- 121  -
0
Kako se kolere ogibati, in kako ta-krat živeti, de bo prav.
Kolera se od dne do dne bolj razširja in se že tudi v slovenske kraje pomikuje. Treba je tedej, de se te ptuje gostinje, ki nas je že enkrat obiskala, zdej ko vdrugič pride, ne vstrašimo. De se je pa ne vstrašimo , je treba, de nas pazljive najde, ne pa de nas nemarne zaleže.
Kolera je kuga, in po kužni šegi se je pritepla k nam iz Azije; zato se aziatska kolera imenuje v razloček tiste kolere, ktera je, dokler svet stoji, tudi pri nas domača in se vsako leto poleti semtertje prikaže.
Aziatska kolera pa je čudna bolezin; dostikrat se očitno kaže, de jo zdravi človek od bolniga naleze, — večidel pa ni tako, in skušnje kažejo, de duhovni, zdravniki in strežniki bolnikov, ki so imeli vedno z bolniki opraviti, je niso nalezli. Ta poter-jena skušnja nam zamore biti močna tolažba, se kolere ne preveč bati.
Ko se je na Dunaj i letaš kolera zopet prikazala, je oznanila zdravniška komisija poglavitne vodila: kako se je ob času kolere ravnati; — ta poduk je unidan poslovenil „Pravi Slovenec", po kterim ga večidel tudi svojim bravcam na znanje damo ter prosimo, de bi ga bravci krog in krog razglasili. Takole se glasi prav po domače :
Kolera se je, desiravno ne sploh, vunder tu in tam začela pokazovati. Čeravno se mora ta pričetek žalostna prikazen imenovati, je vunder velika tolažba v tem, de je z veliko previdnostjo vunder večidel mogoče, se hudih nasledkov te bolezni obvarovati.
Kolera namreč ima lastnost, de se začne ekorej vselej s tem, de začne človeka po malim na drisko gnati. To gnanje na mehko terpi dostikrat več dni. Bolehni človek se pri tem, razun de se enmalo slabejiga čuti, navadno dobro ima, jed mu diši in svoje dela opravlja. Naglama pa gnanje na drisko, ktera se dostikrat še ne porajta ne, hujši postane, dostikrat brez posebniga vzroka, dostikrat pa zavoljo jedil, prehlajenja, dušnih pregibov, strahu, jeze ali žalosti, posebno pa po vžitji pijač in zdravil, ktere kri raz grejejo, postavim po vžitji zavretiga, kuhaniga vina, černiga kafe-ta, ruma, žganja, popra, sladke skorje ali cimeta, Hof-manovih kapljic i. t. d., in driska se preverže v pravo kolero, ktera potem bolnika v nekterih urah v narveči smertno nevarnost pripravi, kteri ga dostikrat nar ime-nitniši pomoč zdravnikova ne more oteti.
Skušnja je na Dunaji tudi pokazala, de se je kolera večidel iz prejšnje zanemarjene ali slabo ozdravljane driske začela.
Posebno pride tedaj na to, to o začetku malo porajtano drisko ustaviti, ktero se mora o začenjanju ali že v popolnim nastopu kakor pervi začetek kolere misliti. Tako je mogoče vbraniti, de se bolezin do vikši in življenju nevarne stopnje ne razsnuje. Gotovo je pa, de zdravniška umetnost večidel to drisko ustaviti, in torej koleri o njenim pervim začetku v okom priti zamore.
Iz tega se dajo naslednji imenitni in tudi tolažijoči uki za vse kraje posneti, kterih še kolera ni dosegla.
1.  Odslej ne nobene driske v nem ar p u sati.
2.  Zoper njo, ko se začenja, nikakor ne tako imenovanih domačih zdravil se posluževati, nar-menj pa tacih, ktere kri razgrejejo, kakoršne smo zgorej imenovali.
/ 3. Koj, ko začne driska opominjati, se v posteljo vleči in se vsake jedi, razun lahke goveje žu-pe, in vsake pijače, razun vode, zderžati.
4.  Brez odloga po zdravnika poslati, kerr zamore samo on po razmeri posebnih okoljnost in životne postave primerno pomoč dati.
5.  Nobenih očitno hvaljenih ali na prodaj ponu-janih zdravil zoper kolero ne vpotrebovati, kterih mnoge so se doslej bolj škodljive kakor koristne skazale. Odsvetjajo se tedaj ojstro vse take zdravila. *)
6.  Zmerno jesti in piti je vselej, posebno pa o kužnih boleznih, priporočiti.
Slabo in dostikrat škodljivo pa je , svoje navadno življenje naglo premeniti in druge jedi in pijače vživati, kakor jih je kdo vajen. Ostani tedaj vsak pri svoji navadi Lse ve de, če nisi razujzdano živel) in ne boji se prihodnje ali že nastane bolezni. Sploh se je varovati vsake terde, premastne jedi, slabiga polsprideniga mesa, spridenih nasoljenih rib, gob, slabo zamešeniga kruha kmalo po peki, nezreliga kisliga sadja, po kterlm rada merzlica ali driska pritisne. Posebno škodljivo je želodec preopasti, zlasti na večer.
7.   Prehlajenja, posebno razgretiga života, se je skerbno varovati. Zavoljo tega je treba, se po potrebi letniga časa oblačiti in noge vedno na gorkim imeti. Pa nikar ne preveč gor ko se oblačiti , ker se tako človeka preveč spoti in ravno zavoljo tega prav lahko prehladi.
8.  Zmerno vživanje čistiga zraka pod milim nebam, životne, moči primerjene in človeka ne preveč oslabijoče dela ohranijo život pri moči in obvarjejo kolere kakor sploh vsake bolezni. Zdravi ljudje, kteri imajo svoje dela
*) Če clo ni mogoče, kakiga zdravnika v roke dobiti, de je človek popolnama zapušen zdravnikove pomoči, je treba, de Jjudje za kakošiio pametno pomoč sumi vedo, in od te borna drugo pot govorili.                                       Vredništvo,
navadno v hiši, se morajo tedaj vsaltf dan kaj časa pod milim nebam sprehajati in sčasama tudi bolj osorniga vremena privaditi. Slabotni, hiravi ljudje pa nej prosti zrak s previdnostjo vživajo; posebno se imajo osorniga, mokrima in merzliga vremena varovati.
9.   Spanje je za ohranjenje in ponovljenje moči potrebno, in nič ne stori človeka k bolezni bolj nagnjenima, kakor noči, ki jih prečuje. Pojdi tedaj vsak večer zgodej v posteljo in varuj se ponočniga rojenja in vsi-garazujzdanja, ktero človeka oslabi inbolehniga dela.
10.  Zmerno vživanje žganih pijač se zamore samo temu pripustiti, ki jih je vajen. Nič pa ni o koleri nevarnišiga, kakor pijanost, in skušnja je pokazala, de je kolera ljudi, ki so bili pijančevanju vdani, v pijanosti naglama napadla in v malih urah skorej vse pomorila.
11.  S tis želodeam človeka bolezni rajši napadejo; nasvetje se tedaj, zjutraj kaj gorkiga  v-se vzeti.
12.  Silno veliko je v vsaki kugi posebno pa o koleri na snažnosti ležeče. Iz skušnje se ve, de nobena bolezin tak6 zlo, kakor kolera, za nesnažnostjo ne gre. Posebno škodljive so v tem ožiru z ljudmi napolnjene in slabo prezračene fpreluftane) prebivališa; zavoljo tega je dobro, ob času kolere v prenapolnjene prebivališa menj prebivavcov djati, ali pa če je mogoče, tako natlačene gostače čisto preseliti. Zlasti pri ubožnih ljudeh nej gosposke na to gledajo.
Slaba studenčina, zanemarjeno trebljenje gnojniš, slabi odtoki nesnažnosti, opušeno čejenje sekretov ne delajo samo poti koleri, ampak ji še zlo zlo pomagajo v njenim razširjanji.
13.  Prebivališa se nar pravniši prezrakujejo,če se okna odpro in brinov les na železni lopati s pla-menam vžge. Tako se sprideni zrak narberžeje iz sta-nic prežene.
14.  Dušni pokoj je narposebniši in nar gotovši angelj varh vsih ljudi zoper vse bolezni. Varuj se tedaj vsak jeze, hudovanja, tarnanja in strahu. Kteri se bolezni silno boje, nej se vsiga varjejo, kar bi jim bolezin naključiti utegnilo. To se jim resno nasvetje. Pa še bolj se bodo varovali, če svoj prevelik strah in bo-ječost s prepričanjem ob moč denejo, de je ložeje mogoče, z natanjčnim spolnovanjem imenovanih vodil in s pravnim življenjem bolezni oditi, kakor če se v nepre-nehanim strahu živi, po vsih zoperbolezinskih pomočkih roke stegajo, nenavadno strahama živi in v zapertim spridenim zraku prebiva.
V sklepu nej je ša v tolažbo povedano, de kolera, kakor skušnja uči, bolj in bolj svojo moč in nevarnost zgubuje, kolikor bolj se v zmerno tople kraje pomika, in de se ta, v našim podnebji ptuja bolezin lahko odverne in odpravi, če je življenje zmerno in pametno in če se zdravniška pomoč ne zamuja.
—   122   —