Poštnina plačana v gotovini. KRALJEVINA JUGOSLAVIJA SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE 30. kos. V LJUBLJANI, dne 13. aprila 1985. Letnik VI. VSEBINA: 208. Uredba o priprostejšem in hitrejšem postopku pri kazenskih , sodiščih. 209. Odločba o zahtevah za raznesilne snovi. 210. Zvaničniki finančne kontrole. 211. Izprememba namestka ob plačilu telegrafskih in telefonskih taks. 212. Uredba o ustanovitvi zdravstvenih občin na področja Dravske banovine. 213. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. Uredbe osrednje vlade. 208. Na predlog ministra pravde in na osnovi prvega odstavka § (34. finančnega zakona za 1. 1934./1935. predpisuje ministrski svet uredbo o priprostejšem in hitrejšem postopku pri kazenskih sodiščih.* Člen 1. V zakonu o sodnem kazenskem postopku se odrejajo tele izpremembe in-dopolnitve: 1. Na koncu prvega odstavka § 22. se dodaja naslednji stavek: »Državnega tožilca ni treba zaslišati, če gre samo za kazniva dejanja, ki se preganjajo na zasdbno tožbo.« 2. V § 36.je namesto besed do tisoč dinarjev postaviti: »do dva tisoč dinarjev«.’ 3. Diugi odstavek § 05. se izprominja in se glasi: .»En obdolženec sme imeti največ tri branilce, v izjemnih primerih pa z dopustitvijo sodišča največ pet.« 4. Na koncu drugega odstavka § 07. se postavlja namesto pike vejica in se dodajajo besede: »razen če je preiskovalni zapor odrejen samo zbog suma, da bo obdolženec pobegnil.« 5. V § 73. se dodaja drugi odstavek, ki se glasi: »Za prisostvovanje kakšnemu preiskovalnemu dejanju ne gre sodni priči nikakršna nagrada.« Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 0. V drugem odstavku § 11 S. * j e za besedo zapor črtati piko in se dodajejo besede: », če to predlaga državni tožilec v smislu prvega in drugega odstavka § 119.« * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. marca 1935, št. 71/XV11/188. Upoštevani so tudi popravki, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 5. aprila 1935, št. 81/XX1/220. - Zakon gl. »Uradni lisU st. 432/109 iz 1. 1929. 7. V § 122. je namesto besed »do tisoč dinarjev« postaviti: do dva tisoč dinarjev«. 8. Četrti odstavek § 129. se izpremiuja in se glasi: »Če se je odredil preiskovalni zapor na drugi osnovi in traja več ko mesec dni, mora preiskovalni sodnik vsak mesec dni preizkusiti, ali še veljajo razlogi za preiskovalni zapor, in podali o tem poročilo predsedniku sodišča.« 9. V drugem odstavku § 136. se namesto besed »in v katere postavlja: »ali v katere«. 10. V prvem odstavku § 145. je namesto besed »Če se zaplenijo ; postaviti »če se pregledujejo«. 11. V prvem odstavku § 182. je namesto besed »v denarju« postaviti: »v denarju in z zaporom«. 12. V prvem odstavku § 163. je namesto besed »do tisoč dinarjev postaviti: rdo dva tisoč dinarjev, v važnejših primerih pa tudi zapor do desetih dni«. 13. V prvem odstavku S 164. je namesto besed »v denarju do dveh tisoč dinarjev« postaviti besede: »v denarju do štiri tisoč dinarjev«. 14. Prvi stavek drugega odstavka § 181. se izpremi-nja in se glasi: : Če smatra preiskovalni sodnik za potrebno ali če to zahteva obdolženec, se pozoveta k ogledu dve sodni priči.« 15. § 183. se izprominja in se glasi: »Če je treba za izsleditev in ocenitev činjenic, ki so predmet ogleda, posebne izobrazbe in posebnega znanja, pozove preiskovalni sodnik praviloma enega izvedenca. Dva izvedenca se pozoveta samo, če je izvedenstvo težko in komplicirano.« 10 Prvi odstavek § 194. se izpreminja in se glasi: :Mrliča pregleda in raztelesi eden, po potrebi pa dva zdravnika (S 183.. prvi odstavek) po predpisih, ki so posebej izdani za to.« - 17. V § 198. se dodaja prvi odstavek, ki se glasi: -Ob telesnih poškodbah se pozoveta po potrebi eden ali dva zdravnika (§ 183., prvi odstavek), da pregledata poškodovanca.« Sedanji § 198. postane drugi odstavek in se črtajo besede: >Ob telesnih poškodbah«. IS. Za § 198. pride nov § 198. a, ki se glasi: »§ 198. a. Telesni pregled obdolženca se sme opraviti radi ugotovitve činjenic, ki so važne za postopek. Druge osebe se sinejo brez njih pristanka pregledati samo, če je treba ugotoviti, ali je na njihovem telesu določna sled ali nasledek kaznivega dejanja.. » Odvzem krvi radi pregleda in druge zdravniške intervencije, ki se opravljajo po pravilih medicinske vede radi pregleda, so dopustni tudi brez pristanka osebe, ki se naj pregleda, če se ni bati, da bi od tega nastala kakšna škoda za njeno zdravje. Pregled odredi sodnik.« 19. V prvem oddelku § 199. je namesto besed »da ga preglejta dva zdravnika« postaviti besede: »da ga preglejta eden ali po potrebi dva zdravnika«. 20. V § 203. se dodaje drugi odstavek, ki se glasi: »Če opazi preiskovalni sodnik (predsednik), da so v obtožnici zgolj oblični pogreški, priobči to takoj tožilcu, če tožilec obtožnico v 24 urah vrne, velja, da je vložena prvega dne, neglede na to, ali je bila popravljena ali ne.« Sedanji drugi odstavek postane tretji odstavek. 21. Prvi odstavek § 215. se izpreminja in se glasi: »Da je poziv za obtoženca veljaven, ga je treba od- premiti tako, da ostane obtožencu od dne, ko se mu je vročil, do razprave rok vsaj treh dni, če pa gre za zločinstvo, ki se kaznuje s kaznijo na prostosti nad pet let, vsaj osmih dni, da pripravi svojo obrambo, razen če sam izrečno pristane na skrajšavo tega roka. V pozivu je treba obtoženca opozoriti, da se bo vršila, če ne pride na razpravo, razprava po okolr.ostih tudi brez njega (§ 237. a) ali pa da se bo priprl in privedel na razpravo. Če pa to ne bi bilo mogoče o pravem času, se razprava ob njegovih stroških preloži, on pa prisilno privede in pripre.« V § 215. se dodaje peti odstavek, ki se glasi; »Predsednik okrožnega sodišča kaznuje občinske opravitelje in uslužbence v denarju do 500 dinarjev (§ 7.), če pozivov na odrejene razprave brez opravičenih razlogov ne vroče o pravem času ali če potrdila o prejemu sodišču ne vrnejo o pravem času.« 22. Tretji in četrti odstavek § 219. se izpreminjata In se glasita: »Če tožilec pred začetkom razprave odstopi od obtožbe in ni oškodovanca, ki se je pridružil kazenskemu postopku, ustavi predsednik postopek, odpove odrejeno glavno razpravo ter obvesti o tem takoj vse osebe, ki so bile pozvane na razpravo. Oškodovanca, ki se je pridružil kazenskemu postopku, obvesti predsednik, da je državni tožilec odstopil od obtožbe, in ga pouči, da more vzdržati obtožbo v moči z izjavo, ki jo mora podati okrožnemu sodišču v treh dneh po obvestitvi. Če ta rok izteče in se oškodovanec ne izjavi, ustavi predsednik postopek.: 23. V drugem odstavku § 221. je namesto besede »aahtevano« postaviti: »ugodeno« * 24. Za § 221. se dodaje nov § 221. a, ki se glasi: >§ 221. a. Sodišče vsake stopnje ustavi takoj postopek, če izve in ugotovi obdolženčevo smrt.« * Za prevod brezpredmetno, ker je prevod ta tiskovni pogrešek že upošteval. — Op. ur. 25. V prvem odstavku § 230. je namesto besed »do tisoč dinarjev« postaviti: »do dva tisoč dinarjev«. 26. Za § 237. se dodaje nov § 237. a, ki se glasi: : § 237. a. Če obtoženec ni prišel pa glavno razpravo, se sme vršiti glavna razprava tudi brez njega in izdati sodba, vendar samo, če gre za kaznivo dejanje, za katero predpisuje zakon kazen na prostosti do petih let (s stranskimi kaznimi ali brez njih), je bil obtoženec že pri sodišču zaslišan in se mu je poziv na glavno razpravo osebno vročil. V tem primeru priobči obtožencu sodbo in mu jo vroči v prepisu za to odrejeni sodnik. Če to zbog obto-ženčeve odsotnosti ni mogoče, se objavi sodba v »Službenih novinah : iu javno nabije v kraju, kjer se je zločinstvo storilo, kakor tudi v stanovališču ali poslednjem bivališču obtoženčevem in pri sodišču prve stopnje. Če se glavna razprava v obtoženčevi odsotnosti ne more opraviti aH nadaljevali, ker niso izpolnjeni pogoji iz predhodnega oddelka ali ker sodišče spozna, da brez obtoženčeve prisotnosti ni pričakovati zadostnega pojasnita stvarnega stanja, je postopati po prvem odstavku § 237. Če se privod obtoženca ne da izvršiti, se postopa po okolnostih po drugem odstavku XXIV. poglavja tega zakonika.« 27. V drugem odstavku § 238. je namesto besed »v denarju do tisoč dinarjev« postaviti: »v denarju do dva tisoč dinarjev«. 28. § 240. se izpreminja in se glasi: »Sodišče preloži razpravo na določen čas, če to ni mogoče pa brez odreditve dneva za novo razpravo. V tem primeru odredi dan za novo razpravo predsednik. Zoper rešitev sodišča o preložitvi razprave ni pravnega sredstva. Razprava, ki je bila preložena, se mora na novem zasedanju vselej iznova začeti in izvesti, če gre za kaznivo dejanje, za katero predpisuje zakon smrtno kazen ali kazen na prostosti nad pet let. Istotako se mora na novem zasedanju razprava v ostalih primerih iznova začeti in izvesti, če se sestav senata izpremeni ali če je od preložitve prešlo že več ko mesec dni. Če ne nastopi primer iz tretjega in četrtega oddelka, razloži predsednik na poznejši razpravi ustno bistvene posledke prejšnje razprave po zapisniku in drugih spisih in nadaljuje nato razpravo. Le če bi v takem primeru zahtevala ena stranka po izvajanjih predsednika, a pred nadaljevanjem razprave, naj se začne razprava iznova, odloči sodišče o tem predlogu in ga zavrne, če meri taka zahteva samo na to, da bi se postopek zavlekel.« 29. Tretji odstavek § 241. se izpreminja in se glasi: »Če pa se prekinjena razprava ne nadaljuje v štirinajstih dneh, se, je ravnati po predpisih § 240.« 30. V § 204. se dodaje poslednji stavek, ki se glasi: »Zoper odločbo, s katero se zavrača zahteva stranke, naj se prepis sodbe popravi, ni nikakršnega pravnega sredstva.« 31. V poslednjem odstavku § 305. je namesto »sto dinarjev« postaviti: »tisoč dinarjev«. 32. Drugi stavek prvega odstavka § 310. se izpremi-uja in se glasi: »Obtoženec, ki je obtožen več kaznivih dejanj, ne plača stroške za tjsta kazniva dejanja, glede katerih ni proglašen za krivega, kolikor jih je mogoče izločiti brez kakršnihkoli poizvedb.« 33. V § 311., št. 2., je za besedami »ki jib je imel obdolženec zaradi svoje obrambe ali svojega zastopanja« postaviti: »kakor tudi poprečnino iz § 314. a«. 34. § 314. se izpreminja jn se glasi: »Stroški, ki so nastali od pokrenitve do dovršitve kazenskega postopka in ki jih je stranka dolžna povrniti po predpisih §§ 310. do 313., obsezajo: 1. poprečnino (§ 314. a) kot del tistih stroškov kazenskega pravosodja, ki v naslednjih točkah niso posebej omenjeni; 2. stroške za pristojbine prič, izvedencev in tolmačev kakor tudi stroške za izvršitev ogleda, poleg stroškov pod št. 4; 3. potrebne izdatke zasebnega tožilca, nagrado in potrebne izdatke branilcev in drugih zastopnikov strank kakor tudi potrebne izdatke in nagrado zastopnikov zasebnega udeleženca, kolikor je tako zastopanje bilo naloženo (§ 55.) ali bilo za dosego namenov iz § 52. potrebno; 4. vozne in potne izdatke sodnih oseb in državnega tožilca, kolikor jim ti gredo; 5. izdatke za obdolženčev privod ih za njegovo vzdrževanje v času pripora in preiskovalnega zapora. Obtoženec, ki je obsojen na kazen, trpi tudi še stroške za izvršitev kazni, izvzemši stroške za izvršitev smrtne kazni. Kolikor predpisuje zakon o taksah tudi plačilo sodne takse, se obsodi obtoženec, ki je proglašen za krivega, aii pa se obsodijo tudi druge osebe (§§ 311. in 312.), da morajo plačati poleg stroškov tudi takso. Država izplača vnaprej vse te stroške, razen stroškov pod št. 3., in takse ter jih izterja pozneje po §§ 310. do 313. Zato mora voditi sodišče natančen račun o vseh stroških, ki mu nastanejo med kazenskim postopkom in za izvršitev kazni. Popis teh stroškov se priloži spisom.« 35. Za § 314. se doda nov § 314. a, ki se glasi: >§ 314. a. Povprečnina (§ 314, prvi odstavek, št. 1.) se kljub predpisu § 7. steka v poseben sklad za pokrivanje stroškov, ki jih mora država vnaprej izplačevati, za podpiranje siromašnih odpuščenih obsojencev in za nagrado siromašnim zaupnikom (§ 440., četrti odstavek); določi jo pa sodišče, ko izreče odločbo o stroških kazenskega postopka in izvršitve kazni (§ 281., št. 6.), z zneskom od Din 500'— do 10.000-—. Pri tem upošteva sodišče zlasti imovinsko in zdravstveno stanje obtoženčevo, dolgotrajnost in kompliciranost kazenskega postopka ter pripravo odločbe o očuvalnih odredbah. Sodišče oprosti obtoženca od dolžnosti, povrniti povprečnino, Če bj bila s to’ dolžnostjo ogrožena prehrana obtoženčeva ali če bi bil ta zadržan, da bi izpolnjeval dolžnost, vzdrževati svojo rodbino ali sorodnike, ki jih je zavezan vzdrževati. Ce je več obtožencev, določi sodišče dolžnost, povrniti povprečnino, po razmerju poedinih oseb m to tako, da obremenja vsakega poedinega obtoženca samo znesek, ki bi ga plačal, če bi bil za kaznivo dejanje sam obsojen. Ce se obtoženec s sodbo iz zgoraj omenjenih razlogov oprosti dolžnosti, povrniti povprečnino, tožilec nima pravice, vložiti zoper tako odločbo priziv.« 36. V § 315. se dodaje tretji odstavek, ki se glasi: »Priče kakor tudi tisti, ki jih privedejo, imajo pravico do brezplačne vožnje z državnimi prometnimi sredstvi za prihod in povratek od stanovališča do sedeža 6odišča.c Sedanji tretji odstavek postane četrti odstavek, četrti odstavek postane peti odstavek, peti odstavek postane šesti odstavek, šesti odstavek postane sedmi odstavek. 37. Za § 327. se dodaje nov § 327. a, ki se glasi: >§ 327. a. Zoper sodbo okrožnega kot zbornega sodišča, izrečeno v obtoženčevi odsotnosti, sme podati obtoženec poleg revizije ali priziva v roku, določenem za priglasitev teh pravnih sredstev, tudi prošnjo za postavitev v prejšnji stan, v kateri obrazloži svoj izostanek. Ce se na osnovi to prošnje, po potrebi z opravljenimi poizvedbami izkaže, da obtoženec ni mogel priti na razpravo zato, ker mu poziv na razpravo ni bil redno vročen, ali pa zbog drugih nepremagljivih zadržkov, odredi to sodišče po zaslišanju strank novo ustno razpravo ter izreče in objavi po zaslišanju strank in sprejemu dokazov novo sodbo, s katero obenem razveljavi prejšnjo sodbo. Pri izrekanju nove sodbe pa sodnik ni vezan na načelo § 327. Zoper novo sodbo je dopustno pravno sredstvo revizije ali priziva ali pa oboje. Ce obtoženec na redni poziv ne pride na novo razpravo, stopi prejšnja sodba zoper njega v veljavo. Če sodišče prošnjo za postavitev v prejšnji stan zavrne, ima obtoženec zoper to odločbo pravico pritožbe ▼ treh dneh po objavi. Pritožbo je predložiti kasacijskermi, odnosno apelacijskemu sodišču obenem z rednim pravnim sredstvom, če je to bilo priglašeno.« 38. Za § 327. a se dodaje nov § 327. b, ki se glasi: »§ 327. b. Če kasacijsko, odnosno apelacijsko sodišče v primerih, ko je zoper obtoženca bila izrečena sodba v njegovi odsotnosti, ob priliki pritožbe (§ 327. a) spozna, da je obtoženčeva prošnja za postavitev v prejšnji stan upravičena, razveljavi izpodbijano rešitev v seji, ko je zaslišalo vrhovnega, odnosno višjega državnega tožilca, in odredi novo razpravo pred prvostopnim okrožnim sodiščem, ki ni vezano na načelo § 327. Če kasacijsko, odnosno apelacijsko sodišče obtoženčevo pritožbo kot neosnovano zavrne, postopa z revizijo, odnosno s prizivom, če sta bila spojena s pritožbo, po predpisih v XX. poglavju, IV. delu, odnosno III. delu.« 39. V drugem odstavku § 339. je za besedami »ali ki je bila zoper njega obtožba zavrnjena (§ 276.)« dodati: »ali ki je kazen, izrečeno s prvostopno sodbo, dotlej v preiskovalnem zaporu že prestal«. 40. Poslednji odstavek § 342. se izpreminja in se glasi: »Če spozna kasacijsko sodišče, ko zavrne pritožbo kot neosnovatio, da se je vložila oČividno iz objesti ali radi zavlačevanja, izreče zoper pritožilca ali po okol-nostih zoper njegove zastopnike denarno kazen do dva tisoč dinarjev.« 41. V prvem odstavku § 373. se dodaje na koncu stavek, ki se glasi: »Predpisi o povprečnini (§ 314., prvi odstavek, št. 1., in § 314. a) 6e smiselno uporabljajo tudi tu, toda z utesnitvijo, da se določajo ti zneski z vsoto od 250 do 5.000 dinarjev.« Drugi odstavek § 373. se izpreminja in se glasi: »Razen primerov iz § 237. a sme sodnik brez obto-ženčeve prisotnosti opraviti glavno razpravo ter izreči in objaviti sodbo, če zahteva obtoženec, ki mu je prihod ‘ na razpravo izredno otežkočen, da je opraviti razpravo v njegovi odsotnosti, in ga sodnik oprosti dolžnosti, priti osebno. V takem primeru pa ima obtoženec samo pravico priziva, ne pa tudi pravice, podati prošnjo za postavitev v prejšnji stan.« 42. V § 388. se dodaje na koncu prvega odstavka stavek, ki se glasi: »Predpisi o povprečnini (§ 314., prvi odstavek, št. 1., in § 314. a) se uporabljajo smiselno tudi tukaj, vendar z utesnitvijo, da se določajo ti zneski z vsoto od 100 do 2.500 dinarjev.« 43. § 409. se izpreminja in se glasi: >Če se je izrekla zoper obdolženca sodba v njegovi odsotnosti, postopa apelacijsko, odnosno okrožno sodišče ob priliki pritožbe (§ 391., četrti odstavek) zoper odločbo o obloženčevi prošnji za povrnitev v prejšnji stan skladno s § 327. b) < 44. V § 446. se dodaje nov tretji odstavek, ki se glasi: Pri sodbi, omenjeni zgoraj pod št. 1., se predpisi o povprečnini (§ 314., prvi odstavek, Št. 1., in § 314.a) ne uporabljajo.« Člen 2. Minister pravde se pooblašča, da izda potrebne pravilnike iz § 215. v soglasnosti z ministrom za notranje posle, iz § 314. a v soglasnosti z ministrom za finance in iz § 315. v soglasnosti z ministrom za promet. > Člen 3. Ta uredba stopi v veljavo mesec dni po razglasitvi v »Službenih novinah«. V Beogradu, dne 20. marca 1935; št. 31.270-U-154. Minister pravde Predsednik ministrskega sveta dr. Drag. S. Kojič s. r. in minister za zunanje posle B. D. Jevtič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.) 209. Odločba o zahtevah.* Na osnovi člena 2. zakona o administraciji vojske In mornarice in po dejansko pokazani potrebi, radi oprostitve administracije o il 1 o č a ni ; V smislu členov 27. in 30. pravilnika za izvrševanje zakona o izdelovanju, uvažanju, izvažanju in prodajanju smodnika, raznesil in ostalih razpočnih zmesi, strčliva in orožja A. t. br. 3102 z dne 12. marca llteo (priloga »Službenega vojnega lista« št. 12 za 1. 1930. in Službene novine« št. 64 za 1. 1930.)** naj zanaprej vse komande, ustanove, pooblaščeni prodajalci in zasebni porabniki predlagajo ustrezne zahteve in potrebne določene listine neposredno (a ne preko tega ministrstva), in sicer: 1. Upravi smodnišnice v Kamniku za vse raznesilne snovi, ki jih izdeluje ta smodnišnica iz obratne glavnice in ki so vpisani v ustreznem objavljenem ceniku za občno prodajo; * »Službene novine kraljevine Jugoslavije^ z dne 16 marca 1935, št. 63 XV/156. ♦♦ »Službeni list« št. 4/2 iz 1. 1930. 2. upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu za različne kapice (kapselne), ki jih izdeluje ta zavod specialno iz obratne glavnice za občno prodajo; 3. upravi zavoda »Obiličevo« za vse proizvode, ki jih izdeluje ta zavod specialno iz obratne glavnice za občno prodajo, in to po cenah, objavljenih v ustreznih cenikih. Prav tako je postopali tudi glede vseh tistih proizvodov in izdelkov, ki jih bodo izdelovale spredaj označene ustanove zanaprej za zasebno prodajo — specialno iz obratne glavnice. Ta odločba stopi v moč z dnem, ko se objavi v :: Službenem vojnem listu« in v ...Službenih novj»iah«. V Beogradu, dne 7. februarja 1935; A. b. br. 1872. Minister za vojsko in mornarico, častni adjutant Nj. Vel. kralja, armijski general, Peter H. Živlvovič s. r. ■ IO 21 a Zvaničniki finančne kontrole.* Minister za finance je pod št. 7645/111 z dne 28. januarja 1935 na osnovi poslednjega odstavka § 2. uredbe za finančno kontrolo odobril, da se sme kljub točki 1. § 2. uredbe za finančno kontrolo št. 76.660/111—1932 sprejeti za zvaničnika finančne kontrole tudi, kdor je dovrši) samo osnovno šolo, je pa zato mornar (ribar) po poklicu, odnosno‘je odslužil kadrovski rok v vojni mornarici ali pa se izučil v strojno-ključavničarskem obrtu in ima predpisani izpit za samos tal no posluževanje motorjev na bencin, bencol, petrolej ali nafto, ki so nameščeni na ladjah ali čolnih. Iz ministrstva za finance, oddelka za davke v Beogradu. 211. Izprememba namestka ob plačilu telegrafskih in telefonskih taks.** Gospod minister za promet je izvolil odrediti z odlokom p. t. br. 7967 z dne 7. februarja 1935, naj se pobirajo izza dne 1. marca t. 1. telegrafske in telefonske ’akse v mednarodnem prometu po namestku 1 :14-50 (en zlati frank — štirinajst dinarjev in pol); ulomki dinarja se zaokrožajo ob plačilu celotne takse za telegram ali telefonski pogovor z 0'50 (pol dinarja) navzgor. Iz uprave pošte in telegrafa, dne 8. februarja 1935; p. t. br. 7967. — « —------- * »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne ;5. februarja 1935, št. 28/V/69. ** »Službene noviue kraljevine Jugoslavije« z dne 18. februarja 1935, št. 39/VIlI/109. Banove uredbe. 212, VI. No. 22.913/1. Uredba. Na osnovi §§ 2., 3. in 18. zakona o zdravstvenih občinah z dne 27. februarja 1930 (^Uradni list Dravske banovine« z dne 18. marca 1930 — kos 41) in § 59., točka 8. a) finančnega zakona za leto 1934./35. ter po zaslišanju banskega sanitetnega sveta razglašam uredbo o ustanovitvi zdravstvenih občin na področju Dravske banovine. Člen 1. Sa mostnine zdravstvene občine so: 1. Ljubljana-mesto, 2. Maribor-mesto,, 3. Celje-mesto, 4. Ptuj-mesto, 5. Novo mesto, 6. Jeseniee-upravna občina, 7. Trbovlje-upravna občina, 8. Hrastnik-Dol-upravna občina, 9. Celje-okolica, upravna občina, 10. Moste pri Ljubljani, 11. Vič pri Ljubljani. Člen 2. Združene zdravstvene občine so: V srezu Brežice: 1. Bizeljsko, s sedežem na Bizeljskem, z občinami: Bizeljsko, Kapele, Pišece — IV. kraj. r. 2. Brežice, s sedežem v Brežicah, z občinami: Artiče, Brežice, Čatež (in sreza Krško), Dobova, Globoko, 'Pleterje, Sromlje, Velika Dolina (iz sreza Krško), Zakot — II. kraj. r. 3. Rajhenburg, s sedežem v Rajhenburgu, z občinami: Blanca (brez vasi Bregovo, Čanje, Pečje, Žigerski vrli), Podsreda, Rajhenburg — III. kraj. r. 4. Sevr!ca, s sedežem v Sevnici, z občinami: Blanca (vasi Brezovo, Čanje, Pečje, Žigerski vrh), Boštauj (iz sreza Krško), Sevnica, Zabukovje — II. kraj. r. I V srezu Celje: 5. Polzela, s sedežem v Braslovčah z občinama: Polzela, Braslovče — II. kraj. r. 6. Sv. Jurij pri Celju, s sedežem pri Sv. Juriju, z občinami: Sv. Jurij pri Celju-trg, Sv. Jurij pri Celju-okolica, Dramlje in Slivnica (iz sreza Šmarje) — II. kraj. r. 7. Sv. Pavel pri Preboldu, s sedežem pri Sv. Pavlu Pri Preboldu, z občinama; Sv. Pavel pri Preboldu, Sv. Peter v Savinjski dolini — II. kraj. r, 8. Teharje, s sedežem v Štorah, z občino: Teharje — kraj. r. 9. Vojnik, s sedežem v Vojniku, z občinami: Vojnik-trg, Vojnik-okolica, Dobrna, Škofja vas — I. kraj. r. 10. Vransko, s sedežem na Vranskem, z občinama: Vransko, Tabor — II. kraj. r. 11. * ’ee, s sedežem v Žalcu, z občinami: Gotovlje, Griže, Petrovče, Vel. Pirešica, Žalec-trg — I. kraj. r. V srezu Črnomelj: 12. Črnomelj, s sedežem v Črnomlju, z občinami: Adlešiči, Črnomelj-mesto, Črnomelj-okolica, Semič, Vinica — II. kraj. r. 13. Stari trg pri Črnomlju, s sedežem v Starem trgu pri Črnomlju, z občino: Stari trg pri Črnomlju — IV. kraj. r. V srezu Dolnja Lendava; 14. Beltinci, s sedežem v Beltincih, z občinami: Beltinci, Črenšovci, Odranci — III. kraj. r. 15. Dobrovnik, s sedežem v Dobrovniku, z občinami: Bogojina, Dol .ovnik, Genterovci (vasi Genterovci, Ka-movci, Radmožanci), Turnišče — III. kraj. r. 16. Dolnja Lendava, s sedežem v Dolnji Lendavi, z občinami: Hotiza, Gaberje, Genterovci (vasi Banuta, Mostje), Lendava, Orešje, Poljana — II. kraj. r. V srezu Dravograd: 17. Črna, s sedežem v Črni, z občinama: Črna, Mežica — III. krai. r. . 18. Dravograd, s sedežem v Dravogradu, z občino: Dravograd — II. kraj. r. 19. Guštanj, s sedežem v Guštanju, z občinama: Guštanj, Prevalje — III. kraj. r. 20. Marenberg, s sedežem v Marenbergu, z občinama: Brezno, Marenberg — II. kraj. r, 21. Ribnica na Pohorju, s sedežem v Ribnici na Pohorju, z občinama: Ribnica na Pohorju, Vuhred — III. kraj. r. 22. Vuzenica, s sedežem na Vuzenici, z občinama: Muta, Vuzenica — III. kraj. c. V srezu Gornji grad: 23. Gornji grad, s sedežem v Gornjem gradu, z občinami: Bočna, Gornji grad-mesto, Gornji grad-okolica — III. kraj. r. 24. Ljubno, s sedežem v Ljubnem, z občinami: Ljubno, Luče, Solčava — IV. kraj. r. 25. Mozirje, s sedežem v Mozirju, z občinami: Mo-zirje-trg, Mozirje-okolica, Rečica ob Savinji, Šmartno ob Paki — II. kraj. r. V srezu Kamnik; 26. Domžale s sedežem v Domžalah, z občinami: Domžale, Homec, Ihan, Mengeš, Radomlje, Trzin — I. kraj. r. 27. Kamnik, s sedežem v Kamniku, z občinami: Kamnik, Kamniška Bistrica, Komenda, Motnik, Nevlje, Tuhinj, Vodice — I. kraj. r. 28. Lukovica, s sedežem v Lukovici, z občinami: Dob, Lukovica, Moravče, Trojane — III. kraj. r. V srezu Kočevje: 29. Fara, s sedežem v Fari, z občinama: Fara, Kočevska Reka — IV. kraj. r. 30. Kočevje, s sedežem v Kočevju, z občinami: Ko-čevje-mesto, KočeVje-okolica, Koprivnik, Mozelj, Stari log — I. kraj. r. 31. Ribnica, s sedežem v Ribnici, z občinami: Dolenja vas, Ribnica-trg, Ribpica-okolica — I. kraj. r. 32. Sodražica, s sedežem v Sodražici, z občinama: Loški ; 'ok, Sodražica — III. kraj. r. 33. Velike Lašče, s sedežem v Velikih Laščah, z občinama: Velike Lašče, Videm-Dobrepolje — III. kraj. r. V srezu Konjice; 34. Konjice, s sedežem v Konjicah, z občinami: Ko-njice-trg, Konjice-okolica, Zreče — II. kraj. r. 35. Loče, s sedežem v Ločah, z občino: Loče — II. kraj. r. 36. Oplotnica, s sedežem v Oplotnici, z občinama: Oplotnica, Tepanje — III. 1- raj. r. 37. Vitanje, s sedežem v Vitanju, z občino: Vitanje — IV. kraj. r. V srezu Kranj: f 38. Cerklje, s sedežem v Cerkljah, z občinama: Cerklje, Šenčur (brez kat. občin Tupaliče in Olševk) — II. kraj. r. 39. Kranj, s sedežem v Kranju, z občinami: Besnica, Kranj, Naklo, Predoslje, Stražišče, Trboje — L kraj. r. 40. Preddvor, s sedežem v Preddvoru, z občinami: .Jezersko, Preddvor in kat. občini Tupaliče in Olševk iz upravne občine Šenčur — IV. kraj. r. 41. Škofja Loka, s sedežem v Škofji Loki, z obči- nami: Škofja Loka, Stara Loka, Zminec — L kraj. r. 42. Trata nad Škofjo Loko, s sedežem v Trati, z občinami: Javorje, Oselica, Poljane, Trata — ITI. kraj. r. 43. Tržič, s sedežem v Tržiču, z občinami: Kovor, Križe, Sv. Ana, Sv. Katarina, Tržič-mesto — I. kraj. r. 44. Železniki, s sedežem v Železnikih, z občinami: Selca, Sorica, Železniki — 11. kraj. r. V srezu Krškem: 45. Kostanjevica, s sedežem v Kostanjevici, z občinami: Kostanjevica, Sv. Križ, Sv. Jernej — II. kraj. r. 46. Krško, s sedežem v Krškem, z občinami: Krško, Leskovec, Videm (iz sreza Brežice) — L kraj. r. 47. Mokronog, s sedežem v Mokronogu, z občinami: št. Janž, Mokronog, Sv. Rupert, Trebelno, Tržišče — II. kraj. r. 48. Radeče, s sedežem v Radečah, z občinami: Radeče, Sv. Jurij pod Kumom, Židani most (iz sreza Laško) — I. kraj. r. 49. Raka, s sedežem na Raki, z občinami: Raka, Studenec, Škocjan — IV. kraj. r. V srezu Laško: 50. Laško, s sedežem \ Laškem, z obxinami: Laško, Marija Gradec, Sv. Krištof. Sv. Lenart — III. kraj. r. V srezu Litija; 51. Litija, s sedežem v Litiji, z občinami: Kresnice, T.itija, Polšnik, Sv. Križ pri Litiji, Šmartno pri Litiji, Trebeljevo, bivša upra na občina Vače — L kraj. r. 52. Višnja gora, s sedežem v Stični, z občinami: Krka, Stična, Št. Vid, Veliki Gaber, Višnja gora — I. kraj. r. v if 53. Zagorje ob Savi, s sedežem v Zagorju, z občinami: št. Lambert, bivši upravni občini Kandrše in*Ko-Iovrat. Zagorje ob Savi — I. kraj. r. V srezu Ljubljana: 54. Dobrova, s sedežem v Dobrovi, z občinami: Brezovica, Dobrova, Horjul, Log, Polhov gradeč — III. kraj. r. 55. Ig, s sedežem na Igu, z občinami: Ig, Rudnik, Tomišelj, Želimlje — II. kraj. r. 56. Grosuplje, s sedežem v Grosupljem, z občinami: Grosuplje, Šmarje, Št. Jurij — III. kraj. r. 57. Polje, s sedežem v Vevčah, z občinami: Dobrenje, Dol, Polje — I. kraj. r. 58. Št. Vid nad Ljubljano.' s sedežem v Št. Vidu, z občinami: Ježica, Medvode, Šiška, Št. Vid, Tacen — I. kraj. r. ■ 59. Vrhnika, s sedežem na Vrhniki ali Bistri, z občinami: Borovnica, Preserje, Vrhnika — I. kraj. r. V srezu Ljutomer: 60. Apače, s sedežem v Apačah, z občinami; Apače, kat. občina Lamanoše in kat. občina Plitvički vrh (iz upravne občine Gor. Radgona-okolica) — II. kraj. r. 61. Križevci, s sedežem v Križevcih, z občinama: Križevci, Veržej — IV. kraj. r. 62. Ljutomer, s sedežem v Ljutomeru, z občinami: Cezanjevci, Ljutomer-niesto, Ljutomer-okolica, Mala Nedelja brez bivših upravnih občin Mala Nedelja in Moravci — II. kraj. r. 63. Slatina Radenci, s sedežem v Slatini-Radencih z občinami: Gornja Radgona-trg, Gornja Radgona-okolica brez kat. občin Lamanoše in Plitvički vrh, Slatina-Ra-denei brez kat. občine Očeslavei, bivša upravna občina Ivanjševci iz upravne občine Negova — III. kraj. r. 64. Sv. Jurij ob Ščavnici, s sedežem pri Sv. Juriju ob Ščavnici, z občinami: Negova brez bivše upravne občine Negova, kat. občine Očeslavei iz upravne občine Slatina-Radenci, bivši upravni občini Mala Nedelja in Moravci iz upravne občine Mala Nedelja, Trbegovci — III. kraj. r. 65. Strigova, s sedežem v Strigovi, z občino Stri-gova — II. kraj. r. V srezu Logatec: 66. Cerknica, s sedežem v Cerknici, z občinami: Begunje, Cerknica, Rakek •— I. ičraj. r, 67. Logatec, s sedežem v Logatcu, z občinami: Dolnji Logatec, Gornji Logatec, Hotedršica, Planina — II. kraj. r. 68. Lož, s sedežem v Ložu, z občinami; Bloke, Lož, Stari trg — II. kraj. r. 69. 2iri, s sedežem v Zireh, z občinama: Rovte, Žiri — III. kraj. r. V srezu Maribor desni breg: 70. Fram, s eedežem v Framu, z občinami: Fram, Rače brez bivših upravnih občin Gorica, Podova, Sv. Marjeta na Dravskem polju, bivše upravne občine Frajhajm in Kalše iz upravne občine Šmartno na Pohorju, bivše upravne občine Bukovec, Gabernik in Ogljenščak iz upravne občine Polskava — II. kraj. r. 71. Maribor-okolica, desni breg, s sedežem v Mariboru, z občinami: Hoče, Limbuš, brez bivših upravnih občin Bistrica pri Limbušu in Vrhov dol, Pobrežje, Studenci — I. kraj. r. 72. Poljčane, s sedežem v Poljčanah, z občinama: Makole, Poljčane — II. kraj. r. 73. Pragersko, s sedežem v Pragerskem, z občinami: Cirkovce (iz sreza Ptuj), Pragersko, Polskava brez bivših upravnih občin Bukovec, Gabernik in Ogljenščak, bivše upravne občine Gorica, Podova in Sv. Marjeta na Dravskem polju in upravne občine Rače — II. kraj. r. 74. Ruše, s sedežem v Rušah, z občinami: Ruše, bivše upravne občine Bistrica pri Limbušu in Vrhov dol iz upravne občine Limbuš, Selnica ob Dravi (iz sreza Maribor, levi breg) in bivša upravna občina Jelovec iz upravne občine Kamnica (iz sreza Maribor, levi breg) — .111. kraj. r. 75. Slovenska Bistrica, s sedežem v Slovenski Bistrici, z občinami: Slovenska Bistriea-mesto, Slovenska Bistrica-okolica, Šmartno na Pohorju brez bivših upravnih občin Frajhajm in Kalše — I. kraj. r. 76. Sv. Lovrenc na Pohorju, s sedežem pri Sv. Lovrencu na Pohorju, z občinami: Podvelka, Sv. Lovrenc na Pohorju — III. kraj. r. V srezu Maribor levi breg: 77. Maribor-okolica, levi breg, s sedežem v Mariboru, z občinami: Duplek, Kamnice brez bivše upfavne občine Jelovec, Košaki, Sv. Marjeta ob Pesnici — II. kraj. r. 78. Sv. Lenart v Slovenskih goricah, s sedežem pri Sv. Lenartu, z občinami: Jurovski dol, Korena, Sv. Lenart v Slovenskih goricah brez bivših upravnih občin Sv. Trojica in Spodnji Porčič, Voličina — III. kraj. r. 79. Sv. Trojica v Slovenskih goricah, s sedežem pri Sv. Trojici, z občinami: Cerkvenjak, Senarska, bivše upravne občine Dervanja in Ihova iz upravne občine Ščavnica in bivši upravni občini Sv. Trojica ter Spodnji Porčič iz upravne občine Sv. Lenart v Slovenskih goricah — III. kraj. r. 80. Št. Ilj v Slovenskih goricah, s sedežem v št. liju, z občinami: Jakobski dol, Pesnica, Št. Ilj — III. kraj. r. 81. Velka, s sedežem pri Mariji Snežni, z občinama: Ščavnica brez bivših upravnih občin Dervanja in Ihova, Velka — IV. kraj. r. 82. Zgornja Sv. Kungota, s sedežem pri Sv. Juriju ob Pesnici z občinama: Sv. Križ pri Mariboru, Zgornja Sv. Kungota — IV. kTaj. r V srezu Metlika: 83. Metlika, s sedežem v Metliki, z občinami: Gradec, Metlika-mesto, Metlika-okolica, Radatoviči — III. kraj. r. V srezu Murska Sobota: 84. Cankova, s sedežem v Cankovi, z občinami: Bodonci, Cankova, Pertoča, Strukovci — IV. kraj. r. 85. Gornja Lendava, s sedežem v Gornji Lendavi, z občinami: Gornja Lendava, Gornja Slaveča, Rogaševci — III. kraj. r. 86. Križevci, s sedežem v Križevcih, z občinami: Gornji Petrovci, Križevci, Mačkovci, Prosenjakovci, Ša-■lovci — IV. kraj. r. 87. Murska Sobota, s sedežem v Murski Soboti, z občinami: Kupšinci, Martjanci, Murska Sobota, Murska So-bota-orkplica, Puconci, Tešapovci, Tišina — 1. kraj. r. V srezu Noro mesto; 88. Novo mesto-okolica, s sedežem v Novem mestu, z občinami: Brusnice, Mirna peč, Prečna, Šmarjeta-Bela cerkev, šmihel-Stopiče — I. kraj. r. 89. Toplice, s sedežem v Toplicah, z občinami: Cr-mošnjice, Toplice — I. kraj. r. 90. Trebnje, s sedežem v Trebnjem, z občinami: Dobrnič, Mirna, Trebnje, Velika Loka — I. kraj. r. 91. Žužemberk, s sedežem v Žužemberku, z občinami: Dvor, Hinje. Zagradec, Žužemberk — III. kraj. r. V srezu Ptuj: 92. Breg, s sedežem na Bregu, z občinami: Breg, Leskovec, Pobrežje, Podlehnik, Slovenja vas — I. kraj. r. 93. Gorišnica, s sedežem v Gorišnici, z občinami: Gorišnica, Markovci, Osluševci, Sv. Barbara v Halozah, Zavrč — III. kraj. r. 94. Juršinci, s sedežem v Juršincih, z občinami; Dornava, Drbetinci, Juršinci — IV. kraj. r. 95. Ormož, vzhodni del, s sedežem v Ormožu, z občinama: Hum, Ivanjkovci — II. kraj. r. 96. Ormož, zahodni del, s sedežem v Ormožu, z občinami: Koračice, Ormož, Velika Nedelja — I. kraj. r. 97. Ptftj-okoliea, s sedežem v Ptuju z občinami: Grajena, Rogoznica, Sv. Urban, Trnovska vas — II. kraj. r. 98. Ptujska gora, s sedežem na Ptujski gori, z občinami: Majšperk, Ptujska gora, Sv. Lovrenc na Dravskem polju — IV. kraj. r. 99. Središče, s sedežem v Središču, z občinami: Kog, Sv. Miklavž, Središče — II. kraj. r. V srezu Radovljica: 100. Bled. e sedežem na Bledu, z občinami; Bled, Gorje, Ribno — I. kraj. r. 101. Boh. Bistrica, s sedežem v Bohinjski Bistrici, z občinama: Bohinjska Bistrica, Boh. Srednja vas — II. kraj. r. 102. Kranjska gora, s sedežem v Kranjski gori, z občinami: Dovje-Mojstrana, Kranjska gora, Rateče — II. kraj. r. 103. Radovljica, s sedežem v Radovljici, z občinami: Brezje, Breznica, Koroška Bela, Kropa, Lesce, Ovsiše, Radovljica — I. kraj. r. V srezu Slovenjgradec: ^ 104. Mislinje, s sedežem v Mislinjah, z občino: Mislinje — IV. kraj. r. 105. Slovenjgradec, s sedežem v Slovenjgradcu, z občinami: Pameče, Podgorje, Šmartno, Slovenjgradec — II. kraj. r. 106. Šoštanj, s sedežem v Šoštanju, z občinami: šo-štanj-mesto, šoštanj-okolica, Topolšica — I. kraj. r. 107. Velenje, s sedežem v Velenju, z občinama: Ložnica, Velenje — II. kraj. r. V srezu Šmarje pri Jelšah; 108. Kozje s sedežem v Kozjem, z občinama; Kozje, Pilštajn — III. kraj. r. 109. Planina, s sedežem na Planini, z občinama: Jurklošter (iz sreza Laško), Planina — IV. kraj. r. 110. Podčetrtek, s sedežem v Podčetrtku, z občinami: Podčetrtek, Pristava, Žusem — III. kraj. r, 111. Rogaška Slatina, s sedežem v Rogaški Slatini, z občinama: Rogaška Slatina-zdravilišče, Rogaška Sla-tina-okolica — I. kraj. r. 112. Rogatec, s sedežem v Rogatcu, z občinami: Rogatec, Žetale — IV. kraj. r. 113. Sv. Peter pod Sv. Gorami, s sedežem pri Sv. Petru, z občinama: Sedlarjevo, Sv. Peter pod Sv. Gorami — III. kraj. r. 114. Šmarje pri Jelšah, s sedežem v Šmarju, z občinami: šmarje-trg, šmarje-okolica, Ponikva — II. kraj. r. Clen 3. Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine^. Z istim dnem se razveljavlja uredba o ustanovitvi zdravstvenih občin z dne 4. oktobra 1930, ki je bila objavljena v »Službenem listu kraljevske banske uprave Dravske banovine« z dne 14. oktobra 1930, št. 31, s poznejšimi izpremembami in dopolnitvami. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 27. marca 1935. Ban: dr. Dinko Puc s. r. 213. Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin. II. No. 9026/1. Občina Bloke v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 100% (sto) doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 1001 vina Din 100'—, b) od 1001 vinskega mošta Din 100*—, c) od 1001. piv Din 50’—, č) od lil stopnje alkohola špirita in žganja Din 5-—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 2'—, e) od goveda nad 1 letom Din 25'—, f) od goveda pod 1 letom Din 15*—, g) od prašičev Din 15—. 3. Davek na pse, od Vsakega psa Din 10'—. 4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1935. II. No. 9027/1. Občina Rakek v srezu logaškem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1.80% (osemdeset) doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 1001 vina Din 100-—, b) od 1001 vinskega mošta Din 100’—, c) od 1001 piva Din 60-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5‘—■, e) od goveda nad 1 letom Din 40—, f) od goveda pod 1 letom Din 25—, g) od prašičev Din 20’—, h) od drobnice Din 10-—, i) od 100 kg uvoženjga mesa vseh vrst Din 40-—. Trošarina pod točko i) se v zvišani izmeri pobira od dneva razglasitve v »Službenem listu kr. banske ”.przve«. 3. Davek na pse, od vsakega psa Din 50-—. 4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1935. II. No. 8142/1. Občina Ribnica na Pohorju v srezu dravograjskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine: 1. 72% (sedemdeset dva) doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) odTOOl vina Din ICO-—, b) od 1001 vinskaga mošta Din 100-—, c) od 1001 piva in '50’-—, č) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5—, d) od litra likerja, ruma, konjaka, šumečih vin in drugih luksuznih pijač Din 5'—, e) od goveda nad 1 letom Din 30’—, f) od goveda pod 1 letom Din 20—, g) od prašičev Din 20—, h) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 20—. 3. Davek na pse, od vsakega psa Din 35—. Davek na prenočevanje tujcev od postelje :n noči po odobrenem pravilniku in proračunu po Din 1—. 4. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 31. marca 1935. II. No. 10.166/1. Občina Slovenja vas v srezu ptujskem pobira v proračunskem letu 1935./36. nastopne občinske davščine; 1. 83°/o (osemdeset tri) doklado na vse državne neposredne davke. 2. Trošarine: a) od 100 l vina Din 100’—, b) od 100 1 vinskega mošta Din 75*—, c) od hi stopnje alkohola špirita in žganja Din 5‘—. 3. Takse po odobrenih tarifah, odnosno odobrenem proračunu. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 3. aprila 1935. Izdain kraljevska banska uprava Dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, liska in zalaga Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani. SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE Priloga k 30. kosu VI. letnika z dne 13. aprila 1935. Razglasi kraljevske banske uprave VI. No. 1100/10. 954 Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini od 15. marca do 21. marca 1935. Po naredb mi listrstva za narodno zdravje H. br. 4948 z dne 21. marca 1930. Srez 1 Ostali i o.m o]w e o Z ° © i c« '*} o "m a o ** tSM <0 «3 « ° O- Skupina tifuznih bolezni. Laško i — — — 1 Litija 2 — — — 2 Murska Sobota ..... 1 — i — — Prevalje 4 — — — 4 Vsega . . 8 . j’ 7 Škrlatinka. — Searlatina. Celje o 1 — - 3 Dolnja Lendava . , ,» 2 — 2 — Kranj . , 2 — 9 - Ljubljana (srez) .... 2 1 — •— ■3 Ljubljana (mesto) . . . 11 2 3 — 10 Maribor desni breg . . 2 — — — 2 Murska Sobota 1 — — — 1 Novo mesto . . 1 — — — 1 Ptuj 1 — — — 1 Radovljica 2 1 1 — 2 Vsega . . 26 5 8 - 23 Ošpice. — Morbilli. Brežice 16 10 — — Celje (mesto) 2 - — — 2 1 1 — — Kočevje .....»»». 16 — — — 16 Litija ••«*»»...«. 14 4 13 5 Logatec 0 — — 5 Maribor desni breg . . 9 9 - — Maribor (mesto) .... 1 1 - — Šmarje pri Jelšab . . . — 1 — 1 Vsega 59 10 40 29 Davica. — Diphteria et Croup. Brežice .............. Celje............ , , Kranj ...»>•>»•»• Kočevje Krško .»...»•«•» Litija ««•••#••••• Logatec ............... Ljubljano (srez) . . . . Ljubljana (mesto) . ,. Ljutomer .............. Maribor desni breg . • Maribor levi breg . ., Maribor (meslo) .... Metlika . • •. Novo mesto . Rrevalje « * »••••• i Radovljica * » » Slovenjgradec .«•••• Sfflarje pri Jelšah . • • 61 1 13 1 1 Vsega Norice. — Varicellac. Celje (mesto).............! 1 20 54 __________________ -I 1 Vsega., | 1 i — i — i — | 1 Srez i W3 O £s o v e o Z ° > 2 T5 M O tl Umrli Ostanejo v oskrbi Nalezljivo vnetje možganov. Meningitis ccrebrospinalis epidemica. Ljubljana (srez) .... 1 — _____ -1 1 Prevalje . 1 — • — 1 1 Vsega .. 2 — — -1 2 Šen. — Ervsipelas. Brežice Konjice Krško .•».... Litija .......< Ljubljana (mesto) Ljutomer......... Maribor desni breg . * Maribor levi breg . . . Maribor (mesto) .... Novo mesto * Slovenjgradec.......... Šmarje pri Jelšah ^ 2 ___ 2 1 1 2 1 1 1 1 1 1 1 Vsega .. Otrpnjenje tilnika. -aeuta. Murska Sobota . . • • Vsega . . 15| 3 j 1| 1 j 16 Polyomyelitis i!-! n-' - i! —! i'-! - Otručiena vročica. — Sensis puerperali9. Lilija •••«#•«•••> Plut 1 1 I 7 - - 1 Vsega ... | 2 j — Hripa, — Grippe. 1 - l Celje ........... 8 191 14 — 13 Celje (mesto) 15 13 10 — 18 Črnomelj 1 6 1 — 6 Dolnja Lendava ...» 75 5 75 — 5 Kamnik 85 — 85 — — Kranj 1 2 — — 3 Kočevje — 6 — l 6 i\1 mjice ......... 14 10 10 13 112 Krško .....»»»». 111 1 — — Laško ........... 1 5 — — 6 Litija 21 20 12 — 29 Logatec — 68 — — 68 Ljubljana (srez) . . . , 402 357 580 — 179 Ljubljana (mesto) . . . 42 509 468 — 83 Ljutomer — 5 — — 5 Maribor desni breg . . — 259 259 — — Maribor (mesto) .... 58 57 65 — 50 Murska Sobota ..... 3 7 2 i 7 Metlika .......... — 187 — — 187 Novo mesto ....... — 10 — — 10 Ptuj . . . 8 17 11 — 14 Ptuj (mesto) 11 ! o 15 24 Radovljica 16 m 3 — Vsega . . 872 1592 1609- 2 853 Vnetje primševne slinavke epidemica. Parotitis Celje (mesto) 3 l — 2 Dolnja Lendava .... 74 — — 74 Vsega . . 3 74 1 - 76 Ljubljana, dne 25. marca 1935. Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, Razglasi sodišč in sodnih oblastev I P 318/35 1004 Oklic. Tožeča stranka: dr. Ravnik, advokat, Maribor. Toženi stranki: Ljudmila Horvat, HinterbriihL, Avstrija, Jožefa Dom, Wien XVIII., in Ernest Ebner, neznanega bivališča radi Din 823’20 s prip. k opr. št. I P 318/35, tožbo. Narok za ustno razpravo se je določil na 1. maja 1935 ob 8.15 pred tem sodiščem v izbi št. 14, razpravna dvorana. Ker bivališče tožene stranke Ernesta Ebnerja ni znano, se postavlja g. sod. pripr. Dolničar Matej, tukaj, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca. Sresko sodišče v Mariboru, oild. I., dne 4. aprila 1935. I 1286/34 990 Dražbeni oklic. Dne 14. maja 1935 ob d e s e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 17 dražba nepremičnin: delež od hiše, njiv, travnikov itd.; zemljiška knjiga Šalovci, ena desetinka vi. št. 96.452 in ena šestinka vi. št. 490. Cenilna vrednost: Din 4448-46. Vrednost pritiklin: Din 324T3. Najmanjši ponudek: Din 2965-64. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Murski Soboti, odd. IV., dne 30. marca 1935. $ I 843/34—8 988 Dražbeni oklic. Dne 15. maja 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Poljčane, vi. št. 115, sestojeČih iz iesene majhne hiše in 4 zemljiških parcel v cenilni vrednosti Din 9.207-25. Najmanjši ponudek znaša: Din 6 tisoč 138’25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasili sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II,, dne 1. aprila 1935. I 3/35—4. 931 Dražbeni oklic. Dne 16. m a j a 1935 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin: pritlične hiše št. 55 na tevici in štirih zemljiških parcel, zr l j iška knjiga Dol. Logatec, vi. št. 409 in 759. Cenilna vrednost: Din 52.9tS'50. Najmanjši ponudek: Din 35.283'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Logatcu, dne 2. aprila 1935. I 909/34—13 964 Dražbeni oklic. Dne 17. maja 1935 ob deseti h bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Bučka, vi.'št. 1047L in zemljiška knjiga Hubajnica, vi. št. 878. Cenilna vrednost: Din 30.607-95. Vrednost pritikline: Din 4.465'—. Najmanjši ponudek: Din 23.392'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražiteija, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Krškem, dne 1. aprila 1935. I 381/34-8 901 Dražbeni oklic. Dne 17. maja 1935 ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Mirna, vi. st. <15. Cenilna vrednost: Din 30.932-—. Najmanjši ponudek: Din 15.466-—. Varščina v gotovini: Din 3.093-25. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem nuroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Trebnicm, dne 30. decembra 1934. •j; V I 3289/34-10 Dražbeni oklic. 932 Dne 17. maja 1935 o b devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. skupina k. o. gtožice, vi. stev. 136, pol 383, II- skupina: k. o. Žlebe, vi. št. 25, 2; 50 3(i. Cenilna vrednost: I. skupina Din 127 tisoč 759-95, II. skupina Din 6.133'45. Vrednost pritikline: Din 520'—, vsebovana v cenilni vrednosti I. skupine. Najmanjši ponudek: I. skupine Din 81.084-—, II. skupine Din 4.100’—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati giede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. \ ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Ljubljani, dne 22. marca 1935. & I 890/34-12 892 Dražbeni oklic. D n e 17. maja 1 935 oh d e v e -tih bo pri podpisanem sodišču v sobi St. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Vel. Pudlog, vi. št. 255. Cenilna vrednost: Din 12.609'80. Vrednost pritikline: Din 225 —. Najmanjši ponudek: Din 8.560-—.^ Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, 'sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Krškem, dne 25. marca 1935. Hs I 141/35—5 987 Dražbeni oklic. D n e 17. maja 1 935 o b d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Veliki trn, vi. št. 452, in zemljiška knjiga Kavno, vi. št. 579. Cenilna vrednost: Din 15.790-50. Vrednost pritikline: Din 735—. Najmanjši ponudek: Din 11.017 . Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opo.arja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Krškem, dne 3. aprila 1935. & I 702/34—11 985 Dražbeni oklic. D n e 1 8. m a j a 1 9 3 5 o b d e v e -t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 2 ponovitev dražbe nepremičnin: zemljiška knjiga Poljčane, vi. št. 278, se-stoječih iz gozdnega kompleksa na zapahnem pobočju Boča v izmeri 8 ha 81 a 85 m2. Cenilna vrednost: Din 30.864 7o. Najmanjši ponudek: Din 15.432-50. bčnem naroku pred začetkom dražbe, Sicer bi se ne mogle, več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Slov. Bistrici, odd. II., dne 26. marca 1935. * I 627/34-9 922 Dražbeni oklic. Dne 2 0. maja 1935 ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Gorenja vas, polovica vi. št. 912. Cenilna vrednost: Din 12.395'—. Vrednost pritikline: Din 1.430'—. Najmanjši ponudek: Din 9.218-—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Sresko sodišče v Mokronogu, dne 2. aprila 1935. 966 ❖ I 606/34—16 Dražbeni oklic. Dne 21. maja 1935 ob dese: tih bo pri podpisanem sodišču v sobi štev. 1 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Cerovec, vi. št. 74. Cenilna vrednost: Din 34.802-45. Najmanjši ponudek: Din 23.202'—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Sresko sodišče v Rogatcu, dne 29. marca 1935. f....... — — — Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe je priglasiti sodišču najpozneje pri draž I 1127/34—8. Dražbeni oklic. D n e 2 1. maja 1935 o b devet i h bo pri podpisanem sodišču v sobi št._2Z dražba nepremičnin: zemljiška knjiga St. Lambert, vi. št. 238. Cenilna vrednost: Din 35.652'—. _ Vrednost pritikline: Din 600—, ki J že všteta v cenilno vrednost. Najmanjši ponudek: Din 23.768 ■ Pravice, ki bi ne pripuščale drazb 6°/o Štev. 527/35 1010 Objava. Gospod dr. V e s n i k Slavko, advokat v Murski Soboti, je umrl dne 3. aprila 1935. Po § 44./! adv. zakona je postavil odbor za začasnega prevzemnika pokojni- kove pisarne gospoda Kodra Frana, Mvokata v Murski Soboti. V Ljubljani, dne 10. aprila 1935. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani Predsednik: dr. Janko Žirovnik s. r. Stev. 452/35. * Objava. 993 Odbor Advokatske komore v Ljubljani je po § 34./3 adv. zakona dovolil g. ***• Sbrizaj u Teodorju, advokatu v Murski Soboti, za preselitev pisarne v Slovenske Konjice skrajšani rok, in sicer se selitev lahko izvrši z 9. aprilom 1935. Po obvestilu z dne 1. aprila 1935 bo g. dr. Sbrizaj Teodor izvršil selitev 10. aprila 1935. Za prevzemnika njegove pisarne je bil postavljen g. Koder Fran, advokat v Murski Soboti. V Ljubljani, dne 8. aprila 1935. Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik: dr. Žirovnik Janko s. r. Razne objave Vabilo 969 na 53. redni občni zbor Kmetske posojilnice r. z. z o. z. na Vrhniki, ki se bo vršil v četrtek, dne 25. aprila 1935 ob pol treh popoldne v zadružni pisarni na Vrhniki. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Potrditev letnega računa. 4. Sklepanje o razdelitvi dobička. 5. Volitev ravnateljstva in nadzorstva. 6. Slučajnosti. Če ob določeni uri ne bi bilo zastopanih dovolj članov, se bo vršil čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepčen ne-glede na število zastopanih članov. Ravnateljstvo. Štev. 4210. * Vabilo. 994 Obrtno hranilno in posojilno društvo na Bledu, r. z. z o. z. v likvidaciji, sklicuje občni zbor na dan 25. aprila 1935 ob 16. uri v posebni sobi restavracije »Potočnik« na Bledu z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o dosedanjem poteku likvidacije. 2. Volitev novega likvidatorja. I 3. Slučajnosti. V primeru nesklepčnosti bo pol ure pozneje občni zbor na istem kraju in z istim dnevnim redom ob vsaki ude-, ležbi. * 1011 16. redni občni zbor Mariborske tiskarne d. d. v Mariboru bo dne 29. aprila 1935 ob 10. uri dopoldne v pisarni ravnateljstva tiskarne, Maribor, Jurčičeva ulica št. 4. Dnevni red: 1. Poročilo ravnateljstva. 2. Poročilo nadzorstva. 3. Odobritev bilance za leto 1934., razdelitev čistega dobička in ab-solutorij upravnemu svetu. 4. Volitev v Elektrarna Škofja Loka in okolica d. d. v Škofji Loki. 960 Aktiva. Bilanca z dne 31. dec. 1984. Pasiva. 1. Blagajna . . 2. Dolžniki . . 3. Centrala . . 4. Stroji .... 5. Omrežje . . 6. Transformatorji 7. Števci . . . 8. Orodje . . . 9. Premičnine 10. Prodajalna 11. Blago . . . 12. Olje in maža . 13. Račun kapitala Skupaj Din 40.334-25 329.767-70 312.453 — 435.648— 291.510— 242.643— 141.020"— 6.809"— 15.141-— 15.651-— 70.187— 13.440-50 154.830-35 2,069.434.80 Delniška glavnica Upniki Skupaj . Din 1,250.000— 819.434-80 2,069.434-80 Izguba. Račun izgube in dobička. Dobiček. Obratovalni stroški . Davki in pristojbine Obresti ..... Inventarni odpisi . . Skupaj Din 417.555-30 15.445-28 54.631-45 130.934 10 618.566-13 Tok . ....,,« Števnina.............. Instalacijsko delo . . Blago ............... Nedvignjena dividenda Izguba v letu 1934. . Skupaj Din 484.442-40 44.948-25 20.34317 63.310-50 233— 5.288-81 618.56613 Škulja jLoka, dne 31. decembra 1934. Upravni svet. upravni svet. 5. Volitev nadzorstvenega sveta. 6. Slučajnosti. Maribor, 10. aprila 1935. Mariborska tiskarna d. d. v Mariboru. Hinko Pogačnik s. r. St. Detela s. r. Glasovalno pravico na občnem zboru imajo oni delničarji, ki najkesneje 3dni pred zborovanjem založijo delnice v ravnateljstvu tiskarne. Upravni svet. * Vabilo 1000 na XII. redni občni zbor društva »Dečji in materinski dom kraljice Marije v Ljubljani«, ki bo v ponedeljek, dne 6. maja 1935 ob 6. zv. v društvenem domu v Ljubljani, Lipičeva ulica št. 6. Dnevni red: 1. Poročilo društvenih funkcionarjev. 2. Volitve. 3. Slučajnosti. Ljubljana, dne 9. aprila 1935. Franja dr. Tavčarjeva, predsednica. * 1017 Objava. Izgubil sem indeks tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Schvvab Pavel in ga proglašam za neveljavnega. Schvvab Pavel s. r. * 938-3-3 Poziv upnikom. Agrarna zajednica r. z. z neom. zav. Sv. Marjeta ob Pesnici je prešla v likvidacijo. Upniki naj prijavijo svoje ter- jatve javi. v roku enega meseca po prvi ob- Stev. Likvidator Jernej Pavalec s. r. * 4001 929—3—3 Poziv upnikom. Splošna gospodarska zadruga v Rib-nem pri Bledu, registrovana zadruga z omejeno zavezo, je prešla po sklepu občnega zbora z dne 5. avgusta 1934 v likvidacijo. Upniki se pozivljejo, naj priglase terjatve. Likvidatorji. * 1012 Objava. Izgubila sem izpričevalo završnega izpita, ki mi ga je izdala meščanska šola v Ptuju dne 28. junija 1931, ter ga proglašam za neveljavno. Verzel Kristina s. r. MESTNA HRANILNICA V MARIBORU 992 razglaša v smislu čl. 29. svojih pravil Aktiva bilanco za leto 1934. Pasiva 1. Upravno imetje. Račun posojil: a) hipotečnih .... b) občinskih .... „ obresti: a) zaostale od hipotečnih posojil .... b) zaostale od občinskih posojil ..... „ naložb (debitorji) . . . „ vrednostnih papirjev „ tekoči (debitorji) . . , „ inventarja.................... „ nepremičnin: stavbe in zemljišča „ tečajne razlike vrednost- nih papirjev .... „ predujmov: izplačani „ blagajne: gotovina koncem leta . 2. Pokojninski sklad. Račun naložbe: lastna vloga . . . Skupaj . . . Din 51.447.066- 39,751.360- 3.064.540-49 85,578-— Din 82,198.416 - 3,150.118 49 4,303.139 47 4,405.955-25 21,718.728-87 350.000 - 3.285.448 - 42.400- -21.900 — 741.520 72 120.217.620-80 267.781 85 120,485.388-65 1. Upravno imetje. Račun hranilnih vlog: a) na knjižice . . ... . bi v tekočem računu . „ obresti; a) pred plača m- od hipotečnih posojil . . bi nredplačane od občinskih posojil . . . ,. prehodni: vrnjeni................... 2. Pokojninski sklad. Račun glavnice: čisto imetje Skupaj Din 92.458.769-45 27.447.515-74 104.306--19.352-50 Din 119.906.285-19 123.658-50 187.683-11 120.217.626-80 267.761-85 120,485.388-65 V’ Mariboru, dne 31. decembra 1934. ; V smislu člena 29. pravil Mestne hranilnice v Mariboru od upravnega odbora mestne občine mariborske iihenovani pregledni odbor tlII. št. 3097 35) je dne 21., 22. in 26. marca 1935 pregledal letni obračun za poslovno leto 19:44. in ga našel v redu. . , : Istotako je večkrat med poslovnim letom pregledal blagajno Mestne hranilnice (§ 36. pravil) m ugotovil, da je v J>0\ polnem redu in v soglasju z dnevnimi zaključki. Maribor, dne 26. marca 1935. Rudolf Golouh s. r., Za knjigovodstvo: [\au Kejžar s. r., Drago Kocmut s. r., Konrad Vasic 9. r,, ravnatelj. kontrolor. Upravni odbor. Drago Roglič s. r., občinski svetniki, člani preglednega odbora. Gornjo bilanco za poslovno leto 1934. je v plenarni seji dne 4. aprila 1935 odobril in potrdil Maribor, dne 4. aprila 1935. upravni odbor. Vladimir Pušenjak s. r., l-ranjn Bures s. r., predsednik. predsednik ravnateljstva. Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. .Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani, njen predstavnik: O. Mihalfik v Ljubljani.