p? n
KOPER — 1. NOVEMBRA 1957
iiiiii^s
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
LETO VI. — STEV. 44
Izhaja vsak petek. Izdaja Casopisno-založniško podjetje »Primorski tisk« v Kopru. Naslov uredništva in uprave: Koper, Kidričeva 26, tel. 170 Posamezni izvod 10 din. Celoletna naročnina 500 din, polletna 250 din, četrtletna "30 din. Za inozemstvo znaša letna naročnina 1*00 din ali S,5 ara. dolarja. Bančni račun 65-KB-1-181. Prilogo »Uradni vestnih okraja Koper« prejemajo naročniki brezplačno. Rokopisov ne vračamo.
PRED 40-LETNICO OKTOBRSKE REVOLUCIJE
Tudi delovni ljudje jugoslovanskih dežel imajo dovolj vzroka za to, da po svoje, vsekakor pa na moč toplo proslavijo štiride-setlctnico ene najpomembnejših prelomnic v zgodovini človeštva, štiridesetletnico velike Oktobrske revolucije.
Izkušnje, ki jih je namreč Komunistična partija Jugoslavije črpala iz Oktobrske revolucije, so tako dragocene, da našo ljudsko revolucijo, povezano z narodnoosvobodilno borbo, po pravici lahko štejemo za nadaljevanje smeri, ki jo je z Oktobrsko revolucijo njen genialni tvorec Lenin nakazal prav vsem zatiranim narodom sveta.
Razen neposrednih vplivov same Oktobrske revolucije na boj in končno zmago našega delavskega razreda nad poprejšnjimi izkoriščevalci pa so bile za našo graditev pristnih socialističnih odnosov še posebej dragocene izkušnje, ki si jih je naše jugoslovansko delavsko gibanje osvojilo iz pooktobrskega obdobja Sovjetske zveze, pri čemer je naše partijsko vodstvo v duhu nepo-tvorjenega učenja Marksa, En-gelsa in Lenina seveda odbiralo samo tisto, kar je bilo za naše
kušenj velike Oktobrske revolucije.
Ta zavest bo ob prazniku 40-letnice Oktobrske revolucije vsem našim delovnim ljudem, zlasti pa Zvezi komunistov Jugoslavije in med njimi najzaslužnejšemu nadaljevalcu zmagovite Leninove misli, tovarišu Titu, najlepše ve-zilo in močna spodbuda za to, da bi v dobrobit vseh jugoslovanskih narodov započeto veliko »stvar izvedli do kraja«.
Predsednik Tito obolel
Predsednik republike Josip Broz-Tito je iznenada dobil ponovni napad akutne lumbo-ishi-algije. Zategadelj v prihodnjih mesecih ne bo mogel potovati v tujino. Tako se je moral odreči tudi dogovorjenim obiskom nekaterih azijskih dežel.
»Govoriti o rezultatih, ki smo jih dosegli v našem okraju na teh volitvah, se pravi pravzaprav govoriti o našem dveletnem delu, o sistematičnih naporih naših političnih in oblastvenih organizacij v razvijanju komunalnega sistema, delavskega in družbenega upravljanja, v razvijanju socialističnih odnosov na vasi, in končno — pomeni govoriti o ponovno manifestiram odločni privrženosti naših ljudi socialistični graditvi. Doseženi rezultati so tako rekoč obresti od kapitala, ki smo ga vztrajno nalagali dve leti, ko smo si sistematično prizadevali doseči čim širše udejstvovanje naših množic na slehernem področju družbene dejavnosti.	>
Državljani so z glasovanjem odobrili dosedanje delo in se izrekli za listo, o čemer smo govorili za v bodoče. Izkazano zaupanje nam nalaga nove obveznosti in naj nam bo spodbuda za izvajanje bodočih nalog ter dosledno odstranjevanje napak, ki so nam jih naši volivci nakazali.
Razširitev pristojnosti komun, uvedba novega sistema delitve narodnega dohoka, posebno pa skrb za povečanje kmetijske proizvodnje na osnovi razvijanja socialističnih odnosov na vasi — so velike naloge, pred katerimi so novi občinski ljudski odbori. Na volitvah pokazana zavest in enotnost naših delovnih ljudi nam bo močna podpora, da bomo te naloge lahko tudi izpeljali.
Končno se v imenu okrajnih političnih forumov zahvaljujem volivcem za. izraženo enotnost in zaupanje našemu delu; iskrena hvala tudi političnim delavcem in prisrčne čestitke vsem novoizvoljenim odbornikom z željo — naprej k še večjim uspehom!«
(Izjava predsednika Okrajnega odbora 5ZDI. Koper. Alberta Jakopiča-Kajtimira ob koncu volitev v nove občinske ljudske odbore)
VOLIVCI SO POTRDILI SVOJO PRIVRŽENOST SOCIALIZMU
Volili smo zbore proizvajalcev: industrijska skupina 94,6 °!o, kmetijci pa 97,2 u/o!
posebne jugoslovanske razmere uporabno in ustrezno.
Leninov duh in duh Oktobra je vodil naše ljudske množice v oboroženem boju za boljšo in pravičnejšo bodočnost, in ta duh se pri nas izraža tudi danes v smelem iskanju novih poti. pri graditvi socialistične demokracije, uveljavljanju družbenega in delavskega upravljanja v naši državi, utrjevanju enakopravnega sodelovanja socialističnih sil vseh dežel sveta in enakopravnih meddržavnih odnosov v borbi za svetovni mir.
Že Lenin je ocenil zgodovinski pomen Oktobrske revolucije tako, da je bila to prva, ne pa dokončna zmaga. On tudi ugotavlja, da so oni »to stvar začeli, kdaj, v kasnem času in katerega naroda proletarci bodo to stvar izvedli do kraja«, pa ni bistveno vprašanje.
Zgodovina bo zatrdno potrdila, da je jugoslovansko delovno ljudstvo to Leninovo napoved izpolnjevalo častno, saj je z izgradnjo socialističnih odnosov v lastni deželi, posebej pa še z uspešnim vnašanjem pristnih socialističnih prvin v mednarodne odnošaje v mnogočem samo še obogatilo svetovno zakladnico iz-
Na splošnih volitvah odbornikov občinskih zborov proizvajalcev v skupini industrije, trgovine in obrti, ki so bile v. soboto, je v koprskem okraju od 13,112 volilnih upravičencev glasovalo 17.137, to je 94,6°/o. Izvoljeni so bili:
V	občinski zbor proizvajalcev v Kopru: Franc Pečar, Viktor Grča, Jože Jarkovič, Matko Jeras, Vid Stravs, Silva Plotnicky, Danilo Petrinja, Viktor Roprct, Viktor Žerjal, Mario San-tin, Branko Jerkič, Marcel Rožanc, Izidor Loredan, ing. Franc Tratnik, Rudi Tavš, Oorko Volk. Ivan Dodič, Janez Hribar, Viktor Juri, Jože Berg-man, Jože Kocjančič in Franjo Koc-jančič. (Volilna udeležba 93 °/o).
V	občinski zbor proizvajalcev v Izoli: Ivan Trampuž, Teodor Cok, Mihael IColenc, Slava Loganes, Franc Kranjc, Marjan Mlelcuš, Maksimilijan Šiško, Kristina Jakomin. Milica Božeglav, Franc šolar, Jože Božič, Viktor Pahor, Danilo Gostinčič, Emil Zlobec, Jože Fttrlan, Franc Branko-vič in Franjo Mihna. (Volilna udeležba 95,9 °/o.)
V	občinski zbor proizvajalcev v Piranu; Boris Snuderl, Anton Sturm, Leopold Bole, Mirko Gorjup. Josip Toič, Marjan Stanič, Majda Goljev-šček, Plinio Tomasin, Klavdij Vuk, Florijan Kleva, Danilo Flisek, Anton Martinčič, Emil Vončina. Milan Vo-zelj, Albin Pečenko, Franc Bratož, Mirko Blokar, Jože Prodan, Lovro Vergolin in Anka Podržaj. (Volilna udeležba 90,7 «/O
V	občinski zbor proizvajalcev v Hr-peljah: Zvonka Tul. Ciril Rapotec, Vilma Metlika, Dorotej Margon, Vinko Zigante, Stanko Lukančič, Peter Cebohin in Franc Kastelic. (Volilna udeležba 91,4 %,)
V	občinski zbor proizvajalcev v Divači: Ludvik Prelc, Rado Meden, Stane Bro\vinsky, Justin Maver, Jože Trampuž, Alojz Zalar. Bogomir Svetina, Franc Brezec, Alojz Cuk in Stane Lavrenčič. (Volilna udeležba 92,9 »/o.)
V	občinski zbor proizvajalcev v Sežani: Vilko Ziberna, Ililarija Fabjan, Radoslav Dolgan, Marija Brezovec, Jože Vodeb, Jože Šajn, Jože Leban,
PLENUM CK KP SOVJETSKE ZVEZE
V ponedeljek se je začel v Moskvi plenum CK sovjetske Partije, K prvemu delu zasedanja so povabili tudi glavne urednike moskovskih dnevnikov. Čeprav dnevni red ni znan, menijo, da je bil plenum sklican v zvezi z razrešitvijo maršala Zukova kot sovjetskega obrambnega ministra.
Jože Trebeč, Jože Zavadlav, Miro Škrlj, Roman Pirjevec, Franc Pirje-vec, Vladimir Fakin, Avgust Kodrič, Josip Tavčar, Silva Kodcrmac in Franc Rodica (Volilna udeležba 95,8 %.)
V	občinski zbor . proizvajalcev v Postojni: Adolf Gerželj, Anton Mi-klavčič, Irena Bcnčina, Franc Cuk-ljar, Jože Rutar, Ludvik Dužnik, Anton Cehovin, Anton Poljšak, ing. Jože Dernovšek, Janko Požar. Janez Znidaršič, Alojz Turk, Alojz Sajevic, Milan Mislcj, Slavko Humar in Milka Sajevic. (Volilna udeležba 95.3 'la.)
V	občinski zbor proizvajalcev v Pivki: Aleksander žužek, Ivan Kruh, Ivan Krnel, Milka Cepirlo, Ivan Vo-dopiv.ee, Karolina Prelc, Jože Bitenc, Oliviero Cantarutti, Franc Marinčič, Rudolf Završnik, Franc Vaclnjal in Srečko Berčič. (Volilna udeležba 95,3"/o.)
V	občinski zbor proizvajalcev Ilirska Bistrica: Franc Stegnar, ing. Jože Lenič, Jadran Tomšič, Adolf Mi-lostnik, Franc Kirn, Franc Kocjančič. Franc Derenčin, Alojz štefančič, Anton Bubnič, Jože Šajn. Josip Dolgan, Josip Veselic, Miro Znidaršič, Danica Bubnič, Jernej Kranjc in Stojan Li-čan.
.Na splošnih volitvah odbornikov občinskih zborov proizvajalcev v sku-
pini kmetijstva, ki so bile v nedeljo, je v koprskem okraju od 17.994 volilnih upravičencev glasovalo 17.473, to je 97,2%. Izvoljeni so bili:
V	občini Divača: Ludvik Prunk, Jožef Pavlovič in Franc Vidmar.
V	občini Hrpelje: Zmago Mihalie. Franc Grzetič, Ivan Matevlič, Jožef Cepin, Jožef J^iriševič, Zorko Sluga, Danilo Gvardijančič, Anton Lever, Mirko Ilijaš in Branko Butinar.
V	občini Ilirska Bistrica: Nada Slavec, Janko Stadler, Ciril Lovec in Franc Batista.	v
V	občini Izola: Ludvik Vitez, Atli Korenika, Jože Delošto in Slavko Stubelj.
V	občini Koper: Bruno Sabadin, Frane Benčič, Jordan Krmac, Ivan Buzečan, Danijel Sik, Egidij Apolo-nio, Dušan Bordon, Rafael Beržan in Peter Pucer.
V	občini Piran: Jožef Pribac, Jurij Domio in Franc Čopi.
V	občini Pivka: Ivan Celhar, Franc Smrdclj, Andrej Smrdelj Avguštin Šajn, Jožef Požar in Anton Hreščak.
V	občini Postojna: Edi Boštjančič, Edo Turk, Anton Požar, Janko Sim-čič in Viktor Bizjak.
V	občini Sežana: Anton Ozbič. Franc Stubelj, Jakob Suc in Miloš Grča.
V okrajnem volilnem štabu minulo nedeljo zvečer po objavi končnih volilnih rezultatov, ki so postavili koprski okraj po volilni udeležbi na prvo mesto v Sloveniji. Okrajni in občinski funkcionarji že razpravljajo o bodočih n.Mcgab.
OK ŠTIRIDESETI OBLETNICI REVOLUCIONARNEGA LETA V RUSIJI
rP iS W ff! S
Ugodni sadovi obiska
Edvarda Kardelja v Grčiji
Po večdnevnem obisku v Grčiji se je v začetku tedna vrnil v Beograd podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj. Ob prihodu je dal za Radio Beograd izjavo, v kateri je predvsem poudaril prisrčen sprejem, ki ga je bil deležen v Grčiji. Glede razgovorov je zatrdil, da so bili prežeti z duhom medsebojnega razumevanja in pripravljenosti na sodelovanje. Jugoslovanski in grški državniki pa niso samo potrdili koristnost dosedanjih stikov za obe državi ter za mir v tem delu sveta, temveč so se pogovorili tudi o nadaljnjih oblikah sodelovanja. Med drugim se bo v najkrajšem času sestala mešana komisija, ki bo proučila sadove dosedanjega sodelovanja in predlagala ukrepe za njegovo nadaljnje pospeševanje na raznih področjih.
Nova ruska pobuda za razorožitev
Sovjetski delegat v OZN Gro-miko je poslal vsem članicam OZN pismo, v katerem predlaga Sovjetska zveza, naj bi razpustili sedanjo razorožitveno komisijo in njen ožji odbor ter ustanovili stalno razorožitveno komisijo. V te*j komisiji naj bi bile zastopane vse članice OZN. Gro-miko je svoj predlog o razpustitvi razorožitvene komisije podprl z nekaterimi očitnimi dejstvi, od katerih je zlasti važno, da razorožitev ni samo stvar petih velesil, ampak je to svetovni problem, za katerega rešitev je v
enaki meri zainteresirano vse človeštvo. Zahodne države so ta sovjetski predlog sprejele zelo hladno in je malo verjetnosti, da bi obveljal. Čeprav je za tako konstruktiven predlog res težko najti kakšne »protidokaze«, pa na Zahodu že poskušajo najti neke nove, »boljše« predloge,
Razprava o položaju na sirskih mejah
Na zasedanju Glavne skupščine OZN se nadaljuje razprava o sirski pritožbi, da jo ogroža Turčija. Sirijo je podprla Sovjetska zveza in arabske države, medtem ko Turčija, ZDA in še nekatere zahodne države vztrajno trdijo, da je politika Turčije do Sirije povsem korektna.
V	razpravi je govoril tudi član jugoslovanske delegacije na zasedanju OZN Jože Brilej, ki je dejal, da je potrebno spoštovati pravice Sirije in drugih arabskih držav do neodvisnosti in svobode ter obsoditi kakršno koli vmešavanje v notranje zadeve arabskih držav.
Priprave za obletnico Oktobrske revolucije
Centralni komite sovjetske komunistične partije je poslal vabila vsem komunističnim partijam, naj pošljejo svoje delegacije na proslavo 40-letnice velike Oktobrske revolucije. Ob tej priložnosti bodo v Moskvi pomembne svečanosti.
V	nekaterih državah so že objavili sestav delegacij. Tako bosta poljsko delegacijo vodila Go-mulka in Cyrankiewicz, bolgarsko Žikov, albansko pa I-Iodža.
Prejšnji teden je bilo v Kopru posvetovanje, ki ga je sklicala Zadružna poslovna zveza. Tega posvetovanja so se udeležili člani Združenja podjetij prehranske industrije LRS, člani Društva inženirjev in tehnikov LRS. zastopniki Tajništva za gospodarstvo pri OLO Koper, dalje predstavniki prehranske industrije koprskega okraja ter zastopniki Zadružnih poslovnih zvez iz Sežane in Ilirske Bistrice.
Glavna tema posvetovanja so bile investicije za prehransko industrijo v zvezi z nenehno rastor čo proizvodnjo kmetijskih pridelkov. Znano je, da pri nas iz leta v leto naraščajo tržni viški in jih trgovinska mreža ne zmore oddati na domača in tuja tržišča v svežem stanju. Tako nam gre veliko tržnih viškov v kvar.
Naša podjetja, ki predelujejo svežo zelenjavo, vrtnine in sadje, pa že danes ne morejo biti kos tej nalogi, ker so nezadostno opremljena. Treba je že sedaj
Ureja uredniški odbor — Glavr' urednik Stane Skrabar — Odgovorni urednik Rastko Eradaškja — Za tisk odgovarja Franc Zdešar
misilti na izpopolnitev obstoječih obratov in na ustanovitev novih, ko bo v prihodnjih letih tržnih viškov še več.
Sklenili so, da bo vsak obrat napravil do 10. novembra perspektivni plan razvoja, zatem pa bo strokovni odbor sprejel ustrezne sklepe, kako in v kakšni smeri naj se posamezna podjetja razvijajo.
Nadalje so. razpravljali tudi o obliki povezave med proizvajalci in obrati, o garantirani!! cenah in količinah, kakor tudi o riziku, ki bi ga sprejeli tako proizvajalci kot obrati prehranske industrije pri realizaciji proizvodnje. RZ
1. novembra 1917 je začasna vlada Korenskega odpoklicala s fronte svoje čete, predvsem tiste, ki so jih sestavljali kozaki, z namenom, da bi vlada izvedla napad na dvorec Smolni, kjer je bil štab boljševikov. Dva dni kasneje je vojaško-revolucionarni odbor poslal svoje komisarje v vse vojaške pnote v Petrogradu z nalogo, da pripravijo upor. Le-ta naj bi se začel na križarkah »Aurora« in »Zarja svobode«. V podjetjih se je začela oboroževati rdeča garda, mornarji v Kron-štatu pa so čakali poziv na začetek revolucije. Dne 5. novembra 1917 so v Petrograd prispeli delegati za Drugi kongres sovjetov, ki naj bi bil 7. novembra. Naslednjega dne je v zgodnjih jutranjih urah Kercnski izdal ukaz o zavzetju boljševiške tiskarne in o prepovedi izhajanja boljševiške-ga časopisa »Delavska pot«. Tega ukaza pa ni bilo moč izvesti, ker je kljub prepovedi časopis »Delavska pot« izšel ob 11. uri s pozivom na strmoglavljenje Začasne vlade. Šestega novembra zvečer je vstopil v dvorec Smolni Lenin in prevzel neposredno vodstvo vstaje. Takrat je sporočil članom Centralnega komiteja: »... položaj je nadvse kritičen ... Za vsako ceno je potrebno še nocoj aretirati člane vlade ... Pod nobenim pogojem ne smemo pustiti oblasti v rokah Korenskega in njegovih sodelavcev dalj kot do 25. oktobra (to je do 7. novembra po novem koledarju). Zamuda pomeni smrt!«
7. novembra zjutraj so rdeča garda in revolucionarne čete zavzele kolodvor, pošto, ministrstva, državno banko, mostove čez reko Nevo, Zimski dvorec, kjer je bil sedež Začasne vlade, pa so obkolili. Korenski, preoblečen v žensko, je zbežal iz dvorca. Okrog desete ure dopoldne je vojaško-revolucionarni odbor pri Petro-grajskem sovjetu delavskih in vojaških odposlancev izdal proglas z naslovom »Državljani Rusije«, v katerem med drugim piše:
»Začasna vlada je strmoglav-Ijena. Državna oblast je prišla v roke vojaško-revolucionarnega odbora, ki je organ Petrograj-skega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Ta odbor r.a-čeluje petrograjskemu proleta-riatu in garniziji.
Stvar, za katero se je bojevalo ljudstvo: takojšnja uveljavitev predloga o demokratičnem miru, odprava veleposestniške zemljiške lastnine, nadzor delavcev nad
proizvodnjo, sestava sovjetske vlade — postaja resnica!
Naj živi revolucija delavcev, vojakov in kmetov!«
Ob 14. uri tistega dne se je začela seja Petrograjskega sovjeta delavskih in vojaških odposlancev. Vojaško-revolucionarni odbor je poročal o zmagi revolucije. Lenin je takrat spregovoril z besedami, ki so zgodovinskega pomena:
»Tovariši! Delavska in kmečka revolucija, ki so jo boljševiki predvidevali, je zaključena,« Udeleženci te seje so sprejeli med drugim tudi Leninovo resolucijo in odobrili upravičenost vstaje. Okrog 22. ure se je začel II. Vse-ruski kongres sovjetov. Kongres je zasedal v dvorcu Smolni. Med 649 delegati je bilo 390 boljševikov. Zastopanih je tudi bilo 318 pokrajinskih sovjetov. Med ognjevito razpravo so revolucionarne enote z naskokom zavzele Zimski dvorec in v njem aretirale večino ministrov Začasne vlade. V tej vstaji je sodelovala tudi križarka »Aurora«, ki je z grmenjem svojih topov oznanjala začetek nove dobe — začetek dobe socialistične revolucije. Menj-ševiki, desničarski eserovci in
NAŠ ZUNANJEPOLITIČNI KOMENTAR
Sedanja francoska vladna kriza je najdaljša po drugi svetovni vojni, že peti teden poskuša predsednik republike Coty z raznimi kombinacijami, ki naj bi temu ali onemu političnemu
DRŽAVICE SREDNJE AMERIKE POTREBUJEJO
VOJAKE ZA . ..
prvaku zagotovile potrebno investi-turo. Vsi dosedanji poskusi pa so bili brez uspeha. Konec prejšnjega tedna je sicer kazalo, da se bo na čelu vlade znova pojavil Mollet, toda francoska skupščina je njegovo investi-turo zavrnila. Ce upoštevamo, da je ¡Mollet pri sestavi vlade upošteval skoraj vse stranke in skušal zadovoljiti najrazličnejše težnje, jc njegov padec pravzaprav za Francijo zelo tragična zadeva. Politični opazovalci se namreč sprašujejo, kakšne kombinacije so sploh še možne, da bi se rešili zagate. Rešitev vladne krize pa ni nujna samo zaradi stabilizacije dežele, ampak tudi zaradi bližnje razprave o Alžiru v Združenih narodih. Za Francijo bi bilo namreč zelo nerodno; če ne bi imela vlade v trenutku, ko bi razpravljali o Alžiru na najvišjem mednarodnem forumu.
Da je Francija zašla pri reševanju vladne krize v slepo ulico, je povsem razumljivo. VeČina politikov se namreč otepa sprejeti žalostno zapuščino avanturistične politike prejšnjih vlad. Suez in vojna v Alžiru sta pripeljala državo v težak gospodarski položaj, iz katerega je res težko najti izhod. Mollet se je predstavil skupščini z lepim programom za gospodarsko rešitev dežele. Med drugim je nameraval dobiti v Ameriki stabilizacijsko posojilo, doma pa zvišati davke za 100 milijard ob istočasnem znižanju
buntlovci so s protesti zapustili kongres. Na Leninov predlog so na tem kongresu odobrili proglas »Delavcem, vojakom in kmetom!« V tem predlogu je bilo med drugim objavljeno, da kongres prevzema oblast v svoje roke.
Osmega novembra pa je kongres sovjetov sprejel na Leninov predlog svoj prvi odlok — dekret o miru. Ta dekret je predlog vsem vojskujočim se narodom in vladam, da sklenejo takojšen mir brez aneksij in brez kontribucij. Drugi odlok kongresa je odpravil veleposestniško zemljiško lastnino in proglasil nacionalizacijo zemlje ter izročil vso zemljo kmetom v upravljanje in v koriščenje. Kongres je sestavil delavsko-kmečko vlado, ki se je imenovala Sovjet ljudskih komisarjev. Za prvega predsednika Sovjeta ljudskih komisarjev je bil izvoljen Lenin. S tem je kongres zaključil svoje zgodovinsko delo, revolucija pa se je širila po vsej deželi in zmagala. Bila je prelomnica v zgodovini človeštva, prva stopnica iz dobe kapitalističnega absolutizma in izkoriščanja delovnih ljudi v svetlejši socialistični svet.
V	nedeljo, 20. oktobra, je bil v Tr-stvu redni letni občni zbor Slovenske prosvetne zveze, ki se ga je udeležilo 51 delegatov od 13 prosvetnih društev iz Trsta in okolice, ki so včlanjeni v Slovenski prosvetni zvezi. Kot gostje so bili na občnem zboru še predstavnik koroških Slovencev dr. Franci Zwitter, zastopniki Slovenske gospodarsko-kulturne zveze in Slovensko-hrvatske ljudske pro-svete.
Poročila, ki so jih podali posamezni referenti, so zajemala delo SPZ od zadnjega občnega zbora in smernice bodočega delovanja. Sledila je živahna diskusija, ki je med drugim pokazala veliko zanimanje mladine za kulturno-prosvetno dejavnost.
V	sklepih, ki so jih delegati na osnovi poročil in diskusij sprejeli, sta bila poudarjena narodno-obrambna naloga prosvetnih društev in potreba po poživitvi prosvetnega delovanja.
Občni zbor je izvolil novi glavni odbor, za predsednika pa je bil soglasno ponovno izvoljen prof. Andrej Budal.
* * 4
Stavkovno gibanje v obratih CRDA in v Tržaškem arzenalu se je tudi pretekli teden nadaljevalo in vse kaže, da ne bo prenehalo, dokler delodajalci ne bodo sprejeli zahtev delavcev. Sindikalna borba kovinarjev se bo te dni še bolj zaostrila in zajela še druge kategorije.
Zaradi spora so omenjena podjetja imela do sedaj več kot milijardo lir škode; delavci pa so izgubili nad IGO milijonov lir zaslužka. Skupno so stavkali do prvih dni tega tedna 480 tisoč ur in izgubili 300 tisoč ur nadaljnjega dela. V obratih CRDA so
civilnih proračunskih izdatkov za 200 milijard frankov. S tem bi državo kolikor toliko spravil na zeleno vejo.
Toda Mollet ni vključil v svoj program alžirskega vprašanja. To pa je trenutno najbolj boleča točka Francije. Verjetno je pričakoval, da br> debata o Alžiru v OZN vihar v kozarcu vode, to se pravi, da bodo Francijo sicer malo ošteli, potem pa se bodo dogodki razvijali tako, kakor si jih bo zamislila vlada. Toda francoska skupščina ni bila zadovoljna s tem, da bi Mollet dočakal uresničitev svojih koncepcij, ampak je hotela le nekaj več vedeti, kaj namerava vlada konkretnega napraviti v zvezi z Alžirom. Kakor je Alžlr že enkrat povzročil padec Molleta, tako ga je tudi tokrat. Mollet. se je namreč hotel spretno izogniti kočljivemu vprašanju s tem, da je Alžir sploh izpustil iz programa.
Zdaj sestavljajo francosko vlado že peti mandator — član radikalno-so-cialistične stranke Gaillard. Nekateri pravijo, da bo uspel, ker plava nekako v sredini in ni na nobeno stranko preveč navezan. Toda za Francijo ni bistveno, da dobi vlado. To je le začasna rešitev. Gre predvsem za to, da dobi vlado, ki bo stalnejša, ki bo vodila tako politiko, da bo dežela končno splavala v varnejše politične in gospodarske vode.
stavkali že 44-krat, v Tržaškem arzenalu pa 00-krat.
* % *
Prejšnji torek je bila celodnevna stavka pristaniških delavcev, ki so protestirali proti enostranskim ukrepom ravnateljstva Javnih skladiš* za znižanje zaslužka. Zaradi stavke je v obeh tržaških pristaniščih delo ta
dan popolnoma prenehalo.
* * «
Preteklega avgusta je vladni generalni komisar izenačil cene tobaka in cigaret v Trstu s cenami v Italiji, zaradi česar so se cene precej zvišale. Od tedaj pa se je potrošnja, oziroma prodaja tobaka na Tržaškem občutno znižala. V septembru se je znižala na 32844 kg, medtem ko so lani v septembru prodali 64040 kg tobaka in tobačnih izdelkov,
* * »
Azijska gripa še razsaja in terja svoje žrtve. Bilo je že nekaj smrtnih primerov zaradi komplikacij, kaže pa, da je najhujše že mimo, ker zadnje dni beležijo manjše število obolenj. Zdravstvene oblasti vsak dan objavljajo število prijavljenih primerov obolenj.
* * *
Tržaški in goriški mesarji so precej zaskrbljeni, ker se je po uveljavitvi videmskega sporazuma znatno skrčila prodaja mesa, Pravijo, da n. pr, v Gorici prodajo zdaj eno tretjino mesa manj, ker pač ljudje hodijo ponj v Jugoslavijo, kjer je
meso cenejše in vedno sveže. * * «
Na pobudo slovenskega pokrajinskega svetovalca Grbca je bila pred dnevi v Repnu posebna komisija, ki si je ogledala tamkajšnje vojaško strelišče. Kaže, da bodo končno to strelišče Dremestill drugam, kjer ne bo, kot doslej, oviralo kmetom dostopa do njihovih zemljišč.
* * «
Pokrajinska uprava je vključila v svoj proračun za leto 1058 tudi postavko za zidanje poslopja za slovenske višje srednje šole, ki so zdaj še v neprimernih prostorih v Ul. Laz-zaretto Vecchio. S tem bo izpolnila svojo obljubo, ki jo je dala lani. Stroški za zidanje nove stavbe bodo presegli 100 milijonov lir. O novem proračunu bo pokrajinski svet razpravljal te dni. ^
Preteklo nedeljo je bila v dvorani na Stadionu I. maj že druga premiera tržaškega Slovenskega narodnega gledališča. Na sporedu je bila komedija italijanskega avtorja Nieole Manzarija »Naši ljubi otroci«. To delo, prvič v slovenščini, je režirala in prevedla Nada Gabrijelčičeva. Nastopajo pa: Štefka Drolc, Silvij Kobal, Jožko Lukeš, Nedelj ka Kacinova (kot gost); Justo Košuta in Bogdana Bra-tuž.
SLAVNOSTI OB OKTOBRU
V počastitev 40. obletnice Oktobrske revolucije bodo tudi v koprskem okraju svečane proslave. Tako bosta na akademiji, ki bo v sredo, 6, novembra ob 20. uri v gledališču v Kopru, DPD Svoboda in govorni zbor koprskega učiteljišča priredila spored recitacijskih in glasbenih del, v hrpeljski občini bodo razen šolskih proslav 6, novembra tudi akademije v Hrpeljah, Podgradu in Pregarjah; v Postojni bo proslava, na kateri bodo sodelovali tudi pripadniki JLA, pevski zbor in orkester, v Sežani, Dutovljah in v Štanjelu pa boelo proslave Oktobrske revolucije že 3. novembra.
Volitve so
Pretekla sobota in nedelja sta potekli v piranski občini v zelo razgibanem, prazničnem vzdušju. Prve volitve v občinski zbor proizvajalcev so — kakor že volitve v občinski zbor prejšnjo nedeljo — pokazale razvito zavest piranskih občanov, da od njih zavisi, če bodo v vodstvu občine izvolili prave ljudi, ki bodo znali usmerjati vse življenje občine v splošno korist njenih prebivalcev. V znaku te zavisti sta potekla tudi oba dneva zadnjega dela volitev. Piran in vsi drugi kraji občine so bili v zastavah in transparentih, volišča pa okrašena kot malokje v Sloveniji. Volilna udeležba je bila dobra že od ranega jutra. Na večini volišč so tako v soboto kot v nedeljo zaključili volitve že v dopoldanskih urah. Pri tem so bila nekatera volišča zelo oddaljena: S kakšnim navdušenjem je volilno komisijo prevzela prva vest, ki jo je prejela! s prve ladje podjetja »Splošne plovbe . Okrog osmih je ladja »ROG« po etru sporočila iz bližine Rta Dobre nade na skrajnem koncu Južne Afrike, da je zaključila volitve. Tako so ves dan sledila poročila z ladij. Najoddaljenejša je bila ladja »Pohorje«, ki je volilni izid sporočila brzojavno nekje od Sin-gapura.
Tudi volitve v kmetijski skupini zbora proizvajalcev so potekle v znaku tekmovanja med posameznimi volišči. Ze pred sedmo uro so skupine volivcev z zastavami na čelu krenile k svojim voliščem. Še vreme drži z nami«, je veselo izrazil praznično vzdušje eden izmed volivcev.
Vzdušju primerni so bili rezultati volitev. Volitve za zbor proizvajalcev so dale v piranski občini naslednje rezultate:
Od 3.694 volilnih upravičencev (od tega 1.054 žensk) je volilo 3.590 oseb (od tega 1.037 žensk), kar pomeni 97,2 % volilne udeležbe. Opravičeno odsotnih zaradi bolezni ali službene zadržanosti je bilo samo 99 oseb, prave abstinence pa samo 5 oseb ali 0,1 %.
V industrijski skupini je v soboto bila volilna udeležba 96,7 %. Najbolje so se izkazali gostinci. Na vseh treh njihovih voliščih je bila volilna udeležba 100 °/o že v dopoldanskih urah. Na volišču 8. volilne enote v hotelu Palače so izvolili Bratoža Franca, v 9. volilni enoti, hotel Central, Blokarja Mi-rota in 12. volilni enoti, hotelu Metropol, Podržaj Anko. Gostinci so letos v piranski občini do konca septembra presegli letni plan realizacije že za 15 °/o. Volitve so jih našlo sredi pospravljanja po komaj minuli uspešni sezoni in hkrati v začetku priprav za prihodnjo turistično sezono.
Stoodstotno udeležbo je doseglo tudi volišče 10, kjer so poleg članov kolektiva podjetja »Konstruktor: in nekaterih drugih obrtnih podjetij volili tudi skoraj vsi piranski privatni obrtniki. Izvoljen je bil Prodan Jože, predsednik delavskega sveta podjetja Konstruktor t. Kaže, da so piranski obrtniki razumeli, da njihovo sodelovanje v dosedanjih



Marcel RaSanc, komercialni direktor ČZP Primorski tisk, ki je bil kot kandidat v svoji volilni enoti izvoljen v novi občinski zbor proizvajalcev v Kopru
ljudskih odborih ni bilo zadostno in da bodo v bodoče preko zbora proizvajalcev uspešneje prispevali k zadovoljevanju zmeraj večjih potreb prebivalstva. Sami pa pričakujejo od Zbora proizvajalcev potrebno podporo za primeren razvoj svojo dejavnosti.
Odlična udeležba v industrijski skupini volitev v Zbor proizvajalcev je bila dosežena tudi v piranski Tovarni mila, volišče 6, namreč 98,3%. Izvoljen je bil sekretar tega podjetja Vozel Milan. Kakor znano, je delovni kolektiv te tovarne v zadnjem letu pokazal veliko vnemo za ureditev celotnega poslovanja tovarne. Do konca septembra je kljub visokemu letnemu planu dosegel že 95% njegove realizacije.
Lahko bi rekli, da tudi za ostala volišča velja isto pravilo: Velika delovna storilnost — visoka volilna udeležba. V dokaz samo nekaj suhih podatkov: Volišče Splošne plovbe, volilna udeležba 97,4%, izvoljeni Štunn Tone, Šnuderl Boris, Bole Leopold in Gorjup Mirko. Četrto volišče — rudnik Sečovlje 97,3 %, 11. volišče (pekarne in slaščičarne, pošta, Uprava komunalnih dejavnosti) 96,6 %, izvoljen direktor pekarn Vergolin Lovro itd.
V kmetijski skupini pa je bila volilna udeležba celo 98 %, abstinence sploh ni bilo, upravičeno odsotnih pa samo 28 bolnih kmetov. Izmed šestih volišč je bilo najboljše drugo volišče druge volilne c-note na Belem križu, kjer je znašala volilna udeležba 99,4 odstotkov. Tudi prvo volišče te enote v Luciji je imelo odličen rezultat 99 %. Na obeh voliščih je bil izvoljen uslužbenec KZ Lucija Dom.io Jurij. V Sečovljah in Ravnu so izvolili Jožeta Pri-baca, volilni upravičenci pri »Ribiču«, »Cvetju« in Strunjanu pa so izvolili Copa Franca.
Značilno za poslednji del volitev je bila izredna politična razgibanost kmetov. Kmetje po volitvah niso odšli na svoje domove kot se je to dogajalo pri prejšnjih volitvah, temveč so se zbirali pred volišči in na dolgo razpravljali o volitvah in o pomenu svojega direktnega zastopstva v občinskih ljudskih odborih. Povsod so prepričani, da bodo zbori pro-
izvajalcev odigrali pri nadaljnjem razvoju kmetijstva izredno pomembno vlogo.
Še neko značilnost so opazili volivci sami. Odlični rezultati koprskega okraja so po njihovem mnenju pokazali nadmoč našega družbenenga in političnega sistema proti zapadnim sistemom, kljub temu, da so obmejne občine odprte celo osebni nasprotni propagandi, so dale pri volitvah boljše rezultate kot v notranjosti republike, kar izpričuje socialistično politično zrelost ljudi, ki prebivajo v obmejnih občinah.
Novi občinski ljudski odbor, ki bo štel 50 odbornikov, od tega 27 članov občinskega zbora, ostalo pa člane zbora proizvajalcev, se bo sestal k prvi seji v torek, 5. novembra, da takoj določi program svojega dela. Kot izjavljajo posamezni izvoljeni odborniki, ima novi ObLO predvsem v načrtu ohraniti tesno povezavo s svojimi volivci preko zborov volivcev.	Jule


»1

. JV


I


¡illltsi

I®?..
m
-M
I

w
' pd D s^-^i-1»
1

rC
mm. -
s i- v^i '
V piranski tovarni mila Salvetti so imeli razen volitev minulo soboto še poseben vzrok za svoje veselje: izpolnili so namreč letni finančni plan. To je še posebej velik uspeh, ker je bila tovarna pred časom na tem, da bi jo morali zaradi občutnih izgub ukiniti, zdaj pa je odplačala vse zaostale obveznosti in je že aktivna
IZVOLJENI SO TUDI ODBORNIKI V OBČINSKE ZBORE PROIZVAJALCEV
»Ni nam vseeno, koga bomo izvolili.« Tako je izjavil neki voli-vec-železničar v Divači. Sodeč po udeležbi, zlasti pa po rezultatih sobotnih in nedeljskih volitev v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Divača lahko trdimo, da je tako mislila večina proizvajalcev v tej občini.
Za 13 odborniških mest v zboru proizvajalcev divaške občine je kandidiralo 24 kandidatov, od tega za 10 mest v skupini industrije 18 in 6 kandidatov za 3 mesta v skupini kmetijstva.
2e ob 7.30 uri so zaprli volišče v Lokvi, čez poldrugo uro nato pa so z volitvami zaključili tudi na volišču podjetja za vzdrževanje proge v Divači. Na volišču v kurilnici Divača so se oglasili prvi volivci že ob 4. uri zjutraj in takoj nato nastopili svojo naporno službo na vlakih, ki so v ranih jutranjih urah odpeljali z divaške postaje.
»S temi volitvami smo postavili temelj trdnejše povezave med ko-
lektivom in komuno.« Tako je rekel šef kurilnice v Divači Stane Browinsky, ki je vstal s postelje, da je prišel volit. »Naše podjetje bodo v občinskem zboru proizvajalcev zastopali trije odborniki, ves naš strokovni kader pa jim bo pomagal pri reševanju raznih tehničnih problemov.« Herman Marsetič, šef strojne delavnice v istem podjetju, je dejal: »Kolektiv kurilnice se bo trudil za vsestranski razvoj naše komune. Tudi pri nas se borimo s težkimi problemi — med katere sodi kot največji —• pomanjkanje stanovanj. Mnogo železničarjev prihaja na delo iz zelo oddaljenih krajev stalnega bivališča, celo iz Pulja.« Podobno mišljenje o problemih železničarjev je dal tudi šef železniške postaje Bogo Svetina, med drugim pa je omenil vprašanje takojšnje odstranitve pomanjkljivosti v obrtništvu, ki je v divaški občini in v Divači nasploh najbolj pereč problem. Kot funkcionar TVD Par-
n a S gospodarski komentar

Poglejmo v tem komentarju nekaj podatkov, ki nam kažejo gibanje kreditov, potrošnjo investicijskih sredstev in še nekaterih, ki kažejo naš razvoj. Pri tem bi hoteli že uvodoma opozoriti na slabo izkoriščanje kreditov, ki so na m e -njeni neposrednim kmetijskim proizvajalcem. Ugotavljamo, da celo ni opaziti nobenega posebnega zanimanja za te kredite, čeprav vemo, kako velike so potrebe po izboljšanju in povečanju kmetijske proizvodnje. Vzrok za tako stanje jc treba po našem■ mnenju iskati predvsem v nepoučenosti o pogojih najemanja kreditov.
Točni podatki za letošnji avgust kažejo, da so sc v republiki kratkoročni krediti dvignili za okrog dve milijardi na skupaj 200.27S milijonov dinarjev. Od tega je v avgustu največ kreditov zahtevala trgovina, ki se je tako bolj založila z blagom, in pc seveda industrija in rudarstvo, ki sta znatno dvignila proizvodnjo. Ze to bi samo po sebi zahtevalo večje izkoriščanje kreditov. Jasno pa je, da je tak pospešen razvoj pripisati predvsem dejstvu, da so sc začela podjetja bolj posluževati lastnih sredstev in virov. V skladu s tem se je občutno večal zlasti sklad obratnih sredstev, ki se v prejšnjih mesecih skoraj ni premaknil s stanja ob dnevu odobritve. Samo v avgustu pa se je dvignil ta sklad za nad 1.200 milijonov dinarjev — do danes pa že skoraj za štiri milijarde din. Razvoj te poti utrjuje novi kreditni sistem, ki sloni na tem, da si podjetja z lastnimi silami ustvarjajo potrebna sredstva in se odmikajo vplivu bank. Naša podjetja imajo za okrog 200 milijard din obratnih kreditov, od tega pa doslej že 11G milijard lastnih sredstev. Bančni kratkoročni krediti gospodarskim organizacijam so se tako zmanjšali na okrog 84 milijard din.
V avgustu seje tudi znatno dvignila realizacija ali prodaja blaga, uslug, prometa, in dosegla 500.800 milijonov dinarjev v vsej republiki (julija 430 in nekaj milijard.). V tem znerku so obseženi med drugim tudi materialni stroški, ki so zrasli skoraj za 50 milijard din, medtem l:o so sc plače dvignile rr ntr' 4.200 milijonov na skupaj 28.600 milijonov dinarjev.
Vendar pa porasta ni videti samo pri kreditih in realizaciji, marveč tudi v investicijah. Te so dosegle v avgustu 36.500 milijonov dinarjev, kar je iz meseca v mesec več. Seveda je bilo tudi od tega vloženega največ v industrijo in rudarstvo — nad 13 milijard. Sledijo trgovina, kmetijstvo in gozdarstvo itd. Od tega je le skromen znesek — 11 milijonov din — odpadel na kratl:o in dolgoročne kredite posameznim kmetijskim proizvajalcem, na kar smo opozorili že v uvodu. Vsekakor bi bila dolžnost kmetijskih zadrug, zadružnih hranilnic in posojilnic ter komunalnih bank, ki take kredite dajejo, da bi nanje bolj opozarjale prizadete kmetovalce. Posebno v koprskem predelu je veliko potreb in brez dvoma tudi zanimanja, saj lahko dobe te kredite tudi tiste kmetijske gospodarske organizacije, ki še nimajo povsem urejenih premoženjsko pravnih odnosov.
V skladu z ostalim razvojem so se dvignili tudi dohodki prebivalstva — za nad eno milijardo dinarjev. To ugodno stanje se kaže tudi v porastu hranilnih vlog, ki so dosegle že sedem milijard in so se samo letos dvignile za skoraj dve milijardi dinarjev. Danes ima že skoraj vsak četrti Slovenec hranilno knjižico, saj se število vlagateljev naglo približuje številki 400.000.
Vzporedno s tem je treba omeniti še potrošniške kredite. Tudi ti rastejo, vendar pa ne tako hitro, kot v drugih republikah. Skupno so v Sloveniji dosegli pri okrog 145.000 koristnikih 4.300 milijonov dinarjev.
Končno bi omenili, da sc je v avgustu in tudi septembru izredno povečal tudi izvoz, ki je v septembru presegel vrednost 12 milijard dinarjev in s tem dosegel največji mesečni promet po vojni. Tako bomo letos presegli planirane postavke, kar s^ sicer kaže tudi na notranjem trgu in v ugodnem razvoju proizvodnje zaradi redne in pravočasne preskrbe s surovinami in reprodukcijskim materialom. Edina pomanjkljivost jc v tem, da jc trg v nekaterih primerih zaradi povečanega izvoza negativno reagiral, kar se je pokazalo zlasti pri zvišanju cen nekaterim živilom.	-dt-
tizan je ob tej priložnosti izrazil željo, da bi društvo dobilo prej ko mogoče lastne prostore.
Ni pa bilo lahko prepričati že pred leti upokojenega Alojzija Perhavca, da kot upokojenec ne more voliti v zbor proizvajalcev. Ko je zvedel za določila o volilnem postopku in sc prepričal, da ne more več aktivno sodelovali pri odločanju, kdo naj zastopa v občinskem zboru proizvajalcev težnje železničarjev, je bil kar potrt.
V	soboto so zabeležili 92,88% volilne udeležbe. Izvolili so Ludvika Prelca, Rada Medena, Staneta Broivinskega, Jožeta Tram-puža, Justina Maverja, Alojza Zalarja, Boga Svetino, Franca Brezca, Alojza Čuka in Staneta Lavrenčiča.
V	nedeljo so bile volitve za kmetijsko skupino občinskega zbora proizvajalcev. Volili so v treh volilnih enotah, ki so imele skupno 6 volišč. Največ volivcev je bilo na področju Senožeč in v Lokvi, Na področju kmetijske zadruge Vreme so bila kar tri volišča: v Vremskem Britofu, na Barki in na Misličah.
V	Rodiku so z volitvami zaključili že pred 8. uro, dve uri kasneje pa v Vremskem Britofu in na Barki, kjer je bila 100% udeležba, čeprav je moral marsikateri volivec prehoditi dobre pol ure, da je prišel do volišča.
V	kmetijski skupini so bili od šestih kandidatov izvoljeni Ludvik Prunk, Jožef Pavlovič in Franc Vidmar. Volivci te skupine so se volitev udeležili 97,85%.
V.; :	....
—- — " ::
Mgsssii-jiatsč&s** —"


Danes, na Dan mrtvih, hitijo naše misli k dragim pokojnikom, svojcem in prijateljem, znancem in tovarišem, ki jih ni več med nami. Vsi skupaj pa sc spominjamo zlasti naših tovarišev, ki so v minulih letih hudih preizkušenj pre-lili svojo kri in dali svoja življenja za lepšo bodočnost naše dežele in njenih delovnih ljudi
KAKO UP
V L J A AA O
k
K A K O
A V L J A M O k KAKO
SPRAVLJAMO it
:• v • • •
Hi
O izidu volitev v hrpeljski občinski zbor smo že poročali, sedaj pa poročilo izpopolnjujemo: hov i občinski zbor sestavljajo Anton Ovčarič, dosedanji predsednik občinskega ljudskega odbora, Emil Benčič iz Ilrpelj, Vinko Dobrila in Drago Abram iz Kozine, Ivan Filipčič iz Podgorja, Danilo Rožae iz Rakitovca, Julij Jelušič iz Slop, Ivan Godina iz Bača, Jožef Mahnič iz Odoline, Ivan Celin iz Mrš, Franc Segu-lin iz Markovščine, Ivan Ludvig iz Tatcr, Franc Šturm iz Gradišča, Mirko Gustinčič iz Kovčic, Anton Bubnič iz Poljan, Anton Mahne iz Hrušice, Darko Jursi-novič iz Javorja, Jožef Gabršček iz Račič, Anton Mavric iz Podbež ter dr, Stanko Kovačič in dr. Franc Juriševič iz Kopra.
V	industrijsko skupino zbora proizvajalcev je volilo 587 volivcev od 642 upravičencev ali 91,63 odstotkov. Izvoljeni so bili Zvon-ka Tul, tovarniška delavka; Peter Čebohin, tehnik v tovarni Plama v Podgradu; Vonko Zigante, šef železniške postaje v Kozini; Dorotej Margon, upravnik krojaške delavnice v Hrpeljah; Vilma Metlika, nameščenka gostinskega podjetja Jadran v Kozini; Ciril Rapotec, direktor podjetja »Jelka« v Kozini; Franc Kastelec, avtotaksist iz Povžan in Stanko Lukančič, gradbeni tehnik pri SGP »Primorje« v Kozini.
V	kmetijsko skupino zbora proizvajalcev je volilo 2393 volivcev ed 2469 unravičencev ali 96,92%.
h spet težave
Tako tarna te dni marsikatera gospodinja in tudi na marsikaterem zboru volivcev je padla kritika na račun podjetij, ki trgujejo s kurivom. V poslovalnici »Bor« v Piranu pa so o stvari vedeli drugače:
Preskrba z gorivom res ni taka, kot bi bilo želeti. V obalnih mestih je zadrega tako glede drv kot glede premoga. Za drva je v Piranu še nekoliko huje, ker kmetje vsa drva, ki jih pripeljejo iz zaledja, prodajo običajno že v Kopru ali Izoli. »K sreči« je v Piranu še zelo malo kuhinj, ki lahko kurijo samo z clrvmi. Zanje pa podjetje »Bor« že nekako nabavi pravočasno tistih nekaj klafter.
Premoga pa mnogokrat zmanjka, ker ga zmanjka za široko potrošnjo po vsej Sloveniji. »Bor« naroča pravočasno potrebne količine, dobiva pa le, kadar začne premog ostajati industriji. Takrat ga čimprej prepelje s tovornjaki iz Podgorja in ga porazdeli med Koper, Izolo in Piran, vsaki občini sorazmerno po njenih potrebah, Kadar pa premoga ni, ga seveda ni mogoče dati potrošnikom. Pravzaprav pa so si ljudje sami krivi, če morajo v jeseni tedne in tedne čakati, da lahko izpopolnijo svojo zalogo potrebnega goriva. Lahko bi si bili nabavili premog in drva že preko poletja, ko je bilo skladišče »Bor« polno. Tako bi tudi omogočili podjetju, da nabavi nadaljnje količine kuriva. Ob sedaj običajni poletni brezskrbnosti gospodinj pa je podjetje moralo odlašati z naročilom nadaljnjih količin, ker je imelo polno skladišče. Zdaj pa, ko so ljudje zaslutili mrzlejše dni so prihitela vsa gospodinjstva in v dobrem tednu izpraznila vso zalogo. Za počasnejše ni ostalo nič — dokler ne bo industriji spet ostalo kaj za široko potrošnjo.
Podjetje »Bor« pa ima v Piranu še en problem. Prostor, kjer je sedaj skladišče, je neprimeren ne samo zaradi premajhne kapacitete, temveč tudi zaradi nevarnosti ognja za okolico in zaradi motenja javnega prometa ob dovaža-nju ali odvažanju tovorov goriva. ObLO je zaradi tega že odločil, da mora »Bor« preseliti svoje skladišče iz mesta. Doslej še niso našli primernega prostora za skladišče kuriva. Verjetno bo bodoče skladišče nekje v Luciji.
Jule
Izvoljeni so bili: Zmago Mihalič iz Mihel, Franc Grzetič iz Podgorja, Ivan Matevljič iz Rožic, Jožef Celin iz Mrš, Jožef Juriševič iz Golea, Zorko Sluga iz Javorja, Danilo Gvardjančič iz Brezovice, Anton Lever iz Pregarij, Mirko Iljaš in Branko Butinar iz Podgrada.
V industrijski skupini zbora proizvajalcev sta bila izvoljena dva delavca, 5 nameščencev, med njimi en direktor podjetja in en obrtnik. Njihova povprečna sta-
Končno bo ¥ Piranu mogoče kupiti gradbeni, material no drobno
Marsikatero poslopje v Piranu bi že bilo popravljeno, marsikatera streha ne bi več propuščala dežja, če bi hišnim svetom ali privatnikom bilo mogoče kupiti v Piranu potrebno gradivo — pesek, apno, cement, opeko, gradbeni les. Prevoz od drugod preveč stane, v Piranu pa takega .materiala doslej ni prodajal nihče. Uprava komunalnih dejavnosti je bila pripravljena prodajati tako gradivo, toda ObLO ji ni mogel izdati potrebnega dovoljenja, ker bi to ne bilo v skladu s predpisi.
Ta teden pa je Svet za blagovni promet in turizem ObLO Piran sklenil, da obrtnemu gradbenemu podjetju »Konstruktor« ponudi prodajo gradbenega materiala na drobno. Brž ko bo delavski svet tega podjetja pristal na ta predlog in sprejel od ObLO potrebno dovoljenje, bodo Pirančani lahko začeli s popravljanjem streh in razpokanih zidov. Pirančani želijo, da bi jim to uspelo še pred zimskim deževjem in burjo.
Jule
rost je 37 let. V kmetijski skupini pa je 5 kmetov, 4 nameščenci in en zadružni sindikalni funkcionar.
Vseh volilnih upravičencev za volitve v občinski zbor proizvajalcev je bilo 3111, volilo pa je 2980 volilnih upravičencev, 127 jih je bilo opravičeno odsotnih in le 4 neopravičeno. Če upoštevamo še volilno udeležbo v občinski zbor, se je teh občinskih volitev udeležilo nekaj več od 92°/o vseh volilnih upravičencev.
j. 2.
JE ŠOLA IZPOLNILA Vašo potrebo in željo po znanju? Če ne, izpolnite si ga ob knjigah, ki Vam jih nudi LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER.
Vzporedno s hitrim razvojem industrije posebno na obalnem področju okraja se pojavlja vprašanje gibanja delovne sile, Zadnje čase so nekatera podjetja odpustila večje število delavcev, kot pravijo, zaradi reorganizacije podjetij. Če je to vzrok odpustov, ni potrebna nobena pripomba. Razumljivo je, da podjetja iščejo oblike izboljšanja organizacije proizvodnje, iščejo oblike, ki bi ustrezale dejanskemu stanju zmogljivosti in pospešile produktivnost dela ter s tem povečanje proizvodnje. Način, kako so podjetja začela reševati to vprašanje odpusta delovne sile, pa marsikje ni v skladu s splošnimi na-
b* i f i © fb©
Na zadnji seji finančnega odbora Trgovinske zbornice za okraj Iiopcr in na posvetovanj« računovodij, ki ga vsak četrtek organizira zbornica, so izčrpno razpravljali o osnutku zakona o delitvi dohodka.
Udeleženci teh razprav so soglasni z osnovami osnutka, niso se pa strinjali s tehniko obračunavanja dohodka in z nekaterimi določili, ker smatrajo, da so ponekod nejasnosti in protislovja.
Osnovna načela delitve dohodka se za notranjo trgovino bistveno spremenijo od dosedanjih načel. Do sedaj veljavni sistem omogoča nekaterim trgovskim podjetjem ugodno oblikovanje skladov, odplačevanje anuitet za dolgoročna investicijska posojila pred rokom in tudi izplačevanje plač v zneskih, ki so večji od predvidenih v larifnih pravilnikih. Ne more se trditi, da je to rezultat stimulativ-nejšega sistema razdelitve dohodka v letošnjem letu. Zavedati se moramo, da je v nekaterih trgovinskih strokah precejšnja konjunktura in da je treba največji del uspehov pripisati
prav temu dejstvu. Je pa tudi s~m sistem, predvsem z nizkim davkom na dohodek, pomagal k uspehom notranje trgovine.
Novi sistem predvideva večji davek na dohodek in tudi večji proračunski prispevek na osebne prejemke. Zato menijo predstavniki notranjetrgovin-skih podjetij, da bodo spremembe zanje neugodne. Novi sistem predvideva v trgovini večjo akumulacijo in tako postaja trgovina iz popolnoma ncakuniulativne gospodarske panoge akumulativna. To pa bo prav gotovo zahtevalo spremembe tudi v kalkulacijah, vendar se je večina di-skutantov strinjala, da naj vsaka gospodarska organizacija — tudi trgovina — ustvarja presežno vrednost in naj prispeva svoj delež družbenih obveznosti.
Pri proizvodnih podjetjih se predlagani sistem nasproti dosedanjim bistveno spremeni. Pripombe so bile dane predvsem zaradi tega, ker niso poznane stopnje prometnega davka, prav tako pa se podjetja boje določil čl. 33, ki obravnava posebno obdav-
Predsedstvo okrajne volilne komisije pri delu. Od leve proti desni sede Siojan Smrkolj, sodnik Okrožnega gospodarskega sodišča v Kopru, Ivan Repinc, predsednik Okrožnega sodišča v Kopru (predsednik komisije) in Jurij Bevk, direktor Zavoda za statistiko pri OLO
(tajnik komisije)
O ODPUŠČANJU DELOVNE SILE
a w
odpust iz službe. Nepravilnosti je treba sproti odklanjati. Sedanji predpisi namreč določajo, da je treba človeka opozoriti na napake. Če opozorilo ne zadostuje, je treba nanj vplivati z vzgojnimi kaznimi, če pa kljub temu greši, pot.em je možen odpust iz službe, kar pa je za vsakogar brez dvoma najhujša kazen. To po drugi strani nujno opozarja vsakogar, da je treba spoštovati delovno disciplino.
Vsi delavci, ki niso bili odpuščeni po lastni krivdi, dobijo za čas, ko so brezposelni, oskrbnino in to le, če izpolnjujejo tudi druge tozadevne pogoje. Nepravilno je, da prejemajo oskrbnino tisti, ki so bili odpuščeni po lastni krivdi, ker neopravičeno padajo v breme skupnosti. Nekateri delavci menijo, da jih podjetja v nobenem primeru ne morejo ali ne smejo odpustiti, ker jih baje ščitijo neki zakonski predpisi. Treba je poudariti, da naša zakonodaja ščiti prav tako delovnega človeka kot gospodarski interes podjetja. Zato je napačno mišljenje nekaterih, ki menijo, da lahko v podjetju počenjajo vse, kar hočejo, ker jim zato nihče nič ne more. Vsak delavec in uslužbenec jo dolžan, da napravi to, kar mu dopušča njegova sposobnost, da svoje delo obvlada, da se strokovno izpopolnjuje in si prizadeva povečati proizvodnjo, ter da pomaga podjetju reševati vse probleme, ki jih ima podjetje kot celota, Organi dela in družbenopolitični organi imajo nalogo, da zaščitijo delavca in uslužbenca le v primeru, ko se ugotovi, da se temu ali onemu godi krivica.
T. K.
čeli našega družbenega sistema, Ponekod so napravili analizo o izpolnjevanju norm in jo smatrali za osnovo, na kateri je slonela upravičenost odpusta delavcev. Delno je tak postopek opravičljiv; drugod so odpustili delavce, ki so jih ocenili kot nedisciplinirane ali neproduktivne. Večina teh delavcev pa še ni bila nikdar opominjena, niti predhodno kaznovana zaradi nepravilnosti v delu. Pravilno je, da se podjetja otepajo nediscipliniranih in neproduktivnih nameščencev. Treba pa je, da se taki pojavi rešujejo postopoma in individualno. Ne smemo čakati, da se nabere vrsta napak, ki nujno narekujejo
Na volišču v avloprevozniškem podjetju Slavnik v Semedeli v Kopru je bilo minulo soboto že navsezgodaj izredno živahno. Mehaniki, šoferji in sprevodniki ter drugi delavci in uslužbenci tega podjetja so svojo dolžnost vzeli kaj resno. Na sliki: mehaniki volijo pred nastopom službe kar v delovnih oblekah
čenje konjunktura ega in ir/mopol-nega dobička. Prav zaradi tega člena, menijo predstavniki podjetij, je možno, ne glede na postavljena načela, s predlaganimi določili doseči enako stanje glede akumulacije, kot je že danes. S tem pa se ne bi prav nič spremenilo: rentabilna podjetja bi prav tako kot doslej plačevala visoke družbene obveznosti, medtem ko bi bila glede lastnih skladov in plač skoraj V enakem položaju kot povsem nerentabilna podjetja. Zato menijo, da je treba čl. 33 odpraviti, namesto njega pa povečati lestvico davka na dohodek. Preciznih meril, po katerih bi bilo možno izračunavanje konjunkturnega In monopolnega dobička itak ni mogoče postaviti ter je zaradi tega bolje, da že zakon sam določi, kaj se smatra za nenormalni dohodek, kot pa da to ugotavljajo razni organi in to celo retroaktivno.
Posebni proračunski prispevek na osebni dohodek je po obeh predvidenih variantah nekoliko višji od letošnjega. Po izračunih, ki so bili se-stvaljeni za nekatera podjetja, je prva varianta nekoliko ugodnejša. Vendar pa podjetja smatrajo, da način obdavčevanja po tem predlogu ne ustreza v celoti, ker bo delavec ali uslužbenec z visokimi osebnimi dohodki nesorazmerno močneje obdavčen. Zato se bolj navdušujejo za drugi predlog, ki predvideva obdavčenje šele na prekoračenje minimalnih osebnih prejemkov. Predstavniki podjetij ludi nasprotujejo dopolnilnemu obdavčenju osebnih prejemkov, ki ga zakon dopušča občinam. Ce bi se potrebe občine res močno povečale, bi bilo pač treba najti druge vire dohodkov, ki bi bili bolj primerni kot povečani proračunski prispevek na osebne dohodke. Na splošno je prevladovalo mnenje, da je povečanje proračunskega prispevka na osebne prejemke koristno, ker povečuje delež plač v stroških. To pa prav gotovo vodi k zmanjševanju delovne sile in s tem k povečanju proizvodnosti. Istočasno se tudi zmanjšuje razlika med stroški mehaničnega dela, ki je zaradi cenene delovne sile dražja, in stroški plač.
Predstavniki podjetij so izrazili po-
NOVE INVESTICIJE ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA SLOVENIJE so bile odobrene iz sredstev republiškega investicijskega sklada v višini 203 milijone dinarjev. Od te vsote je 175 milijonov dinarjev namenjenih za razširjenje in modernizacijo industrijskih obratov in turističnih objektov, 2« milijonov za investicije, v kmetijstvu ter 40 milijonov dinarjev za zgraditev prve etape pristanišča v Kopru.
misleke tudi o določilih za obdavčitev dohodka. Obdavčitev je namreč odvisna le od minimalnih ¡osebnih dohodkov in od višine ostanka dohodka po kritju minimalnih osebnih dohodkov. Nekateri so bili mnenja, da bi moral biti davek različen glede na namen, za katerega bi bil dohodek porabljen. Tako bi dosegli samo enkratno obdavčenje, davek sam pa bi imel bolj regulativen kot akumulativen namen. Stopnje tega davka bi lahko spreminjali vsako letlo z družbenim planom in na ta način usmerjali ostanek dohodka za finan-siranje tistih potreb, ki trenutno v največji meri zahtevajo takojšnjo rešitev. Tako n. pr. naj bi povečali da-veU_ na dohodek, ki gre v investicijski sklad podjetja in naj bi bil davka oproščen tisti del dohodka, ki ,je namenjen za nabavo obratnih sredstev, če bi to zahtevala tržna situacija in pa trenutna gospodarska politika.
F. S.
o KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ° KULTURA PROSVETA ® KULTURA
»PRIMORSKE PRIREDITVE« NE VEC SAMO NA OBALI
---— W
V šestih središčih koprskega okraja 60 predstav SNG iz Trsta, 12 predstav ljubljanske Drame, gostovanje Opere, Baleta, vokalnih in instrumentalnih solistov, radijskega orkestra, Slovenske filharmonije — Na manjših odrih amaterske družine — Ribiški praznik v Izoli — Povezava v poletnih mesecih z Ljubljanskim festivalom.
Načrti in program Zavoda »Primorskih prireditev« je za letošnje leto že dokaj fiksiran, pogodbe so podpisane, tehnične priprave za gostovanja v teku. Načrti pa segajo še veliko dalj, do konca sezone, za poletne mesece in še naprej. Naj steče beseda tako, kot je stekla v pogovoru z direktorjem Zavoda Sreč-kom Tičem:
- Levji delež pri predstavah v našem okraju bo imelo prav gotovo SNG iz Trsta. Pogodba, ki so jo podpisali, jih zavezuje za 60 predstav, ki bodo v Kopru, Izoli, Piranu, Sežani, Postojni in Ilirski Bistrici. Kakor pa vemo vsi, ima tržaško gledališče za letošnjo sezono izredno bogat m kvaliteten repertoar, njegovo umetniško vodstvo in dober igralski ansambel pa nam je porok, da bodo te načrte tudi realizirali.
Vsekakor bi kazalo spregovoriti kaj več o repertoarnem načrtu tržaškega SNG. Objavljamo ga v celoti, kot je natisnjen v zborniku, ki ga je izdalo vodstvo gledališča ob začetku letošnje sezone. Ta repertoarni načrt se odlikuje po pretehtani in skrbni Izbiri, ki bo nudila občinstvu privlačna in zanimiva dela domače in tuje dramske literature. Obenem pa je umetniško vodstvo pri tej izbiri upoštevalo razne organizacijske težave,
Vprašanje pošolskega
je postalo v zadnjem času še posebno pereče, kajti po novih zakonih o delitvi družbenega dohodka bo cesto izobraženost odločala o tem, ali bodo podjetja obrnila svoje povečane dohodke v smer, ki bo koristila družbi kot celoti, .ali pa jih bodo porabila le zgolj za svoje potrebe in koristi. Gre torej za to, ali bodo podjetja imela razumevanje za prepotrebno gradnjo šol, javnih naprav itd. ali pa bodo skrbela le za lastno uspevanjc.
Zaradi tega je splošno osvešča-nje ljudi, kmetov, delavcev, inteligence, skratka splošen dvig socialistične zavesti prav potreben. Pomembno mesto pri tem vprašanju imajo Ljudske univerze. V sistemu predavanj, ki naj bodo nazorno in dovolj kvalitetna, mora LU narediti pohod med ljudi in jih pridobiti za tisto osnovno \ gonilo vsega napredka, ki mu pravimo: želja po znanju, hotenje po razgledanosti. Za to novo nalogo se bo morala tudi organizacijsko spopolniti. Po sklepih, ki so bili sprejeti na razširjenem posvetovanju vodstev LU v obči-nah okraja Koper, bodo prišli v vodstvo tega splošnoizobraževal-nega telesa ne le predstavniki prosvetnih delavcev, ampak tudi predstavniki organizacij in društev, ki imajo tudi namen izobraževati ljudi: to je predstavniki sindikata, L MS, strokovnih društev, ženskih društev, kmetijskih zadrug, RK, SZDL itd.
Na ta način bo možno dvoje. Prvič, priti do jasnejše slike vsega tistega, o čemer želijo poslušalci in razne organizacije, da bi jim nudilo v obliki predavanj. Drugič pa, pritegniti med predavateljsko osebje več sposobnega in strokovno razgledanega kadra. Tako bo le možno priti do trdnega, vnaprej sestavljenega progra-ma, po katerem bo potem teklo delo LU v sezoni.
Lanskoletni uspehi LU v koprskem okraju so glede na še ne-dolgotrajno tradicijo kar uspešni, posebno Se v nekaterih občinah (Piran, Sežana, Postojna, Koper). V letošnji zimski sezoni bo šlo delo po izkušnjah lanskega dela la na ta način zadovoljivo naprej, če bodo znali občinski odbori LU pritegniti v svoje posvete kar največ aktivnih predstavnikov organizacij, društev in združenj.
J. II.
s katerimi se morajo boriti v Trstu, številčno skromnost igralskega ansambla. številna gostovanja po raznih odrih in ne na zadnjem mestu kulturni in estetski nivo občinstva, ki so mu predstave namenjene.
Med posebnosti repertoarja lahko tudi štejemo dejstvo, da predvideva veliko število novitet slovenskih avtorjev (več kakor katerokoli slovensko gledališče). Tudi sezono so mislili začeti 7. domačo noviteto, Tavčarjevo dramo »Poslednja nedelja«, toda dovoljenja iz Rima ni in ni hotelo biti, tako da je bilo treba začeli, sicer bi se sezona nepredvideno podaljšala. Zdaj je baje dovoljenje že prišlo in bo krstna izvedba Tavčarjeve drame, za katero je med gledališkim občinstvom veliko zanimanje, že 9. novembra. Kakor vsa gledališča, bo tudi SNG v Trstu posvetilo eno letošnjo uprizoritev proslavi 40-letnice Oktobrske revolucije. To bo gledališka poema »Kakor drevo in kakor vulkan« Mariborčana Branka Hofmana, pripravili pa jo bodo v koncertni izvedbi. Tudi ta predstava bo v novembru. Tretja krstna izvedba med domačimi deli bo Torkarjev »Delirij«, med tujimi pa svobodna dramatizacija po romanu Dostojevskega »Zločin in kazen« italijanskega avtorja Dina Dardija. Prvič v slovenščini je bila še uprizoritev komedije Italijana Manzzarija »Naši ljubi otroci«.
Tržaški ansambel je razdelil svoje delo na zimsko in poletno sezono. Zimsko sezono bodo zaključili v maju, poletno pa pričeli že julija, kar jim bo omogočilo številna gostovanja na prostem, ki privabijo vedno največ ljudi.
Razen velikega deleža, ki ga bo imel SNG Trst pri naših »Primorskih prireditvah«, bodo še vedno stalni gostje Gorice in bodo kakor doslej prirejali daljše turneje po ostali Sloveniji.
Zavodu »Primorskih prireditev« pa je uspelo razen Tržačanov pritegniti tudi druge ansamble. Ljubljanska Drama je obljubila najmanj 3 dela, s katerimi bi imeli 12 predstav, Opera bo sodelovala z baletom, vokalni in instrumentalni solisti z radijskim orkestrom in Slovensko filharmonijo, verjetno pa bo nastopal pri nas tudi kak tuj ansambel, ki bo prišel na gostovanje v Jugoslavijo. Toda to je že daljša perspektiva, o kateri bi spregovorili takrat, ko bodo sklenjene pogodbe.
Prav pred durmi pa imamo tradicionalno ribiško praznovanje, za katero je pripravil Zavod »Primorskih prireditev« kvaliteten in kaj pester program, ki bo zadovoljil sleherni okus in željo. Prireditve .bodo tri dni in pri njih bo sodelovalo SNG iz Trsta, DPD Svoboda iz Izole, člani Drame, Opere in Baleta iz Ljubljane, zabavni ansambel Radia Ljubljane, Študentski plesni orkester in seveda naši domači ribiči. Podrobni program objavljamo na predzadnji strani našega lista.
To bi bila v skopih obrisih najbližja perspektiva našega bodočega kulturnega življenja. Verjetno pa bo marsikoga zanimalo, kako je z manjšimi odri, kamor te renomirane in reprezentativne ustanove ne bodo prišle. Ali bodo prikrajšani? Ne. Kajti druge plati zvona še nismo slišali, nič nismo še spregovorili o naši (Nadaljevanje na 8. strani)
MLADA POTA, ŠT. 1
Revija »Mlada pota« je začela VI. leto svojega obstoja z ustaljeno dosedanjo flziognomijo V literarnem delu sodelujejo mlajši in že bolj znani pisatelji ter pesniki. Uredništvo revije obljublja, da bo objavljalo še nadalje prevode najboljših sodobnih jugoslovanskih literarnih dosežkov, posegalo pa bo tudi izven moja naše domovine Razen tega bodo v reviji, kakor doslej, članki s področja sodobne problematike glasbe, filma, gledališča, likovne umetnosti.
Odraz te koncepcije je že prva številka revije. Prozne prispevke objavljajo Ala Peče. Ivan Bizjak, Ivan Zi-gart. in Peter Kavalar. Prevodno literaturo zastopa tokrat Ivan Dončevič z odlomkom iz nagrajenega romana »Mirotvorci«. Prevod je oskrbel Janez Dokler. Veliko številnejši so predstavniki mlajšega pesniškega rodu. To so; Franc Forstncrlč, Branko Semen, Valentin Cundrič, Miro l.e-skovar, Anka Plšorn, Marjan Kram-berger, Goran Markovlč, Franc Potočnik in Marjan Kunej.
REPERTOARNI NAČRT SNG TRST ZA SEZONO 1957—1958^
1. PREDNOSTNA DELA
Domača dramatika: Tavčar: PRIHODNJO NEDELJO, Torkar: DELIRIJ, Hofman: KAKOR DREVO IN KAKOR VULKAN, Sremac: POP ClRA IN POP SPIRA.
Tuja dramatika:
Cehov: UTVA, CIN IN KAZEN ŠVEJK, Lutowski
Dostojevski-Dardi: ZLO-Hašek: DOBRI VOJAK DEŽURNA SLUŽBA, Giraudoux: AMFITRION 38, Pagnol: VELIKA ABECEDA, Manzzari: NAŠI LJUBI OTROCI, Fischer: PROSTI DAN, O'Neill: STRAST POD BRESTI. Saster: SMRT V PREDMESTJU, Shakespeare: HAMLET.
Mladinska dramatika:
Gorinšek: RDEČA KAPICA.
2, REZERVNA DELA
Domača dramatika:
Cankar: LEPA VIDA, Remec: MAGDA, Javoršek: MIZERERE (morebitna novost), Begovič: PUSTOLOVEC PRED VRATI, Nu-šic: DOKTOR.
Tuja dramatika:
Cehov: NA VELIKI CESTI, Sartre: KOLESJE, Wilder: NAŠE MESTO, Wouk: ZADEVA C AINE, Lorca: DOM BERNARDE AL-BE, De Vega: SEVILJSKA ZVEZDA.
I5ruga premiera letos je bila v Trstu komedija italijanskega avtorja Nicola Manzzarija »Naši ljubi otroci«. Avtor v komediji nima namena razglabljati o kakih globokih in preveč učenih pedagoških vprašanjih, ampak na hudomušno domiseln način daje prikrit pouk tako staršem kot otrokom. Komedijo sodobnega italijanskega komedio-grafa (v slovenščini je bila na odru prvič) je prevedla in režirala Nada Gabrijelčičeva, sceno pa je zasnoval Jože Cesar. Kot gost je nastopila Nedeljka Kacinova, sicer pa stalni člani tržaškega gledališkega ansambla: Štefka Drolčeva, Silvij Kobal, Jožko Lukeš, Justo Košuta in Bogdana Bratuževa
LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER nudi pestro zbirko slovenskih, srbohrvatskih, italijanskih in nemških knjig za odrasle in mladino. Vpisnina in izposoj evalnina malenkostna.
OBČNI ZBORI SVOBOD IN PROSVETNIH DRUŠTEV
PROSVETNO DRUŠTVO
»SIMON JENKO« NA
MISLICAH
Udeležba na občnem zboru ni bila posebno velika, vendar je občni zbor uspel, ker so kritično presodili dosedanje vodstvo, ki ni bilo aktivno. Drugi problem društva je bilo pomanjkanje primernega prostora. Zato se je društvo odločilo in je letos poglobilo klet v osnovni šoli. S prostovoljnim delom so že izkopali veliko materiala. Delavci ObLO Divača pa so za silo uredili lepo dvoranico, ki jo namerava društvo opremiti s knjižno omaro, klubskimi mizami, radijskim aparatom itd. Razen knjig nameravajo naročiti tudi razne časopise in revije. Čeprav dvorana ni posebno velika, bodo lahko postavili v njej za siio tudi oder.
Po izvolitvi novega upravnega in nadzornega odbora je prosvetno društvo »Simon Jenko; sprejelo tudi program dela. Značilno •je, da so se vsi navzoči zavzemali za to. da bi imeli na Misličah kmetijski tečaj. Ugotovili so tudi, da je med mladino mnogo dobre volje za aktivno delo in da jih bo treba le znati pridobiti. -er
PD »MIROSLAV VILI-IAR«
V	ZAGORJU NA PIVKI
V	četrtek, 24. t, m,, so imeli v Zagorju na Pivki občni zbor prosvetnega društva, ki je v zadnjih letih prenehalo delovati. PD »Miroslav Vilhar« sodi sicer med najstarejša društva pri nas, saj je začelo s svojim delovanjem že okrog sedemdesetega leta v preteklem stoletju. Zagorčani so na to kulturno-prosvetno tradicijo upravičeno ponosni in zato je skoraj nerazumljivo, kako so mogli pustiti, da je društvo nekaj let spalo. Sicer je dramska družina imela predstave in tudi gostovala v bližnji okolici, vendar pod imenom mladinske organizacije in na prosvetnega društva, ki formalno ni obstajalo. Končno pa so Zagorčani le uvideli, da bo vse kulturno-prosvetno delovanje lahko veliko bolj razgibano, če ga bo tudi formalno združevalo in usmerjalo društvo.
Na zadnjem občnem zboru je
bilo največ mladine, ki polna poleta in iniciative daje jamstvo, da bo v bodoče društvo delalo bolje kot v zadnjih letih. Člani dramske sekcije so iz svojih izkušenj svetovali vodstvu pevskega zbora, kako bi ga oživeli. Mladi ljudje ne morejo biti vedno resni in delo z mladino ne sme biti suhoparno, temveč družabno. Zdi se, da so se veselja do dela nalezli od mladih tudi starejši, zato je tudi njihov program bodočega dela kaj pester in živahen. Razen pevskega zbora so sklenili urediti tudi knjižnico, za katero je med vaščani veliko zanimanja. Pri tem računajo tudi na pomoč potujoče knjižnice. Dramska družina pa. je že naštu-dirala komedijo »Veseli dan ali Matiček se ženi«, ki bo v prvi polovici novembra na odru. Na gostovanje so jih že povabili na Pivko in v Košano.
Na občnem zboru so izvolili v upravni odbor tiste tovariše in tovarišice, ki so s svojim dosedanjim delom dokazali svojo zavzetost in prizadevnost pri kul-turno-prosvetni dejavnosti. Tako mladi Zagorčani nadaljujejo delo svojih očetov.	K. B.
v Trstu, so bile tudi drugod. Med prvimi so bili v Gorici »Črni bratje« leta 1928.
In prav ti »Črni bratje« so junaki Bevkove povesti. Bila je to skupina 11-letnikov, ki sicer niso imeli ne bomb ali dinamita, pa so kljub temu dolgo vznemirjali goriške fašiste in policijo. Ob napeti zgodbi sledimo požrtvovalnemu Pavleku, zvitemu Toninu, plahemu Nejčku, pa drznemu Filipu. Njihova dejavnost jih pripelje v ječo, kjer okusijo vse muke zasliševanja in pretepanja, pa lakote in žeje.
Pisatelj sam pravi, da so bili »Črni bratje« drobna iskra, ki je tlela, da se Je zanetil požar splošne vstaje med drugo svetovno vojno in osvoboditev.
FRANCE BEVK: ČRNI BRATJE
Kot enajsta knjižica v zbirki Bevkovih zbranih mladinskih del je izšla pri založbi Mladinska knjiga povest »Črni bratje«. Knjigo je ilustriral Štefan Planine, opremil pa Milan Mlhclič.
V uvodu h knjigi piše A. Širok, da to ni samo lepa povest, ampak mnogo več: to je resnična zgodba, pravcati dokument iz krvave dobe fašističnega terorja na Primorskem, ko so z Gentilejevo šolsko reformo zadali smrtni udarec slovenskemu Šolstvu. razpustili vsa slovenska društva in organizacije, požgali gledališke dvorane in knjižnice, prepovedali vse slovenske časnike in knjige in s posebnim zakonom poitalijančili celo slovenske priimke. To je bila črna doba, kot je zgodovina zlepa ne pomni, doba, ko so fašisti z bombami, bencinom in rlcinovim oljem slavili prave orgije nasilja. Starejši so obupali, mladina pa ne. V Trstu >o ustanovili tajno organizacijo T1GR, na nasilje so odgovarjali z nasiljem in najboljši so končno žrtvovali svoja mlada življenja v Bazovici. Podobne tajne organizacije, kot je bila
CAMUS— LETOŠNJI NOBELOV i NAGRAJENEC ZA LITERATURO
Letos je prejel Nobelovo nagrado za literaturo francoski pisatelj in filozof Albert Camus. Dodelili so mu jo za »njegova pomembna književna dela, s katerimi osvetljuje probleme človekove vesti naše dobe,« Camus je deveti francoski pisec, ki je prejel to visoko priznanje.
Camus se je rodil pred 44 leti v Alžiru, študiral je filozofijo, obenem pa opravljal najrazličnejše poklice. Njegovo literarno delo se začne okoli leta 1943 in je tesno povezano z gledališčem. Tik pred vojno je postal novinar, delal pri nekem alžirskem časopisu, potem pa se je preselil v Pariz. Pred vojno je objavil dve zbirki esejev, leta 1942 pa je objavil kratki roman »Tujec«, s katerim je postal skoraj čez noč znamenit pisatelj. Njegova pomembnejša dela so še: filozofski esej »Sizifov mil«, roman »Kuga« (1917), filozofska razprava »Revoltlrani človek« (1951) in drame »Nesporazum« (1940), »Kaligula«, »Obsedno stanje« (1940) in »Pravičniki« (1949).
ZAGARJEVE NAGRADE ZA NAJBOLJŠE
PROSVETNE DELAVCE
Preteklo soboto je predsednik Sveta za šolstvo LRS Milko Gor-šie prvič izročil nagrade najboljšim prosvetnim delavcem Slovenije. Pravilnik o podelitvi 2agarje-vih nagrad predvideva, da se podeljujejo za izredne uspehe, predvsem za delo v samem razredu, lahko pa tudi za uspešno prosvetno delo na drugih vzgojnih področjih. Predloge, ki jih je bilo letos le deset, dajejo družbeni organi, prosvetni forumi, društva in posamezniki. Svečani podelitvi nagrad sta prisostvovala tudi sekretarja zveznega in republiškega Sveta za šolstvo.
SE NEKAJ BESED O POTNIŠKI OBALNI PLOVBI
......^
.....
Za turistično sezono v letu 1958 je bil že predlagan načrt za ladijski vozni red vzdolž naše morske obale. Predvidene so nekatere izboljšave, zlasti na longitudinalnih progah. Obljubljeno je tudi, da naše največje in najlepše potniške ladje ne bodo plule izven področja naše obale. Glede na stanje v naši linijski potniški obalni plovbi, ki je še posebej prišlo do izraza v minuli sezoni, ni čudno, da na navedene izboljšave gledaimo z določeno slcepso. Kaj pravzaprav vsebuje predloženi načrt o redu plovbe v prihodnjem letu? Naj omenimo nekaj o tistem delu, ki se posredno in. neposredno dotika tudi obale Slovenske Istre.
Predvsem vzbuja pozornost dejstvo, da ni predvidena ponovna vzpostavitev proge Koper— Trst, oziroma Koper—Umag. Naj pri tem omenimo, da ti dve progi tudi v že tekočem zimskem redu plovbe nista upoštevani in da ukinitev od 26. aprila letos še zmeraj velja, čeprav je bila dotacija že zdavnaj plačana. Tudi na relaciji (Trst)—Koper—Piran —Poreč—Pulj—Mali Lošinj— Za-dar ni' predvidena nobena izboljšava, kaj šele zaželeno podaljšanje proge do Splita, Dubrovnika in Kotora.
Plovba naših ladij
P/i »BIHAČ« je na poti iz Genove v Ploče, kamor bo predvidoma priplula 5. novembra P/l »DUBROVNIK« je od 17. oktobra na popravilu v Narviku, od koder bo predvidoma 4. novembra prispela v Rotterdam M/l »GORENJSKA« je 16. oktobra priplula na Reko, nato pa v Piran zaradi popravila. Pil »GORICA« je 30. oktobra priplula v Jadransko morje P/l »LJUBLJANA« je 29. oktobra
priplula v Aleksandrijo M/l »MARTIN KRPAN« je 28. oktobra odplula z Reke s tovorom za Kosseir P/l »NERETVA« je 17. oktobra plida skozi Kielski kanal na poti za Bari in Ancono P/l »POHORJE« je 23. oktobra zapustila Singapur na poti za Anglijo
P/l »ROG« je 29. oktobra priplula iz Capetoivena v Durban Pil »ZELEN GOR A« je 29. oktobra priplula iz Civitavecchia v Ca-sablanco
Bistveno izboljšanje naj bi bilo na longitudinalni relaciji Reka— Kotor oziroma Ulcinj. Na jutranji in popoldanski brzi progi iz Reke proti jugu so predvidene potniške ladje »Partizanlca« (1700 BRT m 126 postelj za potnike), »Proleterka« (1322 BRT in 142 postelj), »Dalmacija« (870 BRT in 90 postelj) in verjetno vse štiri ladje tipa »Maribor« (po 574 BRT in 40 do 44 postelj za potnike). Na ekspresni progi, ki je bila uvedena letos 3-krat na teden z motorno ladjo »Jugoslavija« (2564 BRT in 209 postelj za potnike), bo v prihodnji sezoni predvidoma obratovala tudi M/L »Jadran« (2564 BRT in 196 postelj za potnike, kopalni bazen), in sicer enkrat na teden na relaciji Benetke -—Reka—Zader—Split—Dubrovnik —Kotor—Bari— (Brindisi) —Pirej, Tako naj bi imeli štirikrat na teden ekspresno progo in 14-krat na teden brze proge. Štirikrat na teden bi odplule oziroma priplule v naše glavne luke po tri ladje na dan. Ni dvoma, da bel povezava Reke z Dalmacijo in drugimi mesti južnega Jadrana na ta način nekoliko izboljšana. Še vedno pa bodo v longitudinalnih progah vsaj štiri ladje (tipa »Maribor«), ki za takšne proge niso primerne. Tudi parnik »Dalmacija« ne spada na brzo progo!
Letošnja sezona nam. je marsikateri nedostatek v naši obalni plovbi zelo ostro prikazala. Naj navedemo samo dva primera: relaciji Reka—Opatija — Lovran — Moščenička Draga in Reka—Kotor—(Ulcinj). Na prvi relaciji, ki je tipično turistična, je v času največjega prometa redno obratoval stari potniško-tovorni parnik »Podhum« (205 BRT) — to je »veteran« iz leta 1904! Ob nedeljah mu je bil dodeljen v pomoč • potniško-tovorni parnik »Brač« (159 BRT). Po enkrat ali dvakrat dnevno so sicer pristajali v Opatiji, Lovranu in Moščenički Dragi tudi plovni objekti tipa »Ivan Cankar« (425 BRT), »Tuzla« (340 BRT in »Sinj (470 BRT), vendar kot; v vmesnih pristaniščih na progah Reka—Cres, Reka—Lošinj in Reka—Koper—Trst, tako da so bili bolj ali manj zasedeni in niso mogli prevzeti lokalnih potnikov. V pristaniščih so se vrstile prav neprijetne scene, ki nikakor niso koristile izboljšanju prometa in turizma. Da bi olajšali oziroma izboljšali te razmere, so v nedeljo popoldne vključili v progo Reka —Opatija parnik »Dalmacija« (90 postelj za potnike).
Ladje tipa »Ivan Cankar«, ki so bile posebej grajene za kvarner-
STANE CEII O' V I N
(Nadaljevanje) • Priznati moram, da mi ni žal niti 40 dinarjev, niti tega, da sem sezul čevlje, kajti to je čudovito. Kaj je pravzaprav čudovitega v džamiji?
Preproge! To so prave perzijske preproge, tako nam je zagotavljal vodič. Tla džamije so pokrita s preprogami. Vsega sla dve veliki preprogi. Ena je stara 80, druga pa 120 let in še vedno so debele 1,5 do 2 cm. Osnovni ton preprog je krvavordeč, na njem pa se prepletajo v živomodrih barvah čudoviti narodni omamenti.
Pred molitvenikom, to je nekak oltar, prostor, kjer postavljajo koran, je morda 2 m dolga pa 1,5 m široka preproga, dar egiptovskega predsednika Naserja, ko je bil na obisku pri nas. Vodič je zatrjeval, da je to milijonska vrednost. Osnovni ton preproge je bel, po njem pa se v modri, rumeni in rdeči barvi prepletajo narodni omamenti. Preproga je gotovo 2.5 cm debela.
Baš Čaršija — to je res orient. Tu delajo pred hišami ali pa prav na vratih svojih delavnic, čudovite izdelke iz bakra, medi, srebra, zlata. Naj dodam, da ,stane ročno izdelan servis za kavo 15 do 25 tisočakov. Toda to ni več ročno delo, t.o je umetna obrt in
sko turistično področje, pa so med drugim obratovale na progi Reka —Kotor—(Ulcinj), čeprav nimajo niti ene postelje za potnike. Tudi takrat, ko je »Dalmacija« odplula-proti Opatiji praktično prazna, je iz Reke istočasno odplula ladja tipa »Maribor« natrpano polna proti Kotoru!
Nedvomno je res, da ni lahko razporejati ladje in vzdrževati proge na tako obširnem in različnem področju, kakršno je vzdolž naše obale. Jasno je pa tudi, da bi morali iz storjenih napak iskati možnost izboljšanja tega stanja, saj imamo konec koncev že toliko potniških ladij, da se ne moremo in tudi ne smemo več samo izgovarjati na pomanjkanje. Res je sicer, da naša sedanja potniška obalna flota ne zadostuje za vse potrebe, nedvomno pa je, da bi se clalo doseči večji učinek, kakor je bil dosežen, zlasti prihodnje leto, ko bomo dobili tretjo ladjo tipa »Jugoslavija« — M/L »Jedinstvo«.
M/L »Jugoslavija« od. Jadranske linijske plovidbe z Reke v luki livar. To je ena izmed najlepših in največjih potniških luksuznih enot pri nas, ima 2564 BRT, 209 postelj za potnike, 4800 KS (dva motorja znamke Sulzer) in je na poskusni vožnji dosegla največjo hitrost 20,3 morskih milj na uro. Za potnike v prvem in turističnem razredu ima okusno urejene in udobne prostore med drugim dve restavraciji, dve kavarni in bar. Odprte palube so široke, na najvišji so tudi prhe. Druga ladja tega tipa. je »Jadran«, ki ima tudi kopalni bazen. Tretja, »Jedinstvo«, je tik pred dograditvijo. Ta bo imela tudi garažo za avtomobile in zaprlo gornjo pulubo. V promet bo izročena decembra ali januarja. Vse te tri ladje je zgradila ladjedelnica »Split« v Splitu
DRAMATIČEN ZAKLJUČEK OBSEŽNE AKCIJE MEDNARODNIH TIHOTAPCEV Z MAMILI
GRADIVO KOT NALAŠČ ZA FILMSKO ZGODBO — V NEDELJO, 20. OKTOBRA, SO NAŠI VARNOSTNI ORGANI POLOVILI TIHOTAPSKO BANDO — IZBRALI SO NEDELJO, KO SO BILE VOLITVE, KER SO RAČUNALI Z ZMANJŠANO BUDNOSTJO
Zagreb. Velemesto v pravem pomenu besede z vsemi prednostmi in slabostmi. V prekrasnem stanovanju — samski garsonjeri — teCe zanimiv razgovor. Naj vam, dragi bralci, najprej predstavim osebe, ki v njem sodelujejo.
Najprej seveda lastnik stanovanja Beroša Ljubomir. Je medicinski tehnik, star petindvajset let. Le malo časa je bil nekje zaposlen, potem pa je začel privatizirati — mu je bolj neslo. Treba je samo pogledati po stanovanju — šest kavčev, mahagonijevo pohištvo, po predalih in omarah pa garderoba, da bi je bilo dovolj za cel bataljon elegantnih gi-grlov. Radio, miniaturni bar, kristalno steklo, slike — kdo bi vse naštel . ..
Potem Zuvela Vjenčeslav. Trideset let star večni študent, ki od vsega pridobljenega znanja najbolj obvlada hazardiranje in črnoberzijansko špekulacijo — poseduje torej visoko ekonomsko izobrazbo gangsterskega podzemlja. Poiskal in pripeljal je na sestanek tretjega udeleženca, o ka-
terem pa je treba povedati nekaj več besed.
Petdesetletni farmacevt Delof Pan-čev je po rodu iz Makedonije. Ker so se mu ožji rojaki zamerili— videli bomo zakaj — se je preselil v Zagreb in si v bližini mesta uredil majhno vrtnarijo. V njej pa je imel provizoričen laboratorij. Kljub primitivnim napravam je Pančev, strokovnjak, kakršen je, tudi v navadnih loncih in improviziranih retortah proizvajal iz opija kvalitetnejše vrste mamil. Surovi opij pa je dobival z juga po svojih zvezah, ki jih je imel v Makedoniji.
Taka je bila približno danes njegova dejavnost, še bolj pisano pa
O O O
še več. Tu dobiš za drag denar razne pepelnike, cigaretne doze, vaze za cvetje, razne pladnje, vrče itd. Toda vse je izredno drago. Naša dekleta so si temeljito osušila denarnice. Majda kar ni mogla od tod.
Naj povem, da smo v Sarajevu prvič spali na posteljah, odkar smo odšli iz Postojne. Božansko! Bilo je vsega po malem: stenice, komarji, pnntakan v prahu, toda vseeno ... Spočiti, nekam lahki in veseli nadaljujemo zadnjo etapo naše poti do morja.
Pot od Sarajeva do Dubrovnika smo prevozili podnevi in to je najlepši del poti. Da, naporna je bila ta pot, skoraj 11 ur smo bili na nogah, toda nikomur ni bilo žal. Če ne drugega, bi si pozneje še enkrat ogledal čudovito Jabla-niško jezero. To jezero ima edinstveno barvo, voda je modra in zelena, toda tega se ne da povedati z besedami, to človek samo občuti v svoji notranjosti. Kot. ne moreš reproducirati velike umetnine, tako ne moreš ooisati lepote te poti. Skoraj uro, morda še več, se vozimo ob jezeru, rahli valovi se razigrano podijo po gladini, kot bi se hoteli osvoboditi težnosti in se povzpeli soncu v oči, da bi zajokalo, Z Marto sva nemo slonela ob oknu in samo
opazovala, požirala, samo spremljala to lepoto, Takrat sem se spomnil; same od sebe so mi prihajale znane Cankarjeve besede v Kurentu, ko je vzkliknil: »Žemljica. zemlja, mati, če nimaš kruha, daj mi kamen in še ob kamnu bom prepeval!«
Mostar. Za trenutek smo se ustavili. Postaja na oni stiani ceste in hotel. Hladno črno pivo. To je tudi svojevrsten vtis o Mostarju v teh vročih dneh.
In že se vozimo ob Popovem polju. Proga je dvignjena na rob polja. Pod nami Popovo polje — velike njive, skrbno obdelane, posajene s tobakom, tam nekje v ozadju je bila pšenica. Na desni, nad p'rogo, se vleče pravo morje kamenja. Zadnji vzponi! Na obzorju se je začelo svetlikati, trenutek, in že se je pokazala v večernem mraku luna, velika, zlato-rumena. Morje. Trenutek, vzkli-kanje, petje!,,.
Dubrovnik,
Mogočno in. ponosno stoji mestno obzidje, na njem se v lahnem južnem vetru pozibava bela zastava z geslom: »Libertas« — svoboda,
»Kaj razmišljaš?« me je pobaral Lojze.
Mogočna trdnjava Minčeta-v Dubrovniku, zgrajena v 14. stol.
:>0 svobodi. Ne, tudi o tiraniji Dubrovniške republike, arhitekturi.«
»Poglej,« me je sunil Lojze.
Pred nami se je pojavil veliki Onofrijev vodnjak. In potem so si sledili dvorišče frančiškanskega samostana, edinstveno umetniško delo, knežev dvorec, palača Spon-za iz 16. stoletja, mali Onofrijev vodnjak, v renesančnem stilu zgrajeni dominikanski samostan iz 15. stoletja itd.
Največja zanimivost Dubrovnika je obzidje. Dolgo je 2 km. To je ena od največjih in najlepših gradbenih konstrukcij v Evropi. Dubrovniško obzidje prekaša po svojih proporcijah in linijah v estetskem in arhitektonskem pogledu vsa ostala. V vročem dopoldanskem soncu smo ga prehodili.
ima preteklost. Kot dober psiholog in Molohov žrec je pred vojno izredno dobro uspeval, ker je poznal ljudi in moč denarja. Bil je znan kot bogat predelovalec in prekupčevalec z opojnimi drogami, vendar pa mu ni mogel nihče do živega — povsod je imel v korumpiranem kraljevskem državnem aparatu podkupljene prijatelje, ki so ga varovali pred presenečenji. S takim življenjem je nadaljeval tudi med vojno, le da je svojo uliznjenost prenesel na bolgarske okupatorje — udinjal se je krvavim opričnikom v Bolgarijo importirane-ga fašističnega »carja« Borisa Ko-burškega. Po končani vojni pa je njegova zvezda zašla. Pančevu ni pomagala nič vsa njegova spretnost — bil je pred ljudskim sodiščem zaradi svojih zvez in sodelovanja z okupatorjem obsojen na dolgoletno ječo, otl koder je prišel šele leta 1955. Ker se mu je Makedonija zamerila, je skušal svojo farmacevtsko kariero ilegalno nadaljevati v Zagrebu. Lotil se je predelovanja opija, za razpečevanje izdelanih mamil pa se je povezal z nekaj »spretnimi dečki«, ki so znali molčati, radi pa so imeli denar in lahko življenje. Tako je nastala prava tihotapska delniška družba, majhna po številu, bogata na di-videndah.
Zdaj so torej trije njeni glavni stebri sedeli v foteljih za mizico in srkali viski s sodavico, kadili cigarete in razvijali svoje načrte. Cas: sredi oktobra 1957, torej prav pred kratkim.
Besedo ima Beroša: »V Italiji je zdaj prav morfij zelo iskan, kot mi je na zadnjem sestanku povedal naš tržaški prijatelj. Kilogram stane baje okrog štiri milijone lir. Ivot sem vama že povedal, me zelo priganjajo, naj jim čimprej prinesem. Vesla tudi, da smo se vse podrobnosti že pogovorili na prejšnjih dveli sestankih — vse, razen dokončne cene in datuma predaje. Vesta tudi, da smo kupca dobro preverili, denar dobimo takoj. Mislili smo, da bi se sestali v Kopru, vendar pa se nam je zdelo, da bi bili tam preveč na očeh vsem. Zato smo se dogovorili, da se dobimo v Piranu. Prinesem naj takoj ccl kilogram. Zdaj gre samo še za datum.«
Pančev: »Premišljeval sem že o tem. Zdi se mi, da bo še najbolj primerna kar naslednja nedelja, ko bodo volitve. Tedaj pač nihče ne bo vohal za nami. Razen tega se mi zdi tudi zelo primerno, da je sestanek v Piranu, ker že zaradi Italijanov ne bo nihče začenjal kravala, pa tudi laže se je izgubiti v temnih in ozkih ulicah.«
Zuvela: »V redu. Torej gre samo še i za to, kdo naj gre na sestanek,«
RASTKO BUADASKJA
(Nadaljevanje na 10. str.)
p o m i m i m & w ¡e el i k i ®> ic t o

e vomcu
VASILIJ GROSSMAN:
J
Na dnu jaška sta jih pričakala dva stražarja z avtomati; vsak je imel na pasu obešenih ducat ročnih bomb. Ogledovala sta ženske in starca. Boleče žmereč od slabotne svetlobe bencinske svetilke sta si zakrivala oči z dlanmi in se obračala proč. Rumeni jeziček plamena, ne večji od otročjega mezinčka, zastrt z gosto kovinsko mrežico, jih je slepil kot mlado poletno sonce.
Eden izmed njih je hotel pomagati Mariji Ignatjevni pri izstopu, zato ji je nastavil v pomoč ramo. Očitno pa ni ocenil svojih moči in ko se je Mojsejeva oprla z dlanjo obenj, je v hipu zgubil ravnotežje in padel. Drugi stražar se je zasmejal in dejal:
»Eh, ti Vanja ti!«
Ni bilo moči razbrati, sta li mlada ali stara. Obraz sta imela kosmat, govorila sta počasi, kretnje so bile previdne ko pri slepcih.
»Nimate morda kaj za pod zob, ženske, a?« je povprašal ta, ki je imel smolo pri pomoči Marji Ignatjevni.
Drugi pa mu je nagloma segel v besedo:
»Tudi, če imajo, tovarišu Ko-sticinu bodo izročile, on pa bo razdelil!«
Ženske so molče zijale vanju, starec pa je privzdignil luč in osvetljeval strop podzemeljskega odvozišča.
»Nič!« je mrmral. »Stojke drže, stojke so močne, hvala bogu! Dobro so jih naredili.«
Eden izmed stražarjev je ostal pri jašku, drugi pa je spremljal odposlance h komandirju.
»Kje pa ste se utaborili?« je vprašal starec.
»Tamkaj za durmi, na desno, konec hodnika, tam smo se ugnezdili!«
»Kakšne duri neki!« se je začudil Kozlov. »To so vrata za zračenje. Na prvem spustu.,.«
Stražar je šel ob njem. Ženske so šle zadaj.
Nekaj korakov od zračnih vrat sta stali dve strojnici, naperjeni na odvozišče. Starec je vzdignil luč in vprašal:
»A spe ali kaj?«
»Ne. To so mrtveci.«
Starec je z lučjo posvetil na telesa rdečearmejcev, oblečenih v plašče in srajce. Njih glave. Drsi, ramena in roke so bile povezane s povoji in cunjami, umazanimi od stare, strjene krvi.
Ležali so tesno drug ob drugem, kot bi se greli. Nekateri so bili obuti, izza čevljev so jim bili zlezli konci obujk. Dva sta bila v klobučevinastih škornjih, dva v usnjenih, eden bos. Oči so imeli vdrte, obraz kosmat, pa ne tako zelo kot stražarja.
»Bog pomagaj!« so tiho izustile ženske ob pogledu na mrtvece in se prekrižale.
»Pojdimo, kaj stojite!« je priganjal stražar.
Ženske in starec pa so še kar naprej strmeli v trupla. Z grozo so vdihavali smrad, ki je vel od njih. Potem so šli dalje, Izza vogala glavnega rova se je zaslišal slaboten stok.
»Tu so, kajne?« je vprašal starec.
»Ne, to je naša bolnišnica!« je bil stražarjev odgovor. Na deskah in snetih vratih za zračenje je
Ruska revolucija me je pretresla, in o zgodovinski premoči njenih načel nad načeli tistih sil, ki so nam stopile na vrat, zame ni bilo nobenega dvoma.
Thomas Mann
ležalo troje ranjencev. Poleg njih je stal rdečearmejec in držal ranjencu k ustom kotlič z vodo.
Dva sta ležala čisto nepremično, nista stokala. Starec ju je obsvetil z lučjo.
Rdečearmejec s kotličem je vprašal:
»Od kod, kakšni ljudje?«
Ko pa je zagledal izprašujoče poglede žena, uprte v nepremično ležeča, je pomirljivo dodal:
»Kmalu jima bo vse odleglo, čez uro ali dve.«
Ranjenec, ki je pil vodo, je tiho dejal:
»Mamica, kisle zeljnice bi rad!«
»Odposlanci smo,« je razložila Varvara Zotova.
»Kakšni le, od Nemcev, kajne?« je vprašal bolničar.
»Seveda, seveda!« ga je prekinil stražar, »boste že komandirju vse obrazložili!«
Ranjenec je poprosil Kozlova: »Posveti malo, dečko!« Globoko se mu je kolenilo. Vzdignil se je in odgrnil plašč, ki mu je pokrival nad kolenom zmrcvarjeno nogo.
»Joj, dragi moji!« je kriknila Nuška Kramarenko. »Joj!«
Ranjenec pa je s prav tako tihim glasom ponovil:
»Posveti sem, posveti!« Vzdignil se je zato, da bi bolje videl.
Spokojno in z zanimanjem je ogledoval nogo kot tuj, neznan predmet in ni verjel, da sta mrtvo, gnijoče nieso in rjavka-stočrnkasta, od gangrene vneta koža del živega, njemu domačega telesa.
»No, vidiš,« je očitajoče spregovoril. »Črvi so se zaredili in se gibljejo. Saj sem pravil komandirju: čemu se mučiti z menoj. Mar bi me pustil zgoraj! Lahko bi metal bombe, potem pa bi se sam ustrelil.«
Spet je pogledal na rano in nejevoljno nadaljeval:
»Vse miga, vse!«
Stražar mu je srdito ugovarjal:
»Nismo samo tebe vlekli. S tema dvema vred,« je pokazal na onadva na tleh, »jih je preminilo štirinajst.«
Nuša Kramarenko je pripomnila:
»Kaj se tu mučite? Mar bi šli gor-, na beli dan! V bolnici bi vam rano vsaj sprali in povezali.«
Ranjenec je vprašal:
»Kdo neki, Nemci? Raje naj me tu črvi živega požro!«
»Pojdimo, pojdimo!« je priganjal stražar. »Le kaj zganjaš tu propagando, državljanka?«
»Postoj, postoj!« ga je zadržala Mar j a Ignatjevna in začela vleči iz nedrja košček kruha. Dala ga je ranjencu. Stražar je stegnil roko, v kateri je držal avtomat, in oblastno, surovo ukazal:
»Prepovedano! Vsaka troha kruha, ki je v rudniku, mora priti v roke komandirju. Ta bo razdelil. Hajdi, pojdimo, državljanke! Naprej!«
In šli so dalje mimo bolnišnice, kjer je živel dih smrti, prav tak kot v mrtvašnici, mimo katere so bili' šli pred nekaj trenutki.
Ko je odposlanstvo spet zavilo v rov, so ženske zaslišale tako nenavadne glasove, da so se ne-
Vsakogar, ki ima čut za veličino, mora prevzeti občutek, da gre pri Leninu za eno tistih velikih zgodovinskih osebnosti, katerih bit in dejavnost določata usodo neke dežele za desetletja.
Helene Stocker
ZMERAJ ZNOVA BO VSTAJAL OD MRTVIH
Lenin se je s svojimi pomočniki lotil najveličastnejšega diTtžbenega eksperimenta, ki je bil izveden po več kot dva tisoč letih.
Ko se je v teh dva tisoč letih vsakokrat izjalovil, je on poskusil na nov in temeljit način. Kot človek dejanja je Lenin svetovno zgodovinski pojav.
Nasprotniki mu očitajo trdoto. To je napačno. Bil je korenito dosleden izvrševalec velikanske ideje.
Ta mrtvec bo zmeraj znova vstajal od mrtvih — v sto oblikah — dokler v kaosu zemlje ne zavlada pravičnost.	Alfred Kerr
hote ustavile. Iz rova se je slišalo petje. Peli so tiho, trudno, peli neko neznano pesem, mračno in in neveselo.
»To je za moralo, namesto obeda,« je resno razlagal spremljevalec. »Ze drugi dan jih komandir uči. Pravi, da ju je pel še njegov oče, ko je bil pod carjem zaprt.«
Osamljen glas, poln žalosti, je zategnil:
»Sovrag ni besnel nad teboj, okoli so stali domači, in mi, tvoji bratje, zatisnili smo ti orlovske oči...«
»Poslušajte, ženske!« je tiho in resno spregovorila Nuša Kramarenko. »Pustite me naprej! Bolje znam jokati in tarnati kot ve. Saj je videti, da so ti fantje taki, da naše otroke tam zgoraj čaka samo smrt: vztrajali bodo pri svojem.
Starec se je iznenada obrnil k njim in s pritajenim glasom, polnim gneva, revsknil:
»Svinje, kaj ste jih prišle pregovarjat? Vas same bi bilo treba pobiti!«
In Marja Ignatjevna je stopila naprej, porinila Nušo in starca vstran in dejala:
»Hajdi, pustite mene tja, zdaj je vrsta na meni!«
V rovu stoječi stražar je vzdignil avtomat:
»Stoj, roke kvišku!« »Babe gredo!« je za vpila Marja Ignatjevna in ko je šla mimo, oblastno vprašala: »Kje je komandir? Pokaži!« Iz teme se je razlegel slaboten glas:
»Kaj pa je?«
Svetilka je obsvetila skupino rdečearmejcev, na pol ležečih na tleh. Sredi njih je sedel plečat človek z rdečkasto okroglo brado, močno zamazano od premo-govega prahu.
Vsi okoli njega sedeči so bili tudi sajasti od premoga. Roke so imeli črne, beločnice so se jim svetlikale in zobje so se zdeli beli, snežno beli.
EGON ERWIN KISCH:
DIDO V<
Ulica Spiegelgasse se grbi navzgor in na levo in desno in tako ozka je, da niti z ročnim vozičkom ne moreš skoznjo in čeprav kaže spočetka, da se bo povzpela na Züricher Berg, se mora na pol poti temu početju odpovedati in se spustiti spet. navzdol, ne da bi oknom svojih hišic dovolila razgled na valove Limmata, na kristalno brezmejnost jezera in na modro zelene gorske gozdove. Tu ne stanujejo turisti, popotniki za zabavo, tu so naseljeni mali obrtniki, tu je živel Vladimir Iijič Uljanov, znan med socialisti pod imenom Lenin, ki so ga irakcijski tovariši spoštovali, drugi pa se mu zaradi njegove doslednosti in ncpopustljivosti posme-hovali — matematik' utopije, ki je izračunaval podrobnosti za diktaturo proletariala, kakor da so Romanovi pripravljeni znebiti se svojega skozi stoletja dedovanega prestola zalo. ker je to preračunal neki izgnanec, in zapustil Kremelj, da bi se lahko prelil vanj podnajemnik nekega züri-äkega čevljarja.
Da, gospod T. Kammerer je čev-ljar-krpač; seznanil sem se z njim, ko sem poiskal njegovo delavnico v Spicgelgasse, da bi mi zakrpal čevlje. Ko je bil ocenil, da bo njegovo delo stalo 80 centimov, sem sezul čevlje, oni jih je dal na kopito in -zdaj sem pogovor lahko zasukal na najemnika, ki je poldrugo leto, od začetka 191G do aprila 1917, stanoval pri njem v drugem nadstropju hiše poleg čevljarske delavnice, Spicgel-
gasse 11. Mojster Kammerer je to stanovanje odpovedal za majski rok 1917 in se preselil v Culmannstrassc, kjer je rezerviral sobico tudi za gospoda in gospo Uljanov.
»Zal ni prišlo do tega,« pravi mojster, »8. aprila 1917 mi je gospod Uljanov povedal, da mora takoj odpotovati. Rekel sem mu: .Sobo imate plačano vendar do 1. maja, zakaj hočete že sdnj proč"." Da ima nujne opravke v Rusiji, mi je rekel, No, zmajal sem z glavo, zakaj da pusti kdo zaspati najemnino za pol meseca in ko povrh nima preveč denarja, kakor gospod Uljanov, je pač zelo čudno, to mi boste priznali. Kakšen najemnik je bil gospod Uljanov? Jaz sem bil zadovoljen z njim. Osemindvajset frankov je plačeval mesečno za sobo, to je bilo dovolj med vojsko, danes bi stala več, najmanj petintrideset do štirideset frankov, in z njim nismo imeli veliko dela. Domenili smo se, da lahko uporablja kuhinjo, gospoda Uljanova je kuhala, največkrat jajca, toliko popra jc natrcsla nanje, in zmeraj sta pila čaj. Gospod Uljanov je sedel ves božji dan za mizo, bral knjige in časopise ter pozno v noč pisal. O Jezus, koliko pisem in časopisov je dobiva!! Glejte, tale kot jih je bil vsak dan poln in gospod Uljanov je sam hodil ponje, rta plsmonošt ni bilo treba tolikokrat po stopnicah.«
Kot, to je vogal pod pblico, tik ob vratih, vrsta škatelj iz lepenke in z
napisom »Bottines« stoji pod njo in na njih jc dovolj prostora za odlaganje pisem in časnikov.
»Veliko pisem je bilo naslovljenih na Lenina', pa sem gospo Uljanovo vprašal, kako to, in mi je pojasnila: ,Midva sva ruska begunca in to ie privzeto ime.' ,Dobro,' sem rekel, ,to se mene nič ne tiče, vpisani ste na prijavnem uradu, vse drugo me nič ne briga'.«
Gospod Kammerer sedi na stolu in tolče s kladivom po peti mojega čevlja, njegov najmlajši sin pa čepi poleg njega in ima delo s šilom. »Ko sta gospod in gospa Uljanov šla, sem sila knjig in časopisov sežgal, celo goro, jaz jih vendar nisem mogel vzeli s seboj v novo stanovanje, in da bo poslal tako velika živina v Rusiji, si nikdar ne bi bil mislil, mi Iahlto verjamete. Za slovo sem mu voščil srečo in mu rekel: .Gospod Uljanov, upam, da vam v Rusiji ne bo treba toliko delati!" Zamišljeno me je pogledal in rekel: .Gospod Kammerer, mislim, da bom imel v Pctersburgu šc več dela.' ,No, no,' sem dejal. ,več pisali kakor tu sploh ne morete. Ali bosle le kmalu našli sobo v Rusiji, tam je neki velika stiska za stanovanja?' ,Sobo bom že dobil,' mi je rekel gospod Uljanov,* ampak če lio tam tako mirno kakor pri vas, gospod Kammerer, tega pa še ne vem.' No in potlej se jc odpeljal.«
Da okrepi to pohvalo svojega na-
jemnika, potrka gospod Kammerer s kladivom po krpi, ki naj bi krasila moj čevelj, spravi denar, in medtem ko obuvam čevlje, mi pokaže na sosednjo hišo: »Tam gori tistole okno, tam je bila soba gospoda Uljanova. Zdaj stanuje tam lapetnik Stocher.«
Odpadajoči omet označuje fasado, v pritličju je gostilna »Pri Jakobovem studencu«, lesene stopnice so strme, so bolj lestve kot stopnice. Gospa Stocher me pelje v izbo, ki jo je gospod Kammerer oddajal Leninu. Cisto nizka je, roke ne moreš iztegniti navzgor, ne da bi zadel v strop, tri metre široka, štiri, pet metrov dolga, desno pri vratih stoji železna peč, cev v dimnik je napeljana skozi vso sobo, poleg okna je med lesenim opažem zidan predalnik. Zakonska postelja In veliko svetih podob na stenah so last novih najemnikov, vendar razpored opreme tudi prej verjetno ni bil dosti drugačen. Tam, kjer stoji zdaj miza, je zmeraj stala miza, zakaj drugod ni prostora zanjo v tej zatohli čumnati za osemindvajset frankov mesečne najemnine — miza, za katero je sedel begunec v motni svetlobi ozke ulice.
1923 ali 1921 (Ceško-nemški pripovednik in ko-mediograf Egon Erwin Kisch je znan predvsem kot pisec reportaž in novinar. Ta črtica je izšla v knjigi Cankarjeve založbe »Spomini na Lenina«)
Starec Kozlov jih je gledal ves ginjen: to so bili vojaki, katerih silna slava je šla po vsem Don-basu. In pričakoval je, da jih bo videl v kubankah, v rdečih hlačah, s srebrnimi sabljami in drznimi čopi, štrlečimi izpod kučem in kap z lalcastimi ščitniki. Zdaj pa so bolščali vanj delavski obrazi, črni od premogovega prahu. Take obraze so imeli njegovi tovariši, delavci: rudarji, tesarji, minerji, vozači. In ko jih je gledal, je stari rudar začutil z vsem svojim srcem, da je strašna, grenka usoda, ki so jo izbrali raje kot ujetništvo, tudi njegova usoda.
Srdito je pogledal Mar j o Ignat-jevno, ko je spregovorila.
»Tovariš komandir,« je govorila, »prišli smo k vam kot odposlanci.«
Vstal je, visok, širok, zelo suh in obenem z njim so vstali tudi rdečearmejci. Bili so v podloženih bluzah, v blatnih kapah, porasli z bradami. In ženske so jih gledale; to so bili njihovi bratje, bratje njihovih mož, taki so prihajali iz rudnika po dnevnem, ali nočnem delu od premoga zamazani, mirni, trudni, žmereči od svetlobe.
»Kaj bo, delegatke?« je vprašal komandir in se nasmehnil.
»Preprosta stvar!« je odvrnila Marja Ignjatevna. »Nemci so zgnali skupaj babe in otroke ter dejali: ,Pošljite ženske v rudnik, naj nagovore vojake k vdaji. Če jih ne boste spravili na svetlo, vas bomo pobili vse z otroki vred.'«
»Tako?« je rekel komandir in zmajal z glavo. »Kaj nam svetuješ, ženska?«
Marja Ignjatevna je pogledala komandirju v obraz, se obrnila k dvema tovarišicama in mirno, žalostno vprašala:
»Kaj naj svetujemo me, ženske?« In začela je vleči iz nedrja kose kruha, mlince, kuhano peso, neolupljen krompir, suhe skorje.
Rdečearmejci so se zasukali proč, povesili oči. Sram jih je bilo gledati hrano, čudovito, nesmiselno na oko in po omamnem vonju. Bali so se gledati jo: bila je življenje. Samo komandir je upiral pogled naravnost v hladni krompir in kruh.
»To ni le moj odgovor. Jedačo so mi nanosile starke,« je povedala Marja Ignjatevna. »Toliko, da sem prinesla. Venomer sem se bala, da me Nemec ne bi potipal za bluzo.«
Vsa ta revna darila je zložila v ruto, se globoko poklonila in jo izročila komandirju, rekoč:
»Oprostite!«
In tudi on se je molče priklonil.
Nuška Kramarenko je tiho spregovorila :
»Ignjatevna, ko sem videla tistega ranjenca, kako ga pri živem
Lenin je podoben velikim vzgojiteljem vseh časov. Ti so narode zmeraj učili spoznanja in vladanja, za kar so vselej izbrali najnaprednejši razred. ..
Heinrich Mann
telesu glojejo črvi, in ko sem slišala njegove besede, sem pozabila na vse.«
Varvara Zotova je pogledala na rdečearmejce s smej očimi se očmi in rekla:
»Kaže, dečki, da je deputacija zaman prišla v jamo,«
In rdečearmejci so uprli oči v njen mladi obraz.
(Nadaljevanje na 9. strani)
ŽENA iN DOM * ZDRAVSTVO 8N VZGOJA ^ 2ENA BN DOM * ZDRAVSTVO IN VZGOJA * ŽENA IN DOM & ZDRAVSTVO !N VZGOJ
NEKA.T MISLI IN SREČANJ OB VOLITVAH V IZOLI

Tehnični podatki o izidu volitev za
zbore proizvajalcev v Izoli nam govore, da so v 8 volilnih enotah med 21 kandidati izbrali 17 odbornikov. Volitev se je udeležilo 2.853 volilnih upravičencev, od tega 1.475 žena. Mod izvoljenimi odborniki pa so tri žene: dve iz tovarne ribjih konserv »Iris« in ena iz tovarne »Arrigoni«.
Tako so se uspešnim volitvam predpreteklo nedeljo pridružile še bolj uspešne volitve za občinske zbore proizvajalcev preteklo soboto, Vollvei-proizvajalei so množično sledili klicu svoje državljanske in socialistične zavesti in tako izkazali svojo pripravljenost za nadaljnjo izgradnjo tiste enote, ki pomeni osnovo našega družbenega upravljanja — komune, Obenem pa so dokazali, da se zavedajo, da se bo ta sistem tem hitreje okrepil in uveljavil, čini'boljše odbornike bomo imeli na občinah.
Lep dan je bil v soboto, izredno lep za konec oktobra, sončen in topel. Kakor da bi hotel še podpreti praznično vzdušje in vedre obraze delavk in delavcev, ki so hiteli na tovarniško volišče. In nekam prazničen je bil pogled na velika poslopja naših največjih tovarn ribjih konserv v Izoli, Iris in Arrigoni, in na z zastavami in cvetjem okrašena volišča.
Iz tovarniških poslopij ni slišati hrupa velikih strojev in oglušujočega topotanja jeklenega mehanizma, ko se od časa do časa odpro vrata in pride skoznje skupina delavk v svetlih haljah z ličnimi belimi čepicami na glavah, nekatere v visokih gumijastih škornjih. Delavci so večinoma v pajacih ali delovnih haljah. Po navideznem miru, ki- vlada na dvoriščih, kjer se na soncu sušijo mrzlooke ribe, ki so jih pripeljali navsezgodaj zjutraj ribiči, ne bi človek sodil, kakšno mravljišče je znotraj teh velikih dvoran, kjer pridejo ribe v kolesje tovarniške predelave, ko jih spretne ženske roke solijo, čistijo, kuhajo, polnijo škatle in strežejo strojem, ki jim pri vsem tem delu pomagajo. Zdaj so za hip skupine zapustile delovno mesto in odhitele v paviljon pri izhodu, kjer pri volilni komisiji dobe glasovnico, tovarišica jih še pouči, kako naj volijo, potem pa gre
§|I v tu®; Hi i«ll§lllll
vsakdo v svoj prostorček, kjer roka,' ki sicer ni vajena svinčnika, malce okorno zaokroži pri imenu tovariša ali tovarišice, ki bi po njihovem mnenju najbolje ustrezala nalogam, ki čakajo zbore proizvajalcev. O tem so toliko govorili na sestankih, na predvolilnih zborovanjih ... Takoj, ko so oddali glasovnico v skrinjico, odhitijo nazaj na delo, tekoči trak proizvodnje se ne sme ustaviti.
V eni izmed skupin, ki je prihitela na volišče v »Irisu«, srečam tudi kandidatko Kristino Jakomin. V tovarni dela že šest let, zdaj vodi oddelek, kjer predelujejo svežo in slano ribo. Članica je upravnega odbora in delavskega sveta.
»Kaj se vam zdi, zakaj so vas predlagali za zbor proizvajalcev?«
»Ne vem. Morda zato, ker mora biti tudi kaka ženska,«
»Pa se vam ne zdi prav, da sodelujejo v družbenem upravljanju tudi ženske?«
»Seveda. Vendar navadno nimajo za to časa, ali pa so premlade. Z moškimi je drugače. Ko pridejo skozi tovarniška vrata, so prosti in imajo čas.«
»Imate družino?«
»Samo moža. Zato to zame ni problem. Govorim za tiste, ki imajo otroke. Sicer bi nas najbrž bilo na kandidatni listi več.«
Pomoč zaposleni ženi, usluge in otroške ustanove, potem pa bomo laže govorili o pritegnitvi žena, o njihovi politični in gospodarski zrelosti.
»Vaša tovarna dobro dela?«
»Mislim, da je dobro, če ima človek delo, dobi polno plačo in če je dvakrat na leto udeležen pri delitvi dobička. Naročil je tudi veliko, da komaj zmagujemo in zadovoljujemo kupce.«
»Ali v tovarni kaj govore o možnosti družbene prehrane, tovarniški menzi ali podobnem?«
»Ne. Dobivamo pa toplo malico,
V soboto pred voliščem, v tovarni ribjih konserv »Iris« v Izoli — mlade volivke so za nekaj minut zapustile delo, da bi oddale svoj glas za kandidata, ki je po njihovem, mnenju najboljši
mleko. Tudi to veliko zaleže, zlasti v zimskem času, ko so bile delavke včasih ves dan brez tople hrane.«
$ * *
Nekako podobno poteka razgovor s kandidatko Slavo Loganes v tovarni Arrigoni, kjer dela že 20 let. Doma je iz Montecalva pri Izoli, imajo kmetijo in je mati dveh otrok.
»Kje pustite otroke, ko ste na delu?«
»Doma. Druge tovarišice jih vodijo v otroški vrtec. Pravijo, da so zadovoljne.«
»In delo v tovarni?« Tudi tovarišica Slava je članica upravnega odbora in delavskega sveta.
»Po mojem delamo kar dobro. Vedno več izdelkov proizvajamo
Vampe očistimo tako, da jih zdr-gnemo z debelo soljo in tako dolgo splakujemo v topli vodi, dokler niso čisti.
Gob ne kuhamo v slabo pološčeni
posodi, ker spremenijo barvo in okus. * * *
Cvetača ostane lepo bela, če vodi, v kateri jo kuhamo, dodamo nekaj kapljic limoninega soka ali zajemalko mleka.
(Nadaljevanje s 5. strani)
amaterski dejavnosti, o številnih dramskih družinah, ki so že mrzlično začele z delom in ki so pripravljene gostovat vedno in povsod, tudi na tistih najmanjših odrih, kamor ne bi nikoli mogel večji poklicni ansambel, ki zahteva večje odre in dvorane ter boljšo tehnično ureditev. In če nam bo uspelo v vsaki občini usposobiti za življenje vsaj eno dobro amatersko družino, bo lahko le-ta zagotovila predstave vsem vasem. Prav gotovo pa bo v vsaki občini teh družin še več.
Do zdaj so začeli z delom amaterski odri v Ilirski Bistrici, Postojni in Izoli. S študijem so že začeli, in sicer v Bistrici z Maughamov »Svetlim plamenom«, v Postojni Kreftovimi »Kreaturami« in v Izoli z Žižkovo »Miklovo Zalo«. Te družine so si že postavile tudi letni repertoarni načrt, v Ilirski Bistrici n. pr. predvidevajo . štiri premiere. Formirali sta se že tudi igralski družini v Hrpeljah in v Divači, le z delom še niso začeli. Zdi se, da bo najteže prebiti led v Kopru in Piranu, čeprav bi človek teoretično sodil, da bo šlo prav tu najlaže. Najprej bo menda začela z delom v Kopru mladinska amaterska družina, ki jo sestavljajo predvsem učiteljišč-niki. Mladinsko predstavo bodo dali okrog Novega leta, Gojenci Dijaškega doma v Kopru pa že pripravljajo Golievega »Jurčka«.
Na splošno je videti, da so jesenski občni zbori naših Svobod in prosvetnih društev le rodili pozitivne sadove: začeli so z delom. Morda pa v Kopru in Piranu manjka prav občni zbor, ki bi postavil stvari na svoje mesto, ljudem, ki imajo voljo do dela, pa bi dal spodbudo. Okrajni Svet Svobod in prosvetnih društev predvideva, da bo do spomladi pri nas že toliko amaterskih dramskih družin, da bo mogoč izbor za tekmovanje v Kopru, kjer se bodo Izkazali najboljši.
To bi bili v kratkem že bolj konkretni podatki o kvalitetnem nadomestilu, o katerem smo pisali že v prejšnji številki. Ti podatki, čeprav so še nepopolni, nam vendar že dokazujejo, da bodo večja središča našega okraja doživela velik kulturni razmah v širino in globino, manjša pa ne
MODEST SANCIN kot stari Efra-im Cabot v O'Neillovi drami »STRAST POD BRESTI«, ki jo je uprizorilo SNG v Trstu kot otvoritveno premiera letošnje sezone. Eugene O'Neill je moderni ameriški dramatik, ki je dobil leta 1936 Nobelovo nagrado za literaturo. Tržaško SNG je že pred leti uprizorilo njegovo dramo »Anna Christie«, letos pa je pripravila ljubljanska Drama O'Neil-loi'o dramo »Dolgega dne potovanje v noč«. »Strast pod bresti« je prevedel Fran Albreht, tržaško uprizoritev je režiral Jože Babič, sceno izdelal Vlado Rija-vec, igrali pa so razen Modesta Sancina še Zlata Rodoškova, Julij Guštin, Stane Raztresen. Danilo Turk in Edo Martinuzzi. Dejanje je postavil avtor v leto 1S50 na neko osamljeno farmo na zahodu Amerike. Drama je doživela v Trstu lep uspeh, te dni pa jo bomo gledali tudi pri nas.
bodo prav nič prikrajšana. Morda bo število predstav na njihovih odrih še-večje, kot je bilo doslej, kajti pri gostovanjih drugih igralskih družin, se bo prav gotovo zbudila tudi domača. To pa je tudi namen.
In končno naj omenimo še, da je vodstvo »Primorskih prireditev« v dogovoru s prireditelji Ljubljanskega festivala, da bi nekateri ansambli, ki sodelujejo v Ljubljani, prišli tudi v naše kraje. Torej se nam obetajo v poletnih mesecih še izredna kulturna doživetja.
SODOBNA POTA, ŠTEV. 8
Zadnja številka prosvetne revije »Sodobna pota« je posvečena skoraj v celoti spominom na veliko Oktobrsko revolucijo. Uvodoma piše France Klopčič o odmevih Oktobrske revolucije v Sloveniji v letih 1917 do 1920. Iz knjige »Spomini na Lenina«, ki bo izšla pri Cankarjevi založbi, je objavljen v reviji sestavek Štefana Žweiga »Zapečateni vlak«. Prozni del dopolnjujejo še trije odlomki daljših tekstov, in sicer a, Tolstoja »Trnova pot«, Mihaila Solo-hova »Oče« in Izaka Babla »Afonj-ka Bida«. Poezija je prav tako kot proza posvečena junakom Oktobrske revolucije. Zastopani so pesniki: Emin Gevork, Sergej Je-senin, Nikolaj Tihonov in Kosta AbraŠevič. Retrospektivno reportažno sličico »Junaki revolucije« piše Janez Voljč, o »Viniški republiki« v Beli Krajini leta 1919 pa Tatjana Belopavlovič.
Po običajnem delu revije beremo še sestavke Petra Dornika (»Humor življenja je grenak«!, Dušana Tomšeta (»Uspehi nnš'h gledaliških amaterjev«). Vitka Muska (»Obračun v pullski Areni«) in Jellsave Čopič (»Tehivke v likovni umetnosti«). Poročilo o novih knjigah, repertoarni svetovalec ter utrinki iz društva zaključujejo številko.
LJUDSKA KNJIŽNICA KOPER
je odprta za stranke vsak dan razen sobote od 13.—17., ob sobotah od 9.—11. ure.
in vedno več naročil ima tovarna,«
»Za kaj se boste posebno zavzemali kot članica občinskega zbora proizvajalcev?«
»Za ureditev otroških ustanov, kjer bi bili otroci res preskrbljeni, za stanovanja za delavce. To mi je zelo pri srcu in temu bom posvetila vse svoje sile, čeprav imam malo časa. Saj veste, ko pridem iz tovarne, me čaka doma vse gospodinjsko delo, otroci.,.«
Pa pobaram še moškega kandidata:
»Med šestimi kandidati imate samo dve ženski, čeprav jih je v tovarni večina.«
Razumel je: »Morda razmerje res ni pravo, toda dejstvo je, da je z našimi ženskami včasih težko: ne zato, ker imamo mi predsodke, ampak ker se premalo zanimajo za skupne probleme. Ali so mlade in mislijo samo na ples, ali pa imajo družino in so prezaposlene. Njihova izobrazba: povprečno trije razredi ljudske šo- ■ le. Se vam ne zdi premalo, da bi lahko bile resnično koristne na odgovornih mestih družbenega upravljanja?«
Govorimo o pošolskem izobraževanju odraslih, o borbi za dosego kvalifikacije. V tovarnah bi imeli odbori Ljudske univerze veliko in hvaležnega tlela.
Res je, da žene večinoma nimajo višje izobrazbe ali kvalifikacije. Trudijo pa se nadoknaditi zamujeno in korakati vštric s svojimi moškimi tovariši, poznajo življenje in vedo, da ga je moč še izboljšati. Prav pri tem pa bi rade pomagale vse po svojih močeh. Njihova odločnost in volja sta jamstvo, da bodo v svojih načrtih in željah tudi uspele.
Z. L.
ZELJE S PARADIŽNIKI IN ZMLETIM MESOM
i dkg masti, 1 debela čebula, I in pol kg zelja, pol kg paradižnikov, četrt kg zmletega mesa, četrt 1 vode, sol.
Na masti razpustimo sesekljano čebulo, ko začne rumeneti, dodamo sesekljano meso, ga malo pre-pražlmo, nato primešamo na tanke rezance narezano zelje in paradižnike. Najprej vse skupaj malo prepražimo, nato pa prilijemo vodo, osolimo, pokrijemo in duši-mo.
Poleg serviramo krompir v kosih.
strocji fižol s
KROMPIRJEVIMI CMOKI IN SLANINO
1 kg krompirja, 2 jajci, 5 dkg drobtin, i dkg krompirjeve moke, sol, malo muškatnega oreščka; 3 dlcg margarine, drobtine, 1 kg stročjega fižola, voda, sol, poper, majaron, zelen peteršilj, 15 dkg slanine.
Kuhan krompir olupimo in pretlačimo. nato zamesimo iz krompirja, jajc, drobtin, krompirjeve moke, soli in malo naribanega muškatnega oreščka testo. Iz testa naredimo cmoke in jih skuhamo v slani vodi. Kuhane in odce-jene zabelimo z zarumenelimi drobtinami.
Stročji fižol skuhamo v slani vodi, ki smo ji dodali malo maja-rona. Kuhanega odcedimo, dene-mo na pogret servirni krožnik, popopramo, potresemo s sesekljanim zelenim peteršiljem in obložimo s tanko narezano in opečeno slanino. Slanino pečemo le tako dolgo, da postekleni. Na fižol zlljemo tudi pri pečenju nateklo maščobo.
Jed je zelo izdatna, s solato, sadjem ali kompotom nam zadostuje za kosilo.
(Po »Naši ženi«)
Dva modela preprostih in elegantnih jesenskih ali zimskih-plaščev
Znano je, da je bil postavljen poseben odbor, ki ga sestavljajo zdravniški in finančni strokovnjaki, in katerega naloga je, da organizira cepljenje otrok proti otroški paralizi (poliomielitisu). Predsednik tega odbora je La-voslav Dolinšek, generalni direktor Narodne banke, centrale v Ljubljani.
Navedeni odbor je izvrševal doslej svojo nalogo zelo uspešno, Pripravil je vse potrebno za nabavo ameriškega cepiva, ki je znano po svojem odkritelju dr. Salku. Kot smo informirani, je preskrbljeno cepivo za prvi dve cepljenji, ki si sledita eno drugemu v teku enega meseca, do-čim bo tretje cepivo nabavljeno kasneje, ker sledi tretje cepljenje šele po šestih mesecih.
S cepljenjem bi morali začeti že v oktobru. Toda velika epidemija influence, znane pod imenom »azijska gripa«, je preprečila začetek akcije, kajti po gripi so otroci oslabljeni in manj odporni. Zato je odbor odložil cepljenje in sicer na 4, november 1957, ko se bo začelo po vsej Sloveniji istočasno. Edino v primerih, kjer bo gripa še razsajala, bodo okrajne komisi-
paralizi se bo začelo letos
je lahko odložile cepljenje na kasnejši čas. Razen tega pa bodo organizirane posebne leteče ekipe, ki bodo cepile morebitne zamudnike. Odlašati s cepljenjem ne bi smeli preveč, ker je zimski čas najbolj ugoden. Od junija dalje, v poletnih mesecih,, tega cepljenja ne priporočajo, ker je otrok že okužen z bacili poliomielitisa. Zato bi bil november nekako zadnji čas za začetek akcije.
Cepljenje bo prostovoljno, V interesu posameznikov, družine in družbe pa je, da bodo cepljeni vsi, ki pridejo v poštev. To pa so v prvi skupini otroci letnikov 1951 do 1957, Nato bi sledili postopoma otroci starejših letnikov. Stroški bodo za vse tri cepitve znašali 600 dinarjev na otroka, kar plačajo starši lahko v največ dveh obrokih ali pa vse takoj ob prvi cepitvi, Za socialno ogrožene bodo nosili stroške ljudski odbori, ki bodo tudi odločili koga je treba smatrati kot socialno ogroženega.
Pričakovati je. da se bodo vsi odzvali tej akciji in tako preprečili obolelost otrok za eno izmed najtežjih bolezni našega časa.
ZA NAŠE KMETOVALCE © ZA NASE KMETOVALCI © ZA NAŠE KMETOVALCE O ZA NASE KMETOVALCE © ZA NAŠE KMETOVALCE
J®! 11
Srečali smo se pred enim najlepših zadružnih domov v koprskem okraju. Bila je zgodnja dopoldanska ura, ko je volilni odbor volišča v Bertokih zaključeval svoje delo, volivci so pred voliščem razpravljali o marsikaterem vprašanju bolj sproščeno kot pa na kakršnem koli sestanku, na katerega so poklicani z vabili.
»Ponosni smo na našo zadrugo. Dobro gospodari, zato smo vsi, razen enega kmetijskega gospodarstva, njeni člani. V zadružnem domu se zbiramo, V njem je dvorana, gostilna in trgovina, v prvem nadstropju pa so stanovanja in poslovni prostori zadi-uge.« Tako so govorili in me prepričevali o tem, da je šele zadružni dom uspel združiti vso vaško srenjo v tesno povezano skupnost. Vsak tamkajšnji kmetovalec ve, da so le s skupnim prizadevanjem uspeli ustanoviti gospodarsko močno kmetijsko zadrugo, ki ima danes dva traktorja, tri fre-ze s priključki, 280 kvadratnih metrov veliko skladišče za odkup
V LEPEM ROMANU,
ki ga dobite na policah
LJUDSKE KNJIŽNICE
KOPER, boste našli prenekateri odgovor na vprašanja, ki Vam jih zastavlja življenje.
poljedelskih pridelkov, 150 kvadratnih metrov merijo prostori skladišča za umetna gnojila, zgrajena je garaža, v kateri sta dva tovornjaka, lopa za stroje itd. V tem, da kmetje lahko koristijo zadružne traktorje in freze t.er drugo orodje ter da jim zadruga rada priskoči na pomoč z denarnimi krediti, vidijo tamkajšnji kmetje koristno sodelovanje med zadružnim sektorjem in privatno iniciativo. Če so včasih imeli majhen ali slab pridelek, je bilo to posledica pomanjkanja pomoči od skupnosti. Zato danes lahko 215 kmetijskih gospodarstev pridela letno 240 vagonov kmetijskih proizvodov, ocenjenih po odkupni vrednosti več kot 62 milijonov dinarjev. Smotrnejša obdelava zemlje jim omogoča, da ponekod na 2 ha pridelajo tudi od 5 do 8 vagonov pridelkov. Z drugimi besed runi: kmetje opažajo, da le s pomočjo zadruge dosegajo visoke hektarske donose in da le v zadrugi uspejo po ugodni ceni prodati svoje pridelke.
Karel Bubnik: »Če sem hotel nekdaj poiskati možnosti za boljšo obdelavo zemlje, sem se moral obrniti na gospodarsko močnejšega kmetovalca, ki mi je krepko zaračunal vsako uslugo za strojno obdelavo zemlje. Danes pa mi zadruga ne samo nudi strojno opremo, pač pa tudi dobim z njeno pomočjo marsikakšen zelo ko-
risten strokovni nasvet. In še to, včasih sem moral razmišljati o tem, kje in. kako bom prodal svoje pridelke. Danes te skrbi nimam. Kar pridelam — včasih tudi 5 vagonov paradižnika, 2 vagona krompirja in do 40 hI vina — vse mi zadruga odkupi.«
Mario Novel pa je bil mnenja, da odkupne cene niso v skladu z maloprodajnimi cenami kmetijskih pridelkov. Mnenja je, da bi izredno močna kmetijska proizvodnja v neposredni okolici Kopra lahko v večji meri vplivala na cene. Treba bo ugotoviti vzroke zakaj iz dneva v dan rastejo cene kmetijskim pridelkom pri pavšalistih. »Če mi od skupnosti prejemamo pomoč, s katero povečujemo proizvodnjo, potem smo moralno obvezani, da povprašamo trgovino, čemu naše pridelke ■prodaja potrošniku po cenah, ki so brez dvoma neupravičene,« je zaključil Mario Novel.

II« Él
n
SU
.. v v....
^ilMi
V nedeljo je bilo v kmetijski skupini prav tako izredno zanimanje za iiolitve v nove občinske zbore proizvajalcev. Volilna udeležba kmetijcev je bila celo znatno večja kot v industrijski skupini. Na sliki: volišče Zadružnika v Ilirski Bistrici v zgodnjih jutranjih urah
Na pobudo Okrajne zadružne zveze so se v torek sestali v Kopru upravniki Zadružnih poslovnih zvez, kmetijski strokovnjaki poslovnih zvez in OZZ. Namen sestanka je bil, da bi se temeljito
(Nadaljevanje s 7. strani) • Ti pa ostani z nami!« je spregovoril eden od njih. »Za ženo te vzamem!«
In vsi so se tiho zasmejali. Več kot dve uri so ženske ostale v jami. Komandir in starec-rudar sta se umaknila v oddaljen kot in se šepetaje pogovarjala. Varvara je sedela na tleh, poleg nje pa je, sloneč na lakteh, ležal rdečearmejee majhne rasti. V poltemi je videla njegovo bledo čelo, rezko začrtane kosti na obrazu, štrleče ličnice. Z nepri-
Nikjer in nikoli ni noben človek s svojo mislijo in s svojim delom tako vplival na Človeštvo kakor Lenin.
Bodo Uhse
kritim, nepremičnim pogledom se je z odprtimi usti zagledal kot otrok v njen obraz in prsi. Ženska nežnost ji je napolnila srce. Mehko ga je pogladila po roki in
Vsakega zadnjega oktobra ves svet proslavlja dan varčevanja. Tako tudi pri nas. Od osvoboditve dalje so si sledile proslave, ki pa niso zavzele širšega obsega in pomena vse do letošnjega leta, ko je proslava zelo dobro pripravljena. Pobudo za številne in vsakovrstne prireditve po vsej državi so prevzele predvsem hranilnice in komunalne banke, kar je tudi razumljivo, če upoštevamo, da je sedaj pretežni del hranilnih vlog naložen prav pri teh bankah in hranilnicah.
Varčevanje ni samo sebi namen, marveč važen gospodarski činitelj vsake dežele, saj se na ta način zbirajo vsa tista manjša prosta sredstva, ki bi bila sicer nekoristna tako družbi kot delovnemu človeku, če bi jih zbiral in držal pri sebi.
Na eni strani delovni človek s postopnim vlaganjem lahko zbere toliko sredstev, da zadosti kaki večji potrebi, pri čemer ima še posebno korist v obliki obresti, po drugi strani pa veliko število vlog ustvarja znatna prosta sredstva, ki se koristijo za razvoj in krepitev družbenega gospodarstva. Prav ta dva činitelja, to je obojestranska korist vlagatelja in sprejemnika vloge, sta povzročila močan razvoj hranilništva v svetu.
Značilnosti varčevanja izhajajo vedno iz družbenih odnosov in stopnje razvoja gospodarska. V kapitalistični deželi izkoriščajo
se primaknila k njemu. Obraz mu je spreletel grenak smehljaj in šepnil ji je s hripavim glasom: »Eh, le čemu ste nas vrgle iz ravnotežja! Ženske, kruh, vse to spominja na sonce.«
Iznenada ga je objela, ga poljubila na usta in zajokala.
Vsi, ki so sedeli okoli, so gledali resno in molče. Nihče se ni pošalil in ne zasmejal.
»Hej, iti bo treba!« je spregovorila Ignjatevna in vstala. »Ded Kozlov, Dmitrič, vstani, hej!« Stari rudar je odvrnil: »Če vas je treba spremiti do jaška, prav! Z vami pa ne poj-dem gor, tam nimam kaj iskati.«
»Kaj ti je, Dmitrič?« je vprašala Kramarenkova. »Tu boš od gladu poginil!«
»No, pa kaj?« je bil odgovor. »Tu bom umrl s svojimi ljudmi, v jami, kjer sem garal vse živ-
ljenje,« Govoril je mirno in razločno in vsi so na mah razumeli, da bi mu zaman prigovarjali.
Komandir je šel naprej.
»No, ženske, ne hudujte se na nas! Nemci so vas po mojem mnenju hoteli samo prestrašiti, da bi nas izvabili na dan.«
»Svojim otrokom pripovedujte o nas! Naj ti pripovedujejo svojim otrokom: naši ljudje znajo umirati.«
»Ej, pisemce bi jim dal na pot!« se je domislil neki rdečearmejee. »Po vojni bi odposlale naš smrtni pozdrav!«
»Nikakih pisarij!« je pripomnil komandir, > Verjetno jih bodo preiskali, ko pridejo na beli dan,«
In ženske so odšle od njih s solzami v očeh, ko da bi puščale v jami može in brate, zapisane zlohotni smrti.
(Odlomek iz novele »Življenje«, napisane leta 1944. Odlomek je izšel v izboru po-oktobrske ruske proze »Vi-harnl piš«, ki ga je izdala mariborska založba Obzorja)
pomenili o kooperaciji v kmetijstvu ter o njeni obliki. Udeleženci posvetovanja so ugotovili, da že imamo v obalnem pasu zarodek kooperacije, ker na tem področju kmetje nimajo vprežne živine in se poslužujejo zadružne mehanizacije; zadruge oskrbujejo kmete s semeni, gnojili in jim odkupujejo ves pridelek, razen tega pa jim zadruge že v naprej jamčijo višino odkupnih cen.
Toda s kooperacijo moramo iti korak naprej, moramo jo uvesti tudi v živinoreji, semenski službi, pašništvu, poljedelstvu, sadjarstvu in v drugih kmetijskih panogah. Vse to mora služiti enemu namenu, in sicer večjim pridelkom z manjšimi stroški, obenem pa hitrejši socializaciji vasi. Gre namreč za nekakšno obliko skupnosti proizvajalcev, kar se pa ne sme istovetiti z nekdanjimi kmetijskimi delovnimi zadrugami, ki niso imele pogojev za obstoj.
Kooperacijo v obalnem pasu bo laže izvesti na zemlji splošnega ljudskega premoženja in vaških skupnosti ter na zemlji optantov, dolžnost strokovnjakov pa jc ugotoviti, kaj naj bi se na njej uredilo in napraviti ustrezni proračun. Teže pa bo v %Tišjih predelih
zbrana sredstva z namenom, da bi ustvarili čimvečje dobičke. V socialistični deželi pa ima varčevanje povsem drugačen značaj, ker predstavlja mobilizacijo dodatnih sredstev za krepitev in' razvoj družbenega gospodarstva.
Iz tega lahko sklepamo, da je tudi pri nas hranilništvo izredno pomembna dejavnost, čeprav ji v prvih povojnih letih nismo mogli posvetiti potrebne pozornosti. Do leta 1953 nismo dosegli posebnih uspehov, saj so znašale skupne vloge v vsej državi le 5,797 milijonov. Tako stanje je bilo delno posledica zanemarjenja te dejavnosti, delno pa tudi posledica naporov povojne izgradnje. K temu je treba dodati še pomanjkljivosti bančnega sistema, ki je slonel na enotni banki; ta pa zaradi velikih odgovornosti na drugih področjih bančnega poslovanja ni mogla posvetiti temu vprašanju zadostne pozornosti.
Po letu 1953, zlasti pa po letu 1954, ko se je pričela reorganizad ja¡ bančnega sistema, se je stanje precej izboljšalo.
Od leta 1955, ko so skupne vloge znašale že 14,088 milijonov, smo uspeli povečati stanje na 24,931 milijonov ali za 70.7°lo v prvi polovici leta 1957. Naša republika, ki zajema danes 2G,5%
Ob svetovnem dnevu varčevanja
vseh vlog v državi, je s tem v razmerju z drugimi republikami na prvem mestu. So pa že znaki, ki kažejo, da bodo kmalu dosegle isto raven tudi nekatere druge republike, kot na pr. Makedonija, kjer so se vloge povečale za 88,6°/o, in sosedna Hrvatska, kjer znaša povečanje 71,l°/o.
V našem okraju so narasle vloge od 248,7 milijonov v letu 1955 na 353,6 milijonov v septembru leta 1957, to je za 42°/o, kar je izpod slovenskega in splošnega povprečja. Vzroki takemu razvoju in stanju so različni. Predvsem pa moramo poudariti, da varčevanje v našem okraju še ni zajelo v celoti manjših vlagateljev, kar se zrcali v tem, da je pri nas povprečna vloga za 116,l"/o višja od povprečja vlog v Sloveniji, pri čemer naj še omenimo, da ni nobenih razlik med obalnim in ostalim področjem okraja. Edina in manjša izjema je postojnsko področje, kjer je povprečna vloga za 18,6°/o nižja.
Druga značilnost varčevanja v našetn okraju je močno naraščanje števila vlagateljev, ki znaša od 1955. leta dalje 26,5l)/o, medtem ko znaša ta porast v Sloveniji le 11,9'/». Po tem bi se dalo sklepati, da je v našem okraju porast vlog hitrejši, kar pa ne drži, če pomi-
slimo, da ima v Sloveniji hranilno vlogo vsak četrti prebivalec, pri nas pa vsak šesti. Lahko pa trdimo, da se varčevanje v našem okraju ugodno razvija, /car se odraža v stalnem naraščanju odstotka po posameznih polletjih v primerjavi z letom 1955: v juniju 1956 za 7°/o, na koncu leta 1956 za 10°lo, v juniju 1957 za 11°/o, od junija do septembra 1957 pa že za 14°/o, to je skupen porast za 42'/li.
Iz navedenih podatkov lahko sklepamo, da v našem okraju še nismo zajeli predvsem manjšifi prihrankov. Z obseganjem širšega kroga vlagateljev bi višina povprečne vloge sicer padla, kljub temu pa bi bil porast hitrejši in večji ter s tem vsklajen s splošnim stanjem v Sloveniji. Zato bo potrebno, da hranilnice in še posebej komunalna banka, pri kateri je naložena več kot polovica vseh vlog v okraju (55°/o), posvetijo temu vprašanju mnogo več pozornosti in truda.
Da pa so še i^elike možnosti razvoja varčevanja in zajetja Širšega kroga vlagateljev, nam jasno dokazuje nepričakovano povpraševanje po hranilnikih za mladino, ki se izdajajo pri hranilnicah in komunalni banki. To pomeni, da bo v bodoče potrebno
koprskega okraja, kjer niso tako ugodni pogoji in kjer je tudi manj razumevanja za razne oblike kooperacije s strani zadružnih kadrov. Strokovnjaki OZZ Koper bodo pregledali ves teren in se neposredno s proizvajalci pomenili o možnostih in o obliki kooperacije, zlasti v živinoreji in sadjarstvu.
Kar zadeva živinorejo, bi bilo potrebno predvsem urediti popolno revizijo rodovnika, zamenjati dosedanjo živino s plemensko, urediti selckcijo živine in spapol-niti mlečno kontrolo. Da bi pa to dosegli, bi morali živino skupno prodajati ter zlasti skrbeti, da bi uvedi: povsod rodovniško "11 čim-boljšo živino. V tem smislu pa morajo biti napravljene pogodbe med kmetom in zadrugo o kooperaciji. Pri vzreji živinoreje pride v poštev tudi ureditev skupnih pašnikov, s katerimi bi upravljali pašniški odbori, skrbeli za pašo, gnojenje in za pašnine. Prvi tak pašnik nameravajo urediti v Knežaku, primerna zemljišča pa so tudi v Baču, Zagorju in Pivki, na Krasu, Slavniku in Brkinih.
Isto velja tudi za kooperacijo na skupnih sadovnjakih, ki se dajo urediti tudi na manjših površinah, zlasti v Brkinih, kjer so sadjarji za to že pokazali zanimanje, zlasti v Kovčicah, Javorju in v Sobonjah pri Podgradu.
najti še druge oblike in poti, s katerimi bi zajeli najširši krog vlagateljev — od učenca do dijaka in od delavca do kmeta.
Naposled naj omenimo, da vlaganje na hranilne vloge ne predstavlja samo določeno korist družbe in vlagatelja, ampak tudi sredstvo zavarovanja denarja. Naj navedemo samo en zanimiv primer pri neki podružnici banke v našem okraju. Nekdo se je pojavil pri okencu in predložil za zamenjavo precejšen kupček raz-cefranih in razjedenih tisočakov. Za ostanek bankovcev je dobil malenkostno vsoto in tako utrpel veliko škodo zaradi malomarnega čuvanja denarja,
Kaj naj porečemo na to? Zdi se smešno, celo zabavno, a ni tako, ker tak odnos do denarja škoduje družbi in posamezniku. Ni izključeno, da na tak odnos vplivajo spomini na zgube, ki so jih naši ljudje utrpeli v predvojTiih hranilnicah in bankah, čeprav so seveda tudi drugi vzroki, ki včasih narekujejo imetniku denarja, da ga drži pri sebi,
Lahko trdimo, da je letošnji dan varčevanja dostojno proslavljen — ne s formalnimi prireditvami, ampak z vidnimi uspehi na področju hranilništva. Do naslednje proslave pa naj bi veljalo geslo: »Varčujmo, ker s tem koristimo družbi in sebi.«
O. R.
NAŠI KRAJ! IN LJUDJE * NAŠ! KRAJI IN L J
JE * MAŠ! KRAJ
N LJUDJE *
Že septembra so v tovarni ribjih konserv »Iris«, Izola, količinsko in vrednostno presegli obseg lanske proizvodnje 1,430 ton raznih ribjih izdelkov. Izredni proizvodni uspehi tovarne se kažejo najbolj v povečanju produktivnosti na eno efektivno uro dela, kar je prav gotovo posledica zboljšane organizacije pi-ocesa dela. Računajo, da bodo do konca
leta dosegli rekordno proizvodnjo, to je kar dva tisoč ton. S tem bodo seveda svoj letošnji plan presegli za celo četrtino in se približali k dejanskemu polnemu izkoriščanju zmogljivosti tovarne. Tolikšno izkoriščanje osnovnih oziroma vloženih sredstev v tovarno pa se bo med drugim ugodno kazalo pri znižanju cene proizvodov.
31, OKTOBER — SVETOVNI DAN VARČEVANJA
I dllid! O
Po vsem svetu praznujejo 31. oktober kot dan varčevanja. Pri nas predvajajo v kinih dokumentarni film o varčevanju »Dinar na dinar...«, ki so ga posneli pred časom z namenom, da bi naši mladini pokazali vrednost dinarja in pomen varčevanja.
V kratkem razgovoru nam je direktor Mestne hranilnice v Izoli Lojze Jamnik povedal nekaj misli o varčevanju pri nas in o načrtih hranilnice, ki prireja svo-
Upravnik tiskarne ČZP Primorski tisk v Kopru Franc Zdešar je minulo nedeljo slavil petdeset let življenja. Prijatelji in delovni tovariši mu ob tej priložnosti želijo vse najboljše in še veliko let v zdravju in zadovoljnosti
jim vlagateljem majhno presenečenje.
Svetovni dan varčevanja praznujemo že 40 let, od časa, ko so se o tem dogovorili na prvih sestankih svetovne zveze hranilnic. Tradicija hranilnic je stara že več kot stoletje, tudi na Koprskem jo najdemo že pred 100 leti. V Kopru je najstarejša hranilnica »Čebelica«, ustanovljena 1. 1894. Poslovala je do leta 1925-26, ko so jo fašisti zaprli, ponovno pa je začela z delom po osvoboditvi. Letos se je koprska hranilnica združila z mestno hranilnico v Izoli.
Mnogo je ljudi, ki ne nesejo radi denarja v hranilnico predvsem zaradi najrazličnejših podatkov, ki jih morajo tam povedati. Da bi vlagateljem to olajšala, je izdala naša hranilnica prepoved, da kdor koli njenih uslužbencev vpraša vlagatelja, kdo je in od kod, v hranilno knjižico vpišejo samo šifro, ki jo pove vlagatelj, ime pa le, če to vlagatelj izrecno zahteva. Seveda pa lahko potem dviga vlagatelj denar samo pod tem geslom. Vloge tudi niso vezane na določeni rok, obrestujejo se po 5 %> vse brez razlike in hranilnice jih izplačujejo brez vsake odpovedi.
Za svetovni dan varčevanja, 31. oktober, je upravni odbor priredil svojim vlagateljem majhno presenečenje: nagrade bo razdelil 11 vlagateljem, ki bodo izžrebani. Žrebanje velja za vse vlagatelje in bo konec decembra. Številke izžrebanih knjižic pa bodo objavljene v prvi številki Slovenskega Jadrana v prihodnjem letu. Glavna nagrada bo 10.000 dinarjev.*Za nagrade bodo tekmovale vse vla-galne knjižice Mestne hranilnice v Izoli in podružnice v Kopru.
V nenehnem iskanju oblik dela za povečanje proizvodnje in za hitrejše obračanje naloženih družbenih sredstev v obrate bodo v tovarni »Iris« s 1, januarjem prihodnjega leta uvedli nekatere umestne novosti v organizaciji njihovega dela: dohodek bodo začeli obračunavati po posamez- • nih obratih in po teh enotah bodo delili tudi dobiček. S tem ukrepom bodo prav gotovo povečali prizadevanje za zvišanje storilnosti, kajti med člane delovnega kolektiva bo zaslužek le tako najbolj pravično razdeljen.
Naj omenimo še to, da so na eno efektivno uro v tovarni »Iris« proizvedli leta 1955 komaj 150 kg končnih izdelkov, lani se je proizvodnja zvišala na 188 kg, letos pa je njihovo povprečje že nekaj nad 200 kg končnih ribjih izdelkov na efektivno uro dela.	-jo
(Nadaljevanje s G. strani)
Pančev: »Ne boš, dragi Braco, razen če mi plačate morfij vnaprej! Moje zahteve poznata.«
Beroša: »Nikar ne bodi tak! Toliko časa že delamo skupaj, začeli smo s tujo valuto in zlatom, bili so majhni zaslužki z ročnimi urami, svilenimi naglavnimi rutami in najlonkami, nalivnimi peresi in podobno — zdaj pa, ko se nam obeta tako velik posel, boš delal pa sitnosti. Nikar no!«
Zuvela: »Pa res, nikar ne bodi malenkosten, saj je bilo doslej vedno vse v redu in smo pošteno delili zaslužek. Ni lepo od tebe!«
Beroša: »Kazen tega pa imaš za varščino celo moje stanovanje, dokler me ni — vredno jc vsaj tri milijone.«
Pančev: »Dobro torej, čeprav sem nekako nemiren pri vsej zadevi. Pojdi sam, midva pa te bova čakala na navadnem mestu v baru, dokler se ne vrneš. Glej, da ne boš mudil, ker bova sicer v skrbeh. Zadnja cena pa je milijon in pol dinarjev, niti ficka manj.«
Zdravo, zdravo! Do nedelje . . .
dobrih dvesto odstotkov pri tej kupčiji.«
»Preveč, preveč je toliko denarja. Sicer pa — najprej moramo videti vzorec — v vrečici je lahko tudi moka. Riziko .. .«
Tedaj pa so se udeleženci znašli v kaši. Pristopilo je nekaj moških v civilu: »V imenu . . ,« Kot preplašeni vrabci, kadar pade mednje skobec, so prlmili na vse strani — dobro so vedeli, kaj jih čaka, če padejo v roke pravici. Ta zavest jim je dala peruti. Tako naglo so skočili vsak na svojo stran, da je za trenutek že visela na nitki njihova aretacija. Var-
Volitve v občinske zbore so šle h kraju. Nedeljski večer v Piranu. Gangsterjl so psihološko dobro predvideli, da bo v tem našem prerojenem mestecu najbolj veselo in živahno. Vendar pa vsega le niso predvideli — ušteli so se v pozabljivosti naših varnostnih organov. V ozki, toda živahni piranski uličici je nastal pod svetilkami okrog osmih zvečer dramatičen zaplet. Zaplet in razplet okrog štirih patentno pakiranih vrečic morfija, po četrt kilograma vsaka.
»Milijon in pol, to jc zadnja naša beseda! Vi boste še vedno zaslužili





' • ' ^	I
^«dfe^i: JU 'r^A .
■
/-■iv. «11
v isflll
i >'-
Pretekli teden je v Ljubljani umrl 62-letni upokojenec Franc Dekleva, doma iz Kozine. Pokojnik je skoraj 30 let živel v Ilirski Bistrici. Znan je bil po vestnosti in priljubljen zaradi svoje vesele narave, bil pa je tudi eden izmed stebrov lovskih družin na ilirsko-bistriškem področju; navdušen ribič in ljudsko prosvetni delavec.
Medtem ko sta dve njegovi hčerki odšli v partizane, je sam kot te-renec sodeloval z narodnoosvobodilnim gibanjem in zbiral podatke o sovražniku ter jih takoj pošiljal partizanskim edlnicam zato, da so partizani bili pravočasno seznanjeni o gibanju okupatorjevih čet. Po vojni je bil med ustanovitelji okrajne lovske zveze bivšega okraja Ilirska Bistrica, bil je večletni tajnik te zveze, član odbora ribiškega in prosvetnega društva. Pokojni Dekleva se je že kot mlad fant udejstvoval v pevskih društvih, najprej v Kozini, nato pa v Divači, sedaj pa je bil član prosvetnega društva v Ilirski Bistrici. Njegova največja strast je bil lov. Ni pa bil lovec, ki bi uničeval divjad, pač pa je bil ljubitelj narave in kot lovec je vzgajal svoje tovariše in gojil lovski duh pri vsakomur.
Pokojnega Deklevo so iz Ljubljane prepeljali najprej v Ilirsko Bistrico. Pogrebne svečanosti so se začele pred hišo, kjer je stanoval in zaključile pred spomenikom Zveze borcev. Od njega so se v II. Bistrici poslovili Drago Grlj in prof, Drago Kline, pevski zbor mu je v slovo zapel ža-lostinke, skoraj 500 ljudi pa se je s težkim srcem poslovilo od ljubljenega pokojnika. Njegove posmrtne ostanke so nato prepeljali v Kozino, kjer so jih položili v domačo zemljo. V Kozini se je od pokojnika poslovil dr. Rapotec; nato pa še v imenu lovcev, ki so mu izkazali vse časti s častno stražo in spremstvom, tovariš Derenčin.
Minuta sobota, se je zlasti v Piranu sprevrgla v pravi, ljudski praznik. Po končanih volitvah, ko so volivci zvedeli za rezultate, je nastalo veliko veselje in ljudsko rajanje. Na sliki: na obali v Piranu v prostorih kopališča Riviera, kjer so volili komunalni delavci, poštarji in peki, je nastalo po končanih volitvah takole razpoloženje
ii*
1	* rp?m	^ ' '
• s !| i s'V,-	'	.
? 1 > i ^	v 1*1 -^Vi
HNrivi	^ 1
« BB ,, ' «H
i I m I m ¡¡p ;
Gozdni delavci so svojega predstavnika volili na sedežu Gozdnega gospodarstva Postojna, v upravni zgradbi, ki je bila. za to priložnost
svečano okrašena
Ipil
nostniin organom ni kazalo drugače, kot da so uporabili orožje. Ustrelili so nekajkrat za begunci — seveda najprej le za strah v zrak nad njimi — vendar pa je takoj zaleglo. Polovili so jih in jih skupaj z dokazom nedovoljene trgovine — corpus delieti v obliki štirih vrečic morfija — odpeljali, da prejmejo za svoje ilegalno dejavnost tudi primerno plačilo po členu 208 točka 2 Kazenskega zakonika FLRJ. _
Istočasno je v Zagrebu pri kolegih na Tajništvu notranjih zadev zapel telefon. Kmalu so tudi preostali tihotapski druščini v Zagrebu — presenečeni sredi bohcmslcega veselja-čenja na račun pričakovanega zaslužka — varnostni organi sporočili rezultat uspelega sestanka v Piranu . ..
;ii,hij >iM •H fi g"] fj
«jgv,: -^«PPI, ~
V soboto je bilo tudi v Sežani zelo živo. Po končanih volitvah so se zbrale pred svojimi delavnicami delavke Tovarne pletenin in med malico ugibale, kako se bodo na volitvah odrezale
Beroša
Za zaključek Se nekaj. Ne pretirana hvala skrbnim varnostnim organom — storili so pač svojo dolžnost pred svojim ljudstvom in svetovno javnostjo, ker je tudi naša država članica mednarodne konvencije o prepovedi trgovine 7. opojnimi drogami — nisem mislil na to, čeprav so na sledi še eni podobni zgodbi. Na podlagi skopih podatkov mednarodne policije — vsa pota vodijo v Trst — tokrat se je posrečilo razvozlati Se eno zamotano tiliotapsko-Kriminalno storijo — če bom živ in zdrav, vam jo bom drugič povedal. Zdaj pa sem mislil le še na številne motorizirane turiste z onkraj meje. ki so bili priča nedeljskih dogodkov v Piranu. Ko so padli streli, ki so zaustavili beg predrznih tihotapcev — vseh ali ne, kdo bi zdaj točno vedel? — so jo preplašeno popihali na svojih vozilih. Njim in vsem drugim radovednežem v tolažbo in pomiritev pa naj bo pričujoča kupica čistega vina , . ,
rastko bradask j a
fHSJ
Ilir m



n
• • ......		
		
		
Ji		
		i •" ••. .
p;		iS
SV 'i
v?
s; I S I
s».	- -i-Hn:;
-
J im



trm-
V soboto je bil izredno lepo urejen tudi Ljudski dom v Portorožu, kjer je bilo volišče piranskih delavcev
V zadnjem kolu primorskega nogometnega prvenstva je Koper na svojem igrišču premagal ajdovsko Primorje s 3:1, Anhovo
V predzadnjem kolu ljubljan-sko-primorske nogometne lige je vodeči Krim spet moral pustiti točko na Primorskem. Kakor prejšnjo nedeljo Novogoričani, tako so tudi Idrijčani dosegli rezultat 1:1. Tekma v Idriji je bila pred približno 800 gledalci, ki so bili tokrat z igro svojega moštva res zadovoljni,
Izola je na domačem igrišču s težavo premagala Slovan z 2:1, medtem ko je Nova Gorica izgubila v Tržiču z 2:4. Drugi dve tekmi sta se končali s pričakovanima rezultatoma. Triglav je premagal Ilirijo, Grafičar pa Jesenice.
Na lestvici je kolikor toliko jasen položaj, Krim je skoraj zagotovo jesenski prvak, saj igra v zadnjem kolu na svojem igrišču s Tržičem. Iz te tekme mu je potrebna le točka. Drugo mesto je zagotovljeno Triglavu, medtem ko ima za tretje mesto največ izgledov Nova Gorica. Le-ta bo igrala na domačem igrišču z Ilirijo. medtem ko mora Grafičar na vroča kranjska tla. Drugi dve moštvi s primorskega področja — Izola in idrijski Rudar imata le malo izgledov, da bi pristali kje v sredini tabele. Izola igra namreč v zadnjem kolu na Jesenicah, Rudar pa v Ljubljani s Slovanom. Ce pa se bi zgodilo drugače, kakor kažejo računi na papirju, bi seveda morali govoriti o presenečenju ter prvemu ali drugemu moštvu iskreno čestitali. Krim	8 6 2 0 18: 8 14
Triglav 8 6 0 2 26:10 12 N. Gorica 8 4 13 18:15 9 Grfičar 8 4 1 3 17:14 9 Tržič	8 3 2 3 14:24 8
Jesenice 8 3 14 16:14 7 Izola	8 3 14 13:15 7
Slovan 8 3 0 5 17:20 6 Rudar	8 2 2 4 13:18 6
Ilirija	8 1 0 7 9:23 2
Tabor s 5:2, Postojna pa Adrio s 13:1. Tekmo Branik—Sidro so odpovedali zaradi bolezni Pirančanov.
Odločilni tekmi v tem kolu sta bili v Kopru in v Anhovem, saj sta odločali o jesenskem prvaku Primorske, Medtem ko je Kopru uspelo (čeprav s precejšnjo težavo) osvojiti dve točki, so Sežan-čani razočarali in zapustili igrišče razmeroma visoko poraženi. S tem so si seveda zapravili vse praktične izglede za osvojitev prvenstva. Svojevrstno presenečenje predstavlja dvoštevilčni poraz Adric v Postojni. Res je, da igrajo Postojnčani od tekme do tekme bolje, vendar gre tako visoka zmaga tudi na račun zelo šibkega odpora gostov. Sicer pa moramo povedati za oba novinca (Piran in Miren), da se zdaj pač bojujeta z začetnimi težavami in da se bo najbrž že pomladi obrnilo na bolje. Vzemimo samo primer Anhovega, ki je imelo lani povsem podrejeno vlogo, letos pa je že marsikomu prekrižalo račune.
Pogled na tabelo nam pokaže, da je Koper praktično že osvojil jesensko prvenstvo, čeprav bi nedeljsko tekmo s Postojno izgubil. Kakor smo bili naknadno obveščeni, tekmovalna komisija še ni verificirala tekme Primorje— Tabor (2:1), zato v tabeli nismo upoštevali rezultata 3:0 p. f. v korist Tabora, ampak rezultat, ki so ga dosegli na igrišču. Toda tudi v primeru, če bi komisija tekmo verificirala z rezultatom 3:0 v korist Tabora, bi imeli Sežančani le teoretične izglede za osvojitev prvega mesta. Koprčani bi namreč morali izgubiti tekmo v Postojni z 0:7.
Razen za prvo in zadnji dve je položaj še za vsa druga mesta na tabeli nejasen. V vsakem kolu so morali namreč kakšno srečanje zaradi obolelosti igralcev odložiti. Že v nedeljo bo na sporedu nekaj od teh odloženih srečanj, med katerimi bo vsekakor najpomembnejše v Postojni Postojna—Koper.
Lestvica pa je po nepopolnem sedmem kolu naslednja:
Vsake reči se človek naveliča. Celo azijske gripe, ki je navsezadnje nekaj popolnoma novega. Vsaj tako trdijo strokovnjaki. Reči moram, da pri nas v Kopru ni naredila hudega, komaj toliko, da so si morali nekateri po tri ali štiri dni brisati nosove. Pravijo pa, da so za to bili tudi drugi vzroki. Zato res ni pošteno, da vse zvračamo na tisti virus, ki je tako majčken, da ga niti ne vidimo. Naj bo kakorkoli, Azijsko smo okusili tudi mi, ne morem pa trditi, da bi se nam kaj bolj prikupila kot domača.
Pred dnevi sem imel priložnost slišati razgovor, v katerem je bila vsaka druga beseda satelit. Ker sem mislil, da gre za kako znanstveno razpravo — kaj podobnega vedno rad slišim — sem prisluhnil. Besedo je imela žena, mož pa je poslušal takele kratke in jedrnate stavke: »Vrtiš se okrog vsake kikle, kot kak satelit. Da te ni sram! Vsak dan moraš obleteti vse oštarije. Ko satelit, od jutra do večera frčiš, in ni ga sledu za tabo!« Še mnogo podobnega je povedala, pa si nisem mogel vsega zapomniti.
Med najlepšimi primeri pozitivnega sprejema moje kritike jc nedvomno ta, ki se je pripetil minuli teden. Kot ste lahko brali, sem med drugim omenil tudi tisto motorno kolo, ki je bilo toliko časa prepuščeno samo sebi na dvorišču KZ v Izoli. Komaj je časopis izšel, so prizadeti že uredili zadevo in motorno kolo je
Koper	6	5	1	0	25: 6	11
Tabor	7	4	1	2	20:13	9
Postojna	6	4	0	2	31: 7	8
Primorje	6	3	0	3	14: 6	6
Anhovo	6	3	0	3	14:17	6
Branik	6	3	0	3	10:17	6
Adria	6	1	0	5	13:28	2
Sidro	5	0	0	5	5:33	0
Zaradi tehničnih ovir v prejšnji številki nismo objavili rezultatov šestega kola (Tabor—Koper 1:1, Adria—Anhovo 2:3, Primorje—Branik 0:1 in Sidro—Postojna 0:11).
KOPER: 1., 2. in 3, novembra ameriški film UPOR NA LADJI CAINE, 4. in 5. novembra ameriški film NA KRIŽIŠČU, C. in 7. novembra kitajski film CIRKUS.
IZOLA: 1. novembra jugoslovanski film EŠALON DR. M., 2. in 3, novembra ameriški film NA KRIŽIŠČU. -L in 5. novembra francoski film HEROJI SO UTRUJENI. G. in 7. novembra ameriški film UPOR NA LADJI CAINE.
PORTOROŽ: 1. novembra francoski film SELINA, 3. novembra ameriški barvni film BLEDOLICNIKOV SIN, 5. novembra italijanski film STO LET LJUBEZNI, 6. novembra ameriški film KLICI »M« ZA UMOR, 7. novembra italijanski barvni film TOTO.
PIRAN: 1. in 2. novembra ameriški barvni film BLEDOLICNIKOV SIN. 3. in 4. novembra italijanski film STO LET LJUBEZNI. 5. in G. novembra italijanski barvni film TOTO, 7. in 8. novembra ameriški film KLIČI »M« ZA UMOR.
ŠKOFIJE: 2. novembra ameriški film PLAMEN OPOLDNE, 3. novembra BEŽEN, G. novembra ameriški ameriški barvni film TO JE LJU-film NA KRIŽIŠČU.
POSTOJNA: 1., 2. in 3. novembra ameriški barvni film ČLOVEK IZZA PUŠKE, 5. in G. novembra ameriški barvni film STEZA SLONOV.
PIVKA: 2. in 3. novembra ameriški barvni film LIDIJA BALEJ, G. in 7. novembra slovenski film TRI ZGODBE.
SEŽANA: 2. in 3. novembra italijanski film KRUH, LJUBEZEN IN LJUBOSUMNOST, 5. in G. novembra ameriški film SODNIK TAM-BERLAIN, 7. in 0. novembra ameriški film IZNAJDLJIVI KAPE-TAN.
izginilo iz inkriminiranega prostora. Pljunili so v roke in ga zapeljali na varno. Res je sicer, da so ga premaknili samo za kakih deset metrov in da je še zmeraj na dežju in soncu. Ker pa je za vogalom, ki ga zakriva pred javnostjo, upam da se v bodoče ne bo nihče več ob to spotikal. Človeka pa le veseli, ko vidi, da ni zaman izgubljal besed, saj upam, da se motorček ni sam skril od sramu.
Dostikrat sem se mimogrede dotaknil naših podjetij in ustanov, ki gojijo poseben jezik za medsebojno pismeno sporazumevanje. Resnici na ljubo moram povedati, da so lepo popravljajo in da je zmeraj več dopisov, ki jih lahko berete, ne da bi se zgražali. Le še nekatera naša sodišča nekako trmasto vztrajajo pri oblikah iz minulega stoletja. Zadnjič sem imel na primer priložnost prebrati takšen zaključek neke sodbe: »Ob povedanem je sodišče zaključilo, da je bilo odločiti kakor zgoraj. Z ozirom na naštete olajševalne in obtoževal-ne okoliščine je bilo odmeriti en mesec zapora.« Z ozirom na naštete okoliščine je bilo .meni to napisati, ob povedanem pa bo našim pravnikom razmisliti in zaključiti, da imajo tudi tisti državljani, ki jim je srečali se s sodiščem, pravico v razumljivem in domačem jeziku na znanje dobiti, koliko jim je odsedeti.
Vas pozdravlja
vaš Vane

Sobota. 2. novembra — Gostovanje SNG Trst v Kopru ob 17. uri izven, ob 20, uri za reci A in izven E. O'NEILL — »Strast pod bresti« Nedelja, 3. novembra v Kopru ob 20. uri za red B in izven E. O'NEILL — »Strast pod bresti« Ponedeljek, 1. novembra ob 20, uri v Piranu
E. O'NEILL — »Strast pod bresti« Torek, 5. novembra ob 20. uri v Izoli
E. O'NEILL — »Strast pod bresti« predstava v okviru sporeda za Ribiški praznik. Petek, 8. novembra ob večernih urah od Pirana do Kopra
VRNITEV Z BOGATEGA LOVA
Večerno rajanje v koprskem pristanu,
ob 20. uri v Sindikalnem domu v Izoli
ZABAVNI VEČER RIBIČEM
IZOLANSKIM
Večer so pripravili člani drame, opere in baleta — Ljubljana: Ro-hačelt, Korošec in Hafner. Humoristi zabavnega ansambla Radia Ljubljane — Ježek in Špelca ter Študentski plesni orkesLer Ljubljana.
Sobota, 9. novembra ob 10. uri na terasi podjetja »Riba« v Izoli (v primeru slabega vremena v gledališču v Piranu)
ZBOR RIBIČEV
ob 20. uri v dvorani Arrigoni
RIBIŠKI PLES
igra zabavni orkester izolanskih ribičev.
Abonente GSP Koper obveščamo, da smo jih vključili v »Primorske prireditve«, obenem pa razpisujemo prijave novih abonentov do 2. novembra do 10. ure v gledališču. Vstopnice za predstave izven abonmaja v predpro-daji na dan predstave od 10. do 12. ure in eno uro pred predstavo v gledališču.
Uprava Primorskih prireditev
Tvrdka BELTRAM, uvoz-izvoz, TRST, ulica Valtlirivo 3, telefon 36-991 ima na zalogi vsakovrstna nova in rabljena vozila: AVTOMOBILE, VESPE, LAMBRETE, MOTORJE, MOTOCIKLE, ŽENSKA IN MOŠKA DVOKOLESA od 5.000 lir naprej. Z lastno ekspedicijo odpremlja darilne pakete za Jugoslavijo.
Za nakup novih in rabljenih LAMBRET se obrnite na tvrd-ko Al do Merolli v Gorici, ul.
Garibaldi štev. 5, telefon 2723. Tvrdka uredi vse potrebno za izvoz. Pišite nam in dali Vam bomo vsa potrebna navodila!
DVOKOLESA od 7.000.— dalje, ciklomotorji od 44.000.— dalje ter Vespe, nove in rabljene,
Vam nudi tvrdka Marcon, Trst, ulica Pieta 3. Pošiljamo darilne pakete za Jugoslavijo,
REKA—KOPER. Menjam komfortno dvosobno stanovanje na
Reki za podobno v Kopru ali Portorožu. Možnost zamenjave v povezavi z Ljubljano. Informacije v tiskarni »Jadran«, tel. št. 190.
Zamenjam takoj LEPO' STANOVANJE, soba 4X4 m, kuhinja 4 X 3,5 m in ostali prostori brez souporabe, v centru Pule za enosobno stanovanje v Kopru ali okolici. Najemnina v Puli 550 din. Informacije v upravi Slovenskega Jadrana.
OBVESTILO Avtopodjetje »Slavnik« Koper sporoča vsem svojim cenjenim abonentom, da bo s 1. XI. 1957 uvedlo prodajo mesečnih vozovnic v svojih poslovalnicah v Piranu in Kopru (Prometni biro — avtobusna postaja) in to v dneh od 30. do vključno 2. v mesecu od S,—12. in 11—18. ure. Kreditirane mesečne vozovnice (z virmanom, čekom itd.) pa bodo še nadalje na razpolago le v centrali podjetja v Kopru (Semedela).
Občinski ljudski odbor Hrpelje razpisuje na podlagi 1. in 3. člena Uredbe o prodaji stanovanjskih hiš iz splošnega ljudskega premoženja (Uradni list FLRJ, št.
17-101-53)
JAVNO OFERTALNO LICITACIJO ZA PRODAJO STANOVANJSKIH HIŠ IZ SPLOŠNEGA LJUDSKEGA PREMOŽENJA, IN SICER:
1.	Stanovanjska hiša št. 6 v Hr-peljah, izklicna cena 330.000 din
2.	Stanovanjska hiša št. 5 v Materiji, izklicna cena 260.000 din
3.	Stanovanjska hiša št. 96 v Pod-gradu, izklicna cena 530.000 din
4.	Stanovanjska hiša št. 5 v Rači-cah, izklicna cena 70.000 din Javna dražba bo 14. novembra
1957 ob 9. uri na sedežu Občinskega ljudskega odbora Hrpelje.
Vsak ponudnik mora predložiti varščino v višini 10 °/o najmanjšega sprejemljivega ponudka, najpozneje pred pričetkom javne dražbe na odseku za finance občinskega ljudskega odbora.
Podatki o stanovanju, pritikli-nah, itd, so interesentom na razpolago na odseku za gospodarstvo in komunalne zadeve Občinskega ljudskega odbora Hrpelje.
OBČINSKI LJUDSKI ODBOR HRPELJE
NEDELJA, 3. novembra:
8.00 Kmetijska oddaja: »Kmetijsko-gospodarsko nadaljevalne šole — Gospodarski programi KZ na Goriškem«
—	8.30 Igra kvintet Jožeta Krežeta — 10.30 Sosedni kraji in ljudje — 14.00 Pogovor s poslušalci — 14.05 Glasba po željah — 15,00 Vesti — 15.10 Nedeljski popoldanski koncert.
PONEDELJEK, 4. novembra:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro, ob 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti
—	13.40 Kmetijski nasveti: Novi predpisi o obveznosti do gozdnega sklada
—	13.45 Ponedeljkove popevke — 14.00 Od melodije do melodije — 11.30 Športna oddaja — 14.40 To smo izbrali za vas — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Pohorski fantje pojo in igrajo.
TOREK, 5. novembra:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.5 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: Pridelovanje dobre krme na travnikih — 13.50 Torkov operni oder — 14.30 Okno v svet — 14.40 Melodije za vsakogar — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi iz raznih krajev.
SREDA, G. novembra:
7,15 Glasba za dobro jutro — 7,30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Zatiranje koreninskega molja — 13.45 Od melodije do melodije — 14,20 Sola in življenje: Našli so nov dom — Pogovor o oktobrski revoluciji — 14.40 I. Matetič-Ronjgov: »Roženice«, izvaja Zbor Slovenske filharmonije, dirigira Rado Simoniti — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Slovenske narodne izvaja sekstet Ti-pel.
ČETRTEK, 7. novembra:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: Sortni poskusi ranega krompirja na Koprskem
—	13.50 G. Bizet: Suita iz opere »Car-men« — 14,00 Glasba po željah — 14.30 Pogovori z volivci: Govori predsednik OLO Koper tov. Albin Duje — 14.40 Glasba po željah (II. del) — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Narodne pesmi poje ženski tercet.
PETEK, S. novembra:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijski nasveti: Navodila KZ
—	13.45 Popoldanske melodije — 14.30 Gospodarska oddaja: Priprave plana in proračuna — 14.40 Spored solistične in orkestralne glasbe — 15.00 Vesti
—	15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Domači pevci in ansambli pred mikrofonom: Marijan Ostro-uška iz Postojne in njegov trio,
SOBOTA, 3. novembra:
7.15 Glasba za dobro jutro — 7.30 Vesti — 7.40 Glasba za dobro jutro — 7.45 Jutranji koledar — 13.30 Vesti — 13.40 Kmetijska univerza: Prvi pretok vina — 13.50 popevke in ritmi od tu in tam — 14.30 Kulturna oddaja: Naše ljudske knjižnice — 14.40 Za vsakogar nekaj — 15.00 Vesti — 15.10 Zabavna glasba, vmes reklame — 15.25 Pojeta Zlata Gašperšič in Janez Triller, spremlja Avgust Stanko,
OBJAVA
Ljudska univerza v Kopru bo tudi letos priredila jezikovne tečaje. Tečaji bodo iz francoščine, angleščine, italijanščine, nemščine in esperanta. Prijave za vpis sprejema ravnateljstvo gimnazije v Kopru do 10. novembra. Pri vpisu je treba vplačati 50 din vpisnine, mesečna pristojbina za en tečaj je 200 din.
Dogovor glede časa in števila tečajev bo z interesenti 4. novembra t. 1. ob 18. uri v gimnaziji.
KOMISIJA ZA VOLITVE IN IMENOVANJA
PRI OBČINSKEM LJUDSKEM ODBORU DIVAČA
razpisuje
MESTO ŠEFA KOMUNALNE UPRAVE
Pogoj: Gradbeni tehnik z nekajletno prakso ali uslužbenec z večletno prakso v vodstvu komunalnih zadev. Kolkovane ponudbe z opisom strokovne prakse in življenjepisom pošljite ObLO Divača do 25. novembra 1957,
MAGAZZINI
IIUSTO« S. a r. L
plašči, dežni plašči, obleke, suknjiči, srajce, spodnja in zgornja trikotaža za moške, ženske in otroke
NAJNIŽJE CENE V TRSTU!
TRST, Corso Garibaldi 1, telefon 94-178
SRCE IZ PLASTIČNE SNOVI
Trem francoskim zdravnikom se je po petletnem študiju posrečilo izdelati pripravo, ki deluje kot človeško ali živalsko srce. Aparat, ki jo izdelan iz plastične snovi, so že uspešno preizkusili na psih. Iznaj-ditelji so mnenja, da bo njihov izum veliko pripo-. mogel k uspešnim operacijam bolnikov s slabim srcem.
Marsikdo, ki bo pogledal to fotografijo, bo mislil, da gre spet za kako novo vozilo. Pa ni tako. Stroj je — kosilnica. Najnovejša, ki jo je izdelala neka. angleška tovarna poljedelskih strojev. Da bi se »kosci« dobro
siMÜS
počutili pri delu, ima kosilnica klimatske naprave, radiogramofon in drugi podoben komfort
' -i i ■ : : i.iV:i i;; :: '
Ii

Ko so sovjetski znanstveniki poslali na pot okrog Zemlje prvi umetni satelit, je zavladalo tudi med preprostimi ljudmi v Sovjetski zvezi veliko zanimanje za novo Luno. Da bi odgovorili na številna i>prašanja, ki so zanimala prebivalstvo, so priredili predavanja kar na prostem. Na sliki vidimo načelnika astronomske sekcije moskovskega Planetarija prof. Cvetova, ki tolmači zbranim poslušalcem pot umetnega satelita
Nekje v Srednjem Vietnamu se je te dni primeril čuden dogodek. Neki domačin je na lovu zasledil slona in ga začel preganjati. Živali pa se je posrečilo pobegniti na varno v pragozd in lovec se je razočaran vrnil domov. Toda že čez nekaj ur je prihru-mel v vas tudi slon in se spravil naravnost nad kolibo svojega preganjalca ter jo začel podirati. So-
Em
iS i 4 Ä^j Vi1 J	P' šS*
««»ta pp||p
Za tretjo obletnico upora so alžirski domoljubi začeli z veliko ofenzivo proti Francozom. Napadli so več utrjenih oporišč ter razrušili številne komunikacije. V triletnem boju je iz posameznih majhnih skupin zrasla organizirana vojska, ki se krepi iz dneva v dan. Na sliki vidimo enoto alžirske narodnoosvobodilne armade
sedje so slona pregnali, a ta se je kmalu vrnil. Zdaj ne več sam, ampak kar s sedmimi pomagači. Skupaj so udarili na naselje in rušili vse od začetka. Presenečenemu prebivalstvu ni preostalo drugega kot bežati. Sloni so porušili dvajset kolib, ubili tri in ranili sedem ljudi.
OGREVANE ULICE
V angleškem mestu Har-mondsworthu delajo poskuse z ogrevanjem ulic. Mesto ima namreč precej mrzlo podnebje, poledenele ulice pogostoma ovirajo promet in pomenijo pozimi stalno nevarnost. Kot poskus so pod betonsko plast v neki ulici vgradili žično mrežo, ki jo segrevajo z električnim tokom. Poskus se je obnesel. Ulica je bila tudi v največjem mrazu topla in suha ter sploh ni poledenela. Naprava pa seveda troši precej elektrike, nekako 40 Watov na kvadratni meter, zato je vprašanje, če si bo mestna uprava lahko privoščila takšno ogrevanje.
Znano je, da povzročajo zajci oziroma podivjani kunci v Avstraliji veliko škodo. Razmnožili so se v tolikšnem številu, da jih ne morejo nikakor zatreti in da resno ogrožajo posa-
VEDNO VEČ
LEVIČARJEV
Neki angleški zdravnik, ki že leta in leta proučuje levičarje, da bi odkril, kaj je temu pravzaprav vzrok, je prišel do zanimive ugotovitve: levičarjev je vedno več. Dognal je, da se je rodilo pred petdesetimi leti le 5% otrok, ki so kazali prednost leve roke, medtem ko se je to število povzpelo v zadnjem času na 11%. Odstotek levičarjev je mnogo večji med otroki moškega spola kot pa med deklicami,
»Kraljica sveta« se pripravlja, da zesede prestol. Med številnimi konkurentkami iz. vsega sveta si je priborila ta naslov finska lepotica Marita. Lindahl, ki je obenem tudi »Miss Finske«. Po izvolitvi — bilo je to pred. nekaj dnevi v Londonu —• so se zanjo začeli zanimati filmski ljudje. Ka-
L I iSli U i ä 3Sn
že pa,, da je to ne -vleče posebno in da bo raje ostala pri svojem poklicu pedi-kerke
mezne farme. Proti njim so poskusili že vsa mogoča sredstva ocl prirejanja množičnih lovskih pogonov do strupa, a vse zaman. Zdaj so sklenili, da bodo uvozili iz Evrope neke vrsto bolho, ki prenaša zajčjo kugo. Če bo ta živalca tako opravila svojo nalogo, kot je naredila pred leti v Franciji, bodo avstralski farmarji prav gotovo rešeni kunčje nadloge.
TRGOVINA NA VLAKU
Železniška uprava v Sovjetski zvezi je na litvanski progi uvedla praktično novost — prodajalno v vagonu. Poseben voz je založen z vsem blagom, ki ga imajo velemestne trgovine na razpolago. Ustavlja se na majhnih podeželskih postajah, kjer si lahko ljudje nakupijo vse tisto, kar bi sicer morali iskati v več sto kilometrov oddaljenih mestih.
jgmp« % s « , ' "

Mrzla in odljudna Šibi: '.ja postaja cvetoči vrt. Tam kjer so se še pred leti razprostirali pragozdovi, gojijo danes med drugim najrazličnejše sadno drevje, ki se ga je sovjetskim znanstvenikovi posrečilo aklimatizi-rati. Na sliki vidimo lepe primerke jabolk, razstavljene na nedavni razstavi sibirskega sadja
Angleška kraljica je te dni obiskala Ameriko. To je biio prvič v zgodovini, da je angleški državni poglavar obiskal to deželo. Kljub temu, da je Amerika dežela avtomobilov, so za kraljico pripravili raje udobno kočijo, v kateri si je ogledovala Williamsburg, kjer je stopila na ameriška tla
POVEZAVA ŠVICE Z MORJEM
Pred kratkim so končali zanimiv načrt za povezavo Severne Italije in celo Švice z morjem. Če ga bodo uresničili, bodo lahko čez nekaj let plule ladje z nosilnostjo 1000 ton iz Benetk vse do jezera Lago Maggiore. Velik del poti bodo plule po reki Pad, od Cremone do Milana in naprej do omenjenega jezera pa naj bi zgradili okrog 140 kilometrov dolg prekop.
wfi
— Ne morem reči, da bi šli posli slabo. Letos sem napisala že tri romane.
I . ' -
76	«JSLOVENa RADO BOHDON

»Ni mi treba povedati, če nočeš. Toda bilo bi zanimivo slišati. Tu se prav nič ne zgodi. V Piacenzi sem doživel pravi polom.«
»Zelo mi je žal.«
»Oh, da — veliko smolo sem imel. Toda pel sem prav dobro. Spet bom poskusil tu, v Liričnem gledališču.
»Prav rad bi te slišal.«
»Silno vljuden si. Pa menda nisi v hudi stiski, kaj?«
»Ne vem.«
»Ni mi treba povedati, če nočeš. Kako to, da nisi na tisti prekleti fronti?«
»Mislim, da sem opravil z njo.«
»Ti si vrl fant. Vselej sem vedel, da si pameten človek. Ti lahko kakor koli pomagam?«
»Zelo zaposlen si.«
»Niti najmanj, dragi moj Henry. Niti najmanj. Srečen bom, če lahko kaj storim zate.«
?>Hiidva sva približno enake postave. Bi hotel stopiti ven in mi kupiti civilno obleko z ysem, kar spada zraven? Imam obleko, toda v Rimu je.«
»Ti si tam živel, kajne? Zoprno mesto. Kako si sploh mogel živeti tam?«
»Hotel sem postati arhitekt.«
»To ni pravi kraj za kaj takega. Ni ti treba kupiti obleke. Dal ti bom vso obleko, ki jo potrebuješ. Opremil te bom tako, da boš imel velik uspeh. Stopi v .tistole sobo. Tam je omara. Vzemi vse, kar potrebuješ. Dragi moj fant, ni ti treba kupovati obleke.«
»Rajši bi jo kupil, Sim.«
»Dragi moj, zame je laže, da ti jo kar dam, kot pa da bi jo hodil ven kupovat. Si dobil potni list? Brez potnega lista ne boš daleč prišel.«
»Sem. Še vedno imam svoj potni list.«
»Potem se pa kar pojdi obleč, dragi moj, in beži v staro Helvecijo.«
»To ni tako preprosto. Najprej moram iti v Streso.«
»Krasno, dragi moj. Od tam lahko kar s čolnom prideš čez. Če ne bi moral nastopiti v gledališču, bi šel s tabo. Bom že šel.«
»Lahko bi se začel učiti jodlanja.«
»Dragi moj, morda se ga bom še učil. Toda kljub vsemu znam zares peti. To je pri vsem tem najbolj čudno.
»Prepričan sem, da znaš peti.«
Stegnil se je na postelji in kadil cigareto.
»Nikar ne bodi preveč prepričan. Toda vseeno znam peti. To je sicer prekleto smešno, toda znam. Rad pojem. Poslušaj.«
Zatulil je nekaj iz »Afričane;«* vrat se mu je napel, žile pa so se mu nabreknile.
»Znam peti,« je rekel. »Ne glede na to, aH jim je všeč ali ne.«
Pogledal sem skozi okno.
»Stopil bom dol in odslovil kočijaža.«
»Vrni se, dragi moj, zajtrkovala bova.«
Zlezel jc iz postelje, se postavil pokonci, globoko vdihnil in začel telovaditi. Odšel sem po stopnicah navzdol in plačal kočijažu.
V	civilni obleki sem se počutil kot maškara. Dolgo sem bil v uniformi in izgubil sem občutek, da človeka sodijo po njegovi obleki. Hlače so kar visele z mene.
V	Milanu sem bil kupil vozni listek za Streso. Kupil sem si bil tudi nov klobuk. Simovega klobuka nisem mogel nositi, toda njegova obleka je bila lepa. Vonjala je po tobaku, in medtem ko sem sedel v lcupeju ter gledal skozi
• »Afričana«, opera, lei Jo Je uglasbil nemäki komponist Meyerbeer (1791—18G4). -- Op. prev.
okno, je bil novi klobuk videti zelo nov, obleka pa zelo stara. Jaz sam sem bil žalosten kakor lombardska pokrajina, ki jo je bilo videti skozi okno.
V	kupeju je bilo nekaj letalcev, ki se niso dosti brigali zame. Izogibali so se, da bi me gledali, in so kazali hud prezir za civilista v mojih letih. Nisem se počutil užaljenega. V prejšnjih časih bi jih bil izzval in povzročil pretep. V Gallarate so izstopili, jaz pa sem bil vesel, da sem ostal sam.
Imel sem časopis, a ga nisem bral, ker nisem hotel brati o vojni. Hotel sem pozabili na vojno. Skleuil sem bil separatni mir. Čutil sem se strašno osamljenega in sem bil srečen, ko je vlak prispel v Streso.
Pričakoval sem, da bom na postaji našel hotelske nosače, toda nobenega ni bilo. Sezona se je bila že zdavnaj končala in nobeden ni prišel k vlaku. Stopil sem z vlaka s kovčkom; bil je Simov kovček, zel» lahak, ker je bil prazen, razen dveh srajc, ki sta bili v njem. Stal sem v dežju pod napuščem postaje, medtem ko je vlak odhajal. Na postaji sem srečal nekega človeka in ga vprašal, ali ve, kateri hoteli so odprti. Bil je odprt Grand Borromees in nekaj manjših hotelov, ki so bili odprti vse leto.
Napotil sem se v dežju proti Iles Borromees, noseč kovček. Zagledal sem kočijo, ki je pripeljala po ulici, in sem pomignil kočijažu. Bilo je bolje prispeti v kočiji. Pripeljala sva se do kočijskega vhoda velikega hotela; vratar je prišel z dežnikom ven in je bil zelo vljuden.
Vzel sem dobro sobo. Bila je zelo velika in svetla ter je gledala na jezero. Oblaki so bili nizko nad jezerom, toda ob sončnih dnevih je moralo biti zelo lepo. Pričakujem svojo ženo, sem rekel.
V	sobi je bila velika dvojna postelja, un letto matri-moniale s satenastim pregrinjalom. Hotel je bil zelo razkošen. Šel sem po dolgih hodnikih, navzdol po širokih stopnicah in skozi salone v bar. Poznal sem natakarja v baru in sem se usedel na visoki stolček. Jedel sem slane mandlje in pečene krompirjeve rezine. Martini je bil hladen in čist.