165 2016 1.01 Izvirni znanstveni članek UDK 929.52SEM:728.82(497.4Vinica)"14/16" Prejeto: 23. 2. 2016 Janez Weiss univ. dipl. zgodovinar, Mestna muzejska zbirka Črnomelj, RIC Bela krajina, Ul. Mirana Jarca 5, SI–8340 Črnomelj E-pošta: janez_weiss@yahoo.com Zgodbe z meje imperija. Grad Vinica in Semeniči, začetki in prvi posestniki v luči novih arhivskih virov IZVLEČEK Prispevek se ukvarja z začetki in prvimi posestniki gradu Vinica v Beli krajini. Starejši avtorji so na podlagi obstoječega arhivskega gradiva in gradbenih prvin začetke gradu postavili v čas med sredino 15. in 16. stoletja. No- voodkrito gradivo iz arhiva Pruske kulturne ustanove, ki omenja posestni spor med Semeniči in Nemškim viteškim redom v začetku 16. stoletja, te domneve dopolnjuje. Postavitev gradu in tabora sega v zadnjo četrtino 15. stoletja, ko sta se viniški duhovnik Viljem Graman in Viljem Semenič dogovorila, da bosta Nemški viteški red in rodbina Semenič skupaj postavila novo grajsko poslopje in tabor za zaščito svojih podložnikov. Po Gramanovi smrti so si grad prilastili Semeniči, kar je vodilo v pravdo z Nemškim viteškim redom. Grad je bil leta 1500 zaplenjen, do dvajsetih let 16. stoletja pa vrnjen Semeničem, ki so ga posedovali do začetka 17. stoletja. KLJUČNE BESEDE Bela krajina, Metliško, Vinica, Semeniči, Nemški viteški red ABSTRACT STORIES FROM THE BORDER OF THE EMPIRE: THE VINICA CASTLE AND THE SEMENIČ FAMILY, BEGINNINGS AND FIRST OWNERS IN LIGHT OF NEW ARCHIVAL SOURCES The article describes the beginnings and first owners of the Vinica Castle in White Carniola. Based on available archival materials and construction elements, early authors dated the origins of the Vinica Castle to somewhere betwe- en the mid-15th and 16th century. The recently discovered archival materials from the Prussian Cultural Institution (Preussische Kulturstiftung), that contain a reference to a property dispute between the Semenič family and the Teuto- nic Order in the early 16th century, substantiated these assumptions with new data. The construction of the castle and the fortifications dates back to the last quarter of the 15th century, when a priest from Vinica, Wilhelm Graman, and Wilhelm Semenič agreed that the Teutonic Order and the Semenič family would join efforts in erecting a new castle building and fortifications to protect their serfs. After Graman’s death, the Semenič family laid claim to the castle and thus initiated a property dispute with the Teutonic Order. The castle was seized in 1500 and by 1520 returned to the Semenič family, in whose possession it remained until the beginning of the 17th century. KEY WORDS White Carniola, Metlika area, Vinica, Semenič family, Teutonic Order 166 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 Namen prispevka je osvetliti začetke gradu Vini- ca, okoliščine gradnje, graditelje in prve posestnike.1 Gradivo iz arhiva Pruske kulturne ustanove (Preus- sische Kulturstiftung), ki sem ga pred nekaj leti odkril v Berlinu, namreč v novi luči prikazuje začetke vi- niškega gradu, njegove graditelje in prve posestnike ter dopolnjuje naše poznavanje zgodovine te grajske stavbe. Poleg tega opisuje zanimivo dogajanje, ki grad povezuje s plemenito rodbino Semenič, omenja pa tudi vlogo Nemškega viteškega reda, o kateri smo prej vedeli kaj malo. Kot velikokrat poprej se je tudi tokrat iz sprva zelo ozke teme razvilo sosledje novih ugoto- vitev, ki dodajajo zelo zanimive drobce k celoti zgo- dovine Metliškega – današnje Bele krajine – v času poznega srednjega in zgodnjega novega veka. Tako ta razprava ponuja nove vidike in poglablja razumevanje še vedno slabo poznane preteklosti metliške dežele in ljudi, ki so jo skozi stoletja zaznamovali. Potrjuje, da je treba vedno znova izzvati starejše, uveljavljene in splošno sprejete ugotovitve, nemalokrat osnovane na nezadostnem poznavanju zgodovinskih virov ali ra- zumevanju njihove vsebine. Vire slovenske zgodovine moramo namreč iskati po celotnem prostoru nekda- njega Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti, katerega del so bile nekdaj slovenske dežele. Najdemo jih v arhivih različnih ustanov ali gospostev, kamor so prispeli po velikokrat nenavadnih poteh srednje- ali novoveške uprave ali po nepredvidljivih poteh plemi- ške usode. V tem prispevku se tako križajo in dopol- njujejo ugotovitve, ki izhajajo iz do sedaj nepoznane- ga ali še neuporabljenega gradiva arhivov v Ljubljani, na Dunaju in v Berlinu ter skupaj podajo zanimivo podobo dogajanja na samem jugu cesarstva od druge polovice 15. do zadnjih desetletij 16. stoletja. V prvem delu prispevka se vprašamo, kaj vemo in kako. V drugem bo poudarjeno novoodkrito gra- divo. Tretji in četrti del služita razumevanju glavnih akterjev, posameznikov, o katerih ti viri govorijo, z dolžnim ozirom na starejšo zgodovino. Peti del na kratko osvetli osrednjo temo prispevka, posestni spor. Šesti del opozori na dinamično 16. stoletje na Vini- ci, zadnji, sedmi del pa poskuša vse ugotovitve spojiti v nekakšno smiselno zgodbo oziroma pripoved. Ne smemo namreč pozabiti, da je grad Vinica pred krat- kim dobil nove lastnike, za katere smemo upati, da mu bodo vrnili del stare podobe. Prav je, da gradu vr- nemo njegovo najstarejšo zgodovino, ki hkrati, kakor je pokazal Boris Golec, govori o samih začetkih Vini- ce kot trške naselbine. Kot bomo videli, je bila Vini- 1 Za pregled in predloge se zahvaljujem dr. Borisu Golcu, dr. Lilijani Žnidaršič-Golec, dr. Mihi Preinfalku in mag. Niku Hudelji. Za grafiko gradu gre zahvala dr. Igorju Sapaču. Nekoliko drugačen je članek že izšel v zborniku Ob Kolpi je moj dom (ur. Vlado Starešinič, Vinica: KUD Oton Župan- čič, 2016), kjer v poglavju o rodbini Semenič vsebuje nekaj neljubih netočnosti, ki jih ta različica članka korigira. Za konstruktivno kritiko in korekture se zahvaljujem dr. Mihi Kosiju. ca prvič omenjena kot tabor leta 1500 in kot trg leta 1583, nekoliko prej, kakor smo domnevali do sedaj. Grad – kaj vemo in kako Med slabše poznane belokranjske gradove spada tudi danes v precej žalostnem stanju obstoječi grad Vinica oziroma to, kar je od njega ostalo. Njegova preteklost je poznana le v najosnovnejših potezah, če- mur botruje dejstvo, da skorajda nimamo dostopnega gradiva, ki bi jo temeljiteje osvetljevalo. Grad Vinica so v svojih delih obravnavali Majda Smole,2 po kateri so veliko povzeli zgodovinar Dušan Kos,3 razisko- valec Ivan Jakič4 in najvidnejši slovenski kastelolog Ivan Stopar,5 eden izmed mentorjev Igorja Sapača.6 V razpravi o trgu Vinica je razvoj gradu omenil tudi zgodovinar Boris Golec,7 ki je pri historiatu gradu povzel omenjene starejše avtorje in se strinjal s pred- postavko Jožeta Dularja,8 da je bil grad postavljen v 15. stoletju.9 Temelj izvajanj prej omenjenih avtorjev z izjemo Golca predstavlja arhivsko gradivo, katerega najstarejši del sega v 17. stoletje (Smole, Kos), poleg njega pa še stavbni elementi gradu (Stopar, Sapač). Le Golec je v svoji raziskavi razvoja trga Vinica pose- gel tudi po gradivu iz 16. stoletja. Na podlagi razpo- ložljivega arhivskega gradiva je tako veljalo, da je bil najstarejši posestnik gradu in gospostva Vinica neki Kraljič,10 ki je grad v začetku 16. stoletja izročil, tako Smole, ali prodal, tako Stopar, plemenitim gospodom Semenič. Semeniči so nato grad posedovali vse do tridesetih let 17. stoletja, ko je prišel v roke rodbini Krupskih in pobreških graščakov Purgstallov.11 Go- lec je sosledje posestnikov gradu dopolnil z ugotovi- 2 Smole, Graščine, str. 527. 3 Kos, Urbarji, str. 59–60. 4 Jakič, Gradovi, str. 61 – teza o posesti Frankopanov in Thur- nov na Vinici v 16. stoletju ni podprta z nobenim virom. Gl. tudi Jakič, Sto gradov, str. 196–197, kjer srečamo celo vrsto napak. Domneva o stolpastem dvoru že v 13. stoletju ni pod- prta z nobenim virom (str. 196). Cerkev sv. Križa ni bila la- stniška cerkev, temveč ena od prvih podružnic cerkve sv. Petra v Črnomlju (str. 196). Grofje Frankopani niso nikoli posedo- vali gradu Vinica, prav tako ne baron Jurij Thurn (str. 197). 5 Stopar, Grajske stavbe, str. 119–127. 6 Sapač, Gradovi in dvorci, str. 50. 7 Golec, Nastanek in razvoj II, str. 523–562. 8 Dular, Župančičeva Vinica, str. 5: »V 15. stoletju je bil sezi- dan današnji grad nad Kolpo in vključen v obrambno obzidje, ki so ga na vseh štirih voglih ojačevali utrjeni stolpi.« Dular je obstoj gradu in obzidja okoli Vinice nedvomno predpostavil na osnovi Valvasorjeve navedbe o turškem vdoru leta 1469 (Valvasor, Die Ehre XI, str. 640). 9 Golec, Nastanek in razvoj II, str. 536–537. Dasiravno je Go- lec sprejel tezo o postavitvi gradu v 15. stoletju, pa je zavrnil Dularjevo domnevo, da bi Vinica v 16. stoletju dobila trške pravice (str. 536). 10 Smole, Graščine, str. 527. Smoletova je podatek zasledila v za- puščinskem inventarju Hansa Baltazarja Purgstalla, posestni- ka gradov Krupa, Pobrežje in Gradac (ARS, AS 309, XXXIV P1–28, te. 80, Hans Baltazar von Purgstall, 1632, 4. maj). Po njej je povzel Stopar, Grajske stavbe, str. 120; Golec, Nastanek in razvoj II, str. 537. 11 Smole, Graščine, str. 527; Stopar, Grajske stavbe, str. 120. 167 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 tvijo, da so Semeniči grad leta 1602 prodali rodbini Kanižar, ki ga je posedovala do leta 1653, ko je prišel v roke Purgstallom.12 Drugi vir podatkov o preteklosti gradu so njego- ve arhitekturne prvine. Njihova analiza pravi, da se je grad postopoma razvil okoli kapele sv. Katarine, katere začetki so prav tako nejasni. Stopar na podlagi 12 Golec, Nastanek in razvoj II, str. 536. lastnosti njene arhitekture trdi, da je bila pozidana že v 14. stoletju,13 Sapač pa njen nastanek postavlja v čas okoli 1472, kakor govori letnica, vzidana na plošči nad vrati v kapelo.14 Omenjeni avtorji se strinjajo, da so kapelo najverjetneje v začetku 16. stoletja nadzi- dali in ji namenili obrambni značaj.15 Na južni strani so ji dozidali polkrožni stolp, ki je bil vpet v obzid- je trga Vinica. Enonadstropen in podkleten palacij, stanovanjsko poslopje gradu, so zgradili na zahodni strani kapele. Na sredini zahodne fasade palacija so dodali stolp, ki je varoval vhod v grad po mostiču nad globokim jarkom.16 Na severno stran kapele so pri- slonili manjše, najverjetneje gospodarsko poslopje, ki so ga z zidom na severni strani povezali s palacijem. Tako se je domnevno do najpozneje sredine 16. sto- letja17 oblikovala grajska celota viniškega gradu. Kot je razvidno z Valvasorjevih upodobitev, je grad tvoril pomemben del obrambe trga, purge Vinica, ki je bil povsem obdan z obzidjem in je posebno v 16. stoletju predstavljal tabor, pribežališče okoliškemu prebival- stvu, ki se je vanj umaknilo v primerih turške nevar- nosti. Po Golčevem mnenju18 je bila prav taborska funkcija viniškega gradu tista, ki je v 16. stoletju vo- dila v razvoj trga Vinica. Golec je zaključil, da je ob gradu nastal obzidani kompleks in šele nato se je zanj uveljavilo trško ime, toda ne v pomenu srednjeveškega trga. To Vinica po svoji funkciji ni bila, čeprav je obzidje po vsej verjetnosti res dobila že v 15. stoletju.19 Grad je bil torej osrednjega pomena za razvoj Vinice kot strnjenega naselja, trga. Razumeti njegove začetke pomeni hkrati razumeti začetke same naselbine. 13 Stopar, Grajske stavbe, str. 125. 14 Sapač, Gradovi in dvorci, str. 50, navaja letnico 1476; Stopar, Grajske stavbe, str. 125. 15 Stopar, Grajske stavbe, str. 125–126; Sapač, Gradovi in dvorci, str. 50. 16 Sapač, Gradovi in dvorci, str. 50. 17 Stopar, Grajske stavbe, str. 125; Sapač, Gradovi in dvorci, str. 50. 18 Golec, Nastanek in razvoj II, str. 523–562. 19 Prav tam, str. 536. Napis v gotici (levo) in glagolici (desno) z gradu Vinica. Za fotografiji mavčnih odlitkov v hrambi Belokranjskega muzeja Metlika se zahvaljujem Leonu Gregorčiču. Rekonstrukcija gradu in taborskega obzidja trga Vinica okoli 1472–1556 po Igorju Sapaču (Gradovi in dvorci v Beli krajini, 2003, str. 51). 168 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 Osnovo datacije postavitve grajske stavbe ponu- jata dva napisa, vzidana v stavbo. Starejši vsebuje dva elementa, grb z glavo in v gotski pisavi vklesan na- pis AD MCCCCLXXII, Anno Domini 1472, v letu gospodovem 1472. Drugi napis v prvi vrstici navaja letnico 1556 z arabskimi števili. V drugi vrstici bere- mo glagoljaški napis čfle, transkribiran v latinico pomeni ČFLE, kar pretvorjeno v števila (Č= 1000, F = 500, L = 50, E = 6) pomeni letnico 1556. V tretji vrstici vsebuje dve črki, mg, kratici MG, gotovo ini- cialki nepoznanega graditelja. Obe letnici ponujata časovni okvir različnih posegov v stavbo gradu; leto 1472 naj bi predstavljalo nekakšen gradbeni poseg na kapeli, letnica 1556 pa je predstavljala terminus ante quem izgradnje gradu. Starejši raziskovalci so arhivske podatke povezali z analizo arhitekturnih elementov, časovni okvir pa sta ponudila oba napisa, s čimer je obveljalo, da je bil grad Vinica postavljen »šele proti koncu prve polovice 16. stoletja«,20 tj. v letih 1540–1550, samo obzidje pa je bilo postavljeno že v 15. stoletju. Graditelj gradu je bil raziskovalcem ne- poznan, prvi lastniki pa plemenita rodbina Semenič, katere posest je na podlagi notice v zapuščinskem inventarju izpričana na začetku 16. stoletja. Ključno vprašanje seveda je, na katerih točkah lahko te ugo- tovitve nadgradimo in povemo kaj novega. Novo gradivo Novo gradivo iz arhiva Königsberške vrhovne stolice Nemškega viteškega reda v Berlinu začetke gradu Vinica in njegov prehod v posest rodbine Se- menič prikazuje na povsem nov način. Osrednji je nedatirani dopis deželnega komturja Krištofa Auerja (Cristoph Awer), načelnika avstrijske redovne provin- ce Nemškega viteškega reda v letih 1513–1524,21 kjer opisuje stanje svoje redovne province (balley, balija) in posebno spore, v katere so bile vpletene posame- zne redovne hiše (komende) ali župnije Nemškega viteškega reda, pri čemer omeni tudi spor v Vinici. Besedilo se v originalu in v prevodu glasi: Weinitz ein Pharr in Motlinger Podn So ist durch ain Pharer aber nicht ein Brudern meins Ordens gestorben, der zu Rettung wider die Turgk- hen der ganntzen Pharajenig zu gut und mit irm bewilligen ein Thurn gepawt. Desselben sich die vor- genannten Semenitz uber ainen Vertrag bei weilent hern Conrat Stauchwitz beschehen, unpillich unn- derstannden und geweltigelich eingenommen, und ainen Bruder meines Ordens so Ich zu Pharr dahiun gesetzt ausgestossen. Drain der Pharer von Tschar- neml nach meinen Bevelch bey dem lanndshaupbt- mann in Crain di sachen geubt und angezaight, aber 20 Sapač, Gradovi in dvorci, str. 50. 21 Voigt, Geschichte, str. 661. khainer wendung moegen bekomen, und halten die Semenitz den Thurn gewaltigkhlich Inn.22 Vinica, fara na Metliškem Tako je že umrli župnik, ki ni bil brat mojega reda, za rešitev pred Turki v dobro vseh faranov in z nji- hovim soglasjem dal postaviti stolp. Tega so si prej omenjeni Semeniči ob kršitvi sporazuma, sklenjenega s pokojnim Konradom Stauchwitzem, krivo prisvo- jili in nasilno prevzeli, in brata mojega reda, ki sem ga poslal v tisto župnijo, izgnali. Nato je črnomaljski župnik po mojem ukazu zadevo naznanil in naka- zal deželnemu glavarju na Kranjskem, ampak ni mogel doseči nobene spremembe. Tako Semeniči na- silno posedujejo stolp. Kratki odlomek je terminološko in vsebinsko zelo zgovoren ter si zasluži podrobno analizo. Dežel- ni komtur, pisec plemiškega porekla, je uporabil izraz stolp (Thurn) in ne grad (Burg, Schloß), torej oznako za zelo enostavno in osnovno grajsko stavbo. Pravi, da je bil graditelj tega stolpa nihče drug kot viniški župnik, o katerem vemo le, da ni bil član Nemškega viteškega reda, ne poznamo pa imena. Listina ne na- vaja časa gradnje, vemo pa, da so Semeniči imeli spo- razum s komturjem Konradom Stauchwitzem (Kon- rad von Stauchwitz), načelnikom avstrijske province Nemškega viteškega reda v letih 1487–1500,23 ki je bil sklenjen še za časa njegovega življenja, kar pome- ni, da je bil tedaj stolp v gradnji ali postavljen. Iz tega izhaja, da je bil stolp v Vinici postavljen najpozneje leta 1500, zagotovo pa še prej. V lasti Nemškega vi- teškega reda je ostal le za časa življenja župnika gra- ditelja. Še pred letom 1500 so si ga nasilno prisvojili (geweltigelich eingenommen) gospodje Semenič. Stolp v Vinici torej ni prišel v roke Semeničev z izročitvijo ali prodajo, kot trdijo starejši avtorji, temveč so si ga Semeniči nasilno prisvojili in ga protipravno posedo- vali (halten … gewaltigkhlich inn). Točnega leta na- silnega prevzema ne poznamo, vendar vemo, da se je ta dogodek pripetil za časa deželnega komturja Kon- rada Stauchwitza, torej med letoma 1487 in 1500. Prav ta, po mnenju Nemškega viteškega reda nasilna in nepravična posest, je bila razlog za spor, tožbo in posledični zapis v aktih. Seveda je treba vir razume- ti; treba se je vprašati, kdo bi lahko bil ta župnik, ki je stolp postavil, kateri člani zelo razvejane rodbine Semenič so ga zasedli ter zakaj in kako se je celo- tna zadeva zaključila. Vrsta arhivskih virov namreč nakazuje zapleten odnos gospodov Semenič s trgom Vinica, z viniško župnijo in Nemškim viteškim re- dom na Metliškem ter ponuja vpogled v do sedaj povsem nepoznana razmerja, ki jih je treba zavoljo 22 GStAPK XX. OBA HA R25658, nedatirani dopis Krištofa Awerja je nastal po 25. septembru 1522. Dopis je del sicer obsežnejšega gradiva tožbe med Nemškim viteškim redom in mestom Ljubljana zaradi izgradnje novega mestnega obzidja. 23 Voigt, Geschichte, str. 661; Duellius, Historia, str. 43. 169 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 boljšega razumevanja osvetliti. Ozrli se bomo po vi- niški župniji v 15. stoletju in po rodbini Semenič ter poskušali v polnosti razumeti ta zanimiv drobec be- lokranjske zgodovine. Nekaj besed o viniški fari v 15. stoletju Cerkev sv. Križa na Vinici spada med najstarej- še cerkve v Beli krajini in je posredno omenjena že v ustanovni listini belokranjske pražupnije, župnije Črnomelj, 18. oktobra 1228, kot ena izmed štirih podružnic.24 V poznejših virih je izrecno imenova- na kot in Vinnicha … sancte crucis, matrix (1334)25 ali sancte crucis de Vynnicha (1359).26 Tako kot dru- ge cerkvene posesti na Metliškem je spadala v okvir oglejskega patriarhata. Z darovnico goriških grofov je bila leta 1251 skupaj z drugimi cerkvami na Me- tliškem podrejena Nemškemu viteškemu redu, kar je leta 1268 razširil in potrdil tudi vojvoda Ulrik Span- heim.27 Duhovniki na Vinici v 13. stoletju so nam nepoznani. Sredi 14. stoletja je na Vinici služboval neki Radoslav (Radozlao),28 njegovih naslednikov pa ne poznamo. Na začetku 15. stoletja zasledimo Friderika Semeniča (Friedrich Semenisch, Pfarrer zu Weinitz) iz plemenite rodbine Semenič, leta 1424 župnika na Vinici.29 Do kdaj je Friderik, ki očitno ni bil član Nemškega viteškega reda, služil, ne vemo, vsekakor pa izkazuje prve stike rodbine Semenič z župnijo in vasjo. Naslednji, ki ga najdemo, je Viljem Graman (Wilhelm Graman, Pfarrer zu Weinitz), ki se kot duhovnik na Vinici prvič omenja leta 1455. Izviral je iz ugledne in pomembne rodbine metli- ških meščanov, katere člani so vodili visoke ura- de mesta, kot na primer leta 1444 metliški mestni sodnik Peter Graman (Peter Groman … stattrichter in der Methling).30 To je gotovo Wilhelmus Gram de Medelika, ki je bil leta 1429 vpisan na univerzo na Dunaju.31 Viljem je v virih izrecno označen le kot župnik na Vinici (Pfarrer zu Weinitz) in ne kot član Nemškega viteškega reda, kar je bilo tedaj v prime- ru pripadnosti redu vedno navedeno. Pomemben in 24 DOZA Urkunden, 1228, 18. oktober, s. l. Listina pravi in loco, qui dicitur Schirnomel, consecrari ecclesiam in honore sancti Petri principis apostolorum, adjungentes eidem ut de ratione matris et magistre quatuor ecclesias in gremio eiusdem sitas, ipsam filiali affectu devotius respitientes. Ena izmed teh štirih cerkva (qua- tuor ecclesias) je bila cerkev sv. Križa na Vinici. 25 Buturac, Popis župa, str. 86. Item in Vinnicha, et similiter de provincia Methlice, ecclesia sancte crucis, matrix. Huius filie: ca- pella sancte trinitatis. Podružnična cerkev sv. Trojice (capella sancte trinitatis) je v vasi Preloka. 26 Barle, Prepir, str. 307. 27 Weiss, In conterminiis, str. 18–21. 28 Barle, Prepir, str. 307. Njegovo slovansko ime poraja zanimiva ugibanja o jeziku liturgije v prostoru ob Kolpi, katere latinski značaj lahko upravičeno postavimo pod vprašaj. 29 DOZA Urkunden, 1424, 8. september, s. l. 30 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1444, 25. marec, Metlika. Peter Graman, mestni sodnik v Metliki, in mestni svet prepovesta prepisovanje vsakovrstnih posesti cerkvi. 31 Weiss, Študenti, str. 24–25, 37–38. do sedaj nepoznan vir z začetka 16. stoletja sporoča, da je prav Viljem Graman sredi 15. stoletja pričel z nakupovanjem posesti v neposredni bližini Vinice, točneje v vasi Drenovec. Med letoma 1455 in 1465 je kupil tamkajšnje posesti treh svobodnikov in od- vetščino (vogtei) nad njimi.32 Graman je posesti se- veda kupoval zase; urbar Nemškega viteškega reda iz 1490 namreč omenja le dve posesti pred Vinico, nobene v Drenovcu.33 Pri vseh treh odkupih sta pri- čala Jurij Gradaški (Jörg Grätzer) starejši in Viljem Semenič, očitno najzanesljivejši priči, izbrani z ra- zlogom, saj je imel slednji pri Vinici obsežne posesti, verjetno pa to velja tudi za Gradaškega. Omeniti je treba, da vir iz 1480 omenja nekega Baltazarja, ki je bil plebanus in Vinnea in ga je Koblar imel za župni- ka v Vinici.34 Prejkone gre za Baltazarja Gramana (Walthaser Graman de Metlica), študenta na Dunaju leta 1465,35 sorodnika Viljema Gramana, župnika na Vinici, ki je očitno poskrbel za imenovanje svojega sorodnika na položaj viniškega duhovnika. Poudariti pa je treba, da nimamo nobenega drugega vira, ki bi potrjeval to trditev, zato se moramo za sedaj zadovo- ljiti z domnevami. Intenzivna dejavnost uglednega Viljema Grama- na v začetku druge polovice 15. stoletja da slutiti, da je bil prav on tisti, ki je pričel z utrjevanjem in spre- menil že obstoječo kapelo sv. Katarine v stolp. Bil je župnik na Vinici, meščanskega porekla, kar poja- sni, zakaj ni bil član Nemškega viteškega reda, tedaj praviloma ekskluzivno plemiške korporacije. Viljem Graman in njegov najverjetnejši naslednik Baltazar sta edina, ki ju lahko ob trenutnem poznavanju vi- rov povežemo z gradnjo stolpa. Viljema Gramana v virih zadnjič srečamo leta 1468, ko je skupaj z An- 32 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1508, 1. februar, Novo mesto. Do sedaj še neobjavljen notarsko overjen prepis štirih listin, narejen v kapitlju v Novem mestu. Listine so bile izdane 4. maja 1455, 24. aprila, 4. maja in 13. junija 1465. Vse štiri li- stine so prodajne. Viljemu Gramanu, župniku v Vinici, svoje posesti prodajajo trije različni svobodniki iz Drenovca pri Vi- nici (Perko in Laure Kučarič, Valant, sin Muole iz Pribanjcev, Janž Prosentčič in lastnik odvetščine Leonhard Gumpler z ženo Dorotejo, hčerko Ludvika Knolla. Kot priči v vseh štirih listinah nastopata Jurij Gradaški starejši in Viljem Semenič. 33 Kos, Urbarji, str. 199–225. V Vinici sta imenovana le dva podložnika, Laure in Mawer Sturnitz (str. 214), ki sta spadala pod komendo v Metliki. Župnik na Vinici je prejemal tudi četrtino dajatev od vinograda na Vinjem vrhu pri Stari Lipi (str. 218). 34 ACAU Acta Curiae 303, str. 403, 1480, 15. maj. Poročilo dveh komisarjev za preiskavo spora v Kostelu, kjer si je duhovnik Janez Grumel (Ioannes Grumel plebanus ecclesiae B. Virginis in Costel) prisvojil desetine ter druge pravice župljanov iz Dolnje in Gornje Brige (ab antiquo villa vocata Tiffenpach). Komisar- ja sta bila Baltasarus, plebanus in Vinnea, in Petrus Cantianus, vicarius in Zeisenbergk. Koblar, Drobtinice I, str. 33: 15. maja 1480 je bil ondi za župnika Baltazar (Plebanus in Vinnea). Sklepati bi mogli, da je ta Baltazar prej omenjeni Walthaser Graman, torej sorodnik Viljema, vendar je oznaka Vinnea, »vinograd«, nekoliko nejasna in za Vinico povsem neznačilna in je v drugih virih ne srečamo. 35 Weiss, Študenti, str. 24–25, 37–38. 170 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 drejem Hohenwarterjem, glavarjem na Metliškem, in Bernardom Katterjem, uglednim metliškim me- ščanom, v cerkvi sv. Nikolaja v mestu Metlika usta- novil tri kaplanije.36 Gradnja stolpa na Vinici je bila zaključena leta 1472, kar izpričuje letnica na kapeli sv. Katarine. Sklepamo, da je bil Viljem Graman te- daj še župnik na Vinici, in ko ga je pred letom 1480 nasledil njegov sorodnik Baltazar, je bil gotovo še živ. Kot pravi dopis Nemškega viteškega reda, so si Semeniči prisvojili stolp po smrti duhovnika, ki ga je zgradil, za časa deželnega komturja Stauchwitza (1487–1500). To pomeni, da je Viljem Graman umrl kmalu po letu 1487. Oglejmo si, kdo so bili ti go- spodje Semenič, ki so si konec 15. stoletja prilastili stolp na Vinici. In o gospodih Semenič Plemenita rodbina Semenič spada med slabše poznane rodbine iz nekdanjega Metliškega37 in tudi v tem prispevku ne moremo nameniti dovolj pro- stora njeni podobi, posesti ter njenim socialnim in ekonomskim strategijam. Lahko pa opozorimo na nekatere zanimive moške člane rodbine in njihove povezave s cerkvijo na Metliškem od njenih začet- kov do 16. stoletja, s posebnim ozirom na njihov od- nos do Vinice. Takoj na začetku je treba opozoriti, da v virih srečamo dve različni rodbini, ki nosita ime po Semiču, Semiče (von Schiemze ipd.) in Semeni- če (Semenitz ipd.). Glede na sedanje poznavanje vi- rov rodbin ne gre enačiti. Povsem gotovo sta bili v (bližnjem?) sorodstvu, ne vemo pa, kakšne so bile te sorodstvene vezi in predvsem med katerimi posame- zniki.38 Prvega plemiča, poimenovanega po Semiču, v pisnih virih srečamo leta 1309, ko je Henrik Se- miški (Hainrich von Schiemze) pričal v listini grofa Hen rika Goriškega,39 tedanjega posestnika Metli- škega. Semiški ni imel posesti le na Metliškem, tem- več tudi v Slovenski marki (na Dolenjskem), katere 36 DOZA Urkunden, 1468, 11. november. Ena izmed najpo- membnejših listin cerkvene zgodovine Bele krajine pravi, da Viljem Graman, župnik v Vinici, Andrej Hohenwarter, gla- var na Metliškem, njegova žena Suzana ter Bernard Katter in njegova žena Neža ustanavljajo tri kaplanije v cerkvi sv. Ni- kolaja v Metliki. V ta namen vseh pet ustanoviteljev Nemške- mu viteškemu redu daruje precejšnje posesti po Metliškem. Listina med drugim omenja tudi šolskega mojstra in učence (schuelmaister … mit den knabn), kar je najstarejše pričevanje o obstoju izobraževalne dejavnosti na Metliškem. Pečatili so Viljem Semenič, Jurij Gradaški (Jörg Gräzer) ali Grätzberger (listina je poškodovana) ter sodnik in svet Novega trga v Me- tliki (mesta Metlika). 37 Kos, Bela krajina, str. 24; Kos, Urbarji, str. 72–73. Najtemelji- tejšo študijo o rodbini do sedaj je objavila Slana, Lastniki gra- dov, str. 579–580, ki močno temelji na predhodnih raziskavah Borisa Golca. 38 Slana, Lastniki gradov, str. 579, Henrika Semiškega enači kar s prvo omembo Semeničev, kar pa se glede na vire ne zdi povsem pravilno, saj ne vemo prav nič o sorodstvu Semičev (von Schiemze) in Semeničev (Semeniz). 39 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1309, 25. maj, Gorica. Grba rodbine Semenič in trga Vinica iz Valvasorjevega dela Opus Insignium Armorumque (1687–1688), fol. 153 in 27. Modro (azurno) polje grba Semeničev je najverjetneje botrovalo modremu polju v grbu trga Vinica. 171 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 del pri Ježnem vrhu40 je leta 1316 prodal samostanu Stična.41 Njegov sorodnik Eberhard Semiški (Eber- hart von Semaz) je leta 1332 prodal nekaj posesti pri Moravčah na Gorenjskem.42 Slabo desetletje pozneje v virih srečamo njunega sorodnika Henrika Semiča, ki je pričal v dveh listinah goriškega ministeriala Witzolta iz Novega trga v Metliki (Witzolt von dem Newnmarcht in der Metlich)43 in pri prodaji desetine pri Črnomlju.44 Henrik je imel brata Konrada, skupaj sta posedovala hišo v obzidanem gornjem, Novem trgu (mesto Metlika). Prvi plemič, izrecno imenovan Semenič, v virih nastopi leta 1367 – Oton Semenič (Ott Semenicz), prav tako posestnik hiše v obzidanem gornjem, No- vem trgu.45 Njegova posest se je povečala leta 1370, ko je prejel hišo, poprej v posesti omenjenih Henrika in Konrada (Hainreich und Chinrat der Syemtzer), si- nov Henrika Semiškega.46 V isti listini je imenovan kot unser getreuer Ott der Semenitz, »naš zvesti«, kar nakazuje, da je spadal med ministeriale, nižje plem- stvo goriških grofov, gospodarjev Metliškega v letih 1277–1374. Ponovno ga srečamo dve leti pozneje, ko je kupil vinograd,47 nato pa izgine iz pisnih virov. Že 40 V starejši različici tega članka sem darovnico umestil v Žu- žemberk, pravilno je seveda Ježni vrh. 41 ARS, AS 1073, Zbirka rokopisov, št. 148r, str. 52; 1316, s. l.; Henrik Semič (Henricus Ziemtzcher) proda štiri hube v Je- žnem vrhu pri Primskovem (in monte ferreo, vulgo Eisenberg) Frideriku, opatu samostana Stična. Podana je le letnica, brez datuma ali kraja izstavitve. 42 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1332, 6. januar, s. l. Eberhard Semič in njegova žena Diemut prodata posest v Pečah (Petz) samostanu v Velesovem (Chloster da ze sand Mareien tal pei Michelsteten). Med pričami srečamo več posameznikov, ki se imenujejo Mengeški (von Meingospurch), tako Friderika, sina Wisenta, Hermana in Geiselbrechta. 43 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1341, 7. april, s. l. Witzolt iz Novega trga v Metliki daje Greynerju, sinu Tomaža iz Vrhkr- ke (Greyner Tomleins sun von der Obner Gurk), ki je bil poro- čen z njegovo hčerko Diemut, šest hub in desetino od žita. V drugi listini iz istega dne (ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1341, 7. april, s. l.) pa Witzolt iz Novega trga v Metliki daje Grey- nerju, sinu Tomaža iz Vrhkrke, in njegovi ženi Diemut, svoji hčerki, činž in hubo pri cerkvi v Vrhkrki, ki naj ju podarita tamkajšnji cerkvi. 44 DOZA Urkunden, 1359, 11. februar, Novi trg v Metliki. Hertnid, Rupreht, Nikolaj in Oton Minndorfer, bratje, sino- vi Erchingerja, prodajo četrt vinske desetine v vinogradu ze Dragezgesiezz (Dragovanja vas) pri Črnomlju hiši Nemškega viteškega reda v Črnomlju (den dewtzenherrn ze Zernomel). Listino so pečatili Herman dez Preisinger, Henrich dez Schi- emzer in Wulfing dez Meichavver. Vinogradi so bili najverje- tneje na današnji Tanči gori. Tudi Duellius, Historia, št. XII, str. 117. 45 ARS, AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov, 1367, 23. junij, Metlika. 46 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1370, 17. september, Novi trg v Metliki. Listina pravi, da sta častiti Ataneys in Gophel, ženi Henrika in Konrada Semiških, prišli skupaj s svojimi otroki pred goriškega grofa Alberta ter mu predali posesti, dvor in hišo v Novem trgu v Metliki, skupaj s pristavami in polji. Isto posest je nato Albert predal v fevd svojemu zvestemu Otonu Semeniču, da jo on in vsi njegovi dediči uživajo z vsemi pra- vicami, kakor so jih poprej imeli Semiči. 47 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1372, 15. maj, s. l. Listina pravi, da sta Jurij der Schick in njegova žena Katarina dvor, vinograd ta prenos hiše v posesti dveh vdov na podobno ime- novanega sorodnika da slutiti, da je bil Oton v soro- du s pokojnima članoma rodbine Semič (Syemtzer), ne vemo pa, za kakšno sorodstveno vez je šlo. Kot je opozoril Dušan Kos, najdemo največji del sled- ljive posesti goriških ministerialov Semenič prav na severovzhodnem Metliškem, v Metliki in njeni šir- ši okolici, v samem Semiču, kjer bi po Valvasorjevih namigih in samem imenu rodbine pričakovali jedro posesti, pa le drobce.48 Kot omenja Valvasor, je bila njihova rodovna hiša ali ena izmed rodovnih hiš, stari grad v Semiču, že v Valvasorjevem času ruševina.49 Arhivski viri 15. in 16. stoletja slikajo zelo razvejano družino, katere sicer ne ravno najmanjša posest je bila razdrobljena med množico njenih moških članov, kar je v 16. stoletju razvidno iz primerljivo nizkih pla- čil premoženjskega (imenjskega) davka.50 Plemiška rodbina, katere posest je bila močno razdrobljena, je morala uporabljati različne načine in strategije ohra- njanja svojega plemiškega položaja. Skromna posest jo je silila v različne inovativne, tudi sporne načine širitve in zagotavljanja plemiču primerne eksistence, kar pomeni, da so moški, posebno drugi in tretji si- novi, segali po duhovniških službah, posebno v 16. stoletju pa po vojaških službah v Vojni krajini, ki so zagotavljale nekakšen dohodek. Povsem na mestu je tako v najosnovnejših potezah opozoriti na rod Se- meničev, kot se pojavlja v razpoložljivih virih 14., 15. in 16. stoletja, in na podlagi tega poskušati ugotoviti, kateri člani rodu so se polastili gradu Vinica. Za konec 14. stoletja Valvasor navaja Jurija Se- meniča (Georg Semenitsch), poročenega z Marto, hčerjo Pavla iz Mehovega (Tochter herrn Pauls von Maichau), ki je leta 1385 posedoval Semeničev stolp (Semenitsch-Turn)51 v bližini nekdanjega dvorca Za- in sadovnjak, ki sta ga imela od nekega Kolmana, zastavila plemenitemu gospodu Otonu Semeniču (Ottn von Semnicz) in vsem njegovim potomcem. 48 Kos, Bela krajina, str. 24. 49 Valvasor, Die Ehre XI, str. 529. Ob dieses alte Schloß Siemit- sch den Namen von denen herrn Semenitsch / oder dise von dem Schloß genommen / ist ungewiß; doch dieses gewiß / das sie es in Besitz gehabt … Das alte Schloß ist gantzlich ruinirt und abge- tragen / also daß man wenig noch darvor sehen kann. Gleich un- ter demselben / ist eine kleine Wohnung aufgebaut / so man jetzt bewohnt. 50 ARS, AS 173, Imenjske knjige za Kranjsko, zv. 3 (1547– 1554). Pomenljivo je plačilo imenjskega davka leta 1555, ko je Oto Semenič plačal 17 gld, 45 kr, Krištof Semenič 8 gld, 30 kr, Mihael Semenič 9 gld, 18 kr, Žiga Semenič 11 gld, 48 kr, Štefan Semenič pa 5 gld, 50 kr. Skupno plačilo davka na premoženje celotnega rodu bi tako znašalo 53 gld, 11 kr. Za primerjavo: istega leta je Krištof Črnomaljski od vsaj treh gospostev plačal 435 gld, 53 kr davka, Nikolaj baron Thurn za gospostvo Gradac 132 gld, 15 kr; redovna hiša Nemškega viteškega reda v Metliki 110 gld, 29 kr, v Črnomlju 44 gld, 13 kr; mesto Metlika pa 33 gld, 20 kr. Skupna posest rodbine tako sicer ni bila najmanjša, bila pa je razdrobljena med mno- žico sinov. 51 Valvasor, Die Ehre XI, str. 513: Es hat aber dieser Semenitsch- -Thurn gleichen Namen / mit seinem Besitzer / geführt: sinte- mal selbiger ehmnals denen Herren Semenitsch zuständig war: 172 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 puže pri Mirni na Dolenjskem. Valvasor nam pove, da je bil Jurij Semenič poročen s hčerko mehovskega kastelana,52 kaj več o njem pa ne vemo. Njegov soro- dnik je bil Hansel Semenič (Hanslein der Semenitz), ki je leta 1392 omenjen kot posestnik dvora pri ka- peli sv. Jakoba v Naklem pri Črnomlju.53 Ta je istega leta od Tiebolta Črnomaljskega kupil posest pri cer- kvi sv. Lovrenca na Obrhu pri Dragatušu, kjer je stal Tieboltov dvor.54 Ponuja se domneva, da je prav ta Hanslein posledično od Tiebolta ali njegovih nasle- dnikov kupil Tieboltov dvor, ki je tako prešel v roke Semeničev in ga pozneje poznamo kot grad Turnaw ali Turn pri Črnomlju, eno izmed rodovnih hiš Se- meničev. Dotični Hans, Hansel ali Hanslein je bil poročen z Barbaro, hčerko Jošta Stražbergerja (Jobst der Strasspurger),55 ki je imel posesti v Vinici in bli- žnjem Goleku;56 ni nemogoče, da so Semeniči prve posesti na Vinici pridobili prav s to poroko. Seznam gospodov in militov dežele Kranjske (Nomina dominorum et militarium in Carniola), ki je nastal okoli leta 1400, poleg že poznanega Hansla wie ihn dann / im Jahr 1385 / herr Georg Semenitsch, der mit Martha / der Tochter herrn Pauls von Maichau / verehlicht war / in Besitz gahabt; welchem / nach der Zeit / viel Herren Seme- nitsch, in Bewohnung dieses Thurns / gefolgt. 52 Vaisti, ki jih sicer srečamo kot gradiščane na Gornjem gradu, v Brežicah, Mokronogu, Mengšu, Višnji Gori in Mehovem, so bili zagotovo kastelani na gradu Mehovo v 15. stoletju, mogoče pa že v zadnjih desetletjih 14. stoletja. Opozoriti kaže, da Kos na rodovniku Vaistov leta 1402 omenja nekega Pavla Vaista (Kos, Vitez in grad, str. 258), ki bi lahko bil Pavel z Mehovega, oče Marte, žene Jurija Semeniča, ki ga omenja Valvasor. 53 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1392, 23. april, s. l. Tiebolt Čr- nomaljski zastavi kapeli sv. Jakoba, ki leži poleg dvora Han- sleina Semeniča, hubo, ki leži poleg Tieboltovega dvora (Tye- boltz). 54 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1392, 23. april, s. l. Tiebolt Čr- nomaljski proda hubo, ki leži poleg sv. Lovrenca pod njego- vim dvorom (Tyeboltz hoff), na kateri sedi Ivan Čevljar (Ywan der Schuster), Hansleinu Semeniču. Cerkev sv. Lovrenca je na Obrhu, torej je nekje pri Obrhu stal tudi Tieboltov dvor. Kot takšen je najverjetnejši prednik poznejšega gradu Thurnaw. Poudariti kaže, da tega podatka, torej enačenja gradu Turn pri Črnomlju (Thurnaw) s Tieboltovim dvorom, pred to študijo nismo poznali. 55 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1452, 1. februar, s. l. Hans Vi- šnjegorski (Weichsselberger) in njegova žena Margareta, hči Mihaela Semeniča, priznavata, da sta od Barbare, hčerke pokojnega Jošta Stražbergerja in vdove po Hansu Semeniču (Hanns der Semenitsch), prejela vsa pisma in da bosta porav- nala dolg do Hansa Semiškega (Hanns der Schymbser), ki sta ga iz sodbe o desetini na Talčjem vrhu (Teltsperg) zapustila omenjena Barbara in Hans Semenič. Slana, Lastniki gradov, str. 580, omenja dva Janeza Semeniča, kar ne drži, saj je eden izrecno imenovan Hans Semenič (Hanns der Semenitsch), drugi pa Hans Semiški (Hanns der Schymbser). Barbara je bila sicer še živa leta 1454 (Baraga, Kapiteljski arhiv, št. 78, str. 78, 1454, 18. maj, Viljem Toppenauer in njegova žena Marjeta zastavita Barbari, vdovi po Hansu Semeniču, in dedičem tri kmetije v Lipoglavu v župniji Boštanj). 56 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1430, 3. maj, s. l. Jošt s Straž- berka (Jost von Strasperg) proda dve hubi pri Vinici in hubo na Goleku, obe v župniji Vinica, ljubemu svaku Gašperju Širskemu (Caspar der Scheyrer). Priči sta bili Peter, komtur v Metliki, in Hans Hohenwarter, glavar v Metliki. omenja tudi njegovega sorodnika Nikolaja.57 Sre- čamo ga leta 1412, ko sta skupaj z ženo Magdale- no kupovala neko posest na Metliškem,58 zadnjič pa se pojavi leta 1440 med pričami na gradu Muta (Mautenberg)59 na današnjem Koroškem. V to gene- racijo je najverjetneje spadal tudi Mihael Semenič (Michel der Semenitsch),60 ki je leta 1468 od cesarja Friderika III. za dve leti prejel v zastavo gospostvo Poljane (Amt zu Pölland).61 Na seznamu deželanov (plemičev) Kranjske in Metlike iz leta 1421 in 1422 Semeničev ne najdemo,62 čeprav vemo, da so rodbinske posesti tedaj posedovali sinovi ali sorodniki omenjenih Hansla, Mihaela in Nikolaja: Gregor, Albert in Friderik. Gregorja Seme- niča prvič srečamo leta 1423, ko je sklenil, da bo pre- pustil več posesti sorodnikoma Joštu in Gašperju Va- istu, vendar le, če ne bo imel dedičev.63 Leto pozneje srečamo še njegova brata Alberta in že omenjenega Friderika, ki je bil leta 1424 župnik na Vinici,64 s či- mer naletimo tudi na prve ugotovljive stike rodbine z 57 Nared, Dežela – knez – stanovi, str. 36–37. 58 OÖLA, Herrschafft Schwertberg, Familienschriften der Freiherrn von Tschernembl, Sch. 141, No. 2, 1412, 18. april. Nikolaj Semenič in njegova žena Magdalena prosita Hansa Črnomaljskega, da pečati neko povratno kupno listino, ki se glasi na Matka Baričeniča (Matkcho Baritschenytz). V gornje- avstrijskem arhivu je listina dosegljiva v prepisu iz 20. stoletja. Original hrani tudi ARS, AS 1080, Zbirka Muzejskega dru- štva, šk. 14, f. 19, z napačno navedbo letnice 1512. 59 Schroll, Urkundenbuch, št. 445, str. 392–395, 1440, 14. ok- tober. Več pisem, izdanih v Mariboru in na Muti od 6. do 14. oktobra 1440, med Janezom, opatom samostana sv. Pavla na Koroškem, in Sigmundom Weispriachom, oskrbnikom na Muti. Opatovi možje so namreč oboroženi s samostreli in ročnimi topovi (armüsten vnd handpuxen) vodili nekega zapornika durch meins gnedigen herrn Herczog Albrechts her- schafft. Med pričami pod imenom Sigmunda Weispriacha najdemo tudi Nikolaja Semeniča (Niclas Semenicz). 60 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1452, 1. februar, s. l. Glej opom- bo 55. 61 Ottner, Regesta Imperii XIII, 22, št. 242, 1468, pred 1. okto- brom. Regest pravi, da cesar Friderik III. Martinu Semeniču (Mert Semenytsch) in njegovim dedičem prepusti urad v Pola- nah (Amt zu Pöllan) za dve leti. Še krajši regest v Tomaschek, Urkunden-Regesten, str. 88, št. 20, 1. oktober 1468 (!), Revers des Mert Seminitsch über das ihm von Kaiser Friedrich bestand- weise überlassene Amt zu Pollan. 62 Nared, Dežela – knez – stanovi, str. 311–314. Kot je opozoril Nared, ne vemo, zakaj je seznam nastal, tako je težko razume- ti izostanke nekaterih plemičev. 63 DOZA Urkunden, 1423, 30. november. Močno poškodovana in težko berljiva listina pravi, da sta Jošt Vaisst in njegov sin Gašper od svojega strica (Oheim) Gregorja Semeniča, ki je bil očitno brez dedičev, prejela njegove posesti. Hkrati v težko berljivem odlomku omenja, da mu bodo posesti vrnjene, če bo dobil žive dediče (zu ander gemahell und mit derselben ge- mahell leyberbn gewun). 64 DOZA Urkunden, 1424, 8. september, s. l. Friderik Se- menič ter njegova brata Gregor in Albert z ženo Katarino (Semenitsch leuth) prodajajo vinograd, imenovan Vinomer bey Brasslawsdorff (Vinomer pri Brašljevici), sodišče, desetine in celotno tamkajšnje premoženje, dve hubi v istoimenski vasi in gozd Petru, duhovniku Nemškega viteškega reda v Črnomlju in tamkajšnjemu konventu. Pečatili so Hans Hohenwarter, glavar v Metliki, Jošt Vaist, gradiščan na Mehovem, Henrik in Hans Črnomaljska. 173 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 župnijo Vinica, ki spričo mogoče posesti Semeničev na Vinici gotovo niso slučajni. Od treh bratov Seme- nič je bil Friderik duhovnik, Gregor vdovec, Albert pa v listini imenuje tudi ženo, Katarino, in je najver- jetneje imel precejšnje potomstvo, saj je na seznamu vitezov in hlapcev na Kranjskem (Ritter vnd knecht in Kreyn) iz leta 1446 omenjenih kar šest Semeničev: Jurij, Martin, Viljem, Oton, Gregor in Henrik, za povrh pa še Hans Semiški (Schyemtscher),65 potomec prej omenjenih gospodov Semič ter upnik Hansa Višnjegorskega in Margarete Semenič.66 Na podlagi obstoječih virov ni mogoče povsem natančno ugo- toviti, h kateri veji Semeničev in v katero generacijo ti spadajo, nekatere med njimi pa lahko kljub temu točneje umestimo. Od vseh šestih bratov Semenič se v virih 15. sto- letja najpogosteje pojavlja Viljem Semenič (Wilhelm der Semenitsch), kot se zdi tedanji starosta rodu, ki je vsaj na Metliškem užival precejšen ugled. Iz velikega števila listin, kjer ga tako ali drugače srečamo, izha- ja, da je spadal v sam vrh plemstva Metliškega in da je imel v deželi precejšnjo posest. Posedoval je grad Turn pri Dragatušu, ki ga sam imenuje Turnaw,67 dvor ter več polj in selišč pred mestom Metlika. Poleg tega je imel večjo posest pri Vinici (samo vas?) ter 65 Nared, Dežela – knez – stanovi, str. 317. Martin je sicer ome- njen kot Merckhl, Martinček. 66 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1452, 1. februar, s. l. 67 Kos, Urbarji, str. 73. Glej op. 75. nedvomno še vrsto drugih manjših posesti in vsako- vrstnih pravic po Metliškem. Prvič se med kranjskimi vitezi pojavi leta 1446, leta 1453 je pričal pri prodaji posesti svojega sorodnika Henrika,68 leta 1455 pa kot bližnji posestnik pri prodaji dvora in polj v Drenov- cu pri Vinici.69 Poleg tega je pečatil pri ustanovitvi kaplanije pri župni cerkvi v Metliki.70 V letih 145671 in 145772 je pečatil pri prodaji posesti uglednega Ber- narda Katterja, upravitelja glavarstva v Metliki. Za pričo pri ustanovitvi mašne ustanove v cerkvi sv. Petra v Črnomlju ga je leta 1459 poprosila Frančiška Jour- gen.73 Leta 1465 je ponovno pričal pri prodaji dveh posesti in odvetščine v Drenovcu,74 dve leti pozneje pa je vzpostavil mašno ustanovo v kapeli sv. Andreja v kamnitem stolpu pri svojem gradu Turn pri Dra- gatušu.75 Kot pričo ga zadnjič najdemo leta 1468 pri ustanovitvi treh kaplanij v Metliki.76 Omenjen je še v cesarskem ukazu iz leta 1500, nato pa izgine iz virov.77 68 NŠAL, Zbirka listin, 1453, 26. april, s. l. Henrik Semenič in njegova žena Agnes zastavita hubo v Vrhu pri Višnji gori (huben zu Griffenberg in Waixelberger pharr gelegen) dvema pripadnikoma ceha, Krištofu in Primožu iz cerkve sv. Jakoba v Veliki Dobravi pri Stični (auss dye Kirchen des hailigen lieben Herrn Sand Jacob zu dobra). Pričala sta Viljem Semenič in Jošt Grätzberger. Listina je še posebej zanimiva, ker ima letnico zapisano v številkah. 69 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1508, 1. februar, Novo mesto. Prepis in overovitev (vidimus) listine iz 1455, 5. maj. Valant z Drenovca, sin Muole s Pribanjcev (!), proda svoj dvor in hišo v Drenovcu v viniški fari Viljemu Gramanu, župniku na Vinici. 70 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1452, 1. februar, s. l. Listina pravi, da Peter Ehrlich, mestni sodnik v Metliki, in mestni svet ustanovita kaplanijo pri župnijski cerkvi v Metliki. Poleg Viljema Semeniča je pečatil Jurij Grätzberger. 71 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1456, 15. maj, Metlika. Bernard Katter pravi, da sta mu mestni sodnik in svet predala oštat pri jarku pred gradom, ki se dotika njegovega stolpa (Katter turn), in polje pri njegovem mlinu ob Kolpi. V zameno je ustanovi zgodnje maše v cerkvi sv. Nikolaja v Metliki daroval hubo pri Križevski vasi pri Kolpi. Pečatila sta Viljem Seme- nič in Jošt Grätzberger. 72 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1457, 27. junij, Metlika. Ber- nard Katter proda mestu Metlika svojo posest pri stolpu z zidano kletjo, pristavo nad stolpom in leseno hišo, ki stoji pri obzidju pred gradom v mestu Metlika. Pričala sta An- drej Hohenwarter, tedaj glavar v Metliki, in Viljem Semenič (Wilhalm der Semenitsch). 73 DOZA Urkunden, 1459, 21. februar, s. l. Frančiška Jourgen, žena pokojnega Gregorja, ustanavlja večno dnevno zgodnjo mašo na oltarju sv. Florjana v Črnomlju, ki jo bo dnevno opravljal posebni kaplan v večni spomin ustanoviteljev. Priča- li so Andrej Hohenwarter, glavar v Metliki, Viljem Semenič in Jurij Grätzberger (v originalu Wurzberger, vendar gre sko- raj gotovo za napako pri prepisu). Prepis iz 18. stoletja. 74 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1508, 1. februar, Novo mesto. 75 LABW StAL JL 425 Bd. 29, Q. 82–86, Commende Tscher- nembel undt Möttling. 1467, 29. oktober. Do sedaj nepo- znana listina pravi, da Viljem Semenič preda posesti, dvor, polja, vrtove in pristave pred mestom Metlika Nemškemu vi- teškemu redu in ustanovi večno branje maše v spomin nanj in njegovo ženo v kapeli sv. Andreja v kamnitem stolpu v Turnu pri Dragatušu (in St. Andreas Capellen bey Steinen Thurn zu Turnaw). Gre za prepis iz 18. stoletja. 76 DOZA Urkunden, 1468, 11. november. Glej op. 36. 77 HKA Gedenkbuch Nr. 5, fol. 242r–242v, unnser getreuer Ni- clas Albrecht unnd Wilhalm die Semanitsch gepruder. Sigillum Domini Wilhelmi de Semenitsch. Grb gospoda Viljema Semeniča iz leta 1456 pri Duelliju (Historia Ordinis Equitum Teutonicorum, 1727, str. 129). 174 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 Medtem ko je Viljem spadal med uglednejše plemiče na Metliškem, sta rodbino Semenič v širšem prosto- ru proslavila njegova sorodnika, bratranca Andrej in Oton (Ot vnd Andre), ki sta se leta 1462 z ostalim kranjskim in metliškim plemstvom, kot je opeval pe- snik Martin Beheim,78 odlikovala pri obrambi cesarja med obleganjem Dunaja. Otona najdemo na Metli- škem še pet let pozneje, ko je pečatil neko listino v Metliki.79 Svoj viteški pogum je ponovno izkazal v nesrečni bitki s Turki na Sotli avgusta 1475, kjer je bil ujet80 in pozneje odkupljen iz turškega ujetništva, saj se v virih še pojavlja. Zdi se, da je prav on prejel drugo ime, Türck, ki ga Valvasor omenja za leto 1493.81 Ob odsotnosti drugih članov rodbine lahko sklepamo, da teh šest bratov in bratrancev Semenič izhaja od Alberta ali katerega drugega nepoznanega moškega člana rodbine z začetka 15. stoletja, točna sorodstve- na razmerja pa je iz razpoložljivih virov nemogoče ugotoviti. Od te generacije Semeničev je v cerkvene vrste stopil Jurij, leta 1476 postavljen za vikarja v Ča- težu ob Savi,82 drugih vesti o njem ne najdemo. Leta 1487 se omenja še Ulrik Semenič, sorodnik Doroteje iz rodu Grätzbergerjev,83 ustanoviteljice beneficija sv. 78 Deutsche National-Litteratur 11, str. 376–377. Oba Semeniča je izpostavil Martin Beheim, pisec Knjige Dunajčanov (Das Buch von den Wienern). Najdemo ju med zvenečimi imeni plemstva Kranjske in Metlike, ki se je odlikovalo pri obrambi cesarja na Dunaju oktobra in novembra 1462. Omenja ju v lin. 2975–2978: auch sah man dabei stene uon Semenitsch di zwene, Ot vnd Andre warn si genant. und auch zwen uetern paide sant. V prostem prevodu: Pri tem sta tudi stala / od Semeničev dva / Oton in Andrej imenovana / pa še bratranca sta. Očitno gre za sinova Alberta in Gregorja, ki je v drugem zakonu le dobil potomce. Zaradi tega poguma sta bila nato omenjena v listi- ni, s katero je bil izboljšan grb dežele Kranjske, ki jo v celoti povzema Valvasor, Die Ehre X, str. 297–298, Ott, und Andree die Zemenitsch (str. 297). 79 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1467, 19. maj, s. l. Listina pravi, da Miha Urbanič in njegova žena Neža naznanjata, da sta kupila mlin nad brodom pri Metliki. Listino sta pečatila Jošt z Gradaca (Jobst Grätzer) starejši in Oton Semenič. 80 Valvasor, Die Ehre XV, str. 376, Uber vorbemeldte seynd / wie man bey Etlichen lieset / unter den Gefangenen / auch diese gewest: Herr Andre Hohenwarter / so um 600 fl. geschätzt wor- den: Otto Semenitsch: Egel von Schwaben: Hanns Sitticher itn. Slana, Lastniki gradov, str. 580, trdi, da je bil v spopadu ubit, kar pa ne drži. 81 Valvasor, Die Ehre X, str. 301, pravi Herr Türck und Andreas, Gebrüder, von Semenitsch. Valvasor svoj vir imenuje Ehren- Spie gel. Delo Sigmunda pl. Birka je v celoti imenovano Spiegel der Ehren des hochlöblichen kayser= und königlichen Erzhauses Oesterreich. Na str. 1077 pravi, da sta na povorki ob pogrebu Friderika III. v imenu gospostva Slovenska marka konja vo- dila Turk in Andrej von Sinconesch. Valvasor sam opomni, da je zapis von Sinconesch ein Schreib= oder Druck=Fehler. 82 Koblar, Drobtinice I, str. 5. Jurij Semenič (Semenitz) je bil 20. novembra 1476 postavljen za vikarja in voditelja cerkve sv. Jurija; umesti ga poljanski župnik. Leta 1480 je zamenjal župnijo ali umrl, saj je bil imenovan nov župnik, Pankracij. 83 DOZA Urkunden, 1487, 23. april, s. l. Doroteja Grätzberger, žena pokojnega Hermana Blassla, ustanovi beneficij sv. Duha v Črnomlju. Omenja, da je Ulrik Semenič njen bratranec, edini, ki je še živ. Duha v Črnomlju, drugih Semeničev pa do leta 1500 ne najdemo. Prav v čas zadnjih dveh desetletij 15. stoletja spadajo posamezniki iz rodu Semenič, trije bratje, ki so posegli po posesti Nemškega viteškega reda na Vinici in zasedli tamkajšnji novopostavljeni stolp. Treba je še omeniti, da je imel Viljem Semenič dva brata, Nikolaja in Alberta, ki sta bila premlada, da bi ju omenjal seznam iz leta 1446. Nikolaja Se- meniča (Nikolaus Semenytsch) srečamo leta 1502 pri utrjevanju gradu Žumberk (Sichelberg),84 leta 1514 pa je v skladu z dolžnostjo stanu in pogumom rodu so- deloval z manjšim vojaškim oddelkom pri obrambi dežele pred Turki.85 Njegov brat Albert se je v začet- ku 16. stoletja podal med duhovnike, v letih 1510 in 1515 se omenja kot komtur redovne hiše Nemškega viteškega reda v Metliki (Albrecht Semenitsch, comen- tor aus der Metling).86 Poleg Alberta si je duhovniška oblačila nadel tudi Leonard Semenič, ki je še pred le- tom 1500 baje samovoljno in nasilno prevzel župnijo Semič,87 kaj več o njem pa ne vemo.88 V tej generaciji so tako trije člani nosili duhovniška oblačila. Albert Semenič si je celo pridobil najvišji cerkveni naslov na Metliškem in v tem uradu načeloval celotni posesti reda v pokrajini, tudi župniji Vinica. Ne vemo, kdaj je prejel naslov metliškega komturja, vendar gotovo ne pred letom 1500. Tedaj namreč srečamo zelo pomen- ljiv ukaz Maksimilijana I., ki tudi smiselno zaključi zgodbo stolpa v Vinici, o čemer bo tekla beseda v na- daljevanju. Na njihovi zemlji Stolp in obzidje sta bila v Vinici dokončana leta 1472, ko je marljivi viniški župnik, najverjetneje Vi- ljem Graman, poskrbel za zaščito pred Turki. Dokler je služboval na Vinici, je bil stolp očitno v njegovih rokah, kakor je določal sporazum z deželnim kom- turjem Konradom Stauchwitzem (1487–1500). Ko je Graman umrl, so stolp zasedli Semeniči in ga, kot pravi vir, nasilno, protipravno držali v posesti. Nemški viteški red je to zasedbo razumel kot krši- tev svojih pravic in se obrnil na kranjskega deželnega glavarja v Ljubljani, ki je zadevo posredoval uradom cesarja Maksimilijana I. Že pred 13. aprilom 1500, ko je poslal ukaz na Kranjsko, je cesar Maksimilijan I. Sigmundu Pirsu, glavarju na Metliškem, poslal ukaz, 84 Böhmer, Regesta Imperii XIV, 4, 2, št. 19606a, 1502, 8. ma- rec, Ljubljana. Regest pravi, da Hans Turjaški, deželni glavar na Kranjskem, in Jörg pl. Egkh, vicedom na Kranjskem, po- trjujeta, da sta si morala po ukazu cesarja Maksimilijana I. ogledati in oceniti gradbena dela Nikolaja Semeniča na gradu Žumberk. Ker tega nista mogla storiti, sta opolnomočila Sig- munda Pirsa, glavarja v Metliki, da to stori namesto njiju. 85 Verbič, Deželnozborski spisi, str. 96, št. 78, 1514, 10. marec, seznam tistih, ki morajo sestaviti vojaški kontingent. 86 Verbič, Deželnozborski spisi, str. 37, št. 30, 1510, 21. april, Za- pisnik odgovora kranjskih stanov; Nared, Začetki prelatskega stanu, str. 25. 87 GStAPK XX. OBA HA R25658, 1522, 25. september. 88 Koblar, Drobtinice, str. 108. 175 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 da v njegovem imenu prevzame tabor Vinica (Ta- ber genannt Weynitz … zu unnsern hannden eingez- ogen), ki so ga poprej imeli v posesti bratje Nikolaj, Albert in Viljem Semenič (unnser getreuer Niclas Al- brecht unnd Wilhalm die Semanitsch geprueder vormals inngehabt).89 V svoji oblasti ga je moral držati, dokler ne bo posestni spor rešen, pri čemer pa vir ne pove, da je spor potekal z Nemškim viteškim redom. Gla- var Pirs oziroma njegovi ljudje so nato pod vodstvom rubežnika Jakoba Kraljiča (Jacob Krälich überreiter)90 zasedli, »zarubili« tabor Vinica. Bratje Semenič so se odzvali na to okupacijo in trdili, da tabor leži na nji- hovi zemlji (dieser Semanitschen anzaigt war das dieser Taber auf Iren grunnten stet), kar je v svojih dopisih91 omenjal tudi Nemški viteški red (die Rynngmaur der merer tail auf iren grundten gebawet ist worden). Se- meniči so prosili, naj se jim ne odvzame gradu brez vzroka (gepetten Sy Sollichs Tabers an Ursach nitt zu enntsetzen), ob tem pa so podali tudi pričevanja, ki potrjujejo njihovo legalno posest (kuntschaften fur- pracht). Ta dokument nam ponuja več ključnih po- datkov, ki posebno v oziru na poznejše navedbe kažejo, da je bil večji del vasi Vinica in tamkajšnjih podložnikov v posesti rodbine Semenič. Pove nam, da sta se ob gradnji okoli leta 1472 znanca Viljem Graman, župnik na Vinici ter lastnik vrste hub in podložnikov v bližnjem Drenovcu, in tamkajšnji posestnik Viljem Semenič domenila, da bo Graman sredstva župnije uporabil za gradnjo stolpa, zemljo pa bodo »darovali« Semeniči. S tem dogovorom je bil seznanjen tudi deželni komtur Stauchwitz. Cesar je ukazal, naj Sigmund Pirs drži tabor, dokler ne bo po poizvedovanjih (kuntschaften) ugotovljeno, komu pripada. Dodal je tudi, da mora Pirs tabor vrniti (wi- 89 HKA Gedenkbuch Nr. 5, fol. 242r–242v, kjer beremo: Get- reuen Lieben alsdann unnser getreuer lieber Sigmundt Pirsch unser haubtman In der Metling den Taber genannt Weynitz so unnser getreuer Niclas Albrecht unnd Wilhalm die Semanitsch geprueder vormals Inngehabt nach unnserem bevelch unnd bis auf unnsern weittern beschaidt zu unnsern hannden eingezogen haben unnser dieser Semanitschen anzaigt war das dieser Taber auf Iren grunnten stet unns das auch kuntschaften furpracht der Copey wir auch hierinn verslossen zusennden unnd Ir sechen werdet unnd unns darauff unntertaniklich angerueffen unnd ge- petten Sy Sollichs Tabers an Ursach nitt zu enntsetzen Demnach emphelchen wir euch mit ernnst daz Ir euch darinn auch Erkun- dett unnd sovern Ir befinndett das gedachter Taber laut yetzbe- rierter Kundt schaft auf Iren grunnten stett Ime alsodann denß Taber widerumb bis auf unnser wolgevalhen anaintwurtett … Vsebinsko nekoliko drugačen regest tega ukaza je podan v Regesta Imperii XIV, 3, št. 10106, 1500, 13. april, Augsburg. Gre za najstarejšo omembo Vinice kot tabora. Golec, Nasta- nek in razvoj II, str. 535, prvo omembo postavlja v leti 1595 in 1596. 90 ARS, AS 309, Zapuščinski inventarji, XXXIV P 11–28, te. 80, Hans Baltazar Purgstall, 1636, 4. maj, na str. 63, št. 228, je omenjen Jacob Krälitsch uberreütter, na str. 64, št. 232, pa beremo: Ein Verrichts Spanung von Khrälitsch, inn der er daß Schloß Weiniz sambt dessen Zuegehörung herrn Semenitsch ein- geantworttet. »Verrichts Spanung« razumemo kot »opravljeni rubež«. Za razlago se zahvaljujem dr. Borisu Golcu. 91 GStAPK, XX. HA OBA 18359, 1500, 9. december. derumb bis auf unnser wolgevalhen anaintwurtett) v posest bratom Semenič, če bi se izkazalo, da resnično stoji na njihovi zemlji. Do sedaj nepoznani vir pokaže tudi drugo plat spora med Nemškim viteškim redom in rodbino Se- menič ter poda še zadnji drobec k razumevanju za- četkov in prve posesti gradu Vinica. Nedvomno je med obema strankama stekla pravda, katere osrednji del so predstavljala poizvedovanja o resničnem sta- nju na Vinici, ki jih je moral izvesti metliški glavar Sigmund Pirs. Dognal je, da je bila zemlja, na kateri sta bila postavljena stolp in obzidje v Vinici, dejan- sko v posesti Semeničev, dobršen del podložnikov, ki so ga gradili, pa prav tako. Stolp in obzidje sta bila postavljena na prošnjo viniškega župnika ter z vednostjo, po volji in z dovoljenjem Semeničev (mit wissen, willn und erlauben der bemelten Semenitschn).92 Zato je glavar Pirs po svojem uradniku, rubežniku Kraljiču, po opravljenem rubežu (Verrichts Spanung) stolp na Vinici izročil rodbini Semenič. Iz virov ni razvidno, ali so morali Nemškemu viteškemu redu del stroškov gradnje vrniti, kar bi bilo pričakovano. Semiška posest stolpa na Vinici je nato izpričana leta 1524, ko ga je posedoval Hans, sin Viljema Semeniča iz Vinice (der Wilhalm Semenitschen sun von Weinitz Hanns),93 in še pozneje. Obrisi 16. stoletja Vinica se je od zadnje četrtine 15. stoletja ob stavbi gradu pričela razvijati v trg in posledično dobi- la obzidje.94 Kakor poroča Valvasor, so po Kranjskem z gradnjo taborov pričeli v začetku sedemdesetih let 15. stoletja;95 na Metliškem, predstraži Kranjske, ni bilo nič drugače. Potekalo je več utrjevalnih del, npr. v mestu Metlika še pred letom 1478, kjer jih je, zelo pomenljivo, opravil mestni sodnik Peter Graman,96 sorodnik viniškega župnika Viljema, ali v Črnomlju, kjer so gotovo prav konec 15. stoletja meščani in okoliški prebivalci vsaj stoletje starejše obzidje sami utrdili kot tabor, ki jim je po njihovih lastnih besedah 92 GStAPK, XX. HA OBA 25658, 1522, 25. september. 93 GStAPK, XX. HA OBA 26855, 1524, 20. april, Wilhalm Se- menitschen sun von Weinitz Hanns. 94 O razvoju Vinice v trg glej Golec, Nastanek in razvoj II, str. 523–562. Analogno s Šilentaborom, ki so ga po Valvasorju poznega leta 1471 sezidali pl. Raunachi, je tudi pri Vinici mogoč sočasen nastanek gradu in tabora v sedemdesetih letih 15. stoletja (str. 537–538). 95 Valvasor, Die Ehre XV, str. 373: Weßwegen man / in disem Jahr / hier zu Land / angefangen die Tabor zu bauen: daß man künfftig dahin sich und sein Bestes / bey einem urplötzlichem Einfall deß Erbfeindes / in Sicherheit ziehen mögte. Valvasorjev vir je goriški zgodovinar Martin Bavčar. 96 Chmel, Auszüge, 1478, 14. februar, Graz. Koncept računa cesarja Friderika III., s katerim se dedičem Petra Gramana, nekdanjega mestnega sodnika v Metliki, vrne 46½ funtov za izgradnjo mesta. Nedvomno gre za utrjevalna dela na starej- šem obzidju Novega trga v Metliki, ki je tako kot črnomalj- sko gotovo stalo že v 14. stoletju. 176 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 služil kot pribežališče.97 Dežela se je torej spreminja- la v pomembno utrjeno stražo Kranjske, v okviru katere je imela nemajhno vlogo tudi Vinica. Postala je pomembno oporišče v zaledju meje med dvema imperijema in pribežališče, refugij, okoliškemu pre- bivalstvu, v čemer lahko vidimo njen lokalni pomen. Strateški pomen pa je Vinica imela tudi na ravni de- žele. Določena je bila za eno izmed vojaških središč v neposrednem zaledju Vojne krajine, imela je manjše skladišče provianta (preskrba s hrano in strelivom), skozi Vinico so proti Ljubljani tekle t. i. turške novi- ce (Turkische Kundschaften) o gibanju turške vojske in morebitnih grožnjah deželi, na Vinici so kurili krese in streljali v opozorilo pred prihajajočo nevarnostjo, predvsem pa je bila zbirališče protiturške vojske, kjer so se pred postavitvijo Karlovca (1579) redno zadr- ževali poveljniki Vojne krajine.98 Kot primer lahko navedemo vojaški sklic 8. aprila 1530 na Vinici, ko se je zbralo 595 konjenikov in 232 lahkih oborožencev (martolozov). Med konjeniki najdemo tudi Marti- na, Krištofa in Maksimilijana Semeniča, sorodnike Hansa Semeniča, ki je zaradi svojih »turških« iz- kušenj poveljeval martolozom.99 Vinica, čeprav pod stalno grožnjo turškega napada, je v 16. stoletju pri- merljivo dobro živela od preskrbovanja vojske in nje- nih zborov. Sredi 16. stoletja so tako na Vinici kakor drugje po metliški deželi pričeli z dodatnim utrjeva- njem gradu in vasi, ki se je že spreminjala v trg. Kakor priča glagoljaški napis z letnico na sklepniku, je bil malo pred letom 1556 stolp oziroma grad na Vinici razširjen in dograjen. Kaže opozoriti, da je dve leti poprej cesar Karel V. izdal ukaz, da je treba izbolj- šati obrambo ob Kolpi, med drugim postaviti stolp na Vinici, in za gradnjo namenil denar iz deželne 97 Weiss, Ubogo pogorelo, str. 28–29. 98 Simoniti, Vojaška organizacija, str. 53, 82, 132, 163, 165, 213– 215. 99 Prav tam, str. 123–126. blagajne.100 Ta denar je bil uporabljen za gradnjo na samem obzidju trga ali na gradu Vinica. K temu nas navaja podatek, da Vinica in predvsem njen strateško pomemben brod (Fürt) čez Kolpo kljub temu denar- ju nista bila zadostno zavarovana, saj je 30 let pozneje sledil ukaz o gradnji stolpov pod Preloko (nad Kolpo vzhodno od Vinice) in pod Vinico, in sicer z name- nom zavarovanja brodov čez reko Kolpo.101 Utrdbena in arhitekturna dela so tedaj zaupali kar glavnemu arhitektu trdnjave Karlovac, Matiji Gambonu.102 Če je Gambon v Vojni krajini deloval že v petdesetih le- tih 16. stoletja, bi lahko bili inicialki MG (mg) na viniškem glagoljaškem napisu njegovi, vendar te do- mneve trenutno ne moremo potrditi. Do leta 1589 sta bila stolpa na Vinici in pod Preloko postavljena, sledila pa je gradnja pri Kostelu, Poljanah103 in Me- 100 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 852, f. 3, prepis ukaza iz leta 1554, 16. maj. Ihr khoenigl. Maest. bevelch einen Thurn zu Weiniz zuerpauen, und die darzue erforderende 200R: am cosstn aus des Landts Crain bewilligung herzunemben. V na- daljevanju ukaže, naj se denar nameni tudi za izgradnjo dveh utrjenih stolpov, v Poljanah in Kostelu, ter da se obnovi že propadlo mestno obzidje v Kočevju. Golec, Nastanek in ra- zvoj II, str. 538, op. 100. 101 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 877, f. 3, za- sedanje 24. januarja 1583. Herrn Landtags Commissarien ein Fur: Bevelch vom 15. january 83. Erbauung zweyer Thurnen an den Fürthen über die Culpp zu Weinitz und Prelissie. Njihove ostanke je še konec 19. stoletja opazoval zgodovinar Radoslav Lopašić iz Karlovca, po njegovih besedah: Podori tih tornja vide se i još danas, i to jednog pod Vinicom a drugoga kod Prilišća na kranjskoj obali Kupe (Lopašić, Spomenici, št. XCII, str. 135, 1586, 26. februar, Kamnik). 102 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 878, f. 4, zaseda- nje 16. junija 1585. Auff Maistro Martin Gambon Paumaister bith und anmelden p. die fur hilff und Rabath zu den Thurn an der Khulpp. Lopašić, Spomenici, št. XCII, str. 135, 1586, 26. februar, Kamnik. Ahac Thurn, komisar Vojne krajine, med drugim omenja, da je Martin Gambon izročil dva načrta za stolpa pri Vinici (in pod Preloko). 103 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 879, f. 4, zase- danje 18. januarja 1589. … die vier fürt zu Prelissie, Weiniz, Costtl und Poelan, sein für etlich an der Khulpp da der feindt mit Segment Valvasorjevega zemljevida kranjskega Pokolpja, kjer so jasno vidni stolpi (Wachtturn), ki so jih konec 16. stoletja postavili ob ključnih prehodih čez Kolpo (Slava vojvodine Kranjske, 1689, III. knjiga, med stranema 304 in 305). 177 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 tliki. Stolpe na ključnih prehodih čez reko Kolpo je stoletje pozneje upodobil Valvasor.104 Rod Semeničev je bil v 16. stoletju razdeljen na več vej. Tako je težko ugotoviti, komu točno in kdaj je katera rodbinska posest pripadala, kar velja tudi za grad Vinica. Verjetno gre, tako kot v zadnjih de- setletjih 16. stoletja, ko sta bila gospodarja gradu in trga Vinica Viljem in Mihael Semenič, za skupno posest grajske stavbe, t. i. ganerb.105 Januarja 1583 so se poveljniku Jožefu Thurnu nad Viljemom prito- ževali podložniki okoli Vinice: Gospod poveljnik na Hrvaškem poroča, da so se nekateri podložniki, ki živijo okoli Vinice, pritožili nad Viljemom Semeničem, ki jim onemogoča priti do njihovih kašč (Gäden) v gradu Vi- nica, saj mu niso pomagali plačati za smodnik, ki ga je kupil.106 Sliko strahov nad reko Kolpo v tistem času Macht über khan. Die zween zu Prelissie und Weiniz sei Gott lob alß verwaut, das sich alda nicht zu befahren, die andern zween auch zuerpauen sei … 104 Valvasor, Die Ehre III, med stranema 304 in 305, Der Culp- strom in Crain. 105 Kos, Vitez in grad, str. 36–37. 106 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 877, f. 3, zaseda- nje 18. januarja 1583. Herr Obrist in Crabatten berich etlicher dopolnjuje dopis, nastal leto pozneje, ko je Mihael Semenič prosil, naj mu pridejo na pomoč z nekaj stre- liva, da bo lahko bolje branil svoj (podčrtal J. W.) trg Vinica. Kot je pisal poveljnik Karlovca Jožef Thurn, je imel Semenič po tistih krajih posesti in podložnike, ki ne uživajo niti dneva miru pred ropanjem in pusto- šenjem, temveč morajo svoje delo ali obrt plačati z vre- dnostjo svojega telesa in življenja ter imajo komaj toliko miru, da se lahko ohranijo [pri življenju]. Zaradi tega želi, da se mu [Semeniču] preda to strelivo, da bo lahko varoval in opozoril ne le svoje posesti, temveč tudi ce- lotno Metliško in prehode proti deželi Kranjski, zaradi česar se mu ne sme zavrniti prošnja po nekaj streliva in puškah (toppelhakhen).107 Seveda je Thurn za večji umb Weinitz gesesener underthanen wider Wilhelmen Semenit- schen welcher Ihnen zu Ihrem Gäden aldort in Schloß Weinitz zukhomben darumben werwehrt weil Sy das Pulfer so er erkhau- fft nit bezahlen helffen wöllen. 107 Lopašić, Spomenici, št. XC, str. 130–132, 1583, 5. april, Karlo- vec. Dopis poveljnika vojne krajine Jožefa Thurna, kjer bere- mo: Auf Mihael Semenitsch gehorsambists anlang, dass man ime mit etwas munition zu desto pessern beschützung seines Martkhs Weynitz zu hilff kumben solle ... Gre za najstarejšo omembo Vinice kot trga. Golec, Nastanek in razvoj II, str. 535, kot prvo omembo navaja leto 1674. Grad in trg Vinica (Slava vojvodine Kranjske, 1689, X. knjiga, str. 640). 178 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 učinek svojega dopisa dodal nekaj dramatičnosti, vendar je bila nevarnost na Vinici, v neposrednem zaledju meje z otomanskim imperijem, oddaljenim le 15 kilometrov,108 zelo resnična. Za zaključek pa se ozrimo po še eni prigodi, sporu med Semeniči in Nemškim viteškim redom, tokrat v samem Semiču, ki nam vendarle potrjuje, da »kri ni voda« in da se zgodovina v sicer vedno drugačnih podrobnostih kaj rada ponovi. Konec no- vembra 1559 sta Matjaž Zmajič, načelnik Nemškega viteškega reda v Metliki, in Jurij Drakulič, duhovnik Nemškega viteškega reda v Črnomlju, v Ljubljani tožila plemenitega Krištofa Semeniča, da v naspro- tju z odredbo deželnih oblasti ni porušil in odmaknil hišice (heuschl) blizu tabora v Semiču, ki v primeru napada Turkov za tabor predstavlja veliko nevarnost, temveč je dal postaviti novo hišo na zemlji Nemškega viteškega reda.109 Krištof Semenič je torej pred letom 1559 poleg tabora v Semiču postavil manjšo hišo in s tem ogrozil sam tabor, zaradi česar so deželne oblasti zahtevale, da jo umakne. Po stari tradiciji rodu je Semenič oblastem kljuboval. Ne le, da ni porušil hišice, temveč je poleg nje, kar na zemlji Nemškega viteškega reda, postavil novo stavbo. Tabor v Semiču, postavljen okoli leta 1526, je stal še v Valvasorjevem času,110 omenjena sporna hiša Krištofa Semeniča pa je najverjetneje upodobljena na veduti Semiča (Sie- mitsch) v Slavi vojvodine Kranjske.111 Semeniči so to- rej slabih 100 let po prigodi v Vinici ponovno udarili po pravicah Nemškega viteškega reda, vendar je to nova zgodba z meje imperija, za katero se bo našel prostor kje drugje. Namesto sklepa zaključna zgodba Sprehod po viniški župniji ter obisk rodbine Se- menič in njenih posestnih načrtov bomo sklenili z obnovitvijo dogodkov na Vinici konec 15. stoletja. Rekonstruirali jih bomo tako, kot nam jih pripove- dujejo do sedaj predstavljeni viri. Seveda je obnova v podrobnostih nemogoča, kar pa zgodbe o začetkih viniškega gradu ne naredi nič manj zanimive. 108 Simoniti, Vojaška organizacija, str. 51. Medtem ko se je v Sla- voniji ustalila meja proti Turkom sredi petdesetih let 16. sto- letja, se je meja na Hrvaškem vse bolj premikala proti sloven- skim deželam (Kranjski). … Ob koncu stoletja se je meja med muslimanskim in krščanskim svetom ustavila na Hrvaškem, oddaljena od Kranjske (pri Vinici) vsega 15 kilometrov. 109 ARS, AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, št. 18 (1556– 1560). Auf Clag und beschwär der Erwirdigen geistlichen herrn Mathiasen Smeyitschen hauß commentheurs inn der Mettling unnd herr Georgen Draolitsch Teutsch ordens Pfarrherr zu Tschernembl gegen den Edlen und Vessten Christoffen Semenit- schen umb der Er Semenitsch wider der Landobrigkheit verord- nung die heuschl zunachts bey den Tüber zu Siemitsch gelegen die den Tüber im Zeit des Feinds not zu grosse gefär gelegen nicht allein nicht abgerissen und weitter gesetzt sonnder auch von neu- em ain behausung auf des Teutschen Ordens grundt setzen lassen. 110 Valvasor, Die Ehre VIII, str. 808. Diese Kirche hat auch einen Tabor. 111 Valvasor, Die Ehre XI, str. 520. Turki so pričeli112 na ozemlje Metliškega skoraj- da vsako leto ponovno vdirati sredi 15. stoletja, še posebno v letih po padcu bosanskega kraljestva leta 1463. Reko Kolpo so navadno prečkali na brodih, plitvinah. Eden izmed teh brodov, zaradi katerega se je razvila srednjeveška vas, je bil na Vinici, zaradi česar so bile Vinica in okoliške vasi še posebno iz- postavljene turški nevarnosti. Ta se je po Valvasorju v okolici Vinice prvič utelesila leta 1469, ko so po njegovih besedah Turki tamkajšnjo okolico žalostno opustošili in se izkazali kot gnusni Skiti.113 Sredi sto- letja je tamkaj župnikoval Viljem Graman, po rodu metliški meščan, ki je nedvomno poznal zgodbe o prvih vpadih Turkov na začetku 15. stoletja, saj so jih njegovi starši in someščani videli ali o njih vsaj sli- šali, zagotovo pa je leta 1469 doživel grozo turškega napada. Svojo župnijo, še posebno pa slabo desetle- tje in pol poprej pridobljene posesti in podložnike v bližnjem Drenovcu, je hotel zaščititi – tako kot je njegov sorodnik Peter Graman z utrdbenimi deli za- ščitil mesto Metlika. Ko je sklepal posle, je bil poleg njega velikokrat prisoten Viljem Semenič, ugledni plemič z Metliškega, gotovo pa tudi njegovi sorodni- ki, ki so bili največji posestniki v vasi Vinica, kjer so imeli največ podložnikov.114 Semenič je imel v Vinici in njeni bližini interese in nemajhno premoženje, bil pa je tudi povezan z župnijo Vinica, kjer je le ge- neracijo poprej služboval njegov stric Friderik, naj- verjetnejši graditelj lastniške kapele sv. Katarine. Ni nemogoče, da je Viljem Graman na položaj župnika na Vinici prišel s Semeničevo pomočjo. Kmalu po turškem napadu leta 1469 sta se Graman in njegov znanec Semenič najverjetneje domenila, da bosta za zaščito svojih podložnikov in ne nazadnje tudi osta- lega okoliškega prebivalstva postavila stolp ali grad, ki jih bo vse varoval. Spričo vse pogostejših vpadov 112 GStAPK, XX. HA OBA 18359, 1500, 9. december. Die Tur- gkhen die dann gewonlich alle Jar daselbs heraus Ziehen. 113 Valvasor, Die Ehre XI, str. 640. Das Schloß os wol / als der Marckt / ist mit starcken Ringmauren und festen Thürnen / (so zwar jetzt dem Einfallen und der Ruin gar nahe) möglichst ver- sehen / so daß sie sich denen Türkischen Anfällen stattlich wider- setzen können: zumaln diese Bluthunde / im 1469sten Jahr / und auich zu vielen andren Zeiten / die umligende Gegend jämmer- lich verwüstet / und als grausame Scythen sich erwiesen. Turški vpad leta 1469 podrobno opiše v XV. knjigi, str. 369, in pravi, da se je desettisočglava turška vojska zbrala v Bosni in udarila na Metliško (auf Medling … zuging), kjer se je razdelila v tri skupine. Prva je udarila na Ljubljano, druga na Novo me- sto, Kostanjevico in Šentjernej, tretja pa je opustošila obmo- čje ob reki Kolpi, od Petrovine na Hrvaškem do Vinice (bey Petrowin und Weiniz (oder Weiniza) an der Culp). Resničnost tega vpada še posebno poudarja dopis iz leta 1469, v katerem cesar Friderik III. piše papežu Pavlu II., naj mu vsaj za tri me- sece pomaga z vojsko ali denarjem pri obrambi pred turškimi napadi na grofijo Metlika (comitatus Metlicensis) v Slovenski marki (marchia Sclavonia), katere prebivalci so neizkušeni v bojevanju (Regesta Imperii XIII, 22, št. 261, 1469, pred 2. ma- jem). Glej tudi Gruden, Cerkvene razmere, str. 67. 114 GStAPK, XX. HA OBA 18359, 1500, 9. december. Edl- lewt gebruder … mit Namen Semenitsch die daselbs die maisten pawern haben. 179 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 turških oddelkov je bil predlog sprejemljiv. Pri gra- dnji so sodelovali Semeničevi podložniki in gotovo tudi vsi ostali okoliški prebivalci, saj je šlo za skupno varnost. Očitno se je s tem strinjal tudi načelnik tedaj verjetno že pešajoče115 hiše Nemškega viteškega reda v Metliki. Nekakšen dogovor med Gramanom in Se- meničem je določal, da bo Graman poskrbel za gra- dnjo grajskega poslopja, Semenič pa bo dal zemljo, na kateri bo poslopje postavljeno. Lokacija kapele sv. Katarine na izpostavljenem in dobro zaščitenem delu ob vasi Vinica je bila najprimernejša, tako da so se na njej kmalu po letu 1469 pričela gradbena dela. Kapelo so nadzidali in ji dodali stolp, s čimer je do- bila poudarjen obrambni značaj. Do leta 1472 je bila gradnja stolpa Vinica zaključena, Graman pa je dal v spomin na ta dogodek vzidati ploščo z grbom ( Je- zusovo glavo?) in letnico v gotici. Stolp je posedoval vse do svoje smrti konec 15. stoletja; njega in njegove župljane je gotovo kdaj zaščitil pred dednim sovra- žnikom krščanskega imena. Viljem Semenič, graščak v Turnu pri Dragatušu in posestnik na Vinici, je bil tedaj še živ, rod in premoženje njegove številčne dru- žine pa sta bila razdrobljena po celotni deželi. Go- tovo je bil zelo drag tudi odkup sorodnika Otona iz turškega ujetništva kmalu po letu 1475. Stolp v Vi- nici je bil postavljen na zemljišču rodbine Semenič. Po Gramanovi smrti, ob siceršnjem žalostnem stanju Nemškega viteškega reda v deželi, katere pravo je pričelo izginjati, ni pa ga še nadomestilo pravo de- žele Kranjske,116 so Semeniči videli možnost zasedbe stolpa, za katero so konec koncev imeli povsem trdno pravno osnovo. Trije bratje Semenič, najstarejši Vi- ljem ter Nikolaj in Albert, so postavili hišo v samem taboru in nameravali ob primerni priložnosti pola- stiti se gradu,117 kar se je zgodilo kmalu po smrti Vi- 115 Chmel, Auszüge, 1478, 14. februar, Graz. Koncept listine pravi, da so se cesarju Frideriku III. sodnik, svet in meščani mesta Metlika pritožili zaradi zmanjševanja števila duhovni- kov in božje službe v Metliki (daz auch der Gotsdinst vnd die anzall der briester daselbs in merklich abnemen komen sey vnd als sich gebürt nicht gehallten werde). Cesar je Andreju Hohen- warterju, glavarju v Celju (!), ukazal, naj določi dan, ko bodo meščani Metlike in Nemški viteški red poslušali tožbe in se poravnali (geneinannder hörest vnd vleis habst (sy) miteinann- der gutleich zu uerainen), tako da božja služba ne bo izostajala, število duhovnikov pa bo takšno, kot je bilo od nekdaj (daz der Gotsdinst … nicht abnemen komme … vnd auch die anzall priester als von allter herkomen ist gehallten). Nemška hiša v Metliki je bila že od začetka sedemdesetih let 15. stoletja v slabih odnosih z oglejskim patriarhatom, kamor je Metliško spadalo. Glej Weiss, Reformacija na Metliškem, str. 690. Razmerje med Nemškim viteškim redom in oglejskim patri- arhatom je očitno v imenovanju duhovnikov, kjer je Nemški viteški red predlagal kandidata, oglejski patriarh ga je potrdil, njegov praviloma dolenjski arhidiakon pa umestil. 116 Weiss, In conterminiis, str. 43–46. 117 GStAPK, XX. HA OBA 18359, 1500, 9. december. Sonn- der die bemelten Semenitsch pawen und mawern ain haus und wonnung in dieselb Rynngmaur Inwenndig hierein, dardurch sy vermainen dem Orden und Pfarrer destmer dranng zuthun und sein taglich der maynung den Orden umb bemelten Turn und Rynngmaur Zubringen. ljema Gramana. Dogajanje je seveda spremljal tudi tedanji komtur Nemškega viteškega reda na Metli- škem. Vedel je, da je med duhovnikom na Vinici, župniji njegovega reda, in tamkajšnjimi posestniki Semeniči obstajal dogovor o gradnji stolpa. Menil je, da stolp po pravici pripada Nemškemu viteškemu redu, in enemu izmed redovnih bratov ukazal, naj stavbo sedaj, ko je Viljem Graman umrl, prevzame. Ko je duhovnik Nemškega viteškega reda prišel na Vinico in zahteval stolp, so ga bratje Semenič izgna- li, s čimer se je pričel spor. Novica o teh dogodkih je prišla do deželnega komturja na Dunaju Konra- da Stauchwitza. Nemški viteški red je moral spor s Semeniči poravnati v skladu s privilegiji plemstva in pravom dežele. To, kar je razumel kot kršitev svojih pravic, je naznanil po deželnih običajih in pravu pred glavarjem v Metliki.118 Glavar je novico posredoval na dvor cesarja Maksimilijana I., od leta 1493 nad- vojvode Avstrijskega, pod katerega oblast sta spadala tudi dežela Kranjska in Metliško. Maksimilijan I. je še pred 13. aprilom 1500 Sigmundu Pirsu, od leta 1497 glavarju Metliškega,119 poslal ukaz, naj v njego- vem imenu zasede tabor Vinica, tedaj še v rokah treh bratov Semenič, in ga drži v oblasti, dokler ne bo spor rešen. Pirs je ukaz izpolnil, seveda pa na Vinico ni šel sam. Poslal je svojega rubežnika (überreiter) Jakoba Kraljiča, ki je stolp zasegel in iz njega v cesarjevem imenu izgnal brate Semenič. Malo pred tem je Viljem Semenič že umrl; na- sledil ga je sin Hans. Viljemov sorodnik Albert je stopil v Nemški viteški red,120 brat Nikolaj pa je sku- paj z drugimi Semeniči obvladoval posesti v deželi in služil na nevarni meji imperija. Izguba stolpa v Vinici je pomenila grožnjo njihovi že sicer ne rav- no največji posesti. Tako so Semeniči hoteli na vsak način dokazati, da imajo pravico do stolpa, saj stoji na njihovi zemlji. To pravico so verjetno dokazovali na ograjnem sodišču v Ljubljani, ki je šele na začet- ku 16. stoletja počasi postajalo pristojno za reševa- nje sporov med deželani, plemiči Metliškega. Kako je to dokazovanje potekalo in kakšni so bili dokazi, dosegljivi viri ne sporočajo, gotovo pa je, da so bili Semeniči pri svojem dokazovanju uspešni, saj jim je bil stolp vrnjen najpozneje do leta 1522. Ker jim je uspelo dokazati, da je stolp Vinica postavljen na nji- hovi zemlji, jim ga je Jakob Kraljič, kakor je ugotovila Majda Smole, izročil. Nemški viteški red se seveda s tem ni sprijaznil in je v dvajsetih letih 16. stoletja to razumel kot veliko nasilje plemenitih Semeničev 118 Da je Nemški viteški red celoten razplet naznanil deželnemu glavarju, izhaja tudi iz naslovov na opisu spora na Vinici, ki je bil namenjen tudi An Sigmunnden Piers haubtman in der Met- tling (GStAPK, XX. HA OBA 18359, 1500, 9. december). 119 Weiss, In conterminiis, str. 46. 120 Vsekakor je pomenljivo, da pritožbe Nemškega viteškega reda srečamo v času, ko je bil Albert Semenič komtur na Me- tliškem, »viniško zadevo« pa je deželni komtur Auer poveril črnomaljskemu župniku Hansu Heldu (GStAPK, XX. HA OBA 25658). 180 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 nad njihovo posestjo. Zato jih je tožil pred različnimi uradi, vendar, kakor se zdi, neuspešno. Stolp oziroma grad Vinica je postal posest rodbine Semenič. V lasti so ga imeli do leta 1602, ko so ga prodali Mihaelu Kanižarju,121 dasiravno je nekoliko nenavadno, da sta leta 1618 brata Semenič sklenila dogovor o de- litvi premoženja.122 Tisti, ki je postal lastnik Vinice, je moral drugemu, lastniku posesti pri Semiču (Hoff 121 ARS, AS 173, Imenjske knjige za Kranjsko, knj. 4 (1546– 1618), s. p., Tschernembler Poden Sigmundt Khanischar, z imenjskim davkom 3 ren. gld., 26 kr., kjer za leto 1602 be- remo: Ist ime von weilandt Micheln Semenitschen seeligen gült, der Sitz Weinitz sambt 11R 12K herrngült laut frauen Mag- dalena Semenitschin wittiben aufs andt zugeschrieben worden. Thuet sein volliger gült R15 K38. Pri zapisu Mihaela Semeni- ča 1602 ist von diser gült der Sitz Weinitz sambt ainlef Pfundt 12R herrn gült laut frauen Magdalena Semenitschin wittiben gefertigter auf und an: und Sigmunden Kanischar zuegeschrieben worden. Glej tudi Golec, Nastanek in razvoj II, str. 536. 122 ARS, AS 1063, Zbirka listin, 1618, 13. oktober, Vinica. Her- nach volgt der Getroffne Wuelkuerliche Vertrag: So an heutt dato zwischen denen Edlen unnd Gestrengen Herrn Sigmunden, und herrn Andree Semenitsch zu Siemitsch gebrüdern, als weillundt des auch Edlen gestrengen herrn Wilhalben Semenitsch zu Sie- mitsch seligen nachgelassner Eheleiblichen Sun … Nemlichen daß wolgedachter herr Sigmund freywillig und ungezwungen seines brudern herrn Andree dißen vorschlag gethan wellichen Weiniz zum thaill khombt der solle dem andern denen der Hoff Siemitsch zur gethailt wirtdt ain thausent zwayhundert und funffzig gul- den vor hinauß zugeben schuldig sein. Siemitsch), plačati večjo vsoto denarja, kar pomeni, da je bila Vinica ponovno v njihovih rokah. Težke ure so doživeli tudi Semeniči. Dne 19. aprila 1524 je na Metliško po poročilih očividca vdr- lo štiri tisoč Turkov, ki so se utaborili pri Rosalnicah. Plenili so v okolici mesta Metlika, napadli posesti različnih plemičev, tudi Nemškega viteškega reda, ter zajeli veliko število ljudi, živine in konj. Prišli so pred obzidje mesta Metlika, vendar ga niso naskočili, tako da so ljudje ostali varni za njegovimi zidovi. Veliko predmestje Metlike in okoliške vasi pa so nedvomno gorele. Nekateri plemiči so se izkazali s svojim po- gumom in si drznili napasti Turke. Tedaj sveži pri- padnik Nemškega viteškega reda, ki je na Metliško prišel s Hrvaškega, Marko Hrelac (Hrelatz), je zajel več Turkov in veliko konj, ujetih podložnikov pa ni mogel rešiti – Turki so jih dan pozneje že odpeljali čez Kolpo. Viteški pogum so pokazali tudi Semeni- či. Nad Turke sta se odpravila Albert Semenič, tedaj že v letih, in njegov mladi sorodnik Hans, sin Vilje- ma Semeniča iz Vinice.123 Alberta so Turki v bojih 123 GStAPK, XX. HA OBA 26855, 1524, 20. april. Auch wir E. F. G. das den XVIIII aprilis dy turkhen mettlinger poden uberfal- len unnd das volkh als genomen unnd mettling stat belegert aber nit gesturmt unnd unser volh dar darinnen ligt der turkhen ge- fangen unnd LX ross genomen. Aber albrecht Semenitsch Ersch- lagen worden unnd der Wilhalm Semenitschen sun von Weinitz Vinica na vojaškem zemljevidu v letih 1763–1787. Očitni so obrisi nekdanjega trškega obzidja, tabora (Slovenija na vojaškem zemljevidu 1763–1787 1, izsek zemljevida 247C2). 181 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 potolkli (erschlagen worden), vendar je preživel, saj ga srečamo nekaj let pozneje, ko je od Nemškega viteškega reda kupil več posesti.124 Hansa Semeni- ča Viniškega pa so v istem spopadu zajeli (gefanget worden). Slabo leto pozneje so na kranjskih deželnih stanovih v Ljubljani med drugim omenjali, da je bil Hans Semenič na preteklega sv. Jurija dan, ko so Turki napadli Metliško, ujet in odpeljan v Bosno. Tam je še ve- dno ujet, in ker omenjeni Semenič nima očeta, sorodstvo (freundschafft) pa premoženja, prosi našega milostne- ga kneza in častite deželne stanove, da odobrijo pomoč. Nato so častitljivi deželni stanovi iz posebne krščanske bratske ljubezni odobrili iz lastnega žaklja izročiti en renski goldinar in en krajcar za pomoč in osvoboditev omenjenega Semeniča ter v ta namen določili zbiranje denarja (anschlag).125 Člani deželnih stanov so zbrali 200 renskih goldinarjev126 in Hans je bil najpozneje leta 1530 že na Metliškem. Dne 8. aprila 1530 ga najdemo na Vinici, kjer je skupaj z Jakobom Rauna- chom poveljeval 232 zbranim lahkim oborožencem, martolozom.127 VIRI IN LITERATURA ARHIVSKI VIRI ACAU – Archivo della Curia Arcivescovile Udinese Acta Curiae 303 ARS – Arhiv Republike Slovenije, Ljubljana AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, šk. 194, 852, 877, 878, 879 AS 173, Imenjske knjige za Kranjsko, 3, 4 AS 306, Ograjno sodišče za Kranjsko, št. 18 Hanns gefanget worden. 124 Dimitz, Zur Geschichte, str. 61–64. Gre za več dopisov, nastalih julija 1523, ki omenjajo Alberta Semeniča in nje- gov nakup posesti Nemškega viteškega reda na Metliškem. Med drugim omenja prodajo posesti v vaseh Ritschan, Bresie (Brezje) und Meichenthal (verjetno popačeno Marindol) dem Albrect Semenitsch. Listino te prodaje najdemo v GStAPK, XX. HA OBA 25795, 1522, 12. december. Listina pravi, da Jošt von Waltzhausen, komtur avstrijske balije, proda Albertu Semeniču v omenjenih vaseh Rotschitz (!) šest hub, v Mar- hental devet hub in v Bresie eno hubo za 173 renskih goldi- narjev. 125 ARS, AS 2, Deželni stanovi za Kranjsko, f. 121, šk. 194, 1525, 7. marec. Jožef Lamberg iz Snežnika, deželni oskrbnik na Kranjskem, piše o aktualnih zadevah deželnih stanov in pra- vi: Euch ist unverporgen das Hanns Semenitsch zui verganngen sannd Georgen tag, alls die Turkhen Mettlinger poden uberfalln von dem Turckhen gefanngen und genn Wossn gefuert. Allda Er noch hectiklichn gefanngen ist, und diewey an gedacht Seme- nitschn seins Vatern und freuntschafft vermugen nit ist, sich an Unners genedigisten herrn das Lanndespurstn und ainer Eramsn Landschaft hillf zuerledigen. Demnach haben sich ain Ersame Lanndschaft aus sonnder Cristenlichen Bruederlichen lieb bewil- ligt aws Ir selbst seckl von Ainem Reynischen gullden Velltz ain kreutzer zu hillf und erledigung gedachts Semenitschen zuegeben. 126 Slana, Lastniki gradov, str. 580. 127 Simoniti, Vojaška organizacija, str. 125. AS 309, Zbirka zapuščinskih inventarjev Dežel- nega sodišča v Ljubljani, fasc. 80, 97 AS 1063, Zbirka listin AS 1073, Zbirka rokopisov, št. 148r AS 1080, Zbirka Muzejskega društva za Kranj- sko, Muzejskega društva za Slovenijo in Historič- nega društva za Kranjsko, 12. stoletje–19. stoletje, šk. 14 AS 1087, Zbirka dopolnilnih mikrofilmov DOZA – Deutschordenszentralarchiv, Wien Urkunden GStAPK – Geheim Staatsarchiv Preussische Kul- turstiftung, Berlin XX. HA OBA 18359, 25658, 25795, 26855 HKA – Hofkammerarchiv, Österreichisches Staats- archiv Gedenkbuch No. 5 LABW, StAL – Landesarchiv Baden-Würtemberg, Stadtarchiv Ludwigsburg JL 425 Bd. 29, Commende Tschernembl und Möttling NŠAL – Nadškofijski arhiv Ljubljana Zbirka listin OÖLA – Oberösterreichisches Landesarchiv, Linz Herrschafft Schwertberg, Familienakten, Sch. 141 OBJAVLJENI VIRI Baraga, France: Kapiteljski arhiv Novo mesto. Rege- sti listin in popis gradiva. Acta Ecclesiastica Slove- niae, 17, 1995. Barle, Janko: Prepir med nemškim redom in kapitu- lom zagrebškim v 14. veku. Zgodovinski zbornik, 20, 1892. Beheim, Michael: Das Buch von den Wienern. Deu- tsche National-Litteratur 11, Berlin und Stuttgart: W. Speman Verlag, 1886. Böhmer, Johann Friedrich: Ausgewählte Regesten des Kaiserriches unter Maximilian I. (1493– 1519). Regesta Imperii, XIV, 3. Band, 1. Teil, Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag, 1996. Böhmer, Johann Friedrich: Ausgewählte Regesten des Kaiserriches unter Maximilian I. (1493– 1519). Regesta Imperii, XIV, 4. Band, 2. Teil, Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag, 2004. Buturac, Josip: Popis župa zagrebačke biskupije 1334 i 1501. Starine, 59, str. 43–107. Chmel, Joseph: Auszüge aus einem Kanzleibuche (Concepten-Sammlung) K. Friedrich IV. vom Jahre 1478. Notizenblatt, Beilage zum Archiv für Kunde österreichicher Geschischtsquellen, II, 1852. 182 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 Dimitz, August: Zur Geschichte des deutschen Or- dens in Krain. Mittheilungen des historischen Ve- reins fur Krain, 23, 1868, str. 61–64. Duellius, Raymundus: Historia Ordinis Eqvitvm Tevtonicorum. Vienna: Petrus Condradus Mo- nath, 1727. Koblar, Anton: Drobtinice iz furlanskih arhivov. Iz- vestja muzejskega društva za Kranjsko, 1, 1891, str. 1–38; 3, 1893, str. 101–109. Lopašić, Radoslav: Spomenici hrvatske krajine I. Monumenta spectantia historiam slavorum meridio- nalium, 14, Zagreb: Societas Typographica, 1884. Ottner, Christine: Regesten Kaiser Friedrichs III. (1440–1493). Regesta Imperii XIII, 22. Wien, Köln, Weimar: Böhlau Verlag, 2006. Rajšp, Vincenc in Majda Ficko (ur.): Slovenija na vojaških zemljevidih (1763–1787) I. Ljubljana: Arhiv Republike Slovenije, Založba ZRC, 1995. Schroll, Beda: Urkundenbuch des Benedictiner- Stiftes St. Paul in Kärnten. Fontes rerum Austria- carum: Diplomataria et acta, 39. Wien, 1876. Tomaschek, Ignaz: Urkunden-Regesten zur Geschi- chte Krain's. Mittheilungen des historischen Vereins fur Krain, 18, 1863, str. 88–90. Verbič, Marija: Deželnozborski spisi kranjskih stanov I. Ljubljana: Arhiv Socialistične Republike Slo- venije, 1980. LITERATURA Birken, Sigmund von: Spiegel der Ehren des hochlöbli- chen kayser = und königlichen Erzhauses Oesterreich. Nürnberg: Michael und Johann Friderich Endter, 1668. Dular, Jože: Župančičeva Vinica. Kulturni in naravni spomeniki Slovenije, 53. Maribor: Obzorja, 1975. Golec, Boris: Nastanek in razvoj slovenskih meščan- skih naselij – naslednikov protiturškega tabora II. Zgodovinski časopis, 54, 2000, str. 523–562. Gruden, Josip: Cerkvene razmere med Slovenci v pet- najstem stoletju in ustanovitev ljubljanske škofije. Ljubljana: Leonova družba, 1908. Jakič, Ivan: Gradovi, graščine in dvorci na Slovenskem. Ljubljana: Didakta, 1995. Jakič, Ivan: Sto gradov na Slovenskem. Ljubljana: Pre- šernova družba, 2001. Kos, Dušan: Bela krajina v poznem srednjem veku. Ljubljana: Zveza zgodovinskih društev Slovenije, 1987. Kos, Dušan: Urbarji za Belo krajino in Žumberk (15.– 18. stoletje) I. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 1991. Kos, Dušan: Vitez in grad. Ljubljana: Založba ZRC, 2005. Nared, Andrej: Dežela – knez – stanovi. Ljubljana: Založba ZRC, 2009. Nared, Andrej: Začetki prelatskega stanu. Historični seminar, 7, 2009, str. 9–37. Sapač, Igor: Gradovi in dvorci v Beli krajini. Ljublja- na, diplomska naloga, Fakulteta za arhitekturo, 2003. Simoniti, Vasko: Vojaška organizacija na Slovenskem v 16. stoletju. Ljubljana: Slovenska matica, 1991. Slana, Lidija: Lastniki gradov in dvorcev pri Semiču skozi stoletja. Kronika, 58, str. 575–592. Smole, Majda: Graščine na nekdanjem Kranjskem. Ljubljana: Državna založba Slovenije, 1982. Stopar, Ivan: Grajske stavbe v osrednji Sloveniji II. Do- lenjska. Ljubljana: Viharnik, 2004. Štih, Peter: Goriški grofje ter njihovi ministeriali in militi v Istri in na Kranjskem. Ljubljana: Znan- stveni inštitut Filozofske fakultete, 1994. Valvasor, Janez Vajkard: Die Ehre dess Hertzogthums Crain. Ljubljana–München: Mladinska knjiga, faksimile, 1972. Valvasor, Janez Vajkard: Opus Insignium Armorum- que. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, faksimile rokopisa, 1993. Voigt, Georg: Geschichte des Deutschen Ritter-Ordens in seinen zwölf Balleien in Deutschland I. Berlin: Georg Reimer, 1857. Weiss, Janez: In conterminiis. Razvoj mejne pokra- jine Metliške in odnosi s hrvaško-slavonskim prostorom s poudarkom na prisotnosti in posesti rodbin Erdődy in Frankopan. Med cesarstvom in kraljestvom. Ljubljana: Založba ZRC, 2013, str. 13–82. Weiss, Janez: Reformacija na Metliškem. Prispevek k celovitejšemu razumevanju pojava protestantizma na Slovenskem. Kronika, 58, 2010, str. 685–712. Weiss, Janez: Študenti iz današnje Bele krajine na uni- verzah na Dunaju in v Gradcu v času med 1400– 1700. Črnomelj: Mladinski center BIT, 2013. Weiss, Janez: Ubogo pogorelo mestece. Da ogen vun ne pride. Zbornik ob 130-letnici Prostovoljnega ga- silskega društva Črnomelj. Črnomelj: Prostovoljno gasilsko društvo Črnomelj, 2011, str. 17–72. S U M M A R Y STORIES FROM THE BORDER OF THE EM- PIRE: THE VINICA CASTLE AND THE SEMENIČ FAMILY, BEGINNINGS AND FIRST OWNERS IN LIGHT OF NEW ARCHIVAL SOURCES Based on available archival materials and con- struction elements, early authors dated the origins of the Vinica Castle to somewhere between the mid-15th and 16th century, the time of mounting Ottoman pressure on Carniola and neighbouring 183 2016 JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 lands, which forced the province to set up defense structures and fortifications and reinforce medieval castles. The development of Vinica as a market town was inextricably connected with the development of its fortifications, also known as tabor, and its castle. The first owner of the Vinica Castle was believed to be a man named Kraljič, who was succeeded in the 16th century by the noble family of Semenič, and in the 17th century the castle fell into the owner- ship of the families Kanižar and Purgstall. Recently discovered archival material of the Prussian Cultural Institution (Preussische Kulturstiftung) from Berlin throws new light on the beginnings of the Vinica Castle, its builders and first owners, and improves the current knowledge on the history of this cas- tle building situated in the southeasternmost part of present-day Slovenia. A reference to a property dispute that erupted between the Semenič family and the Teutonic Order in the early 16th century linked the newly-built castle to the Gramans, a fami- ly of townsmen from Metlika, and the noble family Semenič, as well as threw new light on the role of the Teutonic Order and provided valuable new knowl- edge concerning their estate and presence at Vinica. The Turks resumed with almost annual incur- sions into the territory of Metlika in the second half of the 15th century. The Kolpa River, which con- stituted the border between Carniola and Croatia, Holy Roman Empire and The Lands of the Crown of St. Stephen, was usually crossed at shallow parts of the river (fords), that facilitated the development of medieval villages. As an incursion venue the ford at Vinica greatly increased the exposure of Vinica and the surrounding villages to the Turkish threat. According to Valvasor, the latter found its clear- est manifestation around Vinica in 1469, when the Turks “ravaged the local area into a most deplorable state and revealed themselves as despicable Scythians that they were.” In the middle of the century, Wil- helm Graman, a citizen of Metlika served as a local parish priest. He heard stories of the first Turkish raids at the onset of the 15th century and probably personally witnessed the horrors of such an incursion in 1469. Graman wanted to protect the parish and particularly the estates, and the serfs obtained a little less than fifteen years prior in the nearby village of Drenovec. Soon after the Turkish raid of 1469, Gra- man and Wilhelm Semenič, a distinguished noble- man from Metlika, as well as the owner of the largest estate in Vinica and the majority of serfs, concluded an agreement to erect a tower or a small castle to protect their serfs as well as other local inhabitants. The agreement between Graman and Semenič most probably stipulated that Graman would see to the construction of the castle building and Semenič would provide the land on which the building was to be built on. The most suitable was the location of St. Catherine’s chapel in an open and well-protected part of Vinica, where the construction works be- gan soon after 1469. The chapel was extended and a tower was added, therefore gaining a more defensive character. Until 1472, the construction of the Vinica tower was completed and Graman memorialised the event by mounting a plaque with a coat-of-arms ( Je- sus’s head?) and an inscription of the year in Gothic alphabet. The tower remained in his hands until his death at the end of the 15th century; from time to time, it most certainly provided protection to him and his parishioners against the hereditary enemy of the Christian name. The Vinica tower was erected on a plot of land that belonged to the Semenič fami- ly. After Graman’s death and given the lamentable state of the Teutonic Order in the province of Metli- ca, whose law began to disappear but was not yet properly supplanted by Carniolan law, the Semenič family saw their opportunity to seize the tower, for which they also had completely sound legal grounds. Three Semenič brothers, the oldest Wilhelm, and the younger Nicolas and Albrecht, built a house in the newly fortified settlement, and resolved to lay their hands on the castle at the first fitting opportu- nity. Soon after Wilhelm Graman’s death, when the Komtur of the Teutonic Order in Metlika ordered one of the Knight-Brothers to seize the building. However, when he came to Vinica and laid claim to the tower, Semenič brothers chased him away, thus initiating a dispute over the estate. The dispute soon escalated, as may be gathered from the decree of Em- peror Maximillian I in April of 1500, ordering Sig- mund Piers, the governor (hauptmann) of Metlika, to seize the Vinica fortification on his behalf and hold it under his control until the dispute was solved. This is the oldest document containing a reference to the tabor fortifications in Vinica. Piers fulfilled the order and sent his bailiff Jacob Kraljič to take hold of the tower and drive out the Semenič brothers on Emperor’s behalf. The brothers tried every possible means to demonstrate their rightful claim to the cas- tle, which stood on their land. Available sources do not provide any information on what served as evi- dence and how it was presented, but what is certain is that the brothers successfully proved that the Vinica Castle was indeed built on their land and the bailiff Kraljič turned the tower over to them no later than 1522. In the 16th century, the castle and the forti- fications at Vinica, situated only fifteen kilometres away from the Ottoman Empire, were an important centre in the immediate hinterland of the Military Frontier, which contributed to the growth and de- velopment of the village. Thus, in 1583 Vinica first appears in sources as a market town. The Vinica Cas- tle remained in the possession of the Semenič family until 1602, when they sold it to Michael Kanižar, but reclaimed it before 1618. 184 2016JANEZ WEISS: ZGODBE Z MEJE IMPERIJA, 165–184 Severna in zahodna stran obnovljenega gradu Vinica, maj 2016 (foto: Janez Weiss). Vzhodna stran gradu s kapelo sv. Katarine, in južni stolp, obrnjen proti reki Kolpi, maj 2016 (foto: Janez Weiss).