—   27   —
l!S$L Oh, pozabila je . . . ......
S. v0 svečnici je bilo. Po gozdu in po dolu je jMfj*' ležalo še obilo snega, in drevje je bilo še Sgvj^ vsako jutro polno ivja. Vse je bilo tiho, T®)Bmd skoraj mrtvo. Le sitni vrabci so se podili $$L? m ^^" P° praznih vejah. Pa tudi ti so ¦JČMlf ' ^ms^u s'r'a" na dvorišče, poiskat drobtin in 2fU||jL pohojenih žitnih zrnic za prazne želodčke. JjSJjK Seveda so se pobiraje tudi zmerjali, lasali flPŠSŠ in kljuvali, da je perje kar letelo od njihovih sivili kožuščkov. Sultan pa, ki je iz svoje ute opazoval to kričanje in pretepavanje, je enekrati glasno zarežal. Vrabci so se prestrašili in z glasnim vriščem odleteli na streho. Zopet je bilo mirno na dvorišču.
Bolj živo pa je bilo v tem času zgoraj v gorki sobi pn Beletovih. Mala Ivica in njena nekoliko večja sestrica. živahna Vidka, sta imeli toliko opraviti pri jaslicah. Ivica se kar ni mogla nagledati nežnega Je-zusčka. ki je ležal v hlevcu na slamici. Vse prstke na drobni ročici mu je že dvakrat preitela in najrajše bi mu bila ponudila svoje gorke  rokavičice.
Pa ludi Vidka je imela precej dela pri jaslicah. Zdaj je vzdignila malega pastirčka, ki je bil po noči legel na zeleni mah; zdaj je zopet poravnala kodrasto ovčico, da je lepo stala in gledala proti hlevčku. Vmes pa je razlagala svoji sestrici, odkod so prišli sv. Trije kralji, kdo jim je kazal pot in kaj so prinesli Jezusčku. Vedela je celo, kako jc božje Dete osrečilo te po-božne kralje, ki se veselijo sedaj v nebesih.
Bfletova hiša je sredi naše lepe vasice, prav blizu cerkve. Ivica in Vidka sta — seve — še rnajhni. Vidka bo začela hoditi v šolo še le drugo leto, Ivica pa Sfe ne tako kmalu, ker je stara komaj štiri leta.
Vidka in Ivica nimata le radi Jezusčka, pastircev in ovčič. Tudi nimata vedno le igrač v rokah, o ni-kakor ne! lvici je res Miklavž poleg drugili lepih reči prinesel tudi malo punčko. Pa. kdo ji bo zameril, saj je še tako majhna in Miklavž nosi, kar on hoče.
Dasiravno je Ivica še tako majhna, zna vendar že prav   lepo  moliti.  Njena  dobra  botrica,  ki imajo
—   28   —
svojo  hišo prav zraven Beletovih, bi vam lahko po-vedali, katere molitvice že zna kodrolasa Ivica.
Ko zjutraj vstane, se takoj prekriža. Res je, da ji pri tej pobožnosti drobni palček včasih malo uide po rdečcm licu, prekriža se pa le. Moli pa najrajši češčenamarijo in pa tisto znano molitvico:
Sveti angel varih moj, Bodi vedno ti z menoj: Stoj mi noC in dan na strani. Vsega hudega me brani! Prav prisrčno prosim te, Varu/ me in v6df me!
Ker lvica tako rada moli in uboga, so ji mama že o Božiču obljubili, da pojde ž njimi o svečnici v cerkev, kjer bo še več svečic gorelo kakor pri jaslicah tam v kotu.
Bolj bi pač ne bili mogli mama razveselili Ivice. Dannadan je popraševala zdaj mamo, zdaj botrico, če bo kmalu svečnica. Dolgo je ni bilo. slednjič jc pa le prišla.
Solnce je ravno pokukalo skozi okno v sobo, ko sta zjutraj na svečnico vstali lvica in Vidka. Mama so ju napravili v praznično obleko, in vsaka je dobila lepo pisano svečico. Tako sta čakali, da pride ura za odhod. Toda, nesreča ne počiva in tudi tisti dan ni počivala Ko je hotela lvica pogledati v stransko sobo, ali že gredo mama, se izpotakne na pragu in pade na trda tla. Svečica ji je odleteia daleč iz rok in — joj! — Ivica vsa v krvi! Z drobnim noskom je pre-trdo zadela ob t!a, in kri se ji je ulila.
Ropoi in glasen jok je hilro privabil mamo. Ko vzdignejo otroka, vidijo, da je mali nosek ves po-tolčen in krvav. Komaj so jo utolažili. Ko so jo pa preoblekli in umili, jo praSajo: „Ali si pa danes mo-lila v čast angelčku varihu?" Ivica zopet zajoka, potem pa zdahne vsa solzna: ,,Oh, pozabila sem!"
Od tistega dne pa lvica vsako jutro kleči pred podobo angelčka variha in vestno opravlja jutranjo molitvico. In nosek ? — No, Ivičin nosek je zdaj po zimi večkrat malo rdeč. vendar popolnoma zdrav.        _
-ek           1 J