St 63 f f mm -m t gtftrlg! (Culi ara« m H k., fJ/ ' Izhija. iivzernipeiKlA/ vr i ejotnj. Uredništvo: s*. FrsoHStt A sipkega It 20^tbj* mJ « poSUJtJo uredniShnL sieinakitam pUma se ne spre)emif®K#o»»-^ ne vra£a|a Izdajatelj la ođgovoral mr -t -- Anton Oerbcc. — Ustniki Edinost Tisk tiskarne Edtnort. Narobiin« rmUfa z» mcmc L 7.—. 3 mesece L 19-50. pol leta L 32.— la celo leto L 60.— Za rooiemslvo mesečno S lir vet — Telefon uredništva la a prave SL 11-57- V Trstu, v MrM 13. marca 1924. Potaaezni številka 20 cent. Letnik XUX EDINOST Ponmeene Številke ▼ Trsta la okolici po 20 cent — Oglasi se računajo t Sirofeoati ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev In obrtnikov mm po 40 cent. osmrtnice« zahvale, poslanice In vabile po L 1.—, oglasi denarnih uvodov mm po L 2 — Mali oglasi po 20 cent beseda, najmanj pa L X — Oglasi naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno opravi Edinosti, v Trsta, ulica sv. Frančiška AslSkega 5tev. 20. L nadstropje. — Telefon uredništva la upravo 11-57» Slovanski volilci Julijske Krajine! Čez malo tednov, 6. aprila, se bodo vršile volitve v poslansko zbornico. Po novem volilnem redu pripadeta najmočnejši stranki dve tretjini vseh mandatov, trn doseže vsaj četrtino vseh glasov. Faši«tovska stranka se poteguje za to. V nafiem volilnem okrožju os lane po tem takem od 2 Z mandatov samo 8 za druge stranke po sorazmerju števila glasov. Slovanski volilci! Pozivamo ras, da pojdete 6. aprila na volišče in da oddate glas za slovansko kandidatsko listo zaznamujoč na glasovnici naš volilni zuak, lipovo vejica in planiko Storite lako, složno in srčno, vsi do zadnjega, da priborite svoji listi toliko mandatov, kolikor jih ji gre po resničnem številu našega ljudstva. Ne vodi nas pn tem in ne bo vodilo nitf vas nasproistvo proti državi ne proti vladL Z vso nestjo in odločnostjo odklanjamo vsako tako misel, vsako tako sumnicenje. Na nafrolj merodafnem mestu, nasproti samemu načelniku vlade in voditelju fašistovske stranka, so naSi odposlanci pedali v iem zmislu izjavo, ki je bila vzeta na znanje. Pozivamo vas le, da izrabite pravico, ki vam jo zakon daje, a je noben odgovorni činitelj ne odreka, da nar^ree izberete svoje, v pravem pomenu besede svoje zastopnike, ki raj kot možje vašega rodu in jezika vršijo svojo nalogo v popolnem soglasju z vašimi čustvi in željami, s popolnim razumevanjem vaših potreb in težav- TaH zrsiopniki bedo ioe!i vedao pred očrni, da je naše ljudstvo po c^rosnai večini kmetsko in delavsko, in da mu je naložen vsakdanji težki boj za obstanek, da ima r^ša dežela svoje posebne koristi in da pristoji paši slovanski manjšini pravico, da Sirani in goji s*'Oj jezili in svojo kulturo. Zalo bedo morali stremeli z voemi silami za teia, da se spravita m iiprava v soglasje z gespedarskimi in sedjalp-imi interesi našega kmetskega in delavske^ ljudstva in da se v duhu prave đeoookracije svede kciikcr bolj sirska samouprave v občini. okrasih in deželi za vse krajevne sirari, ki se ne tičejo državne cefokupnoatL Predvsem pa bodo «aora!i vaša zastopniki zadaviti vse icoct, da se položaj slovanske manjšine ur-ri brez strasti in predsodkov, s stvarnostjo, praviČMOsijo in blagohotzsostjo, kot pravzaprav čisto tehnično vprašanje, brez improvizacij in diletantstva, nc po podrejenih, mnogokrat neizkušetiih ali nospoaolHjfh hjnkcžfonarjih, nego enotno, vedao po zaslišanju legitimnih zastopnikov prizadetega ljudstva. Saj ni mogoče picsojati in urediti položaja slovanske maEfsiae le z oziroa na rassaerje med njenim Številom sn štiridesetimi milijoni vseh italijanskih državljanov ali v znamenju več ali manj prikzite ali odkrite astri*iac&ske politike. V Ju£jsk£ Kraj&i tvori slovanski živelj sestaven in važen del prebivalstva vse dežele in kot takinemu mu gre na šolskem polja, dalje glede rabe jezika pred oblastvi, na sodiščih is v javnem življenju sploh, gl^de zaščite in pospeševanja njegovih kulturnih interesov primerno apvštevanje. Kar se je v tzra oziru zai*5U<§k> in zagreš?!©, se ssora popraviti, gotovo ue v Škodo in nečast državi Slovenski volilci Julijske Krsline! Pojdite 6. aprila na volišče samozavestno in pogumno, zanašajte se aa slovesno obljubo, ki nam je bila dana, da se bo volilna sloboda ščitila, zanpajte v pravičnost svoje stvari in zaupajte tudi v modrost mož, ka iim je poverjena usoda Itai"žili svoja pooblastila narodni skupščini. mil minister MM amr! ZAGREB, 12. Včeraj ob 2. ponoči je v senatori ju na Brestovcu na jetiki umrl voditelj hrvatskih socijalnih demokratov, bivši minister za prehrano, predsednik ke re* publike v letu 1918, čigar premoženje jo bilo — kakor znano — zaplenjeno od Horthyjeve vlade, ker je bil obdolžen zlo-* čina veleizdaje, je vložila pri sodišču v Budimpešti tožbo proli erarju za osvoboditev svojih draguljev, ki so bili tudi zadeti od sekvestra. Za ta proces vlada v Budimpešti veliko zanimanje, in to posebno po sodni razpravi grofice KaroIy proti ogrskemu erarju, da bi se jt iz zaple« njenega imetja njenega moža prisodili aii-menti za njo in za njene otroke; lo prošnjo so ogrska sodišča zavrnila. obsojen na prisilno dsl^nlto radi 132 zioc.Vov BERLIN, 12. Porotno sodišče v Darm-stadtu je obsodilo na dosmrtno prisilno delavnico čevljarja Kinkla iz Frankfurta. Obsojenec je z največjim cinizmom priznal, da je izvršil 132 umorov, ropov, napadov v svrho tatvine in drugih podobnih zločinov in te deloma sam, pri nekaterih mu je pa pomagal nek sokrivec, ki je pa pred kratkim umrl. Državni pravdmk je zahteval smrtno obsodbo, kar pa ni bilo sprejeto, ker so zdravniki-izvedenci izjavili, da se ne more Kinkel smatrati za popo-noma odgovornega za svoja dejanja. X. shašni ek^jlG^zji v Ameriki S ALT LAKE CITY, 11. Kakor znmio, je bilo vsled eksplozije v nekem rvd? sesutih 175 rudarjev. danej je bilo iz-vleoenih 78 mrliče v. S;T£5orvK5 rakord v'.iLie s pomorskim letalo* LE BOURGET, 11. Letalec Sadi Locoin- te je dosegel svetovni rekord višine s pomorskim letalom; \zpel se je 9000 metrov vis**ko. Prejšnji rekord je bil 6*300 metrov Nosilce kandidatske liste poane v kulturnem, gospodarskem tn narodnem pogledu. . , x , Zbor naših zaupnikov jc — je naglasai govornik — sklenil, da sc udeležimo vo-Utev. S tem je izrazil dvojno: nočemo se postaviti* na načelo zanikanja države m se hočemo udeleževati na pojavih drž ivnega življenja kljub krivičoosti volilnega reda in kljub vsemu grenkemu, kar smo doživeli; na drugi strani pa smatramo dobrine kulturne, gospodarske in narodne narave za tako važne in dragocene, da moramo imeti svoje lastno zastopstvo, in siccr v luideh, ki živijo med nami in so med nami vzrasli, v ljudeh, ki znajo ceniti te dobrine in ki imaio tadi potrebno znanje za nji obrambo. # . . Programatične smernice, ki jin ?e xbor zaupnikov začrtal kandidatom, so: sodelovanje v splošnem okviru državnih nalog tn interesov, zastopstvo pcsebaih interesov na5e domovine v gospodarskem, kulturnem in narodnem pogledu. Pri tem pa smo uverjeni, da se obe ti smernici stekata v eno — spfoano blaginjo države. Na to jc govornik razpravljal o vprašanju, zakaj da so poadiški Nemci postavili svojo listo, zakaj se niso raje pridružili kaki drugi veKki stranki Odgovoril je: Res so prišle take ponudbe od raznih strani. Ker pa ni prišlo do takega dogovora enostavno zato, ker vsaka stranka hodi raje svojo pot in stavlja v ospredje svoje posebne interese, smo morali postaviti svojo lastno listo, če smo sploh hoteli imeti v parlamentu kako zastopstvo. S tem pa ni rečeno, da ne bomo sodelovali z dru-gimi strankami r parlamentu v skupnih stvareh, pred vsem pa. v mnogih vprašanjih gospodarske narave. Prebivalstvo hoče imeti svoje glasnike, ki naj vsaj ročajo vladi njegove želje in zahteve. Ta potreba je danes tem nujnejša, ko vidimo, kako se vedno bolj krči število izkušenih uradnikov in nameščencev, ki so natančno poznali nase razmere in ki so bili poT;!'-c«ni, da tvorijo most med prebivalstvom in višjimi uradnimi mesti. Zabt^vo, naj te nameščajo uradniki, ki po:cnajo naše r« mere in jezik ljudstva, je tudi minisirs • predsednik Mussolini —• napram odposlanstvu Nemcev izrecno pripoznal kot popolnoma opravičeno. Glavna naloga na«h zastopnikov ob sedanjem stanju stvari bo, da pojasnu je jo in poučujejo, da posredujejo v namen, da iia uradnih mestih izvedo dejansko slanje stvari, resnične želje in skrbi našega prebivalstva. Dosedanji poslanci se niso ponašali in se tudi niso mogli ponašati z velikimi uspeh«. AH to, kar so dosegli in kar io preprečili slabega, naj se ne podceaju-ejo, ker se je vršilo brez hrujtfa 5n reklame v javnosti. Tudi danes, kot kanaklatje — je nadaljeval govornik — izjavljamo, tla ne moremo obljubljati velikih uspehov. Nobena stranka — ako je poštena — vam ne more danes Gbljubiti določene uspehe ali »nurda izpolnitev vseh naših gospodarskih želja. Saj je znano, da sedanja vlada zavzema vso drugačne slališče napram parlamentu in vsled tega tudi napram posameznim poslancem, nego je bilo to pri prejšnjih vladah. Sedanja vlada ni odvisna od strank in hoće brez ozira nanje in njih željo f.o-ciifci pot, ki id jo ?e začrtala Hoče, naj parlament sodeluje z izvedenostfo, ne pa da dela politiko praznih besed. Poslanci naj s svojim pojasnjevalnim delovanjem pomagajo vladi ustvarjati podlage za dobre iu smotrerie odločitve. To pa bodo mo«»'i naši poslanci koristnejše in uspešneje vrSiti, nego kdorkoli drugi, ker poznajo razr^re dežele. To seveda na predpostavi, da jih bodo hoteli poslušati. To pa bo morala vlada, ker vsaki vladi mora biti leteče na tem, da je poučena o resnični volji ljudstva. Potem ko je govornik obširno razpravljal o raznih gospodarskih vprašanjih po-acHškega ozemlja, ki jim bodo morali poslanci posvečati vso svojo pažnjo m vse svoje delo, je nadaljeval: Pri tem pa ne smejo nikdar porabiti, cla jim je poverjena tudi hramba idealnih dobrin nase domovine. To so: obramba verskega čustvovanja ljudstva, njegovega jezika in kulturnega življenja. Neki italijanski poslanec je rekel nekoč v avstrijskem parlamentu: «!zguba narodne bistve-nosti je izguba življenja!* Zato se moramo tudi mi z istim nagonom samoohrsne, s katerir^ se borimo za svoje življenje, boriti do skrajnosti tudi za svojo narodnost! To niti ni odvisno od naše volje, marveč od narave same. Naše bistvo, ki mu je na-rodtKist neodstopljiv sestaven del, nas sili k temu! Ravno zato jc v meni živa, trdna in neomajna vera. da se naše narodno bistvo ne pogubi In da ga nikdo ne mora j iztrebiti! Zato bomo neprestena govorili vladi, da sedanja uredba šolstva, oziro r.a učnega jezika, ne more ostati kakor je sedaj, da je nesmotrena ter da nikdar ne doseže svojega namena, ako ima služiti raznarodovanju, marveč da more jhižtti " * * " odgovarja sveti V «&« 13. mm pravici otrok, da dc-bivafo pouk v mate- spoštovanja do njihovega jezika in njihove j sredstev obnavljati poškodovane dežele, rinem jeziku, kar edino odgovErja splošno narodnosti. Tega uiti ni treba nagla^ati. I Vendar pa je kljub temu delo, ki so ga pripoznanim pedagoškim načelo eni Le Če fecr tudi nam zagotovljeno to sposto- f Francozi izvršili tekom malih let, narav-tako se morejo razpršiti težke skrbi, ki vanje, se razvijeta sama po sebi mimo so-'nost ogromno. V tem energičnem trudu se mučijo danes naše stariše za bodočnost «vojih otrok. Nismo tako nespametni, da ne bi tudi mi sami želeli« da se otroci pravilno naučijo italijanski jezik in da ne bi bili pripravljeni vse storiti v ta namen. Toda to naj se vrši po izkušenih metodah dragih dežel, kjer se pravi temelj pouka poslavlja najprej v materinem jeziku, na Katerem se vrši potem pouk drugega jezika! Tudi nismo tako nespametni, da bi hoteli, naj se 40.000.000 Italijanov ući nemški jezik in da bi mogli v vsej 'taliji občevali v svojem jeziku. Moremo si pa mislili uredbo jezikovnega vprašanja, ki na eni strani ne bo na škodo italijanskega narodnega jezika, a bo vendar ustrezala pravici in interesom naše skromne narodne manjšine ter ji bo omogočala, da se bo v uradnem občevanju v pokrajini sami po~ skiževala svojega materinega jezika. Ko j svojo neminljivo vdanost do vsega, vidimo koliko težav in stroškov ima pre- pomeni našo domovfnoU žitje in sodelovanje, kar je naša iskrena želja. Dr. Tinzl je zaključil: «Naša lista nosi znak planike ki lipove vejice. Ta poslednja je znak slovanske liste. Toda lipa je tudi pri nas od davnine sveto drevo in srečno naključje je, da sta oba znaka vzeta iz naše narave in da so v planiki predočene naše gore, v lipovi vejici pa naše doline. Tako me naš znak povrača k besedam, ki so mi bile izhodišče: da je naša lista vznikla iz misli domačega zastopstva domovinskih interesov, da ni sestavljena radi kandidatov, marveč v resnici radi domovine! In kakor glasovnica ne nosi nikakega imena, marveč le znak, naj tudi vsakdo misli na to, da pri volitvah ne gre za revne osebe kandidatov, ampak da mora vsakdo posve doći ti kar bivaJstvo, ker se ne ustreza tej zahtevi, koliko vrlih in za delo vnetih mož je v občinrjj odtisnjenih od dela radi jezikovnih V tem p nesramnem govoru je označen tudi naš program. Pre čitajte še enkrat naš včerajšnji članek ped naslovom «Složno in ODcmaii oatisnjemo oa aeia racu jeztKOvnin vcerajsnu cuuic«. puu uasiuvuiu . . težav, je jasno, da je le v dobro razume- srčnoU Videli boste, da so izvajanja dra. ve nem interesu države in njene uprl ve, da Tinzla miselno v polnem skladu z našimi. _ ~ < _ „il -v__1_____L^... 1,---. L' .a C n.-«-»n A -» ta fa I i ef o TiOflrllčkin se Le sile ne izrabljajo brez koristi, oK pa da ostajajo neizkoriščane! Samoobsebi je umevno, da mi našim sodržavljanom itali- janske narodnosti ne odrekamo dolžnega kem članku. Samo da je ta nosilec liste p-oa diskih Nemcev povedal vse določnejše in nazor-nejše, ne£o smo mogli mi v svojem krat- rešitev spora, bodisi s tem, da se uprejo ' enoglasnemu sklepu Društva narodov. PretekH pondeljek se je začelo v Ženevi | K Društvu narodov je pristopilo takoj XX vrIII. zasedanje sveta Društva narodov j v začetku 42 držav a koncem 1. 1923. je in vsled tega se bo v teh dneh po listih' štelo že 54 članic, in sicer: Abesinija, zopet nekoliko več govorilo o tej važni Južna Afrika, Albanija, Argentinija, Av-mednarodni ustanovi. Povodom znane stralija, Avstrija, Belgija, Bolivija, Brazili-krfske zadeve je bil ugled Društva naro- ja, Bolgarska, Kanada, Čili, Kitaj, Kolum-dov zelo omajan, a v zadnjem času se bija, Košta Rika, Kuba, Danska, Španija, opaža v mednarodnem življenju zopet ži- Estonija, Finska, Francija, Velika Brita-vahnejše gibanje, ki gre za tem, da se nija, Grška, Gvatemala, Haiti, Holandija, povrne Društvu narodov njegova prvotna Honduras, Ogrska, Indija, Svobodna drža-veljava. To ide>o zastopa predvsem nova va Irska, Italija, Japonska, Letonija, Litva, angleška laburistična vlada, ki je tudi že Luksemburg, Nikaragua, Norveška, Nova 'izrazila željo, da bi se temu mednarodne- Zelandija, Panama, Paragvaj, Peru, Permu zboru svobodnih držav pridružile tudi j zija, Poljst^a, Portugalija, Romunija, San Rusija in Nemčija. Za ugled Društva narodov je zelo važno, da se čim bolj razširi tudi ideja, na kateri je osnovano. Zato skrbi, kakor znano, tskcimenovano Udruženje društev za Društvo narodov. Pa tudi sekretarijat Društva narodov priznava pismen, ki ga ima primerna propaganda z utrditev Društva narodov In njegovega ugleda. Taka propaganda je potrebna predvsem v širokih slojih posameznih narodov, zakaj med temi je ideja Društva narodov še prav slabo tikoreziinjena. Ni dvoma, da bo tej propagandi izborno služita zbirka poljudnih razprav, ki jih je začel izdajati informativni oddelek glavnega tajništva Društva narodov in v katerih namerava opisati vse dosedanje delovanje tega mednarodnega zbora. Ravnokar smo prejeli prvo brošu-rico iz te zbirke, ki nam jo je poslalo glavno tajništvo Društva narodov. Naslov tega dela se glasi «Društvo narodov, njega sestav in njega uredba* ter ima potemtakem služiti ta prva brošura kot uvod nadaljnjim razpravam o Društvu narodov. V naslednjem posnemljemo par najbistvenejših misli iz te razprave tudi za našo širšo javnost. Društvo narodov je trajna združitev držav, ki so se združilet da s skupnim naporom delajo za pobijanje vojne in za zagotovitev miru. Ustava Društvu narodov je določena s pogodbo o Društvu narodov, ki je obenem sestaven del versailleske, senžennenske, neui!lyske in triaonske mirovne pogodbe. Pogodba o Društvu narodov je stopila v veljavo 10. januarja 1920. leta. Tega dne so namreč predložili nemški zastopniki listine o ratifikaciji versailleske mirovne pogodbe, V uvodu postavlja pogodba o Društvu naredov sploina načela, na podlagi katerih se države-ćlarćce obvezujeo, da sprejmejo v svrho razvijanja mednarodnega sodelovanja in zagotovitve mini določene obveze, da se ne bodo posluževale vojne, da bodo strogo spoštovale določbe mednarodnega prava, po katerem se bodo ravnale v bodoče vse vlade, da bodo storile vse, da zavlada pravica in da bodo v medsebojnih odnosa jih spoštovale vse pogodbene obveze. Za pravilno razumevanje Salva dor, Jugoslavija, Sijam, Švedska, Švica, Čehotslovaška, Urugvaj, Venecuela. Organi Društva narodov, ki jih predvideva pogodba o njega ustanovitvi, so sledeči: Občni zbor, svet, glavno tajništvo, stalno mednarodno razsedišče, mednarodni delovni urad. Občni zbor tvorijo vse države, včlanjene v Dručtvu, in se sklicuje enkrat na leto k rednemu zasedanju. V slučaju potrebe pa se lahko skliče tudi k izrednemu zasedanju. Delo občnega zbora se razdeli med šest komisij, ki so sledeče: I) za ustavna in pravna vprašanja, 2} za vprašanja tehničnih organizacij, 3) za razo-roževanje, 4) za proračun Društva in njega notranja vprašanja, 5) ^ za socijalna vprašanja in 61 za politična vprašanja, — Svet Društva narodov obstoji sedaj iz štirih stalnih in šestih izvolji-vih članov m je tako-Ie sestavljen: Belgija, Brazilija, Španija, Francija (stalno), Anglija (stalno), Italija (stalno). Japonska (stalno), Švedska, Čehoslovaška in Urugvaj. Svet Društva narodov ima svoje sestanke, kadarkoli zahteva potreba, toda v vsakem slučaju mora imeti vsaj en sestanek na leto. — Glavno tajništvo se nahaja v sedežu Društva, ki Je v Ženevi in je razdeljen na več odsekov, med katerimi so glavni sledeči: 1) politični odsek, 2) fi-nančno-gospodarski, 3) informativni, 4) odsek za promet in tranzit, 5) odsek za mednarodno upravo (Saar in Gdansko), 6) odsek za kolonije in mandate, 7) odsek za razoroževanje, 8) za higijeno (zdravstvo), 9) za socijalna vprašanja, 10) odsek za mednarodno duševno sodelovanje, II) pravni odsek. V tajništvu je zaposlenih okoli 150 uradnikov, — Stalno mednarodno razsodišče sna svoj sedež v Haagu. Ta org&nizacija kakor tudi mednarodni delovni urad nista bila ustanovljena že 9 pogodbo o Društva narodov, temveč sta ju ustanovila pozneje občni zbor in svet Društva narodov. Zato imata v sestavu Društva poseben položaj kot dve samostalni organizaciji Poleg teh organov ima Društvo narodov na razpolago več pomožnih organizacij, med katerimi naj omenimo finančno-gospodarsko, za tranzit, za zdravstvo, socijalna vprašanja itd. To bi bil približen opis naprav, s kate- te mednarodne ustanove pa je treba imeti . . . j - . i i „ , . t i . v^ v. -o-rnitfv«* runi vrši Društvo narodov svoje delo v nred otnu dejstvo, cia je Urustvo n&rockw,. , . . ._ \ , xr pj , . t , V •____„ imenu držav, ki so v njem včlanjene. V udruženje orzav, da izrecno priznava su-, ,, . , ' . ,__■ . . ' . - j , • • Aa\o štirih letih svojega obstoja je imelo ze vere nos t držav m da omejuje svoje celo- . . ' f . . r. \ „ vanje le na zunanje zadeve! Društvo na-'P^l lcPlh ^ehovJ * ?nča!° ° rodov ni nikaka zasebna ustanova, ki bi!'» koristnosti te velevazne m potrebne obstojala izven držav ali nad njimi. Ono ustanove, ne vsiljuje svojih sklepov in njeno glavno orožje sta: objavljanje dogodkov in prepričevalna moč, ki izhaja iz vsakega posredovalnega delovanja. Njega cilji sta soglasnost in sporazum. Ker je Društvo naredov sestavljeno iz držav, vodijo njega delo predstavniki izvršilne oblasti teh držav, t. j. predstavniki njihovih vlad. Vsak sklep, ki ga sprejme Društvo naro- m Je narsfiila farama zo suoje opustošene dežele Poincarćjeva vlada mora prestajati težke krize. Padanje franka grozi omajati politični ugled Poincareja, ki je izvedel J I grožnjo svojega prednika, da je treba dov, se more torej izvršiti le potom vlad Nemce «trdo prijeti*. Desna in leva opo-včlanienih držav. Društvo pa je na drugi zicija se zaganjata v moža, ki mu ne bo strani izvršilni organ za sklepe posameznih ' mogel nihče očitati pomanjkanje energije vlad, in sicer samo za take sklepe. Vse fo odločnosti. V svojem zadnjem govoru delo Društva je samo plod sporazuma pred zbornico je Poincarć z vsem ognjem ___i T _ J__•_______r t____rt___• J _ •__'i-_______ 1 ___ med vladami posameznih držav. Države, ki so pristopile k Društvu narodov, se s tem niso odrekle svojim narodnim težnjam ne svojim posebnim in- branil svoje delo in pošteno okrcal «nergače » obeh opozicij. Eden glavnih očitkov opozicije je, da vlada zanemarja obnovitveno delo. Te očitke je mogel Poincare teresom. Težnje in interesi ene države pa s statističnimi podatki ovreči in njegova lahko pridejo v spor s težnjami in interesi. tozadevna izvajanja so izzvala burna odo- kake druge države. Društvo narodov olaj-JSuje reševanje takih sporov. V tem lahko ima uspeh ali neuspeh. Ako se njegovi sklepi ne sprejmejo, nima to za posledico nikake sankcije. Sankcije (kazni) se lahko bravanja večine. Ogromno delo so že izvršili Francozi v opustošenih deželah, mnogo denarja je že požrlo to težko obnovitveno delo, a Nemci ____________ ^______________se branijo plačati. Seveda to delo ni še uporabijo samo proti državam, ki so pre- j končano, deloma ker se ne da tako hitro _ kršile daaoi besedo ter se lotile vojne, j vse popraviti in pozidati, kar je uničila j lezniške proge, tako da je to prvo in naj-bocHsi da zagrešijo to dejanje s tem, da; vojna, deloma ker Še ni rešeno odškodnin- J bolj važno obnovitveno -delo moglo orno-t« nočejo podvreči mirnemu postopanju za sko vprašanie in mora Francija iz svojih tfočiti ostalo obnovo. kaže velikanska sila francoske civilizacije in kulture. Francija more služiti kot zgled tudi ostalim državam, ki imajo skrbeti za obnovo po vojni poškodovanih krajev Zelo poučen je rezultat dosedanjega dela Iz oeke statistike francoskega ministrstva za ^osvobojene kraje» posnemamo naslednje odstavke. Ob izbruhu vojne so nemške Čete naglo prodirale na francosko ozemlje; ob tem prodiranju ni bilo velikih in dolgotrajnih bojev. Zato ni tedaj to ozemlje bogvekaj trpelo. Sele potem, ko se je fronta ustalila, io je po bitki ob Marni, ko so se Nemci umaknili, je nastala ona takoimenovana «rdeča coaa», ki jo je namočila kri miljo-nov vojakov. Šiiri leta je divjal tu boj vedno na isti črti in je popolnoma porušil vsa poslopja in uni&l vse življenje na tem nesrečnem pasu. Zato je treba razločevati med prehodno škodo, ki so jo utrpeli prebivalci vsled prodiranja in umikov, vsled rekvizicije in omejenih bojev in med uničenjem na -srdeči coni». Od 536.000 kvadratnih kilometrov, ki je površje vse francoske države, je bilo poškodovanih 35.000 kvadratnih kilometrov. Od tega ozemlja odpade na nemški in zavezniški pas strelskih jarkov, torej na «rdečo cono« po 250 km2, in sicer 500 km dolžine od Rokavskega preliva pa do Vo-gesov v povprečni širini 50 metrov, to je torej okroglo 500 km3. Minister za osvobojene kraje ceni «rdečo cono» na 5£0 km2. Torej teh 500 do 600 km= je bilo popolnoma uničeno, približno 17.500 kar je bilo močno poškodovano, ostalo ozemlje je le malo trpelo. Prebivalstvo prizadetih krajev je štelo pred izbruhom vojne 4,700.000 duš, to je skoro 12% vse Francije, ki je štela 39,500.000 duš. Poškodovani kraji spadajo k najbogatejšim indu-strialnim in najbolj obljudenim deželam Francije. Ob koncu vojne je prebivalstvo štelo le še 2,080.000 duš. Zopetno vračanje je šlo po tej stopnji: 1. januarja 1920. 3,100.000; 1921. 3,300.0o0, 1922. skoraj 4 milijone, I. 1923. 4,075.000, a 1. januarja 1. 1924. so našteli 4,250.000 oseb. Ce vzamemo, da je iz osvobojenih krajev padlo okroglo 400.0G0 ljudi v vojni, tedaj se more sklepati, da so se skoraj vsi begunci vrnili domov. Obdelana zemeljska površina omenjenih 35.0G0 kma je znašala v L 1914. 2,236.000 hektarjev. Od teh je bilo poškodovanih 1,923.500 hektarjev, a 85.600 hektarjev «rdeče cone=» je bilo treba izločiti iz obnove, ker se je smatralo, da se ne dajo več popraviti. (Ta kalkulacija se je izkazala medtem kot zmotna,.zakaj kmetje «rdeče cone» so kljub vsefjiu poskušali očistiti zemljo granat, šrapnelov, bodeče žice in drugih vojnih ostankee* In do 1. j&n. 1924. je bilo od 85.000 hektarjev 21.440 zopet uporabnih, t, j. skoraj 25%. Obnova ostalih zemljišč je naraščala takole: 1. januarja 1920. je bilo obdelanih 1,130.500 hektarjev, i. jan. 1921. 1,097.240 ha, 1. jan. 1922. 1,475.000 ha, 1. jan. 1923. 1,764.000 ha, 1. jan. 1924. 1,789.000 ha. Pri tem obnavljanju so najprej očistili in popravili polja, nato hiše in tvornice. Obnova cest, železniških prog, mostov in kanalov se je vršila po drugačnem načrtu. Tu je zanimivo omeniti, koliko železa je bilo odkopanega v teh krajih. Bodeče žice so odstranili v teh krajih do 1. jan. 1921, 292,629.000 m3, teža do tedaj razstreljenih izkopanih izstrelkov pa 21,652.000 toni Ves ta materijal se je nahajal na sedaj obnovljenih njivah in j>od njimi. Žetev je znašala po prvem letu miru 25% predvojne množine, a zadnja je dosegla že 80^. Težje je bilo oskrbeti živino. Pred vojno se je nahajalo na prizadetem ozemlju 892.000 goved, 408.000 konj, oslov in drugih kopitarjev, 950.000 ovac in koz in 356 tisoč prešičev. Skoraj vsa živina je v vojnih letih izginila. Rekvizicije, evakuacija, bolezni in vojni ogenj so skrčili gorenje število tako, da je bilo ob premirju samo 57.000 goved, 32.000 konj in oslov, 59.000 ovac in koz in 25.000 prešičev. Te izgube so se dale nadomestiti le potom uvoza iz Francije in inozemstva. Deloma so tudi Nemci na račun reparacij poslali živino v porušene kraje, deloma je vojaška uprava po demobilizaciji dirigirala tja vprežno živino, deloma so prihajale velike množice repov kot darilo. Skupno število domače živine, Id je znašalo 2,606.000 pred vojne? in je padlo ob premirju na 173.800 glav, se je dvignilo do 1. jan. 1922. že na 724.000 glav, 1. 1923. na 835.000, I. 1924. na 865.000 glav. K temu je treba prišteti Še 576.000 glav, ki jih je država uvozila, tako da znaša sedaj skupno število 1,442.000 glav, to je približno 60% predvojnega stanja. Naglo so se zazidale hiše in tvornice. Pred vojno je bilo število stanovanjskih hiš v osvobojenem ozemlju 742.000, drugih poslopij 151.000 (javna poslopja, šole, poljedelska poslopja). Število tvornic (k tvor-nicam se prištevajo samo obrati, ki zaposlujejo preko 10 delavcev) je znašalo 9332. Obratov pod 10 delavcev je bilo 23.000. Od 742.000 stanovanjskih hiš je bilo 1. jan. 1924. obnovljenih že 600.000, od skupnega števila 23.000 velikih in majhnih obratov 20.900, kar je zelo vetikoi Seveda je treba povdariti, da se število na novo sezidanih hiš ne krije s prejšnjim številom, ker so pri obnovi iz praktičnih razlogov namesto več raztresenih poslopij sezidali samo eno in večje in ker so po več manjših obratov strnili v enega. Vzporedno s tem delom je šla obnova prometnih sredstev, zlasti železnic, cest in kanalov. Načeloma so najprej vzpostavili najvažnejše ceste in že- 120.041 61.344 70.309 74.825 83.418 93.996 103.704 J Sledeči pregled železnic in cest in drugih prometnih sredstev nam nudi jasno sliko o dosedanjih rezultatih obnove. železniške proge ceste in dr. v kilometrih (1914. 3.045 1918. 637 1920. 1005 1921. 1.203 1922. 1.955 1923. 2.354 1924. 2.837 Žalostno sliko nudijo veliki železni in premogovni rudniki v severni Franciji. Od 200 rovov iz predvojne dobe so bili vsi uničeni ali pa več ali manj poškodovani. Do začetka tega leta je bilo obnovljenih 145^ rovov. Ob premirju je bilo v rovih 109 milijonov kubičnih metrov vode, ki jo je bilo treba odstraniti. Do sedaj so izpraz-j nili 86V2 milijona kubičnih metrov. Proizvodnja vseh rovov je znašala 1. 1921. okoli 29 % predvojne množine, danes znaša že 12%. Glede stroškov obnove si je težko napraviti jasno sliko. Francoska vlada je cenila škodo na 102 milijardi papirnatih frankov, kar odgovarja 25 milijardam zla-; tih mark. Do sedaj je potrosila francoska država 66 milijard frankov za vsa obnovitvena dela v osvobojenih deželah. (Tu j sem se ne štejeta ne Alzacija ne Lota- j rinška). Gorenji podatki nam nudijo pregled o | ogromni škodi, ki so jo utrpeli kraji ob za- j padni vojni fronti, dokazujejo pa tudi, da: so se Francozi z veliko vnemo poprijeli! obnovitvenega dela in dosegli krasne uspehe. In to kljub temu: da niso Nemci malo ali nič prispevali. Francija se je morala zadolžiti, da je pomagala vzpostaviti porušene kraje. Ne smemc1 se torej čuditi, če nočejo Francozi popuščali v odšked-ninskem vprašanju. Tudi ofenziva proti franku jih ne bo prisilila, da se bodo vdali angleškim zahtevam, ampak reparacijsko 1 vprašanje utegne jsostati še akutnejše in tudi spor ob Renu se utegne poostriti. Dr. Fortunat Mikaletič, II, Bistrica: Kmsrska poSmllM Mirne duše lahko trdim, da še noben ukrep rimske vlade ni našel pri prizadetem slovanskem ljudstvu tako vsestransko iri" odkrito odobravanje, kakor ukrep, s katerim je bila ustanovljena kvarnerska pokrajina. Velika in glavna skrb naših upraviteljev, ki se je do sedaj lahko razbrala iz vseh, važnih ali nevažnih, njihovih ukrepov, skrb namreč, kako bi se kolikor mogoče "več zapostavil in oškodoval slovanski živelj v Italiji, je naenkrat morala zapustiti svoje vodilno prvo mesto, a na njeno mesto je stopilo edino pravilno naziranje, ki mora odločevati o upravi dežel in držaVe, namreč da javna uprava ne sme križati jasnih, od narave začrtanih smeri, po katerih se razvija gospodarsko in kulturno življenje kakega okraja ali ozemlja. Preveč se je v tem oziru grešilo pri nas ravno pri določanju novih pokrajin in drugih upravnih okrožij, posebno tudi sodnijskih, preveč se je do sedaj naše slovansko ozem-je rezalo in nategovalo, da ne bi bili mi Slovani živeči v območju Reke sprejeli z vso skepso razne glasove, kateri so se poja ^li takoj po sklenitvi italijanskc^jugosloven-ske pogodbe m ki so govorili o ustanovitvi nove reške pokrajine. Zli nagoni v domačem italijanskem taboru so se takoj zbudili, spomin na nesrečno Salatovo dobo, ko se je v Rimu odobrila in sankcionirala vsaka norost, le če je bila naperjena proti Slovanom, je še svež posebno v Istri in s strmenjem smo čitali v domačem italijanskem časopisju naravnost neverjetne predloge, izhajajoče iz italijanskega tabora, kako naj izgleda bodoča reška pokrajina. Dne 11. februarja so se zbrali na VoLoškem župani z vzhodne istrske obali ter predložili Rimu sledečo željo: Reška pokrajina naj bi oiii^a.j vzhodno obal Istre z otokom Čresom, ob-I čine Jelšane, Podgrad in Miterijo, a izrecno naj bi bilo izključeno ozemlje bivšega bistriškega sodnega okraja. Ta načrt je bil naravnost gorostasen in se da to], mač iti samo z mentaliteto Sala to ve dobe, Podgrad in Materija, ki od pamti vekov težita k Trstu, naj bi se s svojim gospodarskim življe^, jem oL/rnila na nasprotno stran (o razliki v odd?venosti od središč« niti ne govorim), a zraven naj bi Reka dobila krono obmorskih naselbin, ki bi bila sicer lepa, a obstoja iz samih občin, ki nimajo rodovitnega polja, ampak živijo v prvi vrsti od ribolova in male trgovine. Edino pravo, rodovitno zaledje Reke, M je vedno zalagalo reško prebivalstvo 8 svojimi pridelki in od Reke živelo, t. j. bistriška dolina naj bi bila odtrgana cd Reke, ter ostala pod Islro, s katero nicia no-benth gospodarskih, kulturnih, zgodovinskih vezi in s katero po tem načrtu ne b? imela niti več teritorijalne zveze. Bistriška dolina naj bi se odtrgala od svojega naravnega središča, Reke, od katere je Jiiso mogli odvrnili niti najbolj prekanjeni umotvori dunajsko - budimpeštanske upravne modrosti, ta dolina, ki ni Jstra in ni bila nikoli Istra^ naj bi imela svoje politično upravno središče v daljni Puli, a svojo sodoijsko središče v nič rranj oddal j nest Kopru, med tem ko vse njeno življenje teži na bližnjo Reko. 2uoani Liburnijv, zbrani dne 11. februarja na Voloskem, so se morali zavedati gorestasnosii svoj ca načrta, kajti zavihteli so v podkrepitev svoje zahteve ostro, do sedaj vedno zine-gonosno kampani'istično-ozkosrčno orožje če se tako ne zgodi, bo v reški poUraj: t prevladoval slovanski živelj. To orožje je za enkrat odnove'Vi;<> no, kar so župani Liburnije dosegli", »a mogoče to, da se je — prou u^nt.^.i.a načrtu — ustanovila reška pokrajin; nepričakovano hitro. Človek bi se drugače čudil, kako se more vlada v enem kratkem mcsecu odločiti za tako važen, zgodovinski korak, kakor je ustanovitev nove pokrajine, ko n. pr. teče že tretji mesec in se vlada še ni odločila, da bi imenovala vsaj enega sodnika za našo ubogo, zapuščeno bistriško sodnijo z njenimi nič manj nego 40.000 prebivalci! Našel se bo gotovo kdo, ki mi bo očital, da smo jaz in z menoj prebivalci bistriške doline preveč navdušeni za novo kvarner-sko pokiapno; Koncem koncev smo Slovani v Italiji srečno dospeli do te^a, da smo razkosani na siiri pokrajine. Tu meram braniti vlado. Tudi če bi vlada hotela upoštevati do skrajnosti vse mogoče interese Slovanov, je bila z aneksijo Reke stavljena pred težko nalogo. Lahko bi bila sicer pridržala kak «ccxpus scQarutum» ali ustanovila kako upravno tvorbo kakor jo imajo nekatera nemška mesta, toda s tem Reki ne bi bilo pomagano in na.ni tudi ne. Mi bi bili ravno tako razkosani, a ostali bi nadalje s tužno Istro, s katero nas do sedaj, odkar obstoja svet, ni nič drugega vezalo nego neki neroden dekret rimske vlade. Pri ustanovitvi kvarnerske pokrajine imamo vsaj zavest, da niso biii kršeni naši gospodarski interesi in to je tolaž-Ijivo. Mogoče je ustanovitev te pokrajine prvi korak nasaj — k zdravemu upravnemu razumu. Bližnja bodočnost nam bo pokazala, ali je to res. Ravno ustanovitev kvarnerske pokrajine nudi gospodu Mus-soliniju lepo priliko, da popravi usede-polno upravno pogreško, ki se je zakrivila s tem, da je bila lani odpravljena pretura v Podgradu. Podgrad je danes odcepljen od Bisti'ce glede na poKli:no upravo in ne bo se d la dolgo vzdržati skupna sodnija za Bistrico in Podgrad. Stari strah, če še obstoja, pred kako slovansko nevarnostjo ali premočjo, ne pride tu v pošiev; v pošlev pridejo \e goli interesi ljudstva brez razlike narodnosti. In ti interesi kričijo po povratku pre ture v Podgrad.' Dr. (OUcn in it BeiA'aK d pri MttSSoSiraiJu „Bsznanltg nM nosiiig unrm s! mm. Odposlanca Slovenskega volilnega odbora dr. Wilfan in dr. Besednjak sta se odpeljala v torek 4. marca ob 7. uri zvečer iz Trsta in sta prispela v Riin v sredo opoldne. Ze isji dan zvečer sta skušala govoriti s podmini-strom Accrbom, da ga prosita, naj jima preskrbi pogovor z Mussolinijem, toda podmi-nistra ni bilo v uradu. Drugi dan sta lia&a odposlanca zopet poskusila priti do Acerba, toda bil je ravno dan, ko podminister ni sprejemal nikakih obiskov. Zato sta se dr. Wilfan m dr. Besednjak obrnila popoldne istega dne naravnost na tajnika ministrskega predsednika v palači Chigi ter mu izročila pismeno naznanilo, da želita govoriti z ministrskim predsednikom. Ob 6. uri je tajnik sprejel naša odposlanca in jima javil, da ju sprejme ministrski predsednik t petek predpoldne ob 10. uri.a To je šlo izredno hitro — pravi «Gor. Stra-ža», po kateri posnemljemo sledeče podrobnosti o tem važnem sprejemu — in vsi so se čudili, da je Mussolini ob tolikem navalu raznih drugih obiskovalcev dal lastopnikoma Slovanov prednost in določil takoj sestanek, čira j je slišal, da sta prišla v Rim. Drugi dan v petek gresta ob 10. uri in 25 minut po širokem mramorna tem stopnišču, jprepreien s težkimi preprogami k Mussoli-nijevi dvorani. Vsakih deset korakov te ustavijo strežniki: «Kai želita gospoda?a — Greva k ministrskemu predsedniku, ki naju pričakuje. — «Vajino ime, gospoda?» — Dr. V/ilfan in tovariš. — «Dobro, izvolite U Široka vrata se odprejo in tako greš iz sobe v soba, dokler te ne ustavijo v predzadnji sobi pred Mussoiinijevo sprejemno dvorano. Kar stopi ob 10. in tri četrt v sobo tajnik Mussolinijev in se z naglim korakom približa . n?timi' odposlancema: »Gospoda, ministrski oredsedmk Vaju čaka». Naša odposlanca gresta v 3prcrostvu tajnika leomendatorje Fasciola preko nove predsobe, dokler sc ne razgrne pred njima teška zavesa in stojita v veliki dvorani, ki dela\na soba Mussc linija To jc sijajna dvorana della Vlitoria (dvorana zmage), v kateri 3ta podpisala Pažič in K:n-čič italijansko-jugoslovanski sporazum. V a. nasprotnem kcncu dvorane stoji v kotu U l-rn pisalna miza. za njo sedi Missolini, čigar obraz se v daljavi še ne razloči dobro; polc^ njega stoji podminister Acer'oo in drži neke ypi*;e v rokah. Ko se dr. Willan in dr. Eesedn^k i nekoliko pospešenimi koraki približujet.-. rizi, se Mussolini dvigne in jima gre nasproti. K.r p-ka mišičasta postava v jahalni obleki. PoauJi roko drju ^lfanu in drju Besednjaku, ki f mu predstavi, nakar se ponovi isto 3 podrr.;n:-strom Accrboiu. Mussolini sede in ponudi stolico odposlancema. Pričel se je razgovor, ki jc trajal več ko pol ure in ki je bil ves čas prisrčen. Prvi je povzel besedo dr. Wilfan, kl jc izva-jal: *Pri$!i smo ponovit to, kar smo že povedati tržaškemu prefektu, da frmo veseli in zadovoljni ri.di sporazuma lued obema cosednima državama in upamo da bo sporazum tudi na položaj našega ljudstva blagodejna vplival. ✓ (Mussolini. ki ima velike, izrazite oči. pritrjuje z glavo). Predstojeće volil ve so za r .m le tehničnega pomena, zakaj mi imamo samo en cilj, da izberemo našemu ljudstvu niegovo parlamentarno jcastcstvo, do katerega ima po zakonu pravico. (Mussolini pritrjuie: «To ic pravi) Izjavljamo svoj trdni sklep, da nastopimo pri volitvah brez vsakršnega ooczicional-nega ooudarka ne proti državi in ne proii viu-(Mussolini odobrava: *Dob«-o! To mi ugajal«) Vznemirja nas skrb, da se volitve nc bodo vršile povsod tako, kakor odgovarja namenom in smernicam Vaše Ekscelence. Kajti medtem ko re nam jamei v tržaški prkrairui volilna svoboda, se borimo, da bo v videraski pokrajini volilna borba povsem ^ dnigačaa--* Mussolini prekine govornika: -Bodite brez V Trsta, 13. vsrga 1924. sicrbiJ Vlada je dala jasne in določne odredbe, iti so za vso Julijsko Krajino enake. Bodite brez skrbi!» Odposlanca se ministrskemu predsedniku iskreno zahvalita za dana zagotovila. jJCar se tiče prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo*, nadaljuje Wilfan. ^ponavljam, da gre nam le za to, da bi se nam kot lojalnim italijanskim državljanom dobro godilo, tako da bi se nasproti svojim bratom onstran mej lahko pohvalili, da se z nami dobro postopa®. (Mussolini pritrjuje.) Nato se je razvil daljši razgovor o volilnem položaju na Goriškem, za katerega je kazal ministrski predsednik veliko zanimanje. Dr. Besednjak je opisal zastopniku centralne vlade volilni položaj v pokrajini ter dal ministrskemu predsedniku izčrpne podatke in vsestranska pojasnila. Aussoliai je paxno roslušal in večkrat povpraševal ter se zanimal tudi za potankosti. Zagotovita, ki jih je dal ministrski predsednik <>lede volifte svobode «o našemu ljudstvu lahko v največje bodrilo in zadoščenje. Povejte svojim ijudem», — je rekel Mus-solioi da bo volilna svoboda popolna. Naj bodo mirni in brez skrbi. Jaz Vas pa prosim, da nrzeanite vsakršno nasilje meni. Ne le kra-}{•• »iim obfostvoffi, ampak tudi naravnost meni, da ga, če treba, preprečim ali pa zatremb (Per prevenire oppure per reprimeref) Te besede ministrskega predsednika bodo j j> Inile srce našega ljudstva z veseljem in zau- ; pasjem, zakaj vsak ve, da kar Mussolini reče,' tudi drži. Zato ima tudi potrebno energijo in avtoriteto. # Nato je prešel rar^ovor r.a sle venska izobraževalna društva. Odposlanca sta se pritožile, da razpuščajo oble s t va v videmski pokrajini br vsakega zakonitega razloga prosvetna druš. slovenskemu. ljudstvu, ozin>ma jih ovirajo v njihovem delovanju. vzklik: «Kdor ne bi storil svoje dolžnosti za narod, naj ga narod kamenuje!» Kio je zaključil, so ga kmetje pozdravljali z gromkimi živio-klici in so zapeli našo narodno pesem. Dr. S tange r je ostal med tem poštenim ljudstvom do. večera in se razgovarjal ž njimi kakor brat z bratom. Ob slovesu na kolodvoru so njega in spremstvo — odposlance političnega društva «Edinost» v Trstu — zopet pozdravljali z navdušenimi vzkliki in z našo milo pesmijo. Oba sestanka sta se izvršila brez vsakega incidenta, mirno in v redu. Dokazala sta, da se narodna zavest ne da ubiti. Na oblastvu pa je, da čuje, kako narod misli in kaj želi in zahteva! Taki javni in neovirani sestanki morejo služiti Italiji samo na čast. Po shodih v Svetem Križu in 2 mi nju smemo pričakovati, da obljube osrednje rimske vlade, da je volilna svoboda zagotovljena, niso bile !e prazne besede. Tako začenja volilno gibanje ob dobrih znakih m vse kaže, da so imeli prav tisti, ki so prerokovali, da po itailjan-sko-jugoslovenskem sporazumu nastopijo tudi za nas znosljivejšc razmere. Jeza se rszliaa iz žalfflsl Goriška «Nova Doba* je izlila te dni celo golfao strupene jeze nad našo politično organizacijo in posebej še na dra Wiifana. *"Wiiia-novi listi* očita, da nosi protidržavne znake; na tej listi da <*lingirajo očitni sovražniki državne misli=; Wil*anova politika da te politika spletk proti italijanski državi in italijanskemu narodu; tudi Avstrija da je zlorabljala ijudi V/ilfanovcga kova proti italijanskemu življu; ussolmi je bil v veselo presenečenje odpo- I Wilfn da noče. da bi s pomočjo slovenskih fa-~ poučen in je rekel: i šistov prišlo do poniirjenja v deželi. Ker m slance v o stvari deloma že poučen To je onih 17 katoliških izobraževalnih diu-Jjfev na Goriškem, na katere sem že bil opozorjen!* . Dr. Be^edr.'ak je pripomnil: * Dovolite Efc-- Icnea, da Vas opozori':?, da danes ne gre 17, ten potem on «padel s komodnega prestoička državnega eksponenta v Trsta, ki hoče vplivati na Rim in Belgrad*; Wiifan da je kriv, da je Jugoslavija naložila visoko carino na prirnor-ua o — e.,.sko vino; Wilfan da se jc skupno s Ščekom že približno za 34 izobra- ^šopiril pri italijanski vladi m pri našem ljud- civit in .':Vis. ker mu ie »izkiiučno že valnih društev! a Ministrski prcdsecnik se je za stvar zelo zanimal in pokazal veliko razumevanja za kulturne potrebe našega ljudstva. Nato sta obrnila naša odposlanca pozornost načelnika vlade ca izmenjavo zadružnega denarja. Razširjajo se vesti, da sc denar ne bo izme-r al vsem zadrugam brez izjeme, ampak da se j slvu in ele^aril cbcja, ker mu je »izključno le za cnadvlaao in izžemanje ubogega ljudstva v Italiji®; možje od lipove vejice da so pijavke ljudstva, ki mu ^odrekajo celo svobodo glasovati za državno listo ». Ali naj resno zavračamo ta strup, te denuncijacije? Nel Čemu tudi, ko je jasno, da so «kavalirji» pri »Novi dobi* pomakali pero Mm zadrugam ure* — f— «« ~ , v tintnik grenkega razočaranja in vsled tega dt-lala ori izmenjavi razlika med zadrugo ljute jeze! Ker ec ne morejo znašati nad ti-- z drugo Mussolini je dal uradno zagotovilo, j stimi, ki so jim pripravili to razočaranje, zada to ne bo zt'cdilo, temveč da se bo denar j vajo svoj gnev na našo stran m se posebno na ro izp'ačal' v-cn zadrugam enako brez j dr. Wilfana. Jeza, jeza jin razjeda! Fnš,o je vse r z-ikc. Obljubil te, da sc bo za stvar še po-■ drugače, nego so si bili oni zamislih stvar. * ebno zanimal i Kako lepo ugodno bi jim bilo, če bi bil kak, Odooslanca sta se ministrskemu p^edsedni- i cavaliere pri «Novi Dobi® «fingiral» na vladni kn t^-T?'0 zahvsl'la za dana zagotovila in dr. i večinski listi, in kako ugodno bi jim bilo, ce Vilfan ie poudaril, da ie želja Slovanov v Tta- i bi bil Wilfan razgrajal proti državi! «To bi se iui k ta da bi mo^li biti zvesti in zadovoljni bili — kako je že rekla -Nova doba*? — «so-• - ' • pirili® kakor purani in mahah po nas, da bi kar cunje frčale! Čutili so se že na pragu kandidatskega raja. In vse te lepe sanje sta jim razpršila zlobna Mussolini in Willan. Prvi jim je pred nosom zaloputnil vrata v — raj, drugi pa jim je kot pameten in lojalen politik izbil !___t. "ivi !» rtll 1*> __ dohda. Planinsko društvo, priredi v nedeljo dne 16. t. m. svoj prvi pomladanski izlet v Tinjan-Osp. Odhod z drž. kolodvora (Sv. Andrej) ob 9. uri zjutraj do Škofij* Od tu peš do Tinjana in v Osp, kjer bo pripravljeno kosilo. Ker je to naš prvi letošnji izlet se nadejamo velike udeležbe naših vrlih planink in planincev. , Slov. akad. fer. društvo «Balkan» ima ob 20.30 svoj sestanek. — Odborova seja ob 19. v prostorih sestanka. — Predsednik. S. D. A. naznanja članom in prijateljem društva, da priredi dne 23. t. m. celodneven izlet na Volnik, Natančnejši spored izleta se pravočasno objavi. — Odbor. ManđoliaastiČm odeek M- D. P. - Sv. Jakob. Danes zvečer redna vaja vseh članov. Ker se bliža prvi nastop se vsem članom toplo priporoča, da se gotovo udeležijo. — Vodja. Mandolinističoa skupina Viktor Parma vabi vse člane in prijatelje skupine na zelo važen sestanek, ki se bo vršil iutri, dne 14. t. m., točno ob 20.30 v gostilni «Jadrana pri Sv. Jakobu. Z Strašna nesreča valsd aeine pri Sv. Križu. En delavec ubit, trije ranjeni. Kakor znano, se gradi med Grijanom in Tržičem ob mor-! sketn obrežju nova cesta. To delo ima v najemu beneško podjetje eAssociazione Veneta*., Ozemlje, po katerem bo napeljana nova cesta,i je večinoma skalovito, radi tega je treba zelo pogostoma rabiti mine. Tej okolščini je tudi pripisovati Številne nesreče, ki so se že pripetile pri tem delu. Včeraj zjutraj se je pri Sv. Križu pripetila nova nesreča, ki po svojih strašnih posledicah prekaša vse dosedanje, Okoli 9. ure je več delavcev pripravljalo irino, da bi razstrelili veliko skalo. Ko je bila mina gotova, je kamnosek Adolf Stassilato, | star 34 let, rodom iz Padove, stanujoč v Sv. ,Križu pritrdil k mini netilno vrvico, da bi jo fzažgal. V tem hipu se jc pripetila strašna nesreča. Nenadoma je pretresel ozračje silen pok. Dvignil se je oblak dima in naokrog se je vsula ploha kamenja. Kmalu nato je bilo čuti bolestno stokanje. Štirje delavci so ležali na t*eh ranjeni. Ko so sc drugi delavci, ki so bili zaposleni v bližini mesta, kjer je počila mina, zavedli od prvega presenečenja, so hiteli pone- srečenim tovarišem na pomoč. Dva sta se kmalu zopet dvignila; bila sta le lahko ranjena. Na tleh pa sta obležala še 27-Ietni Anton Vu-četić, rodom iz Zadra, stanujoč na Prošeku št. 47, in Stassilato, ki je vsled silne eksplozije odletel kakih 10 metrov daleč; nesrečni mož ie bil strašno razmesarjen: desna roka mu je biia odtrgana in po vsem telesu je imel grozne rane. O dogodku sta bila telefonično obveščena zavod «Zelenega križa» in rešilna postaja. Zdravnika iz omenjenih zavodov sta nemudoma prihitela na lice mesta, kjer sta podala ranjencem prvo pomoč. Stassilatu pa je bila vsaka pomoč zaman: nesrečni mož je bil že mrtev; sodeč po strašnih poškodbah je morala biti smrt hipna. Vučetič, ki je v usodnem tre-notku stal najbližje Stassilatu, je zadobil sicer številne, a vendar ne posebno hude poškodbe po vsem telesu, posebno po obrazu. Ostala dva delavca sta bila le lahko poškodovana. Dobila sta potrebno pomoč na mestu. Vučetič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Varnostno oblastvo je odredilo preiskavo da se dožene, kaj je povzročilo nesrečo. Truplo Stasssilata je ostalo na mestu do prihoda sodne koscisije. Smrisa nesreča na kolodvora pri Sv. Andreju. Včeraj okoli 12. ure se je na kolodvoru pri Sv. Andreju pripetila grozna nesreča, katere je bil žrtev železniški podaiač Viljem Urbani, star 31 let, stanujoč v ulici Cologna in Monte št. 133. Mož je mazal z oljem menjaii-šče pri tiru, na katerem jc manevrirala lokomotiva, ki pa je ni pravočasno zapazil. Sele ko je prihrumela blizu k njemu, je mož hotel stopiti v stran. Nesreča je hotela, da se mu je spodrsnilo; padel je in pri tem prišel z levo nogo ood lokomotivo, ki mu je ud popolnoma zmečkala. Poleg tega si. je mož zlomil tudi desno roko in zadobil več hudih poškodb po raznih delih telesa. Ponesrečencu je podal prvo pomoč zdravnik rešrne postaje, ki je bil telefonično poklican na lice mesta. Ranjenec je izgubil mnogo krvi; uifgovo stanje je bilo smrtno nevarno. Prepevali so ga v mestno bolnišnico, kjer je pa nesrečni mož kako tri ure pozneje podlega1 zadobijenim poškodbam. _ državljani. Razgovor, ki je trajal nad pol ure in se razpletal piav prisrčno in živo, je bil s tem zaključen. Ministrski predsednik ee W dvignil in brž si se vzdignila tudi dr. W i-, ciiii v.' st • -. Ji SBM m s Scefžrn Križu in s žmlnjis Minulo nedeljo je naš kandidat dr. Ulikse Slanger. napovedal volili shod v Žminju, v srcu 'stre. Ali že na potu tja, v Svetem Kriiu, je doživel med tistim siromašnim, poštenim in značajnim ljudstvom razveseljivo iznenađenje. Tu ga jc narod obkrožil od vseh strani in ga prosil, naj naslednjega dne, v nedeljo, priredi volilni shod tudi tam. Tej želp je dr, Stanger moral ustreči in je priredil tudi v Svetein Križu lepo uspel volilni shod ob prisotnosti dveh stotin zborovalcev. V Zminju, kamor je bil namenjen, pa je doživel še veselejše iznenađenje. Do petsto ljudi se je zbralo iz bližnje in d&ljnje okolice — toliko, da ni bilo zaprtega prostora, ki bi mogel sprejeti toliko množico. Shod se je moral vršiti na prostem, v »negu in mrazu. Jedrnate in iznešene besede g. kandidata so tako učinkovale na tiste kmete, da je porosilo mnogokatero oko od ganotja in veselja. Ni čudo! 2e pet let niso čuli tako odkritega in milega go- orožje iz rok, ^a jim je ostala le Jeza, jeza — ž^oča jeza! Saj je «Nova Loba» sama t?ko neprevidna, da ovaja to, ko pravi, da je pred vsem intrigira! proti spreje- 2ro slovenskega zastopalka v državno listo I Te — «novodobsčine» ni teško razumeti! Čedno je le, kako da je mo^el Mussolini pokušati intrige takega ^sovražnika države* pro*i tako »lojalni« in — nesebičnim politikom, kakor so «cavalieri» in «profesorji» pri *Novi Dobi»?! Tta lija se prav zares le moti v svojem Musso'i-niju in njegovem patriotizmu. Moti se, če misli. da je Mussolini pripravi! za Italijo novo dobo, ko je vendar *Nova Dcba» v resnici v Gorici! — In k vsem tem nezgodam se je te dni pridružila Se afera z g. Graziani-iem Fes _ preveč nesreče je bilo na enem kuou! Ze zato sledimo človečanskemu čutu in odpuščamo jezo in — golido! ki se je priredila minulo nedeljo v Narodnem domu pri Sv. Ivanu, je uspela najlepše v vsakem pogledu, kar je pozdravljati tem bolj, ker je čisti dobiček namenjen počitniški akciji, to rej namen, ki je v visoki meri kulturen, soci-jalen in človekoljuben. Prišli so gostje v obilnem številu od Sv. Ivana samega, iz mesta in drugih krajev okolice. Program je bil skrbno sestavljen v socijalno-vzgojni ssceri. Izvajal se je s posebno skrbjo in ljubeznijo, tako da so bili gostje deležni res lepega duševnega užitka. Na programu so bili: petje ženskega zbora, žensko solo-petje s spremljevanjem glasovirja, presenetljivo prednašanjc glasbenik umotvorov Veracmija. Godarda in Tartinija na gosli ob spemljevanju na glasoviru, recitacija Aškerčeve pesnitve »Navzdol®, Skrbinškov prizor iz -Hlapca Jerneja», Stritarjev samogovor «Nosan=>. Vsaki točki je sledilo burno odobravanje in zadovoljstvo se je izražalo na vseh licih, kar je pričalo, kako naše dovzetno občinstvo hrepeni po duševni hrani po tako dolgem postu vsled sVe razmer. —■ Sedaj pa besedo odboru Narodnega doma. Tudi ta prireditev ga je kaj nazorno poučila, da vedno nuj-nejše trka na vrata potreba, da se nedostatku prostora hitro odoomore. Mnogo ljudi ni našlo prostora, a tisti, ki so ga dobili, so morali sedeti v mučni tesnobi, da niti ne govorimo o dejstvu, da je v tako nezadostnem prostoru vsaka prireditev silno otežkočena, a včasih celo onemogočena. Splošno se je na-glašala potreba, da bi odbor dal vsaj pokriti veliko pogorelo dvorano. Razlot?i, radi katerih se to do sedaj ni zgodilo, so bili razumljivi in zares veljavni. Sodimo pa — in mislimo, da ne neupravičeno —» da tiste nevarnosti danes ne obstojajo več. V interesu našega kulturnega snovanja bi bilo, da se temu nedostatku odoo-more. Apeliramo na vse merodajne činitelje, našega javnega življenja, da bi šli pri tem na roko odboru Narodnega doma pri Sv. Ivanu. DruStveno vesti «Učit. društvo za Tvst in okolico«, odborova seja v nedeljo 16. marca ob 10. uri in pol v navadnih prostorih, — Predsednik. M, D. P. — Opaše priredi v nedeljo, dne 16. t. m. v Ketcjevi dvorani dramo v petih dejanjih «Lovski tat», in sicer dvakrat. Prva predstava ob 15.30 in druga ob 20. zvečer- Med odmori bo sviral domači orke3ter. — Odbor. Tržaško pogrebno društvo pri Sv. Jakobu naznanja, da se zadnjo nedeljo ni mogel vršiti občni zbor radi smrti odbornika Jakoba Ren-ko ter da se bo vršil prihodnjo nedeljo, 16. t. Volilni boj. Razen petkovega sestanka fašist- gen. štaba dosedaj na Goriškem ni še nikakih vidnih znakov volilnega boja za dr-zavnozborske volitve. Drugače je ozračje docela mirno, mogoče da razne stre.nke v tišini brusijo britke meče in čistijo še ^d prejšnjih volitev zarjavele puške, le iz Furlanije se je slišalo v nedeljo oddaljeno grmenje fašistov-skih topov, ki so oddali trideset strelov. Najbolj jc grmel top odv. Pisenti-ja, ki je oddal nič manj kot devet strelov. Za cilj si je izbral špilimberški okraj, kjer je priredil devet volilnih shodov, medtem ko se je drugi fašistov-ski kandidat Artur Ravazzolo vrgel na okraj C anale del Fero. Vsled razmer, ki vladajo na Goriškem, najbrže sploh ne pride do odkritega in hrupnega boja, ampak posamezne stranke bodo na tihem pripravljale in vežbale bojevnike za odločilni trenutek. Bojni krst viteza Peternela. G. Pcternelu je bila kaj kmalu po njejgsvem imenovanju za viteza dana prilika prestati bojni krst. Krstiti ga jc imel novinar g- Graziani ob asistenci novinarja g. Egona Cunte in grofa Aleksandra Be-luzzi, za botra pa sta imela iungirati odv. Verzegnassi in dr- G ruso vin. V nedeljo se je raznesla po mestu vest, da je g. Graziani pozval na. dvoboj viteza Peter-ne!a, ker ga je le-ia po volilnem sestanku v petek zvečer razžaHl (menda mu je očital, da je nasprotnik Vidma). Razume se, da je ta vest pri vseh onih, ki poznajo viteško postavo g. Peternela, vzbudila velikansko zanimanje. Toda radovedneži so se lahko potegnili za nos, kajti do bojnega krsta sploh ni prišlo in je cela zadeva zadobila zelo neviieški konec. Vitez Peternel se je namreč potom svojih zastopnikov opravičil pred g. Graziani-jem, vsled česar je ta na veliko veselje viteza izjavil, da smatra zadevo za končano. Prva goriška umetnika nastava. Dne 13. aprila bo otvorjena v Gorici prva umetniška razstava, ki bo trajala do 30. aprila. Priredi jo goriški umetniški krožek v prostorih mestne palače na Korzu in razstavijo lahko svoje slike umetniki, ki so rojeni ali prebivajo v Fur-1 ani ji. Od pomembnejših slikarjev, ki so obljubili svoje sodelovanje, so dosedaj znani goriški slikar Italico Brass, Gino de Finetti in Veno Pilon iz Ajdovščine. Poslednja dva razstavita celo zbirko svojih del, medtem ko je ostalim umetnikom dovoljeno razstaviti največ štiri barvnate slike. Naš rojak Veno Pilon razstavlja ravno ie dni ▼ umetniškem domu Bregaglia v Rimu svoja dela. Razstava obeta biti v visoki meri zanimiva in bo v nemalo čast Gorici, ki je tako revna na takih kulturnih prireditvah. SanEranfe občin, financ. V občinskem domu v Standrežu so se javili ponočni komisarji in ■o hoteli spraviti štandreške občinske finance v red. NažK so za poldrug liter denarja in ker se jim je zdelo to premalo, so se maščevali nad občinski spisi s tem, da so jih razmetali potem so pa napravili 5« revizijo šole, kjer pa niso dobili niti ficka. Grozne žrtve granat. V nedeljo popoldne se je dogodila v bližini starega pokopališča strašna nesreča, povzročena po šrapnelu, ki je zahtevala dyoje mladih goveikih življenj za žrtev. 15-letni Franc Paailin iz Solkana in 18- 1 letni Jcsip Černe iz Via Fornace št. 55 sta naletela tudi na šrapnel, iz katerega sta hotela izprazniti svinčene krogle. Med njunim nevarnim delom se je šrapnel vnel, ki je raztrgal in ubii na licu mesta Paulina, Černe je pa umrl na zadobljenih poškodbah na poti v bolnišnico. Sc strašnejša nesreča se je dogodila v bližini Opatjega sela. 29-letni Anton Marušič iz Nove vasi je hotel s krampom izkopati v zemlji zarito granato. Ob udarcih krampa je granata eksplodirala in raztrgala nesrečnika na drobne kese. Glavo, roke in kramp so našii kakih 10 metrov od mesta nesreče. 12-letna sirota Onorio Lonin, ki se nahaja v sirotišnici v Gradiški, je tudi našel granato, katero je odnesel v zaved in se tam z njo igral. Med nevarno igro mu je granata eksplodirala ter ga ranila na levi nogi in desnem očesu. ZirliLtki leumjl v Gorici so, kakor doznavamo, zopet dovoljeni. Pričakuje se obilne udeležbe, kajti dosedanje zapretje zaradi bolezni je bila huda nadloga za naše deželane. Trg sv. Kilarija v Gcrici se bo vršil v ponedeljek, dne 17. marca. Vrše se velike priprave. . Črtice. Piše Fr. St—L 9. Apoteoza. Po kosilu sem čital nekoliko poglavij fantastičnega romana «Lucifer», po večerji pa kot po navadi Danteja, in sicer dva speva njegovega «Raja», Berilo in pa misli na prijatelje pri Zvezdi so me zazibale v čudne sanje... Moj duh se izlušči iz umrljive telesne tva-rine in zaplove v nebeške višave. S hitrostjo misli sem hitel med zlatimi zvezdami in kar naenkrat stojim pred vrati, ki cdpirajo raj nebeški. Občudujem lepoto, sjaj in prekrasni renesančni slog teh vrat z vdelanim dragim kamenjem neprecenljive vrednosti, ki se je bli-ščaio, da mi je jemalo vid. Vrata se brez najmanjšega šuma odpro in dva angela, še mnogo lepša kot so oni v sakristiji cerkve sv. Petra v Rimu, ki jih je naslikal Melozzo da Forli, prekrižata plamteča meča in me vprašaja, kaj bi rad, ko še ni prišla moja ura. «Samo pol minute bi govoril s sv. Petrom,» odgovorim ponižno. Nebeški ključar se prikaže v vsej svoji visokosti, dobroti in milini. Na sebi sem imel svojo boljšo lovsko obleko in zelen klobuk z mnginii kljunačevimi peresci in s šopkom beiih planik. Ko sem hotel poklekniti pred velikim svetnikom, se mi je v podkovanih čevljih spodrsnilo po tleh, zloženih iz najčistejšega belega mramorja in gladkih kot zrcalo. Oba angela se nasmehneta in videl sem, kako leD je pravi angelski nasmeh; sv. Peter pa me s svojo dobrotljivo roko postavi zopet v ravnovesie... «Oj, sv. Peter,» jecljam v zadregi, «med vsemi svetniki v nebesoh sem menda še najbolj obrajtan pri sv. Hubertu, ki je že toliko let moj zaščitnik in nebeški prijatelj. Častim ga na lovu in v svojih skromnih lovskih spisih, častim in hvalim pa tudi tebe, ki si bil svoje dni ribič in takorekoč tudi lovec. Pokliči mi sv. Huberta, ker sem baš tako srečen, da stojim tu pred tabo!» Na prijaznem obrazu sv. Petra sem takoj spoznal, da sem mu všeč, Še bolj pa po migljaju, ki ga je dal vpraša nebeški vratar, ali sem tudi ribič. «Pa ne, sv. Peteri Pred 36 leti sem kot dijak nastavljal trnke, in z resničrim kesom sv mo/am izpovedati, da sera na nje natikal in privezoval žive žabe, da sem lažje ujel kako ščuko ali klena. Pri takem delu sem enkrat malcdane uionii v Savi in od takrat mi je prešla vsa volja do ribarstva. Ko bi ribe letale po zraku, bi že sklatil katero. Med Slovcnci doli na zemlji pa je dosti ribičev; posebno znan j« prof. Franke in mnogi drugi, ki so pravi tiči za postrvi, sulce, ščuke, some in drujfo tako golazen. Na l°v pa hodim rad, še rajše kot v službo.« Jedva izgovorim te krilate besede, kar prijaha sv. Hubert ca svojem jelenu« z zlatim rogovjem in z zlatim križem med dolgimi vejami s 24 roglji To ie bil bas oni jelen, ki se >e bil sv. Hubtrlu prikazal v gozdu, kjer je kot škof lovil na velik cerkven praznik. Kako je lep ntš nebeški lovski zaščitnik! V krasni srednjeveški obleki, z lovskim nežem okoli pasu in z zlatim Togom okoli ramen v resnici ni bil prav nič podoben nekdanjemu Škofu v Luttichu, kjer je umrl 1. 728. — Z vidnim dopadenjem pogleda na moj lovski klobuk, okrašen z mnogimi kljunačevimi peresci. *No, moj lovski brat,-> — pomislite, ljudje božji, sam sv. Hubert se brati z menoj — me vpraša prijazno, kaj bi rad ob tej nenavadni un7» — «Oj, sv. Hubert, samo za Četrt ure bi rad obiskal svoje prijatelje, s katerimi smo se shajali Pri zlati zvezdi in z enim sem šc vedno skregan, pa se bojim, da ne bi imel sitnosti radi tega... Sv. Hubert pa očito ni vedel, kje so ti moji prijatelji in s pogledom vpraša sv. Petra. Ta mu reče: «Coelum vallis Santi Flo-riani». (Nebesa doline oentflorijanskc). — *To pa ni prav blizu,a se nasmehne sv. Hubert. Zdajci sem so spomnil načrta in slike deveterih nebes Dantejevih v izdaji P;etro Frati-cclli str. 403, fa sem se že zbal, da ne bo časa za dalgi polet. Sv. Hubert pa zatrobi n=i svoj zlati lovski rog tako lepo kot še nisem slišal nikoli prej. Jedva je zadonel zadnji «Hifft, Hifft!» priplava med belimi oblački jelen, ki je bil ves podoben onemu, na katerem je sedel sv. Hubert, samo križa ni noril rr.ed zlatimi vejami ponosnega rogovja. Sv. Hubert me z belo roko povabi, naj zahajam. Navzlic temu, da >elen ni irrcl ne stremena ne jermena, sem gladko in lahko sedel na plemenito žival, ker sem svojih 85 kg telesne teže pustil doma v postelji. Sedelo se je izvrstno, ker jc jelen imel gosto dlako, mehko kot svilo in žamet. Kot njegova žlahta v divjem begu po gozdu je nagnil zlato rogovje, ki mi je obenem služilo za krmilo ko ročaji na dvokolesu: Posloviva se od sv. Petra in istotako od obeh angelov, ki sla s plamtečima mečema prav po vojaško mahnila v pozdrav. Jelena splavata v oblake, da mi je jemalo sapo. Med ježo me je sv. Hubert vprašal po tem in onem jaz pa nisem mogel govoriti, ker me je dušilo v grlu. No, kar jc On govoril, sem vse dobro ohranil v svojem srcu; posebjo dobro mi je delo, ko me je pohvalil, da pišem Njemu v čast in slavo lovske zgodbe, v katerih ni pičice «Iatinščine», ampak se odlikujejo po sami čisti in zgoljni resnici... Ustaviva se pred* krasnim, veliki ti vrtom, neizmerno večjim in lepT i kot je bil oni v Schonbrunu. Pred uhodom se je svetil napis: *Coeium vallis S. Floriani, katerega je sam Trubar prestavil na sloven&ko: Ncbessa te Dclline Shent Floryanske». — Cedre z Libanona, mogočne l?pe v najlepšem cvetju, mogočne smreke v bujnem zelenju in s tanja-vim, tajinstvenim šepetom v vejevju, grmičevje v čudovito lepem in duhtečem cvetju« po gredah cvetlice: zdi se, da je vse prepre-j Ženo in pogrnjeno s pisanimi preprogami baj-j nega orijenta, povsod ubrano tič'e petje, sre-1 brnočisti potočki žuborijo med to krasoto, povsod sklad, prava nebeška lepota in harmonija. Ljudje se sprehajajo v opojnem vonju zelenih smrek, cvetočega grozdja, bele j lipe, vijolic in poiraranč, v oni čudoviti svetlobi, ki d-.jc ljudem in predmetom obrise, kot jih ni mogel zamisliti največji nivetnik v tej solzni dolini. Vsi ljudje se ti zdijo tako srečni, lepi in mladi, brez gub na obrazih, brez onih potez okeli usten, k! tu na zemlji naznanjajo bol in trpljenje... Vse lepote južne Italije, Kanarskih otokov in snežnih planin so tu ujedinjene. Rečem vam: raj, kot si ga zamišlja človeška duša v bridkosti, raj, po katerem človek hrepeni v dolgi belezni in pod udavci nesreče. «*Oj, kako je tu !eno!» i zakfičem ves ginjen in srečen. Moj nebeški spremljevalec pa mi odgovori: «To Se vse ni nič! Da ti vidiš čudeže devtih nebes, potem bi odpiral usta?. Videl sem dosti znancev v raju nebeškem, pa ni bilo časa se ustavljati. Med to množico nebeških go«tov prideva do vzvišenega prestola, kjer vlada sv. Fio-'rijan v prekrasnem plašču do kolen, izvezenem z obilnim bleščečim zlatom: ves taic je bil kot na stranskem oltarju cerkvi-e v r-oii Hubi Stari vasi, samo še večii in še lepši. «Ta bo tudi tvoi»f de sv. Hubert in pokaže * belo roko na me. «Toda za danes smo mu dovolili le kratek obisk.* Sv. Florran se nama pridruži. V čudovito lepem gozdu vidimo pri belih mizah vesele lovce. Sv. Hubertu na čast zadoni nebežko-lepa fanfara, na katero zaščitnik lovcev in gozdov odgovori s kratkim «Hift, Hift!» Pokojn; dr. Ivan Tavčar je bil zelo vesel mojega prihoda; vse je hotel vedeli, kcir se je zgodilo, odkar so mu 23. svečana lanskega leta zaklicali prijaieiji na Visokem zadnji «halali». — Kar sta sv. Hubert in dr. Tavčar govorila in priporočevala o tej priliki, povem enkrat v Lovcu. Sv. Hubert me izroči sv. Florijanu in odjezdi; prej pa da ctko znamenje jelenu, na katerem sem bil priplava!. PODLISTEK Paul Bourget; JEČA (La Gedle) Poslovenil F. P. (77) let niso čuli tako odkritega in milega go- j m< 0|, 4 popoldne v navadnih prostorih na vora. Kandidat je govoril, kar so občutila stari policiji. Odbor pričakuje obilne ode- vsa srca. Silen vtis ie napravil niegpv ležbe. — včcaa se bojite od mene 7» je potem zopet povzela. «Da ne bom držala svoje obljube, ki sem vam fo dala včeraj? Res je, da me niste prosila zanjo, a tudi jc nisem dala vam, temveč sama sebi. Zriznavam to, toda..^ Tu se je zopet obotavljala, potem pa je rekla proseče in obenem rapovedttioče: «Ako koga zapelje strast, Sabina« ako kdo napravi en prestopek, se to vendar še ne pravi, da je izgubil čut časti. Moj sin mi je ravnokar povedal, kaj ste rekla o ženitvi mladega Sarlieve-a. Vaše besede pričajo, da imate ta čut časti... Ne bom vam govorila več o sebi in ni mi krivo, ako mislite, da mi ničesar ne dolgujete. Prosim vas samo, da pogledate na dno svojega bitja in da mi odgovorite na to-le vprašanje; ali ima žena, katera je dala svojemu motu otroka, ki ni njegov, aasram piemn kak * . ali ne?...z — «Seveda,» je odgovorila Sabina, «in jaz sem pripravljena reči Ivanu-Mariji, da moja 'Julka m njegova hči, in potem iti z njo proč.» — «Tega ne boste storila!... je kriknila mati z rotečim glasom. — »Torej me ne naganjate,» je odvrnila Sabina, «ne vi ne on,» In po teh besedah je^ takoj naglo odšla. Proti katastrofi. (Nadaljevanje.) Koliko časa je bilo minilo, odkar je bila njena snaha odšla iz sobe, ko je stopil vanjo njen sin, tega bi gospa Vialis nikakor ne bila mogla rečL Strašne besede potem iti z njo proč» so gučale v vsem njenem bitju kakor nekdaj glas mrtvaškega zvona pri pogrebu njenega moža. Nepremično je še vedno sedela v naslonjači Z očmi človeka, ki se na-| haja v stanju halucinacij, je zamaknjeno str-! mela v preprog o. Je bila to smirnska preproga i s skoraj enakimi slikami kakor preproga, ki je bila . razprostrta na podu pisalne sobe v ; ulici Saint-Domini.ue. Ta sličnost je imela t svojo popolno razlago v istem izvoru obeh preprog, toda nesrečna mati je preživljala tedaj hipe, v katerih zadebivajo še tako enostavni slučaji pomen opomina. Ali bo zapuščeni mož jmef dovolj moči, da prenese uda rec, ako Sabina svojo grožnjo izvrši, ak« odkrije svojemu možu resnico o roistvu otroka, ako zapusti hišo? Nekaka blazna slutnja jc šinila skozi njeno glavo in mati ga je že videla, kako leži stegnjen pred njo, s prestre Ijenim čelom, kako si je vzel sam življenj kakor nekoč njegov oče... Skoraj prepedla 3« je zatorej, ko je namesto tega videla, da stoji poleg nje po koncu, ko je slišala njegov glas. — «Videl sem Sabino odhajat; z doina in sluga mi je povedal, da si še tu. Spoznal sem takoj, da si hotela govoriti z njo in zato sem se bal.» — «Česa si se bal, otrok moj?» jc odgovorila ona, ki je bila zopet prišla toliko k sebi, da &e je lahko nasmejala. — »Vajinega pogovora vendar. Ko jc šla ravno prej skozi veliko dvorano, sem slišal .njene korake. Tedaj sem odprl svojo sobo, a ona se ni niti zmenila. Ni me videla. Tem bolje, zakaj zdela se je zelo razdražena. In toliko sem te prosil, da bodi z njo obzirna 1» — «Govorili sva le par besed- Ona je imela silo. ker mora iti po svojih opravkih.* XV. V Trst«, dne 11 mva 1924. Ta. poskoči do mlade hoje in odbrusi in od-r%zc z'ato rogovje, nasajeno nui vencih od bleščečih demantov, in to nebeško trofejo izroči, sv. Hubert meni v spomin. Imel sera kaf nesli, ker je rogovje tehtalo dobrih 25 kg fistega /lata. Ginjen in hvaležen mu zakličem lovski pozdrav, pa se s sv. Fiorijanom napotila daije po rajskem vrla. V ozadju zagledam visoko, megleno sivo goro, še vešjo in pri-i:.cno kot je Krn po onih žalostnih dogodkih... Zazeblo n.e je pri src«, ker je bil ogromni stožec ves podoben »liki v omenjeni Fratic-. i; ievi izdaji Danteja na str. 213. Občutil sem vse gorje in trpljenje svojega dolgega živl>enia. V strahu pogledam v prijazne oči sv. Florijaaa. Ta jc uganil moje nemo vprajo nje in mi odgovoril: Tam so viceU — «Pa tako blizu tveje nebeške doline? » vprašam z bridkostjo v srca. =To je zelo potrebno, sicer ieh rodoljubov še v nebesih ne bi mogel kro-: iti. — Kot na zemlji, taki hočete biti še v nebesih 1 Prepir, strankarstvo, nevošcljivost in druge podobne pregrehe hočete netiti še po smrti... Alco kdo še v raju noče verjeti, da je predpogoj in glavni cilj srečnega življenja t^r božji, kot vas Se danes uči sam Bog po Svojem Sinu, pa hajd za 3—4 dni v vice in siccr v oddelek z napisom Ira ali pa Inridia, ki je ra eno nadstropje nižje in kjer je za dobrih 1000° C šc bolj vroče... Zato smejo \ s: ii rodoljubi samo na največje praznike •lledati vso glorijo nebeško, ki se takrat tudi m?-Um nebesom odpre». Greva dalje in moje oči se neprenehoma ozirajo n., tako da stejijo poštne pošiljatve do drugega dne v uradu v Vrem. Biitofu. V slučaju kake nujne zadeve nastajajo velike sitnosti poiebno za županstva. V takih slučajih ne morejo odgovarjati isti dan, ker dobijo po-žto 5e le drugi dan. Hašo pošto prevzame v Trstu korijera pro-Trst — Reka ob 7. uri zjutraj ter jo pusti v Bazo vi oL Tam leži do 4. pop. ter čaka, da jo prevzame naša korijera. Torej ležifo naše poštne reči skoraj ves dan v Bazovici. Čemu to? Prosimo slavno pošl&o ravnateljstvo v Trstu, da uredi to vprašanje čim prej na način, da bodo zavarovane koristi občinstva in da bo pošta res služila pospeševani« prometa in m nasprotno. Ljudje se jako pritožujejo in zato je nujno potrebno, da se te nedostatke nemudoma odpravi in nam zopet vzpostavi red kakor je bil Več prizadetih. kaže plodovitega češkega pripovednika spet z druge strani. Delo je popolno tople, bujne romantike, ki nas popelje ▼ deželo Daljnega vzhoda, v njene ljubavne zgodbe in spletke. Dejanje se razpleta zelo pestro in živo pred bralčevimi očmi. Posamezni prizori so risani silno živo in s tako podrobno natančnostjo, da bralec skoro pozabi, da Sivi le v iluziji. Knjigo bo gotovo vzljubil zlasti ženski svet. Oprema je lična, cena pa zmerna. Gospodarstvo. Slovensko kmetijsko društvo ▼ Gorici se je začelo dobro razvijati. Zadnji redni občni zbor, ki se je vršil dne 28. februarja L L, je pokazal, da vlada za društvo zanimanje po deželi. Udeležba jc bila, ako upoštevamo sedanje čudne in težke razmere, zadovoljiva. Manjkal je sicer marsikdo, ki smo ga bili vajeni videti na vseh občnih zborih in sploh pri stro-kovno-kmetijskih sestankih, a to naj dni-štva nič ne moti. Po poročilih predsednika društvenih voditeljev, ki sa bila vzeta * zadoščenjem na znanje, so navzočni dru-štveniki stavili razna vprašanja in dali nove pobude za nadaljnje delo. Posebno davčne zadeve so vzbudile živahna razgo-varjanja, iz katerih je izzvenel klic po tozadevnih predavanjih med ljudstvom po deželi. Prvi uspeh predlogov na občnem zboru je ta., da si je društvo priskrbelo živino-zdra vnika-strokovnjaka, ki bo našim ljudem brezplačno na razpolaga vsak četrtek od 10. do 11. ure v društvenem uradu —-v uredništvu Gospodarskega vestnika — kjer bo dajal nasvete v vseh zadevah, ki se nanašajo na živinorejo in zdravljenje bolne živine. Dalje je društvo napolnilo svojo zalogo z najraznovrstnejšim kmetijskim orodjem in s kmetijskimi potrebščinami sploh. Opozarjamo prav posebno na prvovrstni čilski soliter in na razna semena. Društvo je tudi član konsorcija, ki izdaja ^Gospodarski vestnik*, to prevažno gospodarsko strokovno glasilo za naše ljudstvo. List ima za sedanje razmere precej naročnikov, a moral bi jih imeti še več. Dolžnosi vjgk ki jim je napredek našega ljudstva na srcu, je, da list podpirajo, širijo in mu nabirajo novih naročnikov. Saj je Est po vsebini, obliki in opremi takšen, da- lahko vsakdo žrtvuje 10 lir naročnine zanj. Da bo moglo društvo tudi v bodoče razvijati krepko delo in uspešno vršiti svojo nalogo, rabi v prvi vrsti podpore pri naših kmetskih gospodarjih in posestnikih. Vsak izmed njih bi moral postati Član društva in vsak nas človek bi si moral nabavljati le potom društva ali pri njem vse orodje, stroje, gnojila in potrebščine.,Na ta način bi bil preskrbljen s prvovrstnim blagom, obenem pa bi podprl domačo lastno organizacijo, ki jo čaka še obilo koristnega posla, ako bo za to v javnosti dovolj pravega razumevanja. _ Borsfii porotna* Vala ta aa tržaškem trg«. ografce krone........... avstrijske krone . ........3.S330 češkoslovaške krone........68 <»• d. nar jI ............. leji ............... marke.....*........—— dolarji..............23 8£> francoski franki........ . . . 0 Švicarji franki..........409.— angleški ftuiti papirnati ...... TečajL- Ad.iBtic« ................ Cosuišch •••»**»' •••♦*•••' Dslniails • • • ...... Ger*Hmtch Libcra Triestlna..... Lioyd • I testno Msrtinoflich • Oceania ••«.•» • > » • Trfpcovich Ampelea • * • • - « * -Cement Dalniatia «. r . « | Cement Spaiato »■<••• • • • • • • • • • • • • • • • • 0.034O 69 !0 ->9 65 12.76 24. 5 415.-Ii2.t>& - 350 • 5T4 • 3 « • • 2200 . 810 • 134 • Iti • 5!6 • • 42& • i*70 tCm^evnoiS In umel^^sf Janko Sožaec: Živijentjc. Pesmi. Splošna knjižnica št. 16. V Ljubljani 1924. Natisnila in založila Zvezna litk&rna iu knjigarna. Str. i 12. Cena broš. Din. 15, ver.. Din. 20. /..' odjemalcev in bralcev. Juifi 7.,:.er jo ">ed nami že znan po romanu Jaa M?.ri''a Ploii%arT ki je v sloven- ščino. tval.or ta. * bo S lov ene .-;n dobrodošel Judi rosna "Goaipači in K. ki nam sn eno Tesla napoveduj® prenašanje električne energije skozi zemljo. Nikola Tesla, slavni srbski fizik, ki živi od leta 18S2. v Ameriki in je hH sotrudnik Edisonov in ki je iznašel po sebi imenovani električni vitel, ie izjavil newyorškerau dopisniku «Daiiy Newba», da je izumil način za prenašanje električne energije skozi zemljo, namesto okoli zemlje potom kablov ali Hertzovih valov. Pripomnil je, da se pri prenašanju po njegovem sistemu razgutbi na 12.000 milj 0'25% električne energije, medtem ko iznaša. po sedanjem sistemu, kjer se poleg tega mere govoriti le o omejenih daljavah, ta zguba 20 od sto, kar pomeni, da je 80krat tako velika, kakor v prvem primeru. Tesla je prišel do teh zaključkov na podlagi hipoteze, da ovija zemljo v gotovi višini plast razredčenega zraka, izvrstnega prevodnika elektrike, ko se mu je posrečilo ugotoviti, da se zemlja obnaša napram električnemu toku, kakor da bi bila enostavno izolirana v prostoru in da ne bi imela okoli sebe atmosfere — dobre pre-vodnice. Tesla je na ta način ugotovil, da prodirajo močnejši in hitrejši električni tresaji od onih za prenašanje človeške besede dosti lažje skozi zemljo, kakor pa po kablih ali. kateremu si bodi drugemu umetnemu prevodniku. Pri tem pa je pov-daril, da more le primerno prijemalo zbrati energijo, ter navedel- sledeči primer: ? Predstavljaj te si, da je zemlja veHkmska posoda, v katero se steka po cevi voda; pritisk bo z vseh strani, ampak do izkori-ščevanja energije ne bo prišlo, dokler se ne odpre reci/no kanal, ki naj spravi v tek gonilno napravo.» Ob prililcl pOMta vrlega Idrnčana 90 nabrali postojnski fantje L 75.— za * Šolsko društvo«. Srčna hvala vsemi O priliki prve civilne poroke v VeL Repnu se je med obč. svetom nabralo Lit 30 za «Š. društvo. & Častiti gospod Josip Knavs iz Drage daruje L 10.— »Šolskemu 4ruStvu» L 10.— •Dijaški Matici* in L 10.— za refekcijo pri Sv. Jakobu. Denar hram «$. D.» Pri svatbi Frančiške Pavletič in Leopolda Lutman v Standrežu je nabrala gdčna Rafaela Vizintin 102 L in sicer 34 L za «Šolsko društvo », 34 L aa AlojzijeviSče ia 34 L za Slovensko sirotišče. Tvrdka Narobe — Kravos daruje L 5.— «Šolskemu društvu*. Srčna hvala vsem! ZAHVALA Podpisana se čutim dolžoo zahvaliti se tem potom vsem onim, ki so ml pomočil ob priliki prezgodnje, naf?te smrti mojega nepozabnega, nad vse ljubljenega s >proga JOSIPA RAUTER Posebno se za h aljujem avtomobilnemu podjetju .Sap* za hitro pomoč, vsem darovateljem krasnih vencev, preč. g. župniku, domačim pevcem za ganljive žaiostinke in vsej prcobili množici, ki je spremljala pokojnika k ♦ečnemu počitku, nada je vsem njegovim tovarišem in prijateljem, ki so tako požrtvovalno bodisi z besedo ali dejanjem pomagali meni in mojima dvema otrokoma. Oog poplačaj vse storero j SV LUCIJA. 10. marca 1924. (202) LUJ1SA RaUTESS. POSESTVO v Halozah se proda. Meri 45 oralov. Obsega vse kulture, nad 8 oralov vinograda. Dovolj stanovanja z» dve večji rodbini. Dovolj gospodarskega poslopja, za govedo in svinje. Pojasnila daje: Posojilnica, Narodni dom Ptuj. 274 SLUŽKINJA, močna, zmožna vseh del za gostilno, se išče. Barko vije, Via Ceretto 42. 311 SOBICA« snažna, dobro opremljena se odda poštenemu mladeniču. Naslov pri upravni-štvu. " 312 TRGOVSKI POMOČNIK, mešane stroke, išče službe v mestu ali na deželi. Naslov pri upravništvu. 313 POSESTVO, 4 kilometre oddaljeno od postaje Prestranek, ob deželni cesti,-13 oralov gozda, oddaljenega 10 minut od vasi. 27 oralov njiv in travnikov, vse v bližini va^i, hiša z gospodarskim poslopjem, svinjaki, vse v dobrem stanju in dva i*rta na prodaj. Pojasnila daje: Jakob Kriatan, Orehek p. Prestranek PEKOVSKI POMOČNIK, mlad, vešč, išče službe v mestu ali na deželi. Nastop takoj. Antoni* Emest. Brest o vica št. 34 p. Monfal- 304 cone. TRTE cepljene, prvovrstne L 80, II. vrste L 40, bilfe L 20 sto komadov. Pri večjih naročbah popust. Trtnica Forčič Ivan, Preserje p. Komen. PRETIRANE pla?ujesn za v kun, sl@tis9 lisic, dihurjev« viefar, las&&c@v9 ma£k, veveric, Krtov« dtojš^ in dos»a?3h zajcev« Pred&o uroflflte kože, vprešajig mz za cm D. WIND$PACH Trst, Via C^ara eatilstš sft. 10 fiL naeisSr*« vr&la Sprejemajo se pošiljatve po poŠti. po cenah brez konkurence Obiščite veliko skladišče Via Udme štev^ Fs5i!j3i?2 na Mili i jami® ioMi. HiSa soSr resfmsiio na prometnem kraju v Ptuju (Slovenija) se proda radi družinskih razmer. Ponudbe na Marijo Vouk, Ptuj, Aškerčeva Ul. 9. 190 družb« z o m. j. Trsi - Via Artisti 3 - Trst Kupuje 2lato, srebro, platin v vsaki obliki in srebrn denar. — Prodaja dragocene kovine izdelane in v kosih in kemične sestavine. — Glajenje, ploščenje in nit-kanje. — Kemična delavnica za vsakovrstno preizkušanje. (29 32 gspwwm Iz prisSie&sa MHfl" Tfji, m Coroceo 9. regislrovpnj zadruga z omejeni n poro':;.. : uradiije v svoji lastni hiši iJica Torrebiassca Štev. 19, I. n. Sprejema nsrodne hranilne vlof^s na knjižice, vloge na telroči i^ična in vl:>q:e za čekovni promet, ter jia obfe*tu]e 0 - m? (fi*^ w » i večje in stalne vloge po dogovoru. Daje posojila tta vknjižbe, menjice, ^ siave in osebne kredite. — O&restna | mera po dogovoru. UrnUoe m za strank* ol 9 cfci 13. j Ob nedeljah • in praznikifi js urad iiirt Št. telef. 25-S7. s | BS5BEK0E9SSSS 314! — KOLO, posteljo in več kosov hianih potrebščin prodam radi odhoda. Zlobec, Opčine. 315 BABICA« diplomirana sprejema noseče. Go- j vori slovensko. Ljubezniva oskrba. Na željo zdravniška pomoč. Cene nizke. C orao Gari-baldi 23/1 298 KROMPIR za seme clda» tolminski, dva ali več vagonov, kupi Karlo Šdikovžč, Herpelje-Kozina 299 KROMPIR, semenski, seme za deteljo in drugo razpolagam v vsaki množini. Vinarski in gospodarski dom, Via Gelst 3. 301 BABICA« avtorizirana, sprejema no*eče. Nizke cene. Zdravnik na razpolago. Govori slo-veasko. Slavec, Via Giulia 29, 3G6 PRODAJALNA jestvin, zelenjave in sadja se,^ proda. Viale XX settembre 75, I desno, Pa- i 1 pili, od 12 do 15 310 ^ ZLAT, srebrn in papirnat denar se kupuje in prodaja po zmernih cenah. Menjahuca via Giacinto Gallina 2, (nasproti hotela Mon-cenisio). Telefon 31-27. Govori se slovensko. 13 KTiOME, ^-ebro, zlato i« platin kstpttjen, ^zBBIi is33£s£3 8ffi0«53siffiasa23 Plačam več kot drugi. Zlatarna Povh Al- | g bert, Trst, via Mazzini 4*. ?5 i H KRONE po 1.90, goldinarje 5.08. 5 kronske « komade 9.90 plačuje Via Pondares 6/1, g desno. 20 1 Ncunencvana daruje za šolsko društvo L 50. Korošoc Vladko iz St. Petra na Krasu daruje o priliki otroške ifjre Lit 14.— za c Šolsko drjštv o.* STAVBENO F&3J&TJ& H NfliTELAHC S DH BsrbsvUe pri Trsta it 62 - TeL 17-53 mm [i tita n Ali v Id li izvršuje vsake vrste stavb, male in velike, i a šole, cerkve, občinska poslopja, ceste, vo- • M dovode, mostove, betonska in žeiezobeton- j U ska kakor tudi pomotska dela. - Preurejuje § stara poslopja ter izdeluje projekte in pro- fa račune po najnižjih cenah. (201) ^eesi aisrmg tfSssraBSBa^assEsaa aasE^ssiaisessss-as li "m selMi Mm i B □ □ □ a a o a a □ □ □ a a □ G □ □ □ □ a o^ u d a □ □ i ----□ i a Usto^dvljeiia Bsfta DelnfSfca gkvn-ta LK. I^O-OO©'- ^ef^osr^ vpSs^n^. Gtevaii sstieZ: Trs«, ma S. Nicold 9 i«f»a pa3££3}, ii&iti s ABS^ii, Olajiuji Jugoslavijo in g vsiie Dale subvencOe na blm o I I la[ j □ I [ O t fot ;o *'n □ etvsrla akrttfiK«« a« ««kap blagi. — Inkasl «f«ktoy in patos vj« laforasadje, — Ku^a ia pr^^aja «SivtwIe In tfraga valute. Is^stvecta pleaa la drug« ^o^ijih. S^ralaaa vlas« v Urah eta knjillca tn Hb o^fisfiuj« po 4*/, lalna notio, a vlo^s na 4-isati vd M 4V/I, | vasaaa vlaga profit edpavacB obresU-ja najdalja pe Sprtjama vlog« v Dinarjih ter fah dMrest^e nsj&dlja m. Uvrste nakazila v Urah la dln^JIh za Jagas^lj? t a □ ( □ j a □ a t ni 3? i ---i □ aaaaaooaaaaaaaaaaaa oaoaa aaaa a □ □ □ rj □uanciaDDan-jnn