imv
KURIR
NOVO MESTO 18.julij 1980 leto X. *št.10
časopis kolektiva industrije motornih vozil
Malokateri praznik združuje toliko pomenov in toliko svetlih trenutkov nekega naroda, kakor 22. julij, dan vstaje slovenskega naroda.
Navada je, da ob prazniku spregovorimo v lepih in svečanih stavkih, s katerimi ponazarjamo svoje občutke ob spominu na dogodke iz bližnje ali daljnje preteklosti, ki so vtisnili sled v pot zgodovine naroda. Vendar, 22. julij, ki nas vsako leto v mislih vrača k dogodkom iz leta 1941, ni le sled v težki
Dan
vstaje
zgodovini Slovencev. Pred devetintridesetimi leti se je pravzaprav pričela naša nova zgodovina, ki ob vsem trpljenju v osvobodilni vojni in revoluciji predstavlja najsvetlejši sončni dan po neskončni noči suženjstva. Kako potem izraziti vse občutke, ki nas prežemajo še zlasti danes, ko prvič po tolikih letih ni več med nami očeta in vodje narodnoosvobodilne vojne in socialistične revolucije, tovariša Tita. V hiši cvetja na Dedinju se je zaprla tiha grobnica tistega otožnega 8. maja, vendar Tito živi v nas, v svobodi, ki jo doživljamo tako globoko kot nihče na svetu. Z njegovim fizičnim odhodom iz naših vrst smo izgubili toliko, kot ni nikdar izgubil noben narod v zgodovini človeštva, vendar nas njegova zapuščina obvezuje, da dosledno vztrajamo na poti, katero nam je začrtal s svojim neumrljivim delom. Ne čutimo le obveze, naši
Nikolaj Pirnat: NA BUNKER (linorez)
naskok na bodočnost. Za to je potrebno mnogo prav takšnih izkušenj, kakršnih smo si nabrali od leta 1941, moramo biti vztrajni in dosledni kot naši očetje v najtežjih trenutkih boja in povojne izgradnje razrušene dežele.
Le tako bomo uresničili zastavljene naloge v revoluciji, ki še vedno traja, v revoluciji, ki potrebuje prave revolucionarne borce in i/; sopotnike. Tudi nam, delavcem Industnje motornih vozil, je mesto v vrstah borcev za sedanjost in bodočnost. Hočemo biti aktivni tvorci novega in boljšega sveta, kakršnega sta nam nakazala Marks in Lenin in kakršnega smo si začeli graditi pod Titovim vodstvom. Nec delamo si utvar, da bo šlo vse gladko. Zavedamo se, da revolucije brez žrtev ni, zato smo pripravljeni vsak na svojem delovnem mestu dati kar največ za doseganje ciljev, ki pomenijo boljši jutri za yse nas.
Žrtve revolucije niso bile in ne bodo zaman!
Božidar Jakac: XIV. divizija na Pohoiju 1944 (visoka jedkanica, 1948)
občutki so mnogo bolj plemeniti. Mi ŽELIMO in HOČEMO! Tako kot 1941 leta, ko smo z enako voljo segli po zvezdah, prepovedanih za male in nepomembne narode, kakršne skrivajo gozdovi Balkana. Toda, zmotili so se, krepko so se zmotili vsi tisti, ki so se imeli za „gospodaije sveta.” Niso pač računali na tihi ogenj, ki je tlel v srcih vseh zaničevanih, na naravno prisvojeno svobodolju-bnost teh ljudi, na žilavost in vztrajnost brez primere, še najmanj pa na to, da se bo med razkosanimi in zatiranimi rodil človek, kijih bo znal združiti in podžgati silen ognjeni vihar, ki je izžgal prvo osvobojeno ozemlje, prvo državo v železnem plašču okupirane Evrope.
Zato smo ponosni na naš, slovenski julij 1941. Z njim smo postali tisto, kar dotlej nismo
nikdar bili in od takrat postajamo tisto, kar si niti najbolj smeli sanjači naših prednikov niso mogli zamisliti. Danes je to že naša vsakdanjost, tako da se marsikdaj celo niti ne zavedamo vsega kar imamo, saj se še nad večino sveta kopičijo oblaki lakote, orožje rožlja in hude bolezni redčijo otroške vrste.
Prav je, da se večkrat ozremo nazaj na prehojeno pot, da bi bolje ocenili dosežene rezultate revolucionarne ustvarjalnosti in še bolj trdno organizirali naš
Gospodarji svoje usode
„. . . Naša narodnoosvobodilna borba, ki se je začela pred 39 leti in je bila zmagovito končana pred 35 leti, vse težavne in slavne bitke, ki smo jih bojevali, velike žrtve, ki smo jih dali, pridobitve, ki smo jih izbojevali — vse to bo v zgodovini naših narodov in narodnosti, pa tudi v zgodovini svetovnih revolucij večno živelo kot simbol zavesti delavskega razreda naše dežele, simbol strahovitega trpljenja in klubovanj, svobode in odločenosti vseh nas, da si sami urejamo svoje življenje in smo gospodarji svoje usode. ."
STANE DOLANC (4. julija
1980 v Žužemberku)
11. seja delavskega sveta DO IMV
Pred delegati delavskega sveta je bila tokrat razgrnjena najbolj aktualna problematika, s katero se ubadamo v tem času, posebna pozornost pa je bila posvečena trem osrednjim temam razprav ne le pri nas, pač pa v celotnem gospodarstvu. Ni težko uganiti, da gre za naslednja vprašanja:
—	vpliv devalvacije dinarja na poslovanje delovne organizacije,
—	uresničevanje proizvodnih planskih nalog in
—	problematika cen proizvodov.
Delavski svet je sprejel informacijo o vplivu devalvacije na poslovanje delovne organizacije, katero objavljamo ločeno in v celoti. Več kot evidentno je, da devalvacija, ki zelo stimulira naša izvozna prizadevanja, hkrati zelo zaostruje uvozno problematiko. Morali se bomo sprijazniti s tem, da bomo v prihodnje na povsem drugačen način razreševali tisto, kar smo v preteklosti spričo relativno ugodnih pogojev uvoza repromaterjala nekoliko zanemarjali. Težišče preskrbe z repromaterialom bomo morali namreč povsem prenesti na domače vire oziroma na dohodkovno kvalitetno povezane dobavitelje iz vse Jugoslavije. Razumljivo, da tega ne bomo mogli izpeljati v celoti, saj bi bilo v nekaterih primerih celo ekonomsko neutemeljeno, vendar je to edina pot k zmanjšanju deviznega odliva in k stabilizaciji devizne bilance v družbi kot celoti.
Razprava o izvrševanju plana proizvodnje za leto 1980 je bila zelo živahna. Ugotovljeno je bilo, da v glavnem nismo dosegli fizičnega plana proizvodnje za
1.	polletje, saj smo dosegli naslednje rezultate:
osebna vozila R—4
% realiz. plana
1.	postavitev (montirano) 73 %
2.	dokončana vozila (predaja)
55,2%
3.	realizacija vozil za izvoz
96,1 %
V nedokončani proizvodnji je ostalo 4.214 vozil.
Realizacija zastavljenih nalog se ni odvijala po začrtanih programih. Močno so zamujali izvajalci investicijskih del v lakirnici, zaradi česar je preizkusni zagon nove linije kataforeze stekel šele v juniju in ne že v prvem trimesečju.
Poseben problem je predstavljala zamuda pri sprejemanju novih delavcev, tako da šele sedaj popolnjujemo najbolj kritično mesto v proizvodnji.
O problemu pomanjkanja re-promateriala smo že spregovori-
li v uvodu, je pa to tudi glavni razlog za relativno veliko število nedokončanih vozil.
Han proizvodnje za izvoz smo praktično dosegli. Sestavili smo vsa vozila, vendar so zaradi pomanjkanja nekaterih delov še v nedokončani proizvodnji.
Investicijska dela v proizvodnji R—4 zaključujemo. S sprejetjem novih delavcev, ki intenzivno teče, lahko realno računamo, da bomo v II. polletju začeli normalno proizvajati. To pomeni, da bomo izdelali skupaj 31.070 vozil R—4, od tega 11.000 vozil za izvoz.
Osebna vozila R—18
Z letnim načrtom smo predvideli začetek proizvodnje vozil R—18 v maju. Zaradi težav pri uvozu je zamujala tudi montaža opreme za proizvodno linijo, k
temu pa je treba še dodati že omenjene probleme z lakirnico.
Proizvodnja se je začela v juniju. Predserijska vozila so izdelana, opraviti pa je potrebno še nekaj priprav za nemoteno proizvodnjo v juliju.
Gospodarska vozila
Vrsta omenjenih težav v proizvodnji osebnih vozil je ob pomanjkanju repromateriala (kolesni obroči, odlitki, motorji, zavorni valji) direktno vplivala na uresničitev plana gospodarskih vozil. Rezultat je zelo neugoden, saj smo dosegli le 61 % fizičnega plana proizvodnje.
Plan za II. polletje, ki predvideva 1862 vozil, bomo uresničili pod pogojem, da nemudoma rešimo probleme preskrbe z re-promaterialom od domačih in tujih dobaviteljev. Vsekakor bo potrebno vložiti mnogo truda, da bomo „postavili na noge” ta naš najstarejši program.
Avtomobilske prikolice
Poročilo o proizvodnji prikolic v I. polletju izkazuje kar solidne rezultate, saj smo v vseh treh tovarnah dosegli poprečno 91,1 % polletnega plana. Februarja smo imeli v proizvodnji 1200, marca pa že 2000 nedokončanih prikolic. Kompletiranja je zahtevalo dodatno angažiranje, vendar smo z izjemnimi napori uspeli realizirati izvozni plan (Brežice 100%, Novo mesto 93,4 %).
V primerjavi z izvozom je domači trg skromen odjemalec prikolic, ki so za nas že vsa leta tipično izvozni artikel. Trudili smo se, da bi tudi domačim kupcem pravočasno zagotovili vplačane prikolice, vendar spričo omenjenih težav in skrajno napetih obveznosti (tudi tam smo nekoliko zamudili) fizično nismo bili sposobni zadostiti vsem obvezam.
s Razmere v II. polletju bodo po poročilih vodstva delovne organizacije bistveno boljše. Re-promaterial naj ne bi bil več problematičen, zato planirajo za drugo polletje 19.18 prikolic,ss čimer bodo v celoti pokrite potrebe domačih in tujih kupcev.
Delegati so na podlagi poročil analizirali razmere v proizvodnji rezervnih delov in delov za protidobave Renaultu. Tudi tu smo zabeležili rezultate pod
(Nadaljevanje na 3. str.)
/---------------------\
Delavski svet IMV predlaga in zahteva
SKLEPI 11. SEJE DELAVSKEGA SVETA DO IMV
I.	INFORMACIJA O VPLIVU DEVALVACIJE NA POSLOVANJE DELOVNE ORGANIZACIJE IMV.
1.	DS sprejema informacijo o vplivu devalvacije na poslovanje delovne organizacije. Z informacijo je potrebno na ustrezen način seznaniti vse delavce TOZD.
2.	Samoupravni organi v TOZD anorajo ob razpravah o vplivu devalvacije posebno skrb posvetiti vprašanju boljšega gospodarjenja v TOZD.
Potrebno je sprejeti konkretne dogovore o:
-	boljši izrabi delovnega časa,
-	zmanjševanju vseh vrst stroškov,
-	boljši organizaciji dela in drugih vprašanjih, povezanih z gospodarnejšim poslovanjem.
3.	Z enotno akcijo samoupravnih organov, poslovodnih organov ter družbenopolitičnih organizacij moramo zagotoviti dosledno realizacijo naših planov izvoza, tako avtomobilskega kot prikoličarskega programa.
II.	URESNIČEVANJE PLANA PROIZVODNJE ZA LETO 1980
1.	Delavski svet sprejema oceno o uresničevanju plana proizvodnje za leto 1980 v prvem polletju.
2.	Delavski svet ugotavlja, da sprejetega plana proizvodnje za drugo polletje 1980 ni potrebno spreminjati in dopolnjevati.
Zato DS potrjuje zastavljeni plan proizvodnje za drugo polletje 1980 ter zadolžuje organe
upravljanja v TOZD, da za dosledno realizacijo plana sprejemajo konkretne ukrepe.
3. Delavski svet ugotavlja, da se stroški proizvodnje v prvem polletju 1980 gibljejo nesorazmerno z doseženim obsegom proizvodnje. Glede na dosežena opravila, tako na področju kadrov opreme, uvajanja kot nabave repromateriala v prvem polletju 1980, moramo stroške proizvodnje razporediti sorazmerno z zastavljenim planom proizvodnje po kvartalih.
III. PROBLEMATIKA CEN
Delavski svet je na podlagi obširno pripravljenega gradiva ter razprave sprejel naslednje sklepe:
1.	delavski svet sprejema predloženo gradivo o problematiki in ukrepih na področju cen naših proizvodov.
2.	Delavski svet zadolžuje strokovne službe TOZD Commerce in delovne organizacije, da takoj seznanijo vse odgovorne institucije s stanjem in z morebitnimi posledicami pri prodaji na domačem trgu.
3.	Delavski svet zahteva od ustreznih služb delovne organizacije, da takoj sprožijo postopek za določitev novih cen naših proizvodov.
4.	Delavski svet sprejema sklep, da se izročanje osebnih avtomobilov na domačem trgu ustavi za toliko časa, dokler se prodajne cene ne uskladijo in prilagodijo našim zahtevam oziroma cenam, kijih dosegamo pri izvozu.
5.	Delavski svet sprejema predlog, da se s 1. julijem 1980 določijo nove cene prikolicam.
postaje.
Vpliv devalvacije na poslovanje
postopoma zmanjševalo naše uvozne potrebe.
Ocenjujemo, da bomo na področju redne preskrbe z domačimi re-promateriali imeli določene težave glede na to, da številni naši kooperanti potrebujejo uvozne repromate-riale in se v tej situaciji usmetjajo v neposreden izvoz svojih izdelkov za preskrbo potrebnih deviznih sredstev in za doseganja ugodnejših cen.
Naslednja težava, ki ob sedanjih ukrepih še bolj izstopa, je vprašanje urejenosti oziroma neurejenosti cen naših proizvodov na domačem trgu. Pri tem ne gre le za vpliv, ki ga ima devalvacija, temveč gre za nesprejemljivo zadrževanje cen od leta 1978. Po dveletnem administrativnem zadrževanju cen smo v zadnjem mesecu dobili soglasje za povečanje cen osebnih avtomobilov za 13%, kar ne pokriva niti naših neposrednih stroškov pred devalvacijo. Takšna situacija lahko še bolj zaostri že tako težko stanje pri redni preskrbi domačega tržišča z našimi proizvodi.
Ob teh težavah, kijih izpostavljamo, pa se srečujemo še z vrsto drugih problemov, ki neugodno vplivajo na reden tok proizvodnje.
Zato ocenjujemo, da bo poslovanje v letu 1980 izredno zahtevno in težko, spremljano s številnimi ukrepi za boljše in produktivnejše delo.
naše delovne organizacije
Delovna organizacija Industrije motornih vozil je glede na svojo intenzivno zunanjetrgovinsko usmerjenost pozorno spremljala in se tudi aktivno vključevala v opredeljevanje ukrepov in usmeritev, ki naj zagotovijo trajne osnove našega gospodarjenja.
(Nadaljevanje z 2. str.)
planom. Posebej težavna je oskrba domačega uvoza kot tudi pomanjkanje deviznih sredstev.
Živahno zanimanje med delegati je vzbudilo gradivo o problematiki cen naših proizvodov. Problemi v ttej zvezi so dosegli tolikšen obseg, da je vodstvo DO IMV predlagalo delavskemu svetu začasno prekinitev dobave osebnih vozil domačemu trgu, dokler se ne uredijo elementarni problemi cen, ki nas bodo sicer s povečanjem proizvodnje spravile v hude težave. Razprava je izkristalizirala vrsto težav, v katere nas tlačijo sedanje sistemske rešitve administrativnega urejanja cen, ki povsem destimulativno in nenačelno razrešuje tako pomembne zadeve. Skrajno zaskrbljujoče deluje podatek, da nas samo material, vgrajen v R—4 TLS, stane pribl. 9.000,00 din več kot znaša naša prodajna cena (podatek velja za 30. 5. 80). Na podlagi vrste neizpodbitnih argumentov, ki narekujejo nujne
Med ostalimi ukrepi je od izrednega pomena postavitev realnejše vrednosti dinarja, ki mora realneje odražati odnose tako na domačem trgu k ot na zunanjih.
Opredelitev realnejše vrednosti dinarja z devalvacijo se bo prav gotovo odrazila v poslovanju, predvsem pa v
ukrepe, je DS DO sprejel konkretne sklepe in zadolžitve za razreševanje problema cen.
V zaključnem delu sestanka je delavski svet razpravljal in sprejel sklepe v zvezi z nekaterimi kadrovskimi rešitvami in konkretnimi zadevami, ki sodijo v njegovo pristojnost. Tovariš Karel Vardijan je bil na osebno željo razrešen dolžnosti direktorja finančnega sektorja, DS pa je pooblastil gen. direktorja, da organizacijsko in kadrovsko uredi ta sektor.
Ob sklepu poročila je potrebno posebej poudariti, da bomo v naslednjih dneh izpeljali javne razprave o rezultatih polletnega poslovanja v sleherni temeljni organizaciji. Razprave na seji DS so opozorile na vrsto pomembnih zadev, ki morajo najti ustrezno mesto v naših analizah o delu v prvem polletju, da bi bili naši plani za drugo polovico leta ne le realen odraz naših možnosti, pač pa trdna obveznost in odgovornost tako posameznika kot tudi kolektiva v celoti.
dohodkovni učinkovitosti delovne organizacije Industrije motornih vozil Novo mesto.
Ob tem moramo ugotoviti, da presojanje učinkov devalvacije s trenutnimi rezultati lahko popači celovito oceno o dolgoročnejših učinkih, kijih mora devalvacija in ostali ukrepi uvesti v gospodarski in socialni razvoj delovne organizacije.
Sama devalvacija nedvomno spodbuja celoten sektor izvoza tako avtomobilov in prikolic kot posameznih delov. Intenzivna izvozna usmerjenost, kije še posebej poudarjena v letošnjem letu, bo omogočila tudi nadaljnje načrtno povečevanje proizvodnje za izvoz in s tem krepitev naše uvozno—izvozne bilance. Na sektorju uvoza nas devalvacija usmerja v še intenzivnejše iskanje možnih rešitev na področju osvajanja in dohodkovnega povezovanja z domačimi proizvajalci, kar naj bi
DELAVSKI SVET DELOVNE ORGANIZACIJE IMV
Ime TiTO nam pomeni mir na vsem svetu
„... Ime Tito pomeni za nas predvsem revolucijo, svobodo, neodvisnost, socialistično samoupravljanje, bratstvo in enotnost naših narodov, pomeni politiko neuvrščenosti in mir po vsem svetu. Veličina Tita je tudi v tem, ker so prav te pridobitve oboroženega boja in povojne graditve postale last vseh nas, ker so postale resničnost našega življenja in dela ...."
STANE DOLANC (4. julija
1980 v Žužemberku)
Z11- seje delavskega sveta
Nov izvršni odbor sindikalne konference v DO
Res, da prave poletne vročine, ki bi morala biti ^avna značilnost tega meseca, nismo niti prav občutili, vendar pa se vsi veselimo dopustniških dni, ko brano vsaj za nekaj časa potisnii vsakdanje skrbi v stran in se predali počitniškim užitkom, s Tudi delo n«ih samoupravnih in družbenopolitičnih organov bo v času dopustov nekoliko v zatišju, morda pa sta se prav zato v tem mesecu sestala centralni delavski svet in konfermca OOS.
Člani slednje so se zbrali na vvolilni konferenci. Najprej so vsi prisotni prisluhnili poročilu predsednika Jožeta Turka, kije opisal delovanje konference OOS v minulem obdobju.
Preglejmo nekaj nalog, ki so jih delavci sindikata uspešno izvedli. Na konferenci so se dotaknili tudi težav, s katerimi se srečujemo vsi — na področju informiranja. Ponovno je bilo ugotovljeno, da z obveščanjem ne moremo biti popolno zadovoljni, saj se pojavlja tu še vrsta vrzeli. Vsi skupaj se premalo zavedamo, da lahko dobro delamo le če smo pravilno in pravočasno obveščeni. Žal se vse prevečkrat dogaja, da informacij ni
V marcu 1978 je bil sindikat skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami nosilec priprav in izvajalec evidentiranja, kadrovanja in volitev delegacij za samoupravne interesne skupnosti in družbenopolitično skupnost. Tu je bilo opravljeno veliko delo, saj je izvoljenih preko 300 delavcev v posamezne delegacije, katere je bilo potrebno tudi konstituirati v konference. Hkrati so na konferenci ugotovili, da z delom posameznih delegacij v tem obdobju ne moremo biti zadovoljni. Vse prevečkrat so delegacije družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih organov in strokovnih služb. Tem vprašanjem bo potrebno posvetiti posebno pozornost
Sindikat je bil pobudnik in nosilec razprav pri sprejemanju posameznih samoupravnih splošnih aktov in referendumov. Uspešno so bili izvedeni referendumi za samoprispevek in sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo IM V. Samoupravno organiziranost imamo opredeljeno tako, da je tej razvojni stopnji IMV najbolj primerna in je tudi v skladu z zakonom o združenem delu. Naš kolektiv je v intenzivni gradnji in investiciji. Prav ta hitra rast nam velikokrat narekuje oblikovanje sprotnih, prehodnih oblik organiziranosti, ki nam tudi zagotavljajo uresničitev zastavljenih proizvodnih in samoupravnih nalog, na drugi strani pa k pripravam na izgrajevanje nove samoupravne organiziranosti po dokončani investiciju Bodoče najpomembnejše naloge sindikata so naslednje:
-	ustanavljanje novih TOZD y vseh zaključenih programih,
-	povezovanje TOZD v branže — po programih,
-	preoblikovanje delovne organizacije v sestavljeno organizacijo združenega dela,
-	prehod na kolektivni poslovodni organ,
-	oblikovanje poslovne skupnosti IMV programov, ki naj bi vključevala tudi naše kooperante.
Tovariš Turk se je v poročilu dotaknil tudi našega gospodarjenja in med drugim dejal:
„... Prav tako bo v naslednjem obdobju potrebno dati večji poudarek^ osveščanju in izobraževanj u tako poverjenikov v sindikalnih organizacijah, delegatov v samoupravnih organih in delegatov v delegacijah SIS. Ne bi se smele dogajati take stvari, kot se je zgodilo ob zadnjem sklicu delegatov zbora združenega dela občinske skupščine iz novomeških TOZD in DSSS, ko so se od 31 izvoljenih in vabljenih delegatov udeležili sklicane okrogle mize le trije! Med tistimi, ki jih ni bilo, so bili žal tudi nekateri člani ZK, ki bi morali biti za zgled vsem ostalim.
Dostikrat smo sami krivi za naše
negospodarno obnašanje
Če pogledamo naše gospodarjenje, lahko hitro ugotovimo, da se velikokrat negospodarno in nestabi-lizacijsko obnašamo med delovnim časom vse od izmeta pa do boljšega izkoriščanja delovnega časa. Se vedno imamo prevelik neopravičen izostanek z dela, bolniških, ki niso bolniške itd. Prav tu pa niso majhne notranje rezerve, katere bomo lahko le s skupnimi močmi dodobra izkoristili Vse prevečkrat organiziramo nepotrebno nadurno delo takrat, ko bi lahko opravili vse naloge v rednem delovnem času. Res je, da večkrat nimamo v proizvodnji potrebnega materiala iz takih ali drugačnih razlogov za nemoteno proizvodnjo. Za to izboljšanje se bomo motali sami bolje organizirati in zaostriti odgovornost posameznikov in ustreznih služb, ki so za to odgovorni, večkrat pa na te pogoje ne moremo sami vplivati.
Mi smo že dosedaj na različnih razgovorih in posvetovanjih zelo glasno izpostavljali naša stališča, da je gospodariti, urejevati samoupravne in dohodkov-
ne odnose nemogoče v sedanjem sistemu, ko velik del pogojev gospodarjenja opredeljujejo drugi — predvsem tisti, na katere skoraj ne moremo vplivati. Danes se v delovnih organizacijah srečujemo na mnogih področjih z rešitvami, s katerimi nismo zadovoljni. Z rešitvami, ki po naših ocenah ne le zavirajo uresničevanje zastavljenih planov, temveč zavirajo tudi hitrejše samoupravno povezovanje in samoupravno razreševanje teh vprašanj. To so vprašanja politike cen, vprašanje hitrih in neselektivnih ukrepov na področju zunanjetrgovinske menjave, vprašanja izvoznih stimulacij, njih obračunavanje in podobno.
Od nas se npr. zahteva, da spoštujemo dogovore o razporejanju dohodka, pri tem pa nas nihče noče poslušati in razumeti naših težav, ki nastajajo pri ustvarjanju dohodka. Kako naj delavcu razložimo to, da mora on preko odobrenega ali prostega povišanja cen vsem drugim proizvajalcem, ki se vključujejo v IMV program, zagotavljati dohodek, sebi pa tega n* sposoben zagotoviti, ker je pač nekdo nad njim, ki mu je dana ta pravica, da presoja in odloča o njegovem ddiodku.
Poslovanje DO IMV v letu 1979 lahko ocenimo za uspešno, če upoštevamo vse objektivne probleme, ki so izven možnosti vpliva našega kolektiva vplivali na pogoje gospodarjenja.
NA PODROČJU DRUŽBENEGA STANDARDA smo v tem obdobju napravili nekatere premike. V našem kampu v Pakoštanih vsako leto preživi svoj letni oddih vse večje število delavcev s svojimi družinami, tako da je v polni sezoni že premajhen. Iskati bomo motali nove rešitve za čim cenejšo obliko počitnikovanja, razširitev pičitniških kapacitet tudi v drugih krajih in po različnih namenih, zato pa se bomo morali dogovoriti o ustreznejši delitvi regresa in njegovi dosledni uporabi za te namene.
V družbeni prehrani smo končno dobili v tovarni avtomobilov novo razdelilnico za obrok med delom, sami pa moramo poskrbeti za večjo higieno, boljše in kulturnejše obnašanje v njej in pri razdeljevanju hrane. Lani smo končno uspeli pridobiti vso potrebno dokumentacijo za gradnjo našega stanovanjskega naselja na Žibertovem hribu, tako da bodo prva stanovanja v tem letu tudi vseljiva. V stanovanjski politiki bomo nadaljevali dogovorjeno politiko izgradnje družbenih stanovanj in kreditiranje individualne gradnje.
na področju Športne rekreacije in izkoriščanja prostega časa se je v tem obdobju povečalo število aktivnih udeležencev, vendar pa s tem še ne moremo biti zadovoljni Potrebno bo poiskati nove oblike množičnega udejstvovanja z različnimi stalnimi srečanji in tekmovanji med oddelki obrati in TOZD. V letošnjem letu bomo ustanovili prepotrebno športno društvo IMV, v katerem bo lahko vsakdo našel del aktivnosti tudi za sebe.
Sindikat seje aktivno vključeval v vse akcije na področju splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Posebno uspešno lahko ocenimo akcijo „Nič nas ne sme presenetiti 79”, ob zdajšnji politični in gospodarski situaciji v svetu pa moramo vsi stalno spremljati tekoča dogajanja in dogodke tako v krajevni skupnosti, lastni delovni sredini kot tudi v svetu. Na podlagi ocen bomo sprejemali sprotne ukrepe za odpravljanje nastalih izrednih razmer.
Leta 1978 smo ustanovili mešani pevski zbor IMV, ki je skoraj edini dejavnik v kulturnem življenju vseh nas, če ne štejemo nekaterih organiziranih srečanj in proslav v okviru kolektiva.
V našem nadaljnjem delu bosta delovanje in aktivnost vsekakor usmerjena na hitrejše uveljavljanje delitve po delu in rezultatih dela.
Omenil sem že, da se nahajamo v težkem družbenoekonomskem položaju, ko bo potrebno napeti vse sile, da bomo ustvarili potrebni prihodek in dohodek ter ga nato usmerjali v delitev. Žal se vse prevečkrat dogaja, da se pogovarjamo o delitvi, manj pa o problemih pridobivanja dohodka. Jasno pa je, da že samo povečanje gospodarske stabilnosti v celoti olajšuje tudi uveljavljanje delitve po delu.”
Udeleženci konference so v aktivni razpravi obravnavali še vrsto drugih težav in nalog, ki jih je sindikat v minulem obdobju dobro ali slabše opravil. Govorili so o boljšem izkoriščanju delovnega časa, problemu nedokončane proizvodnje, kako iz-bdjšati delovno storilnost, povezava med OOS posameznih TOZD ni zadovoljiva itd.
Konferenca je soglasno izvolila nov izvršni odbor konference OOS DO IMV:
1.	Turk Jože - predsednik
2.	Galič Artur - podpredsednik
3.	Lakner Lado — član
4.	Medved Stane - član
5.	Požar Alojz - član
6.	Rajkovača Marko — član
7.	Reba Drago - član
Široko področje varstva pri delu
1.	V OZD in delovnih skupnostih, ki še niso pristopile oziroma so odklonile pristop k samoupravnemu sporazumu o minimalnih standardih pri zaposlovanju, morajo osnovne organizacije zveze sindikatov dati pobudo za podpis samoupravnega sporazuma.
Rok: 31. julij 1980.
Z Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo analizirati uresničevanje obveznosti iz samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju ter pri tem vztrajati, da se minimalni standardi uresničujejo tudi že za zaposlene delavce in za delavce, ki delajo v OZD na osnovi veljavno sklenjenih kooperantskij pogodb.
Rok: 10. 9. 1980, vnaprej: ob periodičnih in zaključnih računih.
3 Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo zahtevati, da organizacija združenega dela ne sme načrtovati norih zaposlitev, če ni pristopila oz. če ne uresničuje obveznosti iz samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih pri zaposlovanju.
Rok: stalna naloga.
4. Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo ob obravnavanju in sprejemanju planskih aktov za ob-dboje 1981—85 vztrajati, da je politika zaposlovanja vključena v planskih aktih kot sestavni de! celotnega planiranja proizvodnje in poslovanja sleherne OZD v skladu z dogovorjeno politiko zaposlovanja v občini Novo mesto. Pri tem je potrebno posebno pozornost posvetiti številu zaposlenih, preusmeritvi investicij na področja, kjer je še dovolj delovne sile, spremembi strukture zaposlenih in štipendiranju ter finančnim in drugim obveznostim za zagotavljanje minimalnih standardov za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju delavcev.
Rok:Jv skladu s sprejetim programom na samoupravnih organih.
5 Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo analizirati strukturo zaposlenih v primerjavi z doseženo stopnjo modernizacije in tehnologije ter na osnovi te analize sprejeti program potrebni aktivnosti za odpravo nesorazmerij.
Rok: 1 a september 1980.
a Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo oceniti organiziranost in strokovno usposobljenost kadrovskih služb ter njihovo aktivnost v zvezi z izdelavo podlag za pripravo srednjeročnih planov zaposlovanja in celotne kadrovske politike: prekvalifikacija in dokvalifikacija delavcev, dokončanje osnovne šole. izobraževanje ob delu in iz dela, štipendijska politika, zaposlovanje invalidov, Romov itd.
Rok: 15. september 1980.
7.	Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo oceniti odsotnost z dela (boleznine, alkoholizem, neopravičeni izostanki, sistematičnost periodičnih pregledov itd) in ugotoviti vzroke in predlagati ustrezne predloge za zmanjšanje teh otpornosti ter zaostriti odgovornost do neopravičenih izostankov in neopravičenih izhodov.
Rok: 15. september 1980, vnaprej: ob periodičnih in zaključnih računih.
8.	Osnovne organizacije zveze sindikatov morajo oceniti izrabo delovnega časa, ustreznost razporeditve delovnega časa na posameznih delih delovnega procesa in ugotoviti vzroke za slabo izkoriščanje delovnega časa.
Rok: 15. september 1980.
9.	Osnovne organizacije zveze sindikatov naj tam, kjer je to smotrno.
Usmeritve in naloge sindikatov pri uveljavljanju načrtnega zaposlovanja in smotrne izrabe delovnega časa
dajo pobudo za uvedbo premakljivega delovnega časa. Prav tako naj spodbujajo razpravo tudi z vidika začetka delovnega časa zaradi problema prometnih konic.
10.	Osnovne organizacije zveze sindikatov ter občinski odbor sindikata delavcev trgovine morajo analizirati prilagojenost delovnega časa glede na potrebe zaposlenih in predlagati konkretne rešitve v soglasju z izvršnim svetom skupščine občine Novo mesta
Rok: 15. september 1960.
11.	Osnovne organizacije zveze sindikatov ter občinski odbor sindikata delavcev družbenih in državnih organov morajo analizirati prilagojenost delovnega časa glede na potrebe zaposlenih in predlagati izvršnemu svetu SOb Novo mesto konkretne rešitve.
Rok: 15. september 1980.
IZ Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto daje pobudo izvr-
Novoizvoljeni delavski svet je prevzel delo 16. 5. 1980 in imel do konca junija štiri redne seje.
Člani DS so: Kelhar Anton, Dobrina Kari, Sečen Ernest, Piltaver Franc, Pšeničnik Slavko, Lopatič Vlado, Ostrelič Jože, Škvarč Jože, Matjašič Jožica, Černoš Jože in Jurman Angelca. Na prvi seji so sprejeli sklep o potrditvi periodičnega obračuna ter sklenili, da se uvede podaljšani delovni čas za skupine, ki kompletirajo prikolice.
Na drugi seji je bila gjavna skrb namenjena analizi stanja v
šnemu svetu skupščine občine Novo mesto, da celovito obravnava problematiko delovnega časa, predvsem z vidika začetka delovnega časa, povezanega s problemom prometnih konic, delovnega časa vrtcev, trgovin, ustanov, servisov itd.
13.	Občinski svet zveze sindikatov daje pobudo, da so sestanki družbenopolitičnih organizacij izven delovnega časa, sestanki samoupravnih organov pa vsaj proti koncu delovnega časa. V primeru, da to ni mogoče, naj se izgubljeni delovni čas nadomesti z delom ob prost h sobotah oziroma na kakšen drugi način.
14.	V vseh TOZD in delovnih skupnosti oz. tam, kjer jih še niso, je potrebno imenovati odbore za varstvo pri delu kot organ delavskega sveta, ki naj bi celovito obravnaval odsotnost z dela, učinkovitost ukrepov za zagotavljanje varnih, humanih in zdravih življenjskih in
proizvodnji, saj je prišlo do večjega zastoja zaradi neizdo-bavljenih prem za švedsko izvedbo prikolic ter zaradi nepravilno izdelanih nekaterih pohištvenih elementov. Ugotovljeno je bilo, da niso vsega krive le uvozne težave, ampak v veliki meri tudi neprizadevnost in neodgovorno obnašanje nekaterih odgovornih ljudi, predvsem v tovarni avtomobilov in v DSSS. Zaradi tega se je proizvodna hala v Brežicah skoraj popolnoma izpraznila, saj je bilo v njej 31. 5. le 11 (enajst) prikolic.
Na zadnji seji pa je bil na
delovnii razmer ter druga vprašanja s tega področja. Pri svojem delu se morajo odbori za varstvo pri delu tesno povezati z obratnimi ambulantami in dispanzerjem za medicino dela.
Rok: 15 september 1980.
15.	Občinski svet zveze sindikatov Novo mesto daje pobudo izvršnemu svetu SOb Novo mesto, da izdela metodologijo zajemanja podatkov izrabe delovnega časa in jo čimprej pošlje TOZD in delovnim skupnostim.
16.	Vse analize in ocene, ki izhajajo iz tega področja, morajo obravnavati tudi samoupravni organi. ANALIZE IN OCENE MORAM BITI POSLANE SNA OBČINSKI SVET ZVEZE SINDIKATOV NOVO MESTO DO ROKOV, Ki SO NAVEDENI OB SKLEPU. Vnaprej se s mora ta problematika redno obravnavati na samoupravnih organih in ob razpravah o periodičnih in zaključnih računih.
12.	seja OS ZSS Novo mesto
za napake?
prvo mesto postavljen problem individualnega poslovodnega organa. To delovno mesto ni zasedeno že od 3. julija lani. Nekatera opravila tega organa sicer ob svojem rednem delu opravlja tov. Zvone Šumlaj, vodja OPP, vendar to ni zadovoljiva rešitev. Ker pa mu julija poteče doba, za katero je bil pooblaščen, se bomo delavci TOZD TAP Brežice spet znašli v slepi ulici. Člani delavskega sveta so ukrenili vse, kar je bilo v njihovi moči, vendar brez prizadevnosti drugih odgovornih organov ta problem ne bo rešen.
Pri proizvodni problematiki so spet obravnavali težave v zvezi z doseganjem plana. Ugotovljeno je bilo, da so delavci sposobni doseči vsak realen plan. Vzrok za nedoseganje plana so le številni zastoji zaradi pomanjkanja materiala, ki se kar naprej ponavljajo. Dogaja se, da sedaj, ko je pritisk kupcev največji, delavci s sestave odhajajo domov, ker ni redne dostave prem! Predajanje prikolic je otežkočeno tudi zaradi pomanjkanja puhina. Jasno je torej, da razlog za nedoseganje plana ne leži v Brežreah, ampak nekje drugje. Kak^fe si sicer drugače razlagali stroje, ko delavci v osmih urah niso sestavili niti ene prikolice, ker ni bilo prem. Te so pa ležale na Suhorju, a ni bilo kamiona, ki bi jih pripeljal v Brežice. Znano pa je, da je za dostavo elementov odgovoren tozd Tehnoservis.
Vprašamo se torej, kdaj bodo te zadeve urejene in kdaj bo kdo za svoje napake odgovarjal?
J	ERNEST SEČEN
Kadri v razkoraku s planiranjem v OZD
Planiranje kadrovskih potreb in zaposlovanje v OZD še vedno ni v celoti usklajeno s srednjeročnimi in letnimi plani razvoja in še ni postalo integralni del planiranja v OZD. To dokazujejo podatki, da so plani kadrovskih potreb OZD za leto 1980 še vedno prenapeti, saj izkazujejo dvakrat večje potrebe po delavcih kot so realne možnosti novih zaposlitev iz razpoložljive nove delovne sile med prebivalci občine Novo mesto in so še vedno skoraj dvakrat večje kot smo zapisali v občinski resoluciji za leto 1980. Ta podatek kaže na ekstenzivno usmeritev zaposlovanja, kar še znatno podkrepi podatek, da je med iskanimi novimi kadri polovica delavcev ozkega profila. Ob taki usmeritvi kadrovskih potreb in razvoja OZD ni pričakovati, da bi nam v doglednem času uspelo spremeniti neugodno strukturo gospodarstva in zaposlenih v občini.
12. seja OS ZSS Novo mesto
Kdaj bo kdo odgovarjal
Novoizvoljeni delavski svet v TOZD tovarna avtomobil-skih prikolic Brežice aktivno dela — Kdaj ureditev odprtih vprašanj?
Nove pisarniške prostore že nekaj časa uporabljamo. Eni so z njimi zadovoljni, drugi ne, vsekakor pa so se delovni pogoji v njih veliko izboljšali. To, da ugodno delovno okolje vpliva na delovno storilnost, seje že večkrat pokazalo. No, in v novih prostorih so pogoji ugodni...
V TOZD Tehnoservis je delo mladih povsod prisotno
Na pobudo 00 ZK je bila 27. 12. 1978 v Tehnoservisu ustanovljena osnovna organizacija zveze socialisti-
Tudi v ZR Nemčiji manjša proizvodnja
Proizvodnja osebnih vozil in kombijev se je v Zvezni republiki Nemčiji maja spet znižala na 301.300 vozil. To je okoli 70.000 manj kot maja 1979. Dnevna proizvodnja 15.860 vozil je za 10 % pod lansko majsko dnevno proizvodnjo, ki je znašala še 1 7.644 vozil.
Upoštevajoč še druge vrste motornih vozil je znašala letos maja proizvodnja 397.792 vozil. S tem je bila proizvodnja v prvih petih mesecih z 1,81 milijona enot za#®fcod lansko ravnijo v cnak^h^^^bju.
Glavn^Trivdo za manjšo proizvodnjo pripisujejo predvsem nazadovanju na področju osebnih avtomobilov in kombijev, ki je v prvih petih mesecih zdrsnila na 1,660.200 vozil od lanskih 1,819.809.
(Gospodarski vestnik št 25/80)
čne mladine. Tedaj je bilo izvoljeno predsedstvo OO, sprejet je bil tudi okvirni akcijski program dela OO in pričeli smo delati.
V obdobju od ustanovitve do danes je imelo predsedstvo osem rednih sej, nekaj je bilo tudi sestankov med vodstvi OO na ravni delovne organizacije IMV, veliko več pa je bilo raznih individualnih razgovorov med člani predsedstva in med člani predsedstva ter mladimi v posameznih delovnih enotah, kakor tudi s predstavniki ostalih DPO v TOZD in DO IMV.
Zadovoljni smo s sodelovanjem med predsedstvom OO in članov OO z OK ZSM Novo mesto, še posebno s konferenco mladih delavcev. Enaka ocena velja za vključevanje OO v aktivnosti, ki jih je organizirala OK ZSMS Novo mesto in konferenca mladih delavcev.
Mladi v naši TOZD smo se srečevali pri delu s številnimi težavami, ki so imele žal močan vpliv na naše delovanje. Med njimi naj naštejemo le važnejše, kot so npr. nezainteresiranost mladih, pomanjkanje prostega časa, vezanost na prevoz, fluktuacija delovne sile, specifična struktura mladih in podobno. Velik problem ostaja še vedno nerešena koordinacija osnovnih organizacij na ravni DO IMV. Prisoten je tudi problem sestajanja, kjer povzroča težave izmensko delo. Kljub vsem težavam je bilo v dosedanjem obdobju nekaj vseeno narejenega, saj je bilo čutiti mladinsko organizacijo tako na sestankih, konferencah, posvetih in ostalih aktivnostih v TOZD, na ravni DO, kakor tudi na OK ZSMS Novo mesto. Skratka, mladi smo bili vključeni v precejšnji meri v vse
tokove družbenega in političnega življenja v naši TOZD, kakor tudi v širši družbeni skupnosti Vključeni smo bili v akcije, ki jih je vodil sindikat, tako npr. v razpravo in sprejemanje statuta o prehodu na ekonomske stanarine, v akcije periodičnih in zaključnih računov in podobno.
Skupno s sindikatom smo v letu 1979 organizirali izlet - ogled svetovnega prvenstva v smučarskih skokih v Planici. Predstavnik OO je bil vedno prisoten na sejah delavskega sveta TOZD Tehnoservisa, tako da nam je bila dana tudi možnost izražanja svojih interesov, mnenj in stališč ter tako vplivati na pomembnejše odločitve. V letu 1979 nam ni uspelo sodelovati na področju prostovoljnega mladinskega dela (na MDA), ker po mnenju vodstva TOZD ni bilo možno nadomestiti delavcev, ki so bili kandidati za MDA. V letošnjem letu se bo udeležil MDA (REKA) tudi en član naše OO.
V dosedanjem obdobju je bilo premalo sodelovanja z ostalimi DPO v TOZD, zato pa bo v bodoče potrebno na tem področju še veliko narediti. V preteklem obdobju se je nekaj članov naše OO udeležilo raznih oblik idejnopolitičnega usposabljanja. Tako smo bili na raznih seminarjih, ki so bili organizirani za vodstva OO ter na mladinski polletni politični šoli v letu 1979.
Na področju kadrovanja, organiziranosti in razvoja nismo dosegli zaželenih rezultatov.
Dosedanjemu predsedstvu je od ustanovitve do danes kljub prizadevanju uspelo vključiti v OO in njeno aktivnost komaj 25 mladih, čeprav je znano, da je število mladih do 27. leta veliko večje (okoli 73).
Obetavnejši so rezultati aktivnosti na področju vključevanja mladih v vrste ZK, kakor tudi vključevanja mladih v organe samoupravljanja. V sodelovanju z ostalimi DPO nam je uspelo evidentirati in vključiti kandidate iz naših vrst v IO osnovne organizacije sindikata ter v organe samoupravljanja. S tem je rešen problem zastopanosti mladih v organe samoupravljanja. V sodelovanju z ostalimi DPO nam je uspelo evidentirati in vključiti kandidate iz naših vrst v IO osnovne organizacije sindikata ter v organe samoupravljanja. S tem je rešen problem zastopanosti mladih v teh organih, kar je seveda osnovni pogoj, da mladinska organizacija zaživi kot družbenopolitična in vzgojna organizacija.
V	sodelovanju z ostalimi OO ZSM iz DO IMV je bil organiziran sprejem mladine iz CIMOSA, s katero je bila organizirana OKROGLA MIZA.
Z ostalimi OO smo sodelovali tudi pri sprejetju zvezne štafete mladosti, v javni razpravi o delovanju delegatskega sistema v ZSMS ter nekaterih akcijah praznovanja meseca mladosti in na ostalih prireditvah.
V	neki meri smo s svojo aktivno-*' stjo lahko zadovoljni, vendar pa nas v bodoče čaka še vrsta nalog, ki jim moramo čimprej in temeljito opraviti, da s tem opravičimo zaupanje vseh tistih, ki veliko pričakujejo od
nas.
ANTON LUZAR
Kragujevac - Zaradi težav v preskrbi z materialom so se montažni trakovi v „Crveni zastavi" gibali počasneje kot je bilo predvideno. V prvem polletju je bilo izdelanih 110.075 vozil, vendar plana niso dosegli niti v proizvodnji osebnih niti gospodarskih vozil.
Proizvodni plan je bil realiziran v višini 93 odstotkov, kar pomeni, da je bilo narejenih 7.839 vozil manj kot je bilo načrtovana Izgube so bile delno
Težave v preskrbi ovirajo proizvodnjo
kompenzirane s povečanjem proizvodnje v dopolnilnih programih sodelave s Poljsko, SZ in FIAT-om. V šestih mesecih tega leta je bilo zmontiranih 25.783 vozil „Lada”, 126 P, 125 P in 132 GLS, oziroma 3.615 vozil nad planom, kar pomeni povečanje za 15 odstotkov.
Največ težav je bilo v proizvodnji tovornih vozil, kjer je bilo zaradi pomanjkanja nekaterih delov iz Italije izdelanih 7 odstotkov vozil manj.
Sprememba kurza dinarja je še bolj zaostrila uvoz delov. Zaradi tega je nujno potrebno še bolj pospešiti posle na osvajanju proizvodnje delov, da bi kar najbolj zmanjšali uvoz in zagotovili nemoteno preskrbo.
(Privredni pregled, 4. 7. 1980)

Na srečanju CCC iz Zagreba so bile pred vhodom v camp razstavljene naše prikolice, ki so vzbujale med obiskovalci veliko zanimala. - Na desni: „naši” nogometaši; ekipo so sestavljali delavci TOZD Commerce Anton Korasa, Vinko Avsec, Boris Deak, Darko Marolt, Stane Škarja, Janez Zrimšek in Zoran Bodnik.
ADRIA 750 navdušila vse!
Ponovno srečanje IMV s člani Camping caravaning club na Čatežu
Camping caravaning club Zagreb je v sodelovanju s toplicami Čatež v zadnjih dneh junija organiziral prireditev pod naslovom:	„Internacionalni kam-
perski dani”. K sodelovanju so povabili tudi našo DO in povabilu smo se radi odzvali.
Na travnati površini pred vhodom v camp smo organizirali razstavo ADRIA prikolic; naši športniki — amaterji so se s člani kluba pomerili v raznih športnih disciplinah in uspelo jim je izboriti eno prvo mesto in osvojitev enega pokala.
Srečanje s kamperji je bilo prijetno, prijateljstvo s klubom pa se je še bolj utrdilo.
Zadnji dan je bila organizirana „okrogla miza“, katere so se udeležili: predstavniki turistične zveze Hrvatske, turistične zveze mesta Zagreba, republiškega komiteja za turizem in gostinstvo SRH, predstavniki nekaterih avtocampov, člani Camping caravaning cluba iz Zagreba, Siska in Rijeke, predstavniki Toplic Čatež, IMV ter novinarji radia, televizije in tiska.
V razgovorih, ki so potekali skoraj 4 ure, je bilo veliko govora o zmogljivostih kampov v Jugoslaviji, o turistični ponudbi pa tudi o drugih vprašanjih, ki se nanašajo na „cam-perski” turizem.
i o "g8BSŽ3 ° J
tl tl At»l? I ti
Po končanih razgovorih so si gostje z zanimanjem ogledali razstavljene prikolice ADRIA. Največ pohvalnih, lahko bi rekli tudi „začudenih” pogledov in besed, je bilo namenjeno prikolici ADRIA 750, ki je s svojo velikostjo in udobnostjo navdušila prisotne.
Ob koncu so podelili pokale, ki smo jih - ekipe ali posamezniki — zaslužili v športnih borbah.
Vreme, ki je sicer camperjem nagajalo več dni, je bilo v času prireditve naklonjeno le športnemu delu - sobotnemu športnemu dnevu. Našo športno ekipo so zastopali delavci TOZD Commerce: Janez
Zrimšek, Vinko Avsec, Boris Deak, Stane Škarja, Anton Korasa, Zoran Brodnik, Darko Marolt in Vida Kerin.
Fantje ene in druge ekipe so se pomerili v malem nogometu, namiznem tenisu in vlečenju vrvi. Sreča je našim bila naklonjena le pri vlečenju vrvi, kjer so brez težav prema-
Konec aprila letos je živelo v Sloveniji 1,898.311 stalnih prebivalcev. V tem mesecu se je rodilo v slovenskih porodnišnicah 2709 živih otrok, izven zdravstvenih ustanov pa še 34 otrok. Od skupnega števila živorojenih otrok letos aprila, ki
gali nasprotnika. Drugače je bilo v ostalih dveh panogah, kjer so naši izgubili, kljub temu da so se hrabro borili (v namiznem tenisu jim je zmaga ušla le za las).
Ženske-tekmovalke so se pomerile v „ruskem kegljanju”, zato pa je njihova udeležba bila bolj množična. V jtej disciplini je sodelovala tudi Vida Kerin, ki je zasedla 4. mesto.
Navijanje in dobrega razpoloženja ta dan ni manjkalo. Predvsem je bilo zanimivo spremljati nogometno tekmo, saj so tako eni kot drugi vzeli igro zelo resno; tudi glasnih in navdušenih gledalcev naadobro igro je bilo veliko.
Skoda je le, da se tekmovanja niso udeležili še športniki Toplice Čatež, ki so sicer bili „v programu” tekmovanja, ker bi tako bilo v ekipah še več borbenega duha.
No, kakorkoli že, športni TOZD Commerce so s svojim sodelovanjem prispevali k popestrenemu programu pomembne kamperske prireditve.
Celotno prireditev so spremljale reportaže na radiu, televiziji in v raznih časopisih in je tako dosegla tudi velik reklamni učinek.
H VIDA KERIN
znaša torej 2743, jih ima 2597 stalno bivališče na območju Slovenije. Fantkov se je rodilo za 12,8 % več kot punčk.
Aprila letos je umrlo 1679 stalnih prebivalcev Slovenije, od tega 33 otrok, mlajših od enega leta; 141 oseb je umrlo za posledicami nesreč, zaradi samomorov in ubojev. V skupnem številu umrlih v zadnjih dveh letih ni bistvenih sprememb. V obdobju od maja 1978 do konca aprila 1979 je umrlo v Sloveniji poprečno na mesec 1521 oseb, leto za tem pa 1531 oseb. Zelo pa je nazadovalo število umrlih dojenčkov, ki se je znižalo s 516 v prvem opazovanem obdobju na 445 v zadnjih 12 mesecih. Tudi število umrlih za posledicami nesreč, samomorov in ubojev, ki jih je bilo v prevm opazovalnem razdobju 1893, znaša v zadnjem 1782.
Žensk za poldrugi odstotek več
Konec aprila 1980 je živelo v Sloveniji 1,898.311 prebivalcev, od tega 921.502 oz. 48,5% moških in 976.809 oz. 51,5% žensk. V tem mesecu se je število prebivalstva povečalo za 1.122 prebivalcev. Od skupnega števila prebivalcev v SR Sloveniji jih je aprila živelo na območju slovenskih mest 809.200 oz. 42,6 % vsega prebivalstva.
Srečanje mladih iz OZD
V Novem mestu so se sestali na drugem srečanju mladih iz organizacij združenega dela mladinci iz enajstih delovnih organizacij naše občine. Srečanje je organiziral koordinacijski svet ZSMS v SGP Pionir v sodelovanju s KMD pri OK ZSMS Novo mesto.
Srečanje je manifestacija mladih iz OZD. Za srečanje se je prijavilo tudi nekaj ekip iz naših TOZD, žal pase je srečanja udeležila le ena ekipa, in sicer iz TOZD Tehnoservis. Ekipo so sestavljali: Silvo Balant, Majda Cerar, Martin Relih, Marija Avsec, Darko Zupančič, Katica Avsec, Marjan Kastelic in Ljubica For-neci.
Srečanje je bilo sestavljeno iz treh delov; predstavniki in sekretarji OO ZSMS so se sestali ob okrogli mizi,
N
V TOZD Tehnoservis so mladi na volilni konferenci izvolili novo predsedstvo 00 ZSMS. Predsednik 00 ZSMS je postal Andrej Glavan, sekretar Darko Zupančič, člani predsedstva pa so: Majda Cerar, Jeronim Kikič, Katica Avsec, Anton Luzar, Jože Pakiš in Martin Rdih.
\______________________________J
kjer so razpravljali o vlogi in mestu mladih v samoupravnih organih in ostalih ključnih vprašanjih, ki zadevajo delo mladinskih organizacij.
Mladi so ugotovili, da se mladinske organizacije v večini primerov pravilno vključujejo v kandidacijski postopek ob izvolitvi samoupravnih organov, kar je razvidno iz ustrezne zastopanosti v samoupravne organe. Kar pa zadeva vsebino dela mladinca — delegata v samoupravnih organih, pa so mladi ugotovili, da v večini primerov ne uresničujejo zaupane jim naloge. Samokritično so ugotovili, da bo njihovo delo uspešnejše, če bodo delali z večjo mero odgovornosti in večjo delavno disciplino.
Drugi del srečanja je bil športnega značaja. Pripravljeno je bilo športno tekmovanje - vesele igre. Tekmovalci so se pomerili v vlečenju vrvi, tek v vrečah, metanje kamenja v daljavo, skok v daljino, pikado, streljanje in šah. Naša ekipa je osvojila v tem tekmovanju 6. mesta
Za zaključek tekmovanja so mladi pripravili kultumo-zabavno srečanje. Tu so nastopili recitatorji, igralci in pevci. Na zaključnem delu so razglasili rezultate in razdelili priznanja.
Mladi so se s srečanja vrnili zadovoljni z željo, da bi srečanje postalo tradicionalno in da bi na njem sodelovalo še večje število mladih.
Slovenija v številkah
POPRAVEK
V prejšnji št. Kurirja je prišlo do pomote pri članicu „Nova vodstva osnovnih organizacij”. Predsednik Proizvodnje V — montaža osebnih vozil je Janez Kaplan in ne Jože Grubič, kot je bilo pomotoma objavljeno. Član IO OOS DSSS je tudi Jože Petrič ter član 10 OOS TOZD RI Ivan Prus.
Srečanje oktetov je postalo tradicionalno, saj je bilo Iet06 že devetič. Koncerti 36 oktetov so se zvistii po vsej Dolenjski: v Novem mestu, na Mirni, Otočcu, Prevolah, Škocjanu, Dolenjskih ToplicahKotu pri Semiču in v Metliki. - Vsi okteti so se zbrali na zaključni prireditvi v Šentjerneju. Pokrovitelj nad prireditvijo je bila tudi letos naša delovna organizacija. p0to: Pdde Miklič
Zakaj ne bi sodelovali tudi vi?
Akcija 1000 delavcev sodelavcev teče. Prvi novi dopisniki so se nam že ogjasili in v uredništvu smo jih bili prav veseli.
Žal pa je pri nas še vedno tako, da radi kritiziramo, tožimo kako ni tako kot bi moralo biti, da pa bi se stvari obrnile na bolje, bi morali sami poskrbeti. Vendar, to je mnogokrat že pretežko.
O tem, daje „Kurir” časopis nas vseh, da bi morali pri oblikovanju njegove vsebine sodelovati vsi, smo že mnogokrat pisali. sV vseh TOZD smo izbrali dopisnike, ki naj bi bili povezava med nami v uredništvu in vami. Vendar pa niso le dopisni-
premalo .je tudi sodelovanja DPO - sindikata, ZK, ZSMS. Prav zato, ker mnogokrat tarnamo, da smo premalo obveščeni, da ne vemo zadosti o tem, kaj se dogaja v TOZD, smo se odločili, da z naslednjo številko „Kuriija” začnemo s točnim evidentiranjem prispevkov iz posameznih TOZD. S tabdo bomo nazorno pokazali, kakšen je ^krogotok informacij v naši DO.
Torej vabimo k soddovanju vse, ki morajo že po službeni poti posredovati informacije, vse ddegate, družbenopolitične delavce, mladince, skratka vse člane naše DO, da soddujejo z
Pišete lahko o svojem ddu, ddovnem okolju, težavah, napakah, ki jih zapažate. Če ste literati, nam pošljite svoje črtice, zapise, pesmi, sestavite križanke, ki jih bodo rade volje reševali vsi bralci Kuriija, narišite karikaturo, pošljite nam svoje uspde fotografije.
Brez strahu in zadržkov sodelujte v Kurirju!
Stavilo.
1. TOZD TOVARNA AVTOMOBILOV
-	Proizvodnja I
-	Proizvodnja II
-	Proizvodnja III
-	Proizvodnja IV
-	Proizvodnja V
2.	TOZD TOVARNA PRIKOLIC
3.	TOZD TEHNOSERVIS
4.	TOZD COMMERCE
5.	TOZD RAZVOJNI INŠTITUT
6.	DSSS
7.	TOZD TAP Brežice
8.	TOZD TOVARNA OKEN IN KOV.GALAN. Šmarjeta
9.	TOZD TOVARNA PODGORJE Šentjernej
10.	TOZD TOVARNA OPREME Črnomelj
Ll. TOZD TOVARNA OPREME Mirna L2. TOZD ZIP Ljubljana
13.	TOZD TOVARNA SERVISNE OPREME Beli Manastir
IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrije motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6.750 izvodih - Ureja uredniški odbor — Glavni urednik Jasna Šinkovec, odgovorni urednik Simo Gogič -Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška cesta 18/20 —Grafična priprava: ČZP Dolenjski list. Novo mesto; tisk: Knjigotisk Novo mesto.
Ne pozabite,
da se je na terminskem koledaiju pri tiskanju pojavila napaka: 21. julij je označen kot delovni dan, je pa to dela prost dan!