Leto 1896,
577
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, v državnem zboru zastopane.
Kos LXXII. — Izdan in razposlan dne 24. oktobra 1896.
Vsebina : (Št. 186—190.) 186. Razglas, s katerim se razglaša dodatna uvrstitev občine Zborôw v 7. razred vojaške najemninske tarife. — 187. Razglas o dopustu male, z električno silo obratovane železnice z ozkim tirom iz Prage (Smichova) v Košič.—188. Razglas, s katerim se objavljajo dodatna določila k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872.1. — 189. Ukaz o zvišbi navzočnin udom obrtne sodnije v Belsku, izbranim izmed delodajnikov. — 190. Ukaz o izpremembi davčne krajne komisije v Opavi v davčno upravništvo.
IS«.
Razglas ministerstva za deželno bran in ministerstva za finance z dne 29. avgusta 1896. 1.,
s katerim se razglaša dodatna uvrstitev občine Zbordw v 7. razred vojaške najemninske tarife (drž. zak. št. 225 iz I. 1890.).
Dodatno k razglasu z dne 14. decembra 1890. 1. (drž. zak. št. 225) se v porazumu s c. in k. državnim vojnim ministerstvoin občina Zboröw na Gališkem uvrščuje v 7. razred do konca 1900. leta veljajoče najemninske tarife za namene vojaškega nastanjevanja.
Welsersheimb s. r.	mlinski s. r.
18*.
Razglas ministerstva za železnice z dne 14. septembra 1896. 1.
o dopustu male, z električno silo obratovane železnice s pravilnim tirom iz Prage (Smfchova) v Košir.
C. k. ministerstvo za železnice je na podstavi in po določilih zakona o železnicah nižega reda
z dne 81. decembra 1894.1. (drž. zak. št. 2 iz 1 1895.) po pogojih in načinih, natančneje ustanovljenih spodaj, v porazumu z vdeleženimi c. k. mini-sterstvi in s c. in k. državnim vojnim ministerstvom občinskemu glavarju Mateju Hlavdčku v Košifi dodelilo zaprošeno dopustilo za gradnjo in obratovanje male, z električno silo gnane železnice s pravilnim tirom od križišča ulice Kinskÿch in polzenjske državne ceste na Smlchovu pri Pragi s porabo te zadnje ceste v Košič.
§• 1.
Za dopuščeno železnico se dodeljujejo finančne ugodnosti, navedene v členu V. s kraja omenjenega zakona.
Trajna doba v členu V., lit. d) zgoranjega zakona previdene prostosti od dobitkarine in dohodarine, od plačevanja kolkovnin za kupone in pa od vsakega novega državnega davka, ki bi se vtegnil uvesti z bodočimi zakoni na njih mesto, se ustanavlja na 15 let, računčč od današnjega dne.
Gledé na eventuvalno izpremembo kolkovnine od voznic za osebe v odstotno pristojbino je uporabljati določilo člena XX., odstavka drugega v spredaj navedenem zakonu.
§. 2.
Koncesijonar je dolžan, precej začeti gradnjo s kraja oznamenjene železnice, in jo dokončati naj-
(Sloveni s ch.)
m
dalje v pol letu, računčč od današnjega dne, ter dodelano železnico izročiti javnemu prometu in obrat po nji vzdrževati nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bo držal gorenjega roku za gradnjo, mora koncesijonar dati zagotovilo, položivši varščino dveh tisoč goldinarjev v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevala gorenja dolžnost, se smé izreči, da je ta varščina zapala.
§• 3.
Da izdela dopuščeno železnico, za to se dodeljuje koncesijonarju pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Isto pravico je koncesijonarju dodeliti tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se imele narediti in o katerih bi državno upravstvo spoznalo, da je njih naprava v javni koristi.
§• 4.
V kolikor bi sé v napravo dopuščene železnice rabile javne ceste, mora koncesijonar dobiti privolilo tistih, ki so dolžni vzdrževati té ceste, oziroma tistih oblastev ali organov, ki imajo po veljajočih zakonih pravico, dajati privolilo v rabo ceste.
§■ 5.
Koncesijonarju se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar določa ta dopustilnica, in pa tehniških dopustilnib pogojev, kijih postavi ministerstvo za železnice, pa tudi tega, kar velevajo semkaj merčči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), v kolikor so ti po določilih v poglavju B zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) uporabni o malih železnicah, potem zakoni in ukazi, kateri se morebiti dadö v bodoče, naposled pa še tega, kar ukažejo ministerstvo za železnice in sicer poklicana oblastva.
§. 6.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državnega upravstva.
Pri tem velja to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in vredbo železnice, potem za dobavo vozil in pa dotacijo pri-čuvnega zaklada res uporabljenih in prav izkazanih, prištevši interkalarne obresti, ki so res med grajenjem izplača, in kar bo res kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi po dogradbi železnice bilo treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se sméjo dotični stroški prišteti napravni glavnici, če je državno upravstvo privolilo v namerjane nove stavbe ali v pomnožitev obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Vso napravno glavnico je treba odplačati v času, dokler bo trajalo dopustilo, po razdolžnem črtežu, ki ga odobri državno upravstvo.
Koncesijonar je dolžan, po železnici dajati vožnjo zastonj podčastnikom in vojakom, ki so v ordo-nančni službi. O natančnejših načinih, kako naj se to godi, se je dogovoriti s pristojnimi vojaškimi oblastvi. Dalje je koncesijonar dolžan, oddajaje službe ozirati se po zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojstva. vojne marine in deželne brambe.
§• 7.
Državni uradniki, nameščenci in služabniki, kateri železnico po ukazilu oblastev, nadzirajočih upravo in obrat železnic, ali pa v obrambo koristi države rabijo vsled dopustila ali iz dohodarstvenih ozirov in se izkažejo z uradnimi potrdilnicami, ki jih v njih poverilo izdaje c. k. ministerstvo za železnice, se morajo ž njih popotnim pratežem vred prevažati brezplačno.
§• 8.
Koncesijonar je dolžan, pošto in pa služnike poštnega in telegrafskega upravstva prevažati z vsemi v voznem črtežu navedenimi vlaki.
Za to dajatev in pa za druge dajatve v namene poštnega zavoda sme koncesijonar zahtevati primerno odplato, katera se določi z dogovorom.
Dopisi, kateri se glede na upravo železnice pišejo med ravnateljstvom ali predstojništvom železniške podjetbe in med podrejenimi mu organi, ali pa med temi samimi, se smejo prevažati po služnikih železniškega zavoda.
§. 9.
Dopustilna doba in ž njo vrèd v §. 9. lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba proti napravi novib železnic se določaa na šestdeset (60) let, računčč od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državno upravstvo smč izreči, da je dopustilo tudi pred iztekom gorenjega rokü izgubilo svojo moč, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 2. vgotovljene o začetku in dovršitvi gradnje in pa o začetku obrata, ter bi se kak prestop roku ne mogel opravičiti po zmislu §.11. lit. b) zakona o dopuščanju železnic.
§■ 10.
V	§. 8. zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) vgotov-ljena državna pripadna pravica ne veljâ gledé dopuščene železnice.
§• H-
Koncesijonar nima pravice, tretjim osebam prepustiti obrat po dopuščeni železnici, ako mu tega državno upravstvo ne dovoli izrečno.
§• 12.
Državno upravstvo ima pravico, prepričati se, da je gradnja železnice in pa obratna naprava po vseh delih namenu primerna in trdno narejena, in ukazati, da se napake na to stran odvrnejo in oziroma odpravijo.
§• 13.
Ako bi se poleg vsega poprejšnjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici, v dopu-stilnih pogojih ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državnemu upravstvu tudi pravica, poprijeti se zakonom primernih naredeb ter po okol-nostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
Gnttenberg s. r.
188.
Razglas trgovinskega ministerstva z dne 10. oktobra 1896. 1.,
s katerim se objavljajo dodatna določila k mero. skusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I. (drž. zak. št. 171.).
V	izvedbo zakona z dne 23. julija 1871. 1. (drž. zak. št. 16 iz leta 1872.), s katerim se je določil
nov red za mere in uteži, se daje nastopni po c. kr. komisiji za pravilni meroskus izdani dodatek k mero-skusnemu redu z dno 19. decembra 1872. 1. (drž. zak. št. 171) na obče znanje.
Glanz s. r.
Dva in trideseti dodatek k meroskusnemu redu z dne 19. decembra 1872. I.
K §. 82.
O ravnanjifs predmeti, o katerih se najde, da niso pravi.
Na mesto oblike §. 82., kakoršna jev inero-skusnem redu z dne 19. decembra 1872. 1., stopi ta-le oblika:
Ravnanje s predmeti, o katerih se najde, da niso pravi.
Predmete, o katerih se pri preskušnji najde, da niso za to, da bi se okolkovali, je s povedbo vzroka vrniti strankam.
Opravljati na njih kaka popravljalna ali čistilna dela, ni dopuščeno meroskusnim uradom; tudi stranke ne smejo teh del opravljati v mestnosti meroskusnega urada.
Na Dunaju, dne 20. avgusta 1896.
G. k. komisija za pravimi meroskus :
Tinter s. r.
189.
Ukaz pravosodnega ministerstva z dne 10. oktobra 1896. 1.
0	zvišbi navzočnin udom obrtne sodnije v Belsku.
izbranim izmed delodajnikov.
Na podstavi §. 21. v zakonu z dne 14. maja 1869. 1. (drž. zak. št. 63) zvišuje pravosodno mini-sterstvo v porazumu s trgovinskim ministerstvom z ukazom z dne 14. februvarja 1872. 1. (drž. zak. št. 12) s 60 kr. za pol dneva in s 30 kr. za četrti del dneva določeno navzočnino udom obrtne sodnije v Belsku, izbranim izmed delodajnikov, na znesek
1	gl. za pol dneva in 50 kr. za četrti del.dneva.
Gleispach s. r.
190.
Ukaz finančnega ministerstva z dne 19. oktobra 1896.1.
o izpremembi davčne krajne komisije v Opavi v davčno upravništvo.
davčne službe v Opavi postavljena davčna krajna komisija izpreminja v davčno upravništvo.
To davčno upravništvo prične poslovati s 1. dnem novembra 1896, 1. Področje, uradni okoliš in stojališče na novo ustanovljenega davčnega upravništva je enako področju, uradnemu okolišu in stojališču davčne krajne komisije, ki je tam bila do sedaj.
Na podstavi Najvišega sklepa z dne 18, julija 1896. 1. se za oskrbovanje poslov neposredne
Bilinski s. r.