OređniStuo (n upravništuo: Maribor, Koroške ulice 5. „STRAŽA“ izhaja v ponđeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti wii dan od 11.—12. ure dopold. Telefon št. 113. Naročnina listu: Celo leto 12 h Pol leta 6 K Četrt leta 3 K Mesečno 1 K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. lnserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne petitvrste; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. iSt. 28 Maribor, dne 9. marca 1910. Letnik II. Zveza z mažaroni. Vsa poštena javnost se je začudila, ko je sedanja hrvaška koalicija, ki se je porodila na razvalinah Khuen-Hedervaryjevega režima, naenkrat padla pred njim kot ogrskim ministrskim predsednikom na kolena in sprejela mirno in voljno za hrvaškega bana Hedervaryjevo oprodo pl. Tomašiča. Tudi v hrvaških političnih krogih je ginilo zaupanje v koalicijo, ter naredijo prostor različnim sumničenjem. Vsakdo se je moral vprašati: Ali se je spremenil Hedervary, ali pa je spremenila koalicija svoje prepričanje? Večina si je odgovarjala na to vprašanje, da je koalicija omadeževala, zopet svojo čisto hrvaško zastavo. Pravimo zopet, kajti marsikomu je bila zveza koalicije s Košuthom na podlagi reške resolucije nerazumljiva. Se bolj nerazumljiva pa mora biti vsakemu, ki ima smisel za poštenost v politiki, kooperacija z možem, ki je tepel hrvaški narod z bičem ter ga gospodarsko in kulturelno tlačil kot pravi tiran. Avstrijski Hrvati, to vemo iz zanesljivih virov, so pristali na reško resolucijo le neradi in pod pritiskom politične sorodnosti s koalicijskimi strankami. A tudi vsi politično sorodni hrvaški voditelji reške resolucije niso hoteli podpisati. S Košuthom in Jih sthom niso hoteli imeti nobene skupnosti. Tembolj smo osupnili, ko smo te dni čitali v dunajskih listih, da se je Zveza južnih Slavena avstrijskega parlamenta s sklepom dne 5. marca 1.1. v neki četudi gospodarski zadevi obrnila na sedaj ma,ža-ronskemu banu Tomašiču in ministrskemu predsedniku Hedervaryju služečo hrvaško koalicijo za posredovanje. S tem olicielnim stikom je priznala,, da odo-bruje najnovejši preobrat v hrvaški politiki in da je voljna ž njimi koopirati. Zadovoljna je s Tomašičem, zadovoljna s Khuen-Hedervaryjem, zadovoljna tudi z abdikacijo hrvaške koalicije v korist mažaronskega sistema na Hrvaškem. V Zvezi južnih Slavena se nahajajo tudi odločni pravaši kakor Prodan in dr. Dulibič. Pri Markanovem Studencu. Nad Cergičem me je dotekla zora. Jutro je bilo tiho, kakor da je vse izumrlo. Nad vasjo molči planina. Noben list se ne gane, ne za-šušti. V dolini pod planino se komaj opažajo ovčje staje v jutranjem somraku. Daleč doli po poljih se rumeni cesta kakor dolg, ozek, nepobeljen kos platna, zavije strmo pod Kadino vodo, pod sladko Kadino Vodo, Vse objemlje vlaga, pomešana z lahkim, osveženim vonjem. Vse molči, tiho, pobožno, nič se ne gane: i črne, žalostne jelke; i osamljena vrsta črešenj nad Cergičem molči; i one gozdne hruške pri Markanovem Studencu stojijo mirno; i oni spomeniki — znamenja poginilih — pod njimi. Vse gleda nekam svečano proti jasnečemu se nebu, zvezda za zvezdo izgineva. Zdelo se mi je, da vasi moje in planine moje nečesa s težkim hrepenenjem čakajo in da je vse obrnilo lice proti bisernemu vzhodu. Da, da, planine moje, vasi moje, ve po nečem hrepenite, koprnite. Šel sem vedno višje in višje. Pod menoj na desni strani, med dvema obronkoma, žubori potok. Hipoma se začuje slab, zamolkel vsklik — in se izgubi. Umre v nemi tišini, spojivši se s žalobnim po-točkovim šumom, ki je, morda, tugoval za izumrlim življenjem,, ali pa je v svojih, mnogemu srcu neum-ljivih zvokih pel pesem večnega hrepenenja. Na nebu ni niti ene zvezde. Na zahodnem obzorju so se vzdignili belkasti oblaki, nakopičeni kot ogromni kupi snega vrh planinskih goličav. Sicer pa Ali sta tudi ta dva pravaša glasovala za ofici-elen stik z mažaronskimi hlapci? Ali odobrujetasklep Zveze južnih Slavena? Ali moreta sploh kot pravaša še na,dalje ostati v taki politični organizaciji? Na ta vprašanja bi radi imeli odgovora. Potrebujemo ga, ker hočemo vedeti, kateri hrvaški stranki še naj nadalje zaupamo. Osvobojenje kmeta v Bosni Uradna „Wiener Zeitung“ od 6. t. m. prinaša lastnoročno cesarjevo pismo, naslovljeno na skupnega finančnega ministra, ki se bavi z zemljiško odvezo v Bosni. Med drugim se glasi v pismu: „Popolnoma odobrujem Vaše prizadevanje,; da bi se olajšala prostovoljna odveza kmetov. Ker je zadeva zelo važna in hočem posestnikom in kmetom pokazati svojo očetovsko naklonjenost, je moja želja, naj se izpelje v bodoče zemljiška odveza potom izključno za to določenih vladnih organov in s pomočjo deželnih sredstev. Va,ša naloga je, izdelati v tem smislu tozadevni postavni načrt in ga predložiti bodočemu bosansko-her-cegovskemu saboru.“ S tem cesarjevim pismom je rešeno pereče vprašanje, ki je tvorilo pred letom dni središče vsega parlamentarnega dela. Mnogim je gotovo še dobro v spominu dr. Šušteršičev nujni predlog, ki je zahteval, naj vlade, stori vse potrebne korake, da še v zadnji uri prepreči privilegije bosanske agrarne banke. Bili so se vroči boji v naši državni zbornici. Temeljito in prepričevalno sta ponovno očrtala dr. Šušteršič in dr. Krek nakane ogrskih Židov in ogrske vlade, po katerih bi prišel revni bosanski kmet iz ene sužnosti v drugo, še neznosnejšo. Globok je bil vtis odločnega nastopa naših poslancev. Akoravno se je vlada rešila s svojimi lastnimi petimi glasovi popolnega poraza in je bila navidezna zmagovalka, je bila vendar moralna zmaga; na strani i poslancev Vseslovenske Ljudske Stranke, ki so se tako možato in krepko poje ves nebesni obok veder, miren in nekam nenavadno tužen. Crez pot, par korakov od mene, skoči zajec. — Snamem raz ramo dvocevko. Sprožim puško in silen strel se razlije po megličasti planinski dolini. Od staj semkaj zalajajo psi in po vasi zapojejo petelini. Zora zasvita. Umira noč. Pretrese me nemir, trepet. Pokesal sem se, da sem sprožil puško. Iztrgal sem iz sna toliko življenj, iz onega sladkega, medenega sna, ko se nemirna in ognjevita planinska srca v nezavestnem snivanju od-počivajo, objemajo in poljubljajo! Dospem do Markanovega Studenca. Iz izvotljene skale vre srebrn, dokaj močan studenec, pohiti po izdolbenem lesenem žlebu in, padaje na zemljo, se razbija v okroglaste, svetle kaplje. Leden zrak puhne v mene in z vso močjo se me poloti lahka, drhtava nejevolja. Umijem se in sedem na ono klop poleg spominskega znamenja. Vas se budi. — Hajdi, oko moje, izženi čredico na pašo! — 'Ljudje, kaj pravite, kje je našega Bjelana noč prestregla? — Jaz mislim, da je še za dneva dospel do gospodarice Mileve doli pod Kadino Vodo. Cuj, Buran! — zove nekdo. — Povej Luju, da gre takoj v Cergiče, ker je rekel desetar*, da bo danes cenil Zlorekovo žito na Razkršču. Povej ljudem, da je ta novi desetar zloben. Reci: „Pazite se, ljudje ! Pod tem cesarjem je za vsako reč šola, samo za desetarja je ni. Niti ni v očesu kantara**, povej jim, niti ni pod tem cesarjem šole za desetarja.“ — bro jutro! — začujem za seboj droben, zamolkel glas. Obrnem se. Ob studencu stoji mlad človek — * pobiral desetine. ** mernik, mera. tegnili za pravice na,ših bratov v Bosni in v Hercegovini. — Sedaj zorevajo sadovi naše zmage. Lepi naklepi ogrskih židovskih kapitalistov, ki so hoteli na re,čun bosanskega kmeta napolniti svoje nenasitne malhe, so padli v vodo, akoravno jim je kumoval skupni finančni minister baron Burian. S cesarjevim pismom so razveljavljeni privilegiji zloglasne Lanszyjeve agrarne banke, ker je vse posredovanje pri odkupovanju zemljišč izročeno izključno vladnim organom. Ugodno je tudi, ker cesar imperativno zahteva, da se odveza izpelje pod^državno garancijo in s pomočjo deželnih sredstev. Ako prištejemo k temu še dejstvo, da naroča vladar baronu Burianu,, naj izdela zakonski načrt, po katerem se bo ta odveza vršila fakultativno, da se kmetom omogoči odplačevanje v letnih obrokih, potem se moramo odkrito veseliti Izida tega težkega parlamentarnega boja. S ponosom nas navdaja, ker so ravno poslanci Vseslovenske Ljudske Stranke pri tem vprašanju si-jajho manifestirali za praktično jugoslovansko vzajemnost in so z vstrajnim delom dokazali, da spada, v delokrog njihove dajekopotezne politike vsaka jugoslovanska zadeva. Vesele nas ti konečni vspehi pa še posebno, ker je omogočeno, da postane bosanski kmet, „na svoji zemlji svoj gospod.“ Novi bosanski sabor bo čakala kot prva in najvažnejša, točka rešitev vprašanja glede zemljiške odveze kmetov. Z vso opravičenostjo pričakujemo, da se bo lotil te zgodovinske zadeve, s ka,-tero bo položil temeljni kamen; ' vsemu, nadajjnemu razvoju in dokumentiral svojo politično zrelost in razsodnost, z vso vestnostjo in resnostjo. Ravno tako pa smemo tudi po vsej pravici zahtevati, da se bosanska vlada otrese vseh birokraš-kih malenkosti in sitnob, ter se oprime odveze kmetov z razumevanjem časovnih potreb in teženj. V n e,s vstaja nada, da bomo v nekolikih letih pozdravljali našega brata, bosanskega kmeta, samostojnega, osvobojenega. petnajstih, Šestnajstih let. Plave oči so mu tužne, obraz od skrbi po malem naguban. Šopi las, ki so moleli izpod feziča, so mu rumeni kakor vosek. Ko se umije, sede na klop poleg mene. — Kakšni so ti grobovi, prijatelj mladi? — Spomeniki poginilih. — In kedaj so ti ljudje poginili, če veš? — Se za turške sodnije, pravijo;,'ko so Turki sodili. On povesi glavo in po kratkem molku ’ se odzove: — Bog sveti vedi!, nekam težko vzdigne glavo, vzdahne in mahne z roko. — Pa zakaj si mi, dečko, tako tužen in zamišljen ? — Jaz da sem tužen? Zakaj bi bil tužen? Ne rečem, da nisem zamišljen, v hudih skrbeh, kajti, da ti veš, kaj se mi vse razbija v glavi! — No, kaj se bo tebi razbijalo v glavi! Ti si otrok, bolan! — E, prijatelj moj, ti ne poznaš tega. Na moje rame je padla vsa hiša. Ako ne semeljem, nesemelje-no je; ako ne kupim, ni kupljeno; ako ne naredim težkih poslov, ni narejeno. Vse jaz, pa jaz! — Kako to? — E, lahko, duša draga! Odšel mi je brat k vojakom, oče je umrl nekaj tednov po tem, ostali smo jaz, dve sestrici in hroma, bolna nam mati. Na meni sloni hiša in gospodarstvo. Dajem mere,.f desetino, tretjino. Karkoli je, dajem, in karkoli pride od sodnije, na mene se piše. Ali je, prijatelj dragi, Gradec tam proti zapadu? — Da. Obrnil se je proti zapadu in dolgo časa gledal preko planin, potem globoko vzdahne in pripoveduje: — V Gradcu mi je brat. Nedavno sem prodal prašička, pa sem mu poslal nekaj novčičev. Piše, da je obolel — reče dečko bolj za-se, pa nadaljuje: — Regulacija Drave. Iz Dunaja se nam danes dne 9. t. m. brzojs,v-Ija: Poslanec dr. Korošec je interveniral v poljedelskem ministrstvu, da se nadaljuje regulacija Drave. Sleparstvo š t a j e r č i j a n c e v. Stvar je razjasnjena in sicer v obsodbo deželnega odbora in v opravičenje slovenske obstrukcije! Natanko smo se informirali ter izvedeli: Regulacijo Drave vodi centralna, vlada, ki plačuje < 70% vseh stroškov. Ker pa deželni odbor ni hotel izpolniti leta 1909, torej lansko leto, ko še ni bilo nobene obstrukcije, stavljenih pogojev in ni izplačal od deželnega zbora dovoljene svote 75.000 K, za to je poljedelsko ministrstvo z dne 1. svečana, torej z istim dnem, ko se je v Gradcu sklenila obstrukcija, a še na Dunaju nihče ni vedel za njo, ustavilo regulacijska dela. Deželnemu odboru samemu je postalo vroče vpričo teh dejstev in kakor slišimo, se trudi popraviti svojo malomarnost, ki ga postavlja pri Slovencih v čudno luč in opravičuje slovensko obstrukcijo. Se nekoliko pojasnila. Zajedno s poročilom iz Dunaja smo prejeli tudi pojasnilo, katero je dobil deželni poslanec^ dr. K. Verstovšek na njegovo odločno zahtevo pri deželnemu odborniku dr. Linku. Ta poroča jako previdno, toda, pozna se izmed vrstic krivca; ustavljanje dela ob, Dravi je le toliko v zvezi z obstrukcijo, ker ni upati, da se bode v bodočnosti (lahko sklenila v deželnem zboru postava radi posojila velike svote, katero rabi dežela. Po zagotovilu dr. Linkovem se vrše pogajanja, da se uravnava Drave^ nadaljuje do leta 1915 v manjši meri in da se izdatki za to dobo plačujejo od obeli strani provizoričnim potom. Ker dežela nima nobenega denarja, je deželni odbor zahteval, da država plača za deželo obroke za leto 1909 in 1910. Dr. Link zagotavlja poslancu dr. VerSjtovšeku, da ne bode prišlo do popolnega, ustavljanja regulacije. Ta Linkova izjava nam pritrjuje nehote resnico dunajskega poročila. Razvidno je, da še za leto 1909 ni plačala dežela obroka, ki je bil že dovoljen po deželnem zboru. Štajerčijanci so se pošteno opekli in razkrinkali svoje nemškutarske poslance in pa po-) stopanje deželnih odbornikov Stejlnerja in Linka samega. Ta gonja bode odprla gotovo oči Še tistim zaslepljencem, ki so verovali „Štajercu“«, in jih bode prepričala, da je zares opravičena, obstrukcija v deželnem zboru. Zavijanja ptujskih nemškutarjev. Ptujčani so radi tega tako razburjeni, da bi se Drava ne regulirala in se razpustila regulacijska komisija, ker je načelnik komisije izboren pevec v nemških društvih in ga hoče nemška družba obdržati. Ne torej ljubezen do slovenskega ljudstva, ampak egoistični nagibi 'So za nemške Ptujčane merodajni. Po zimi mi je poslal vest, da pride to poletje, pa zdaj pravijo, da bo služil še eno leto. Podaljšala se je, pravijo, vojaška služba na tri leta. Ej, Boga ti — In strese se prestrašen. Beseda mu zastane v grlu: — Ne zameri, prijatelj: I kaj ne, da si tudi ti naš človek. Mislim, da nisi Švab? — Nisem. — Videl sem takoj, da si Srb. Lepo govoriš. Pa čemu ti je to švabsko odelo? — Tak običaj je zdaj. I jaz je sovražim, iz globine svoje duše sovražim, pa, kaj češ! — Prav, prav, veš, jaz samo takole vprašam, no, odelo kakršno je — vseeno! Da je le človek dobrega srca in poštenega imena, a odelo {- vseeno! — Vprašal si me malo prej: Zakaj si, dečko, tako tužen ? Pravzaprav moram biti tužen. Kaj smo vse mi nekoč imeli in na kaj smo dospeli. Solze se zasvetijo dečku v očeh. — Pa kaj smo imeli? Imeli smo svoje cesarstvo, svoje cesarje in junake — svojo moč in svoje gospodstvo, danes pa nič! Danes smo prosjaki, tuji hlapci in — — O, kadar je moj oče zaigral, zapele so mu gosli ono pesem: „Silna vojska na Kosovo pada, silna vojska Srbskog car Lazara“, meni lasje vstajajo, solze mi same pritečejo v oči, a srce mi začne moč-neje biti! Prejel sem veliko pesmi od očeta, ali danes mi ni uo pesmi. Eto, imam kočo, domačijo in nekaj živine, pa vse se mi zdi, da nimam nič. Nekako negotovo mi je vse. Jutri naj spahiji pade kaj na um. E, prijatelj, težko nam! 'Mi smo ti sami, kakor se praT-* 1-xxnezaSulžn^eni su™ji: v hiši, a brez hiše; na zemljišču, a brez zemljišča; v domovini, a brez domovine ! Solnce se je bilo vzdignilo za dva, tri sežnje iznad razžarjenega obzorja, ko sem krenil od Marka-novega Studenca Iz hišnih dimnikov se je vijugal redek, modrikast dim, zvijal se vrh streh in se spaja.1, z modrosivkastim vzduhom, ki' se navadno po jutrih preliva v solnčni svetlobi nad smrekovim sozdom. b Vse se je prebudilo, vse je oživelo, ali na vsem leži globoka, neizmerna tuga, spojena s težko ledeno resnobo. Od nikder se ne začuje pesem, kakor prve Ini mojega detinstva. Planine moje, zakaj ste mi tako tužne! Politični pregled. Državni zbor. Seja 8. marca. Včeraj dne 8. marca se je začelo prvo čitanje o vladnih davčnih načrtih. Debata bo trajala po sedanjih dispozicijah do petka, prihodnji teden bi prišlo aa vrsto prvo čitanje o državnem posojilu, drugo čitanje o zakonu zoper pijančevanje, laška pravna fakulteta itd. ,|Pred cvetno nedeljo bi se začele velikonočne počitnice, ki bi trajale približno do 8. aprila. Kot prvi govornik v debati o finančnem načrtu je prišel do besede dr. Korošec. Začel je svoj govor v slovenskem jeziku, potem v nemškem jeziku nadaljeval in izvajal najprej nekatere misli o državnozborskem poslovniku. Potem je krenil k vladnemu načrtu o vinskem davku. Ostro je obsodil ravnanje vlade, katera na eni strani sama priznava prekerni položaj vinogradništva in mu dovoljuje brezobrestna posojila, na drugi strani pa mu z novim davkom hoče zadjati nov udarec. Splošen vinski davek bi pomenil katastrofo za velik del vinogradnikov, ker bi potisnil cene vinu tako navzdol, da bi se ne izplačalo več obdelovati vinogradov. Naši kmetje bi bili prisiljeni izsekati isvoje vinograde ter zapustiti domovino in se izseliti v druge kraje, kjer se boljše skrbi za biagobit posameznikov kot pri nas. Vlada pa bo stala potem pred dejstvom, da ne bo imela ne davka ne ljudi. (Odobravanje.) Govornik natanko opisuje slabo stanje vinogradnikov in navaja razloge. Trtna uš nam je uničila večino vinogradov. Razne bolezni silovito podra-žujejo obdelovalne stroške. Splošna draginja tlači tudi vinogradniški stan. Ta draginja se javlja tudi pri delavskih močeh. Vinska trgovina je vsled vladne krivde pri nas nerazvita, naš eksport minimalen. Vse to bi morala upoštevati vlada in odpreti nove vire za povzdigo vinogradništva. A ravna celo nasprotno in pride z zakonom, s kojim hoče ugonobiti to kmetijsko panogo. Slovenski klub se ni niti za trenutek pomišljal, kako stališče naj zavzame. Mi smo odločno proti vladnemu načrtu ter bomo proti njemu agitirali in glasovali. (Splošno odobravanje in ploskanje.) Za dr. Korošcem je govoril nemški agraree Damm, ki se je silno pritoževal radi odslovljenja ministra Schreinerja. Sub rosa je pa ta govornik vendar le razkril, da, je bil minister Schreiner pri mnogih nemških svobodomiselnih poslancih zeloj' nepriljubljen. Socialni demokrat dr. Renner, ki je prišel za tem k besedi, je povdarjal, da še ni čas za, rešitev finančnih predlog, ker ni nobene delavne večine. Govorili so še nemški svobodomiseln 1 dr. Redlich, židovski poslanec Groß, in krščanski socialec Bielohlawek, ki povdarja, da njihov klub ne bo glasoval za vinski davek. Seja je bila nato zaključena. Prihodnja seja danes dne 9, t. m.- Občinske volitve v Zagrebu. V petek dne 4. t. m. so bile z ožjo volitvijo v III. razredu končane občinske volitve. V mestnem občinskem svetu ima sedaj združeno narodno meščanstvo 26 zastopnikov,, madžaroni 17, frankovci pa 7. Koalirano meščanstvo si je po dolgih desetletjih zopet priborilo večino)' v mestnem občinskem svetu. V petek dne 4. t. m. popoldne so se vršili italijanski zbornici burni prizori. (Vzrok: Chercf la femme. Lepa vdova pl. Siemens, ki je imela m: go oboževateljev, se je sešla po velikih italijansl manevrih lanskega leta v Milanu z generalom Fecc Republikanski poslanec Chiesa je radi tega terpeliral vojnega ministra, ker je mnenja, da je Siemens avstrijska ogleduhinja. Minister je odgovoril, da se mu ne zdi vred odgovarjati na taka vprašanja. )To je vzbudilo i republikancih silno ogorčenje in predsednik ie primoran sejo prekiniti. Ker je Chiesa že v zbornici žaljivo govoril je prišlo potem še v kuloarjih do ostrih in dejansl spopadov, si je nakopal Chiesa kar celo vrsto d’ bojev. Pozvali so ga generala Prudente in Fecc poslanec Morando in vojvoda Litta; kot peti ga ie pozva.1 kar telefoničnim potom neki oboževatelj nes čonosne vdove iz Nemčije. ... 1I^r,S0 Ppgoji težki, bo imela smešna afera i posledice kavabr3ev mogoče za marsikoga neprijet Najboljši bo najbrže končala zadeva za ljubi za'ročilVf 0V°: General Peecia se je med tem že z i Zmešnjave na Grškem. ^ . si^k?.ravno -!e bila v zbornici sprejeta postan vojaška liga pri svojih akcijah premalo ozira roaa, ki naj bi revidirala, vso ustavo in je s tem oi zicionelna vojaška stranka dosegla svoj glavni c; se vendar razburjenje v državi' noče pomiriti zmešnjave se kopičijo. . xlSedai 3e zaöelo vreti med orožništvomker vojaška iga pri svojih akcijah ’ premalo ozira orožniški polk. Posledica tega je, da se vojaška liga, ta nikomur odgovorna in vse strahujoča garda pre-torijancev, akoravno je prej to obljubila, noče razpustiti. Zmešnjava nad zmešnjavo, dežela pa pred popolnim propadom. A kaj to briga gotove politične klativiteze in jonglerje. .Vossische Zeitung“ poroča iz zanesljivega vira da se je cesar Franc Jožef na zadnjem dvornem plesu izrazil nasproti grškemu poslaniku Manosu, ki je bil prišel v družbi nekaterih vojaki ligi pripadajočih častnikov na ples: „Obžalujem, da so se politični odnošaji in državni posli vsled vmešavanja neodgovorne vojaške lige poslabšali. Navzoče grške častnike je cesar popolnoma prezrl,_____________________ Dr. Lrueger. Rapidno gre navzdol. Ne bo dolgo, pa bo ugasnila, luč življenja enemu največjih mož sedanjosti — dr. Luegerju. Dne 7. marca, dopoldne je bil bolnik ves čas v apatičnem stanju, ’ katerega je prekinjevalq močno kolcanje, ki se je venomer slišalo. Opoldne je zavžil Lueger malo okrepčila, a je takoj zopet padel v nezavest. Tudi proti večeru je povžil bolnik nekaj jedila. Prijatelj bolnikov prelat Schmolk ga je obiskal in je molil ob postelji. Bolnik se mu je prisrčno zahvalil. Zdravniki so dne 7. marca zvečer izdali sledeč bulletin: „Temperatura 37.6, puls 80. Ledvice delujejo vedno manj, dihanje počasno in nejednakomerno, propadanje moči vedno večje.“ Bolnik se oglaša le na glasno klicanje. Dr. Geßmann je pripovedoval časnikarjem, : da leži bolnik, počasi in težko dihajoč, oči na pol odprte. Vidi, se, da silno mnogo trpi, ter da se bliža neizprosni konec. Ob %10. uri ponoči se je bolnik za mjalo časa prebudil in je s tihim, slabim glasom zapovedal: „Pojdite vendar spat! Saj je že čas!“ Po polnoči je bolnik mirno spal. Torek 8. marca. Zdravniki so popolnoma prepričani, da je vsaka misel na rešitev bolnika izključena. Moči županove so izčrpane. ' Odkar ga je obiskal prela.t Schmolk, se bolnik ni več prav zavedal. Položaj dr. Luegerja je tak, da je sedaj vsaka zdravnika pomoč odveč. Bolnik ne sliši nobenega klicanja več. Od dveh popoldne dr. Lueger ne odpre več oči. Nemogoče je, da bi se bolniku dalo kaj hrane. Ves popoldan se niti najmanj ni probudil iz nezavesti. Zadnja včerajšnja poročila pravijo, da je katastrofo pričakovati v najbližnjem času. Občinski svet dunajski je imel dne 8. marca kratko sejo, v ka,teri je izrazil svojo globoko sočust-vo z bolnim županom. Danes ob % na 11. uro predpoldne smo dobili z Dunaj a od „Reichspost e“ t e 1 e f o n i č n o poročilo, Id a dr. Lueger umira. ■ “ Škof Marschall je velik, intimen prijatelj di nf-ST"feIi0 dnii 6- *• m' ie prižel t ljublji nemu bolniku, đa se poslovi - škol Marschall odpi tuje v Jeruzalem. Tr, Je stopil v bolnikovo sobo, je ta vprašal schall P'/ Marsohall je odvrnil: „Škof Ma,r J ) A'at0 bol.mk: „O, moj stari prijatelj dr. Mai schall! Kaj pa je novega?“ Dr. Marschall: „Priše sem po slovo, ker se peljem v Jeruzalem.“ Dr. Lue ger: „To je daleč!“ Dr. Marschall: „Da. Na Zveli carjevem grobu bom molil za ekscelenco in pri svoj vrnitvi upam, da Vas najdem že popolnoma zdrave ga. Torej na svidenje!“ Trudno in tiho je dahnil dr Lueger .- „Mislim, da ne več!“ Pri tem je stegnil žu pan svojo shujšano desnico) staremu, dolgoletnem! oddajaU’ kl Se je nat° globoko Presupjen in potr V tem času je bil v sobi tudi opat Schmolk k K izrv očeh moiih ai°ie“g* S. K. Z. Na občnem zboru S. K. Z., ki se ši na velikonočni pondeljek dne 29. marca v Ms, I m sLm q rSimi' g(lvoril ludi voditelj Vseslove SustfršičS ke d aVm in deželni P°slanec dr. . za župane in občinske tajhike v A ™dr?nKeVe gosP°d Zupanc radi volitev v Petrom zadržan bo predaval v tečaju gospod okraini R Franc Krambergar. Gospode zaupnike naSe mSS'mJZ P,riiaAk Waiu £ “katerih ob majhna. Blagovolite delovati na to da hnrm i mogoče v yelikem Številu udeležili občinsk i •' župani tečaja. Tečaja se udeležijo lahko tV 3 * *™ teri se sicer niso prijavil? za udeležS^ iT pondeljek dne 14. t. m., točno Vabilo na odborovo sejo Matico ' L bo v petek dne 11. marca 1910 nh v Slo.venske. društveni pisarni. Dnevni red° 1 v T, zveöei mštva. 2. Potrditev zapisnikov !:,kPoro&1° Pred 22. decembra 1909, z dne 4 in i c°dfb