo, hiša, štiri sobe, prizidana gosood. stavba, 11.000 m'-' sadnega in ze-lenjad. vrta, blizu centra, tik tramvaja, 550.000 Din. - Barako na Galjevici, soba, kuhinja, pritikline, 100 m3 vrta, 30.000 Din. -Dvonadstropno hišo, trg. lokal. 3 dvosobna, 7 eno-sobnih stanovanj, dvorišče, center, 350.000 Din. - Renomirano gostilniško Dosestvo, enonadstropna hiša, 12 stanovanjskih prostorov, velika gospodarska poslopia, prinravna tudi za večjo industrijo, 3500 m-' zemljišča, oro-metr* predmostje, 800 tisoč Din. — Hišo, visokopritlično, gostilna, 3 gostilniške sobe, velik salon, net stanovanjskih sob, 500 m3 zemHišča, pred-mesfie, 430/ЧХ) Din. - Ve* ! stavbišč, 450 -600 m', ob Korvtkovi ulici, a 70 Din. - Vilo, novozidano, pod-kleteno, tri trisobna stanovanja. 1500 m5 vrta, krasna letfa bli'" ccntra. 550.0°0 Din. — HUo, eno-1 nadstropno, gostilna, prt Bledu, pritlično 3 gostil, sobe, točilnica, veža, klet, v nadstronju 7 stanovanj, sob. velik sadni in zcle-niadni vrt, 1S0.000 Din. -4i'o, novozidano, 2 sobi, k"V>inja. pritikline, čez 1000 m- vrta, Skoftiica, 70,000 Din. Hiio, visokopritlično. nrenovlieno, 5 sob, 2 kutiinji, elektrika, vodovod Krona, 50 000 Din. — HiSo, novozidano, 4 stanovanja. nr vrta, Dev. Mar. v Pnliu, 150 tisoč Din. — HHo. eno""d-'tropno, dvorišče, štiri-sebno stanovnnje, pisarne, *ort Miklavževa in Božična darila kupite najceneje pri Joiko Španko - Kranj Velika 1 bira pletenin In vsak' vrHtn'h nogavic od najcenejših dn najtinoJMh. - Lastni lzdeikit - In prvo roko! NaJlepSe d irllo — tonla oblaku! Franc PertiČ splošno mizarstvo Rudi «Kranj A. K t RIM d.so.s., KHANJ Izde'uje nalbolJSe kekse, des rle, biakvilo, nenpo-lltanke in vnfcline. To varuu odlik.z diplomami MAJNIK IN BITENC. KRONI Prodaja koles, gramo onov plošč, Igol tor raznih posamenih doluv. Proilaja na obroke. 1 »deloven o razmhstavbnlh kljnčavničurskih del: Sto-diln'ke,ograje.okrni In razienkove. Montnžatru ismis. torautogeiiičnu vurjonje. Ilolo -olidno po nizki ceni. Franjo Po'očnlk Kranj Pralnica, ikaiMca, keni. čistilnica, barvanje oblek Franc Strniša prodaja „Jadran" čevlje КГаП' "в Vsakovrstna popravila čevljev in galoš. Stane Rebolj Šivalni stroji, modno tn galan'erijsko blago. Velika i biru klobukov. Kranj JURIJ POLLAK KRANJ, FAR0VŠKA LOKA Strojno mizerstvo za stavbe in pohištvo. Strojna izdelava za zunanje mizarje. Franc Janša konces. elektrotehnično podjeije Kranj Ženini I Nevesto! Razno poročne prstnnn tn primerna darilu zu Miklavža oenei*Dpr B. RANGUS - KRANJ nasproti tovarne Ika . Boku n z4ru Sviear. ur. Prva Iiatar. 'loluv.nH G»ren Isknn,. 1'oprnv a točno in solid. Mesarija pri „MATIČKU" nasl. F. Lieber Prodaja тевд domačih pitnnih voov. prašičev, tclei koSlrunov. Velika znloga pristnih kranjskih klobas salam, masti. Vsakovrstno preknjeno meso Postrežba točna in solidna notel . Staro PoSla" Kranj Popolnoma novo zgrajeni, moderno opremiJi»n> pro--tori centra na luirjuva, teko'a mrzla Iu t pta vod« Prvovrstna reetnvraei ia. Postrežba ločna. Telefon 58 AvtogarH/.e. — Poeta'allSče vseh avtobusnih prog. Anion mm, Kranj mesar in preka |i valee. Vsakovrstni mesni izdelki vedno ча razpolago po ugod i ceni. Postrežba točna ln solidna. I GOLOB I K UUeUBim, Puharjen ulica 3, Izdelovanje emailiranih peči. Popravilo vselt vrst pločevinastih, emajiiranih in Lucovih peči. Splošno klepar-stvo, instalacija strelovodov. Zaloga šamotne opeke.Cene konkurenčne. Restavracijo .Pod shalca' Mestni trg štev. 11 toči pristna vina: Dolenjsko belo 10 D Dalmatinsko belo 12 D Dalmatinsko črno 12 D Haloško belo 16 D jBurgundec beli 20 D Muškat Silvanec 24 D Cviček Gadova peč 16 D Dolenj. Portugalka 16 D Vsako soboto sveže domače krvavice. Abonenti se stalno sprejemajo na izborno domačo hrano. Žaganje in drva odpadek od parketov oddala v vsaki količini par na žaga lavrenčič & Ko Ljubliana. Vošniakova ul 16, za goreniskim kolodvorom. Med cvetlični t kg . . 17 D)n ajdov 1 kg ... 15 Din dobavlia v vsaki množim Mrak Valentin, čebelar v Notranjih Goricah pošta Brezovica pri Ljubljani. Premog trboveljski, šleziiski. angleški in koks dostavlja na dom »Ilirija« d. z o. z., Dunajska cesta 46, Miklošičeva cesta 6. - Telelon 28-20. 25-95._ Peč skoraj nova, in cevi, se ceno proda. V skladišču gostilne Figove. Puhasto perje čisto čohaoo po 48 Din kg, druga vrsta po 38 Din kg! čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg. Razpošiljam po poštnem povzetiu L. BROZOV1C — Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria Kočijo polpokrito, prostorno, z lahkim tečajem, najboljših oljnatih osi, se zelo poceni proda. Pojasnila: A. Sušnik, železnina, Zaloška cesta 21, Ljubljana. Sejmarji, pozor! Raznovrstne piškote dobite v medicami in slaščičarni Ivan Hlebčar — Glince-Vič, Tržaška 12. Za Miklavža! Medenjake, čedno okrašene Miklavže, parkelne itd. priporoča na debelo in drobno B. Grah, me-dičar - Ljubljana, Kolodvorska ul. 11, dvorišče. Zaradi odhoda prodam aparat za izdelovanje muholovcev z v.semi potrebščinami za njih izdelovanje. - Naslov v u -ravi pod štev. 12.949. Budilke (vekarce) po 50 Din z garancijo. Ivan Pakiž, Pred Škofijo 15, Ljubljana. Kovaški meh okrogel, na 2 cilindra, v dobrem stanju; 1 vrtalni stroj, na prodaj za 1600 Din, Zaje, Zg. Gameljne št. 43, Št. Vid nad Lj. Pletilne stroje na 18 mesečnih obrokov prodaja Tovarna strojev, Ljubljana, poštni predal št. 307. Okraske za krste nudi preprodajalcem poceni Lindič — Ljubljana, Komenskega 36. Peči na žagovino j najboljšega sistema in naj-) bolj trpežne izdeluje in razpošilja na poskušnjo brez vsakega rizika za stranko, ker plača tovor-nino tja in nazaj tvrdka Rihard Jakelj - Slovenjgradec. Peči na žaganje vseh velikosti, po najnižjimi cenah izdeluje tvrdka Ivan Zorko, Glince pri Ljubljani. Škornje po reklamni ceni dobite pri Kos, Tržaška cesta, Stan in dom. 211 zahvalnic v originalu je vsakomur na vpogled Uspeh v 4 dneh mim Spalnico za dve osebi, politirano, rabljeno, prodam. Friško-vec 8, Ljubljana. Mlatilnica na gepel, dobro ohranjena, se ceno proda. Katarina Zaletel, Stanežiče 10, Št. Vid nad Ljubljano. Tri stroje prodam Entel stroj, pletilni stroj 8 36, pletilni stroj 8/40, vsi v dobrem stanju, cena nizka. Hlede Andrej, Sp. Šiška, Mali dom, baraka VIL Pozor! Izvršujem barvanje čevljev z aparatom, po želji stranke ter jamčim za trpežnost. Čevljarstvo Fr. Zupančič, Šmartinska c. 6. Premog, drva, koks prodaja tudi na obroke ' Vinko Podobnik, Tržaška cesta št. 16. Tel. 33-13. , Bforuio io hrmo oddaja naiceneie veletrgovina žita tn moke A. VOLK. LJUBLJANA Resi jeva cesta „Smrt тцш' odpravlja žulje, bradavice, trdo kožo. Siguren učinek brez bolečin. Ne ovira pri hoji. Dobi so povsod. L A .M I C 0 drogerija BEOGRAD Kr.cz Mihajlova ulica 14 raznovrstne imam vedno v zalegi po najnižjih ccnah. Matija Andlovic Komenskega ulica št. 34. . v.••: -S*.. J -'-Л-. ■ V Izmed sodobnih književnih izdaj so Čitajte in širite »Slovenca«! oi/e PECI VELIKA ZAL OGA SAMO Ing. GUZ FL) LJUULJAN A - SISKA HiiljtiKova ul. 4 — Celovita 58 I Telefon ША i m o; priznano tako po vsebini kakor po opremi na prvem mestu Vsak zvezek stane broširan Din 45 — elegantno vezan Din 60*—. Jugoslovanska knjigarna v Liubliani. REKLHmnO ТЕКтОУЛПЈЕ Na kater1" slovensko pesem se nanaša ta slika? - Vpo iljatve je treba izročit tekom 8 dni v zaprti kuverti - Priložiti znamko po 2 Din za odgovor. — Dobitki so: svinjska gnjst, z .vi'a gnj t, «unka, tirolske in kranjske klobase, konjak, rum itd. Dsaik&fgsnis frgou пз Шаг&аг, niiliska cesta t m њ v—. £_ „ _ Z Modroce posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi naiceneje RUDOLF RADOVAN tapetnik, Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave. žime. cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva. Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Ljubliana, Stari trg št. 32. Tekstiibazar dr. z o. z. manufakturna trgovina Ljubljana, Krekov trg it. 10 Priporoča svojo veliko zalogo manufaktur-uega blaija po naiugodnejših cenah Pridobivajte novih naročnikovi Zahvala Iskrena zahvala vsem, ki ste se v tužnih dneh spomnili naše nadvse ljubljene, nepozabne stare mamice, gospe Marije Franko roS. Grundner vsem darovalcem cvetja, vsem, ki ste ji s svojim častnim spremstvom poslednjič izkazali ljubezen in spoštovanje, in vsem, ki ste ljubljeni pokojnici posvetili molitev ali kakršnokoli dobro misel. Tisočkrat Bog plačajl Ljubljana, dne 15. novembra 1930. Žalujoči ostali. 'Ai-f;i«' m. / Zahvalo Za vse dokaze iskrenega sožalja ob izgubi naše preljube matere in stare matere, gospe Morije Gruber roj. flpat se vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Prav posebno se še zahvaljujemo preČ. duhovščini, g. zdravniku dr. Korenčanu, in Mag-dalenskemu pevskemu društvu ter n poSfnine prosto enostaven način oiHfrliem ki Vain bo pripravil veselo izneuadenje. Morda ste za razna sredstva izdali že innogo denarja, dosegli pa v najboljšem slučaju le kratkotrajno zboljšanje. Zagotavljam Vas, da poznam pravi način hako slabosti Vaslb živcev odpomočl. Ta način prinese obenem tudi zboljšanje razpoloženja, veselje do življenja, moč in delazmožnost, da, pisal mi je že marsikdo, da ga je povsem prerodiL To dokazu|c|o tudi mnenia zdravnikov Stane Vas samo dopisnico. Pošljem Vam zelo poučno kniigo popolnoma zastonj. Ce Vam ni mogoče pisati takoj, si spravite ta oglas t Ernst Pasternack. Berlin, SO. MlchaelUrchplatz No 13. Qbt. 318 Veliko delo ljubezni izkažete svojim dragim rajnim, ako pošljete v njihovem imenu eno opeka za zidavo novega -Doma sv Terezije«, na čegar dovršenje čaka veliko število ubogih otrok. — Vsakdanja molitev nedolžnih otrok in mesečne svete maše za dobrotnike, bodo po Božji dobroti tudi pokojnim v tolažbo. — Na željo se pošlje ček, Doni sv. Terezije Deteta Jezusa zu zapuščene otroke Zagreb, Vrhovec 35. TRIKOTAŽA: Skoki (žabice za otroke) od Din 20'- ženske maje.....„ „ 32"- » • .....n » 32'- moške srajce.....„ „ 36'- » maje.....„ » 32- „ hlače.......„ 32- damske triko hlače 32- Ročne torbice: Kombineže Din 13—, 17—, 24—, 34 — la usnje „ 78—, 80—, 110 — trapez „ 45 — 47 —, 50— ,52 — la boks „ 68—, 72—, 75 -, 82 — damski ročni kovčegi . od Din 25"— Termos Val Din 22 — „ 3M „ 42— 11 w 52- Stritarjeva ul из Oglejte st cene v фЏађ! (Najvarnejše in najboljše naložite denar pri • II* • • v Celju registr. zadrugi z neomejeno zavezo v Celju, v novi lastni palatl na voealu Kralja Petra ceste in Vodnikove ulice Stanje hranilnih vlog nad Din 90,000.000.-. Obrestna mera najugodnejša. — Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 3000 članov posestnikov z vsem svoji«) premoženjem. — Posojila na vknjižbo, poroštvo ter zastavo pod najugodnejšimi pogoji. Vlagatelji pri Ljudski posojilnici v Celju ne plata.o nobenega rentnega davka Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisuj« službeno mesto občinskega uradnika z nastopom službe 1. januarja 1931. Pogoji- Prosilec mora biti jugoslov. državljan, vojaščine prost, ne nad 32 let star, trezen in ne-omadeževane preteklosti. — Naobrazba: Najmanj štiri razrede srednje ali meščanske šole. Prosilci, ki so službovali v drugih službah, naj predlože svoji »curiculum vitae«. Začetna plača 1200 Din mesečno, prosto stanovame z električno razsvetljavo in del kurjave. Starostno zavarovanje in davek plača občina. Napredovanje po posebni pogodbi. — Le resni prosilci naj vlože prošnje naj-kisceic do 1. dec. 1930 na podpisano županstvo Županstvo Zagorja ob Savi, dne 11. novembra 1930. Naznanilo otvoritve trgovine Podpisana vljudno naznanjam cenjenemu občinstvu v Mariboru in okolici, da sem v Mariboru, Vetrinjska ulica štev. 8, v novourejenem lokalu otvorila trgovino z iužritm in domačim sadjem in zelenjavo Jia drobno! veliko! Trgovina bo vedno opremljena s svežo zalogo vseh vrst južnega in domačega sadja od najfinejše do najcenejšo vrste, kakor tudi s sočivjem in zelenjavo. Imela bom v stalni zalogi tudi vse drugo blago, ki spada v trgovino moje vrste. Zagotavljam cenj. občinstvo, da bom z blagom postregla najsolidneje in po zmernih cenah. — Priporočam se in prosim obilnega obiska. Kos Štefanijo. Ogledala teb vrst, velikosti in oblik zrcalno 6—8 miii maiinsko 4—6 mm, portalno, leuaec alabaster itd. Spectrum d. d. LJubljana VU — Telefon 23-43 Zagreb Celovška 81 Osijek Dvokolesa motorji, šivalni stroji, otroški in igračni vozički, pnevmatika, posamezni deli. Velika izbira, najnižje cene. Prodaia na obroke. Ceniki franko. „TRIBUN A" F. B L., tovarna d vo ko les in otroških vozičkov LJUBLJANA, Karlorška cesta štev. 4. V* % 4. s v<% 'Sr. um » 1 ■ ■ 8 L PAHIS 192fa QtMUA 1*1« Naročite še (lanes 1 steklenico Z A MASAŽO že zjutraj Vas bo uspeh iznenadil 1936 PARIŠ 1914 1914 LONDON 1914 Boli Vas ali trga v kosteh - rokah - nogah členkih - plečih - zobeh bokih - žilah - glavi odpravlja bolezni takoj 1914 DOBIVA SE POVSOD 1 steklenica Din 16.- 1914 LABORATORIJ ALGA — SUŠAK 1 steklenice »ALGB« Din 77-8 steklenic »ALGE< Din 131' 14 steklenic »ALGE« Din 205' 25 steklenic »ALGE« Din 320'- KTAHCI IN STARKE V Vaših starih dneh največ trpite od bolezni revmatizma. Nadrgnite si vsaj enkrat na dan Vaše utrujene žile s preparatom ALOA. Počutili se bodete prerojeni. Občutili bodete veselje do življenja — svežost. Prehlajcnje, influence, lirlpa Sploh pri vsakem nerazpoloženju ko čutile malo vročine, nadrgnite teio s preparatom ALOA. Vročina popušča, spanje je lahko in zdravo. Občutili ." boste svežost telesa in duha. Od dobrega najboljše je le Gritzner-Adler- Kayser Šivalni str) in kolo elegantna izvedba — najboljši materijal URANIA pistalnl stroj ч 3 velikostih Novost Šivalni stroi kot damska pisalna miza Le pri Jos. Peteline, LfubPana TELEFON INTERURB. 2913 Zmerne cene. tudi na obroke Fany Patih, umetno košarstvo Radovljica-Ljubljana, Mihlošičeva cesla šl. 30 iii Izdeluje in dobavi najsolidneje in najskrbnejo izdelane garniture. — liazna stojala v priprosti in najfinejši izdelavi. Tržno torbice vseh vrst — košarice za kruh, za šivanje za papir, za igračo, tase za serviranje eciva, sadja itd. Zaloga japonskih in kitajskih preprog. Pri odjemu na debelo specijalne cene. Ш ^elezneZaboje za smeti po predpisani meri izdeluje ključavničarstvo Jos. WEIBL, Čopova ulica 10 — Kolodvorska 18. Autotakss - .Hočevar Novo mesto- KrndHa 1'clcion št. 18 VBTil tudi po 50 kg bale, vedno na razpolago. Zahtevajte vzorce in cenik! -TOVARNA VATE, Maribor, Dravska ulica 15. . GLAZBA osrečuje! če jo slišite, prav posebno pa, če se sam /. njo buvltel — Ni i treba, dajo Vaš dom brez godbe! če stopile z nami v stik in si izberete kak po ceni instrument. Zahtevajte neobvezno ponudbo in breiplatni veliki katalog! Dobavimo Vam direktno iz tovarno v Nemčiji odnosno prodajne podružnice v Mariboru. Pišite takoj na anslov : MEIMEL&HS1ROLD MARIBOR št. 102-S VJbi tn - •> !?»лЗS <_0< c li&m 3 »J E X. Л5 5 — ► за£ 2C • -» J J -E S^iS iasw i« .П ► „ d I I15' I Sj 5 3j IM CC * N „ m - ? Š i з i £ S " - "5 i° S Jj 1 8 ||| -ČS "z5 e J • i -s "So e o a ! ?§чј i Напз Dom mik: Moč treh 37 Roman iz leta 1955. Jordan je napisal odgovor in ga odposlal po pnevmatični pošti. Profesor Pistorius se je izjavil o verje*nent trajanju vejne. Štiri leta od 1914 lo 191S vt''Naša izdelava je več ko 99% mirovna fabr.'Ua-ci.ia. Vendar imamo dve posebnosti, ki prihajajo 'udi za vojno v poštev. Motorji letal. Potem naše podmor- nice, ustaljene z vrtelcem, za trgovsko prevajanje. Naša stabilizacija je boljša ko bojni čolni vojskujočih se sil.« Zopet znak pnevmatične pošte. Filipu Jor janu. Toda tokrat od drugega zastopnika. Mr. Bellhouse se je pogajal za Anglijo za takojšnjo dobavo sto lisoč motorjev. Cene industrijske zajednice. Plačljivo v zlatu. Še preden so mogli gospodje kaj odločiti o tem, je vrgla cev novo pismo. Mr. S'amford je odklonil zastavitev ameriških naravnih zakladov. Ponudil je zate znesek v nemških zadolžnicah, za dolg v Uniji, kritih z zlatom. Reinhard Isenbrand je odklonil. Za sedaj še nismo tako bogati, da bi mogli vzeli svo'e lastne dolgove nazaj. Zastavitev ali nobenega jekla!« Angleška ponudba je bila vredna razgovora. Naslednje pismo je tikalo mr. Stamforda. Prosil je brezžično za nova navodila iz Washingtona. Bo čez eno uro s'avil novo ponudbo. Angleški predlog je bil dober. Toda bil bi šc boljši, ako bi prišel po vojnem izbruhu. Potem bi stopilo 300% poviška avtomatično v veljavo. Tudi pooblastila Isenbrandova od industrijske zajednice so bila omejena. Ako se sedaj pogodijo, se zgodi po cc-nah, ki bi se v malo dneh lahko daloko nadkrilile. Cev je vrgla novo pismo v sobo. Naslovljeno nu šefa samega. :. Gospodje, v tem hipu javlja naš berlinski z,i~ stopnik: Vlade Rusije, Nemčije in Francije so sklenile brezpogojno nevtralnost. Si med seboj zagotovile varstvo. Prišlo, kakor sem slutil. Za sklenitev pogodb sledeča navodilo: Valute obeh vojskujočih se držav bodo padle. Dobavlja naj se zato le za plačilo v nemškem denariu. Ali za zastavo naravnih bogastev. Zlaio naj se jemlje previdno kot plačilo. Njegova cena se izpreminja. Ako se sklenejo kupčije pred izbruhom vojne, potem naj se za ves materijal, ki se bo dobavil po izbruhu, računa povišek industrijske zajednice. Veliko tekmovanje za izdelke našega dela se je pričelo. Slišal sem, da je levi del našega delavstva z:i Anglijo piJti samosilniku Stonardu. Skrbite, da se poučijo. Naša naloga sedaj ni uganjali politiko, ampak delati le za naše narodno gospodarstvo in zaslužiti. Poročajte mi, čim se kaj važnega pripeti. V zvezi z večjimi naročili naj se skrbi za pomnožite\ varstva in za takojšnje posvečanje tovarne. V temi kratke poletne noči se je spustil R. F. c. I z višine v trentonski gozd. še so ležale velike državne tovarne mrtve v mraku, pota in steze v kraju in še predvsem v gozdu so bila brez žive duše. Silvester Bursfeld je poznal lesovje že od svojega prejšnjega bivanja. Globoko zarezo liki jarek med starimi hrasti, kamor se jc letalo udobno usedlo, tako da je bil njegov trup celo v največji bližini nevidno skrit v zeni-ski zarezi. Kar po nepotrebnem so zgrabili staro listje, ki je ležalo tu na debelo po tleh, in z njim pokrili telo lelala. Liki dva nedolžna in običajna potnika sta korakala Silvester Bursfeld in Atma proti mestu. V svitu jutranje zarje sta šla mimo prvih hiš kraja in se bližala svojemu cilju. Prišla sta prezgodaj. Mnogo prezgodaj. zakaj ura bližnje cerkve jc pravkar šele naznanjala četrto uro zjutraj. Silvester Bursfeld jc gnrH od nepotrpežljivosti. Umiril se je šele, ko sta »dala pred dobro znano hišo v Johnson Streetu. S poželjivimi pogledi je opazoval zeleno prepletena okna poslopja. Najrajši bi bil splezal kar čez nlot in zbudil stanovalce iz spanja. Najbolje nabavite ogledala, brušena slekla in vse druge v to stroko spadajoče proizvode pri čist« domači tvrdki KRISTAL D. D. TOVARNE OGLEDAL IN BRUS. STEKLA Podružnica: Ljubljana Medvedova 38. — Telef. št. 3075 Centrala: MARIBOR Koroška 32. — Telet. št. 2132 Podružnica: Split Zriniska ti. — Telefon št. 368 Gospodarska zveza v Llubilani ima stalno nn zalogi: Deželne pridelke - iito -mlevske izdelke - špecerijsko in kolonijalnu blago - sadie - mesne izdelke -lužno sadje - semena -seno - slamo - Teiakovo olje za živino - kmetijske stroje iu orodja -umetna gnojilu - ccment - premog itd. - Zastopstvo zn prodaio kisove kisline v Dravski banovini Gospodaril I Kmetje! Obrtniki! Pravkar je prišel iz Angleške mm ■imiuiiag L, I S T E R in se Vam ponuja za hlapca! IjfStGF ^am reže krmo, mlati in melje žito, žaga drva, črpa vodo, dviga bremena, goni sploh vse gospodarske in obrtniške stroje brez prestanka vedno z enako močjo. Svoje delo opravi v naikraiSem času in nadomesti celo vrsto delavcev. V službi ic zvest, vstrajen in dela neprestano pri največjem naporu vsa| 20 leti Bolan ni nikoli, je močan, tih in prime za' vsako delo. Zadovoljuie se s 'rdim ležiščem kjerkoli in ne rabi več kot nekaj žlic bencina na uro za delo, ki gu opravi jako močan konj. Lc enkrat ga je treba kup.ti, potem je Vaš, dela Vam skoraj zastoni in se Vam tisočkrat izplača. LfSi6Г'ШО(ОГ 'a najcenejša delovna moč je vedno * пј razpolago i upolago pri tvrdki Franc Slu pa ielemlru In »loga pot|adcl sktih stro|n v L ubijani, Gusposvetska c.1 M* 1 I ^/г^цц-шгцџ^и-ц. *" 1»' 'II * r i * i ' 'l** ^ ' " " **-*• \ TRETORN ki ——— TRETORN rialošeinCevtilzasneg kupujejo vsi, ki cenijo svoj de-n:ir in varujejo svoje 7, d r h v j e. Kupite tudi Vi še danes znamko тпвдвн ш fc napboiišii. MVamjezetnano da kupite blago za zimske snkne, črn in moder kam ga m m športni ševiiot na; ugodneje v nov trgovini штмшвшшве* ERZGLRS Dne 29. nov. dopoldne ob 9 se bo vršila v Sevnici prostov. dražbo, posestva pod vi it. 538, k. o. Sevnica (hiša in njiva). - Izklicna cena je 40.0C0 Din. Varščina v znesku 5C00 Din se mora takoj založiti, ostala kupnina v času enega meseca po dražbi. Daljnji poboji r.o razvidu! pri okr. sodišču v Sevnici. - Posestvo le^i tik ob železnici, ki bo prej ali slej najbr, morala odkuniti p.osestvo — ali celo — ali večji del. — Prav tam bo drugi ti' proge Zagreb— Zidani most in priključitev nove proge Št. ЛаП7—Sevnicn. Liubtrana, Mestni trg št 22. Nikar se ne bojte smehljaja! Nobeno umetno sredstvo ne more skrivati pri smeh« ljaju nepopolnih zob. Erasmio Savon Dentifrice napravi ia ohranjuje Vaše zobe tako ne-izrečno bele, da se Vam nikdar ni treba bati svojega lastnega smehljaja. Redna uporaba Erasmit Savon Dentifrice varuje lepoto Vaših zob, jih ohranjuje čiste in bleščeče-bele ter osvežuje Vaša usta z dobro-dičečo peno. Erasmic Savon Dentifrice Ekspertna hiss Aleksandrova 19 ff MARIBOR tf* t.\ нји /v t oniada .MICHKL' zdravilo za lase, ki ustavi izpadanje in si-venie 'as< odstrani prhljaj, srbenje, krastice in lišaje Povrne -s.,n požene nove naravne jase, ozdravi lasno tkivo in ,Žerm'. Posilj « po povzetju za vse banovine Depot za Jugoslavijo ,, MIC H EL" Kosih i ska št. 1. Beograd, i'rodaja I ngleška drogerijn. Knez Miha jlova ilil. Tel. 27-95 in lekarna Belini Knez Mihajlova t. Beograd. Dozo veljajo Din 115'—, 150'—, 185 — in 290'— Doze so pripravljene, kolikor ie večja, toliko je močnejša; kakor ima kdo obolelo lasno tkivo in з2епп-~. Kdor uporabi dozo za Din 290 — a ga sluča no nebi popolnoma zadovoljila, dobi v depotu isto količino zastonj. Poštnina na Vaše stroške. Navodila za uporabo so v vsakem paketu tiskana. 1'roilaja za Slovenijo: Drogerijn Gregorič Ljubljana, Prešernova ul. 5 Spodirešta erska ljudska posojilnica Registrovana zadruga z neomeieno zavezo v Mariboru Generalne zastopstvu »ALPEKO« TRG INDIJSKI. DRUŠTVO, Ljubljana. Masar.vknva 23 Sprejema vloge na hranilne kniižice in tekoči račun ter jih obrestuje po na,vi;; obrestni meri. Daje posojila na hipoteke, poroštvo, zastave itd. - Izvršuie vse v denarno stroko spadaioče posle JUGOSLOV. ELEKTRIČNA D. D. BROWN B OVERI PODRUŽNICA LJUBLJANA .zvrSuje električne naprave ter vsa v to stroko spadajoča popravila Opozaramo na .Mali oglasnih* v našem dnevniku. - Poslužujte se qa ob vsaki priliki Zadružna Gospodarska bstnl&a a. d, V Ljubljani (Miklošičeva cesta iO) BRZOJAVNI NASLOV: GOSPOEANKA. TELEFON STEV. 2057, 2470. 2979, Vloge nad Din 480,000.000-— Kapital in rezerve nad Din 16,000.000-- Spreiema VLOGE, daje POSOJILA otvarja KREDITE, eskomptira MENICE. — Naka-7jla __ Akreditivi. — Predujmi na etekte. Zu Jugoslovansko tiskarno » Ljublinm: Karel Cot, PODRUŽNICE. BLED NOVI SAD KRANJ SlBENIK MARIBOR KOČEVJE CELJE SOMBOR DJAKuVO SPLIT Izvršire vse bančne posle na ku*anftne!e. IIII HHMiliHHII III IIHII IIHHf ■IIMIIIIIIIIM—1111ИШ11 ГГ~У1ГВ1Г1 Г 1111 il Izdajalci]. l»ou Kakonc Kupuie in prodaja VALUTE, CEKE, DE-VIZE. VREDNOSTNE PAPIRJE. Sales -deposits. ~ Borzna naročila -- Prodaja srečk Urednik, brane Kremžar.