Naroinina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna itev. 1 Din
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
izhaja vsako nedeljo i. LETO
KRAJINA
Murska Sobota, 21. avgusta 1932.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 25
Delokrog banovin
V izvajanju politike od šestega januarja je bilo izdanih več zelo važnih zakonov. Med njimi utegne biti najvažnejši zakon^o razdelitvi države na banovine. Še le razdelitev države na banovine je omogočila, da se je izvršila dekoncentracija državne oblasti, t. j. ministerstva so mnoge zadeve, ki so jih do takrat reševale same, odstopile banovinam. S tem se je oblast približala narodu. Banovina kot upravna oblast more bolje upoštevati lokalne razmere in kulturni razvoj pokrajine, ker je bližja ljudem, katerih zadeve rešuje.
Ministerski predsednik g. dr. Srskič se je v svojem velikem govoru od šestega avgusta dotaknil tudi tega vprašanja in zagotovil, da bo upravna dekoncentracija do skrajnosti izvedena. Na ta način se bo banovinam dodelila še mnogo večja oblast, kot jo imajo dosedaj. Kraljevska vlada bo mnoge posle, katere so dosedaj pridržala ministerstva za sebe, prenesla v pristojnost ba-novinskih uprav. Kot nadaljna posledica te upravne dekoncen-tracije bo večja finančna samostojnost banovin. G. minister za finance tozadevni zakon že izdeluje. Na ta način se bo omogočilo, da bodo tudi v finančnem oziru banovine samostojnejše. Ker bodo pa s tem mnogi posli iz ministerstev prešli na banovine, se bo tudi dalo doseči, da se zmanjša državni proračun.
Ta od g. ministerskega predsednika zagotovljena dekoncentracija bo v velikem interesu ljudstva. Zadeve posameznikov se ne bodo več reševale daleč od bivališča stranke, ampak mnogo bliže, bodisi pri srezketn načel-y^tvu, bodisi pri banovini. S tem ' Jo reševanje hitrejše. Dana bo jd tudi možnost, da bodo odloč-v posameznih slučajih popol-^ noma v skladu z lokalnimi po-r trebami. Banska uprava bo mogla ' lažje paziti na vse elemente, ki so potrebni za dobro odločitev, ker je mnogo bližja narodu, kot pa ministerstva.
■Omcnjent govor g. ministerskega predsednika pa tudi dokazuje, kako kraljevska vlada budno pazi in upošteva potrebe ljudstva in kjVo se trudi, da čim bolj ude volji \ '-"m naroda.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Na zadnji seji Narodne skupščine je poslanec prof. Pav-lič s svojim govorom izzval viharno ogorčenje in videč splošno razburjenje, se je umaknil iz dvorane. V svojem govoru je zagovarjal slovensko duhovščino, češ da je nek poslanec trdil, da v Sloveniji ni nacionalnih duhovnikov. Vendar mu je napadeni poslanec dokazal baš nasprotno in ko je prof. Pavlič na to še govoril ter povdarjal da v Beograd prihajajo razni denun-cianti, ki škodujejo vsemu slovenskemu narodu, je nastalo takšno ogorčenje v zbornici, da se je moral prof. Pavlič odstraniti. — Po prizadevanju slovenskih poslancev so bile nove trošarine na sladkor in elektriko izdatno omiljene. — Zakonski načrt o kovanju srebrnega denarja, je senat soglasno sprejel. Finančni minister je izjavil, da se bodo 50 dinarski novci kovali v naši državi. — S sprejetjem zakona o trošarinah je Narodna skupščina izčrpala svoj dnevni red ter so bile seje odgodene na nedoločen čas. Nekateri ministri in skoro vsi poslanci in senatorji so odpotovali iz Beograda. Več ministrov je odpotovalo na Bled in nekateri so bili sprejeti pri kralju v avdijenci, med njimi tudi dr. Kramer. — Bolgarska vlada je imenovala za svojega poslanika v Beogradu Kjusjanova. — V ponedeljek na praznik se je zbralo na Krškem polju okrog 10.000 ljudi, da prisostvujejo vsakoletnemu kmečkemu taboru. Navzoči so bili ministri dr. Kramer in Pucelj, senator Hribar ter številni narodni poslanci. Zboro-valci so jim prirejali viharne ovacije in manifestirali za kralja in državo.
Španija. V državi je zopet enkrat izbruhnila revolucija. Tokrat so se uprli nezadovoljni generali, ki so organizirali protirepublikansko vstajo, a jo je vlada že po nekaj urah zatrla. Vodja upora je bil general San Jurijo, katerega so vladne čete ujele in zaprle. Tudi več bivših generalov, višjih in nižjih častnikov je doletela ista usoda. Nekatere so baje že ustrelili, drugi pa pridejo pred sodišče, kjer vsekakor ne bodo deležni nobene milosti. Po udušenem uporu so bile v Madridu velike manifestacije za republiko, kakoršnih Madrid že več let ni doživel. Delavske organizacije so se prikjučile vladi in so izjavile, da so pripravljene na vsako žrtev in da bodo z vsemi svojimi močmi branili republiko. Dognali so, da bivši kralj Alfonz pri uporu ni sodeloval. V naslednjih dneh je prišlo do velikih pro-timonarhističnih demonstracij delavstva. V državi vlada zopet mir in red.
Rum unij? po ureditvi novega j parlamenta je vlada, ki je bila za ča-I sa volitev, odstopila ter podala kralju i svojo demisijo. Kralj je takoj pričel j pogajanja z voditelji strank. Ponudil ; je vlado predsednik narodno zaran-
nistične stranke Maniu, toda ta je odklonil in predlagal za bodočega vladnega šefa dosedanjega ministrskega predsednika Vajdo. Njegov predlog se je uveljavil in Vajda Vojevod je sestavil novo vlado, v kateri je po večini prejšnjih ministrov. Izpremem-be so le neznatne. — Med romunsko banko in skupino švicarskih bank je bila zaključena pogodba o posojilu okoli 50 miljonov švicarskih frankov, ki se lahko zviša do 70 miljonov.
Italija. Ponovno je prišlo do konflikta med Vatikanom in Italijo in to vsled neke knjige nekega italjanskega pisatela, katero je Vatikan prepovedal čitati svojim vernikom. Fašisti poudarjajo, da je Vatikan obsodil to knjigo, ko je že tretjič izšla in ko so se odnošaji med cerkveno državo in Italijo zopet ohladili.
Bolgarija. Skupna bilanca zunanje trgovine za prvih sedmih mesecih tega leta, Izkazuje 225 miljonov levov primanjkljaja, med tem ko je v istih mesecih lani bilanca izkszala pribitek 582 miljonov levov.
Nemčija. Hitler se čuti v svojem položaju tako močnega, da je zahteva zase čast državnega kancelarja in hoče zamenjati Papena, vendar se je pa Hindenburg protivil, da bi dal vlado Hitlerju. Drugačnega mnenja pa so postale celo Hitlerju nasprotne stranke, ki stojijo na stališču, da je skrajni čas, da Hitler prevzeme odgovornost in da s tem dokaže ali je tudi v vladi tako siguren samega sebe, kakor je bil oblasten v opoziciji. Seveda so narodni socialisti strašno razbur-burjeni, ker se jim niso uresničile želje, da bi bil Hitler državni kance-lar. Razven tega pa je Hitler zahteval, da se mu izroči vsa državna oblast, ki naj pripada narodnim socialistom Hindenburg je na to odgovoril, da zelo obžaluje Hitlerjevo stališče, da pa vendar ne more pred svojo vestjo in pred domovino prevzeti odgovornost za strankarsko vlado. S tem so bila prekinjena tudi vsaka nadaljna pogajanja med Hitlerjem in Hinden-burgu za vstop v vlado. Dosedanja vlada se je odločila, da ostane in da vodi posle naprej. — Za tem političnim življenjem pa se v nezmanjšani meri nadaljujejo z vso srditostjo boji med narodnimi socialisti in njih nasprotniki. Dnevno poročajo časopisi o različnih spopadih, ki so postali za Nemčijo že nekaj vsakdanjega.
Madžarska. V zadnjem času se vršijo številne demonstracije proti Madžarski, pred konzulati v inozemstvu. Tako poročajo, da je prišlo do izgredov pred poslopjem madžarskega konzula v Bruslju. Pri tem so vdrli v poslopje, kjer so vse zbili na drobne kose, uradnike pa tako pretepli, da so dva izmed njih morali nesti v bolnico. Šele ojačeni policiji se je posrečilo, da je demonstrante razgnala.
G. poslanec Benko za svoje volilce.
Posebno hudo je prizadela letos suša naše kraje. Naši živinorejci zrejo skrbi polno v bodočnost, ki jim kaj slabo obeta. Izsušeni travniki se pečejo na solncu in ni misliti na to, da bi dali potrebno krmo za živino. Že sedaj se čuti pomanjkanje krme. Kaj bo v jeseni, kaj po zimi? Kmet bo prisiljen, da bo oddal svojo živino, a sedanja cena in mala možnost prodaje je lahko za njega usodno. Radi tega je g. poslanec Benko ukrenil že vse potrebno v Beogradu, kakor tudi v Avstriji, da doseže večje število izvozne živine iz Prekmurja. Ni se ustrašil velikih izdatkov, ki jih je pri lem imel in uspehi so že vidni. Upamo, da bo g. poslanec dosegel uspehe ter s tem pomagal svojemu ljudstvu, katero mu je izreklo popolno zaupanje.
Pomoč za naše kraje.
Gospod narodni poslanec Benko so se pismeno obrnili na bana dr. Marušiča, da odpošlje strokovnjaka v naš srez, ki si naj ogleda in preceni kako veliko škodo je povzročila suša v naših krajih in naj se priskoči našemu siromašnemu kmečkemu narodu na pomoč.	^
Potrebno bi bilo, da bi občine uredno prijavile nastalo škodo, kakor tudi posamezniki in da se jim na do-iičnih parcelah, kjer je povzročena škoda, odpišejo davki.
Shodi in zborovanja.
Prihodnjo nedeljo se bo vršil shod v Mali Polani. Začetek takoj po večernicah. Na shod so povabljene kraj. org. Velika Polana, Mala Pola-na in Brezovica. Odbori naj poskrbe za veliko udeležb" dokazal?, se je potreba, da naro;; čuje besedo svojega poslanca. — Ob peti uri se b šil shod pod Lipo. Kraj naj d kraj. organizacija ..prav.ljalo se bal tudi o domačih zad< ah -»rgani-^Cije.
Umrli vojni ujetnik
Ruska vlada je v zadn;i do slala nekaj mrtvaških listov za umrle vojne ujetnike, ki jih čelstvo odstopa pristojnim ob? ali svojcem. Med drugimi jej^f di smrtovnica za nekega Kiga' gan) Aleksandra, narednika ?.< polka, rodom iz M. Sobo '-•< ki je umrl v Moskvi 28. II pa je v Soboti nepo/.nsn. in zs ton Janoša, infanterista 13 skega polka, rim. kat vere šine (Kisfalu), ki je umrl 21 v Slobodskoj u Vjatski gu
Kdor bi o k?.terem od sorodnikih kaj vedal, naj to n sreskem načelstvu ali pri c

tam
«a*>
II V:

Ljudska zborovanja.
Shodi v Motvarjevcih, Kobilju In Nedelici. Ljudstvo se organizira.
Komaj se je vrnil iz Beograda naš poslanec Hajdinjak je že pohitel s svojimi prijatelji med ljudstvo, da mu obrazloži delo vlade in da čuje njegove želje in pritožbe.
Prvi shod minulo nedeljo se je vršil v Mrtvarjevcih, v tej obmejni občini, ki je bivši politikarji niso nikoli obiskali. Obisk g. poslanca je vzradostilo ljudstvo, ki je moralo uvideti, da nI pripuičeno samo sebi. Govorila sta v madžarskem jeziku g. poslanec in tajnik sres. odbora g. Horvat. V občini se bo ustanovila krajevna brgahizacija, ki bo lahko mnogo koristila temu ljudstvu.
V Kobilju se je zbrala gotovo vsa občinaina dvorišču g. župana. Bili so navzoči vsi možje in žene, mlado in staro, da čuje tolažilno besedo % ust voditeljev. Zelo je vradostil govornike nastop kobiljskih gasilcev. Pri vhodu v županovo dvorišče so bili po-strojeni vrli vitezi sv. Florijanakjer so pričakali goste in je njih poveljnik dal raport. Ta gesta naših gasilcev je vse hvale vredna in ne pozabljena. Posebno je bil vzradoščen radi takega sprejema g. sreski podnačelnik Žoi-daršič, ki si je pri tej priliki prvič ogledal naše občine ob meji. Šel je z g. poslancem kot zastopnik oblasti, da se tudi sam prepriča in pcuči o potrebah našega naroda. Kakor se je izrazil, bo znal sporočiti na merodaj-no mesto veliko vdanost in zyestobo naših ljudi. Shod v Kobilju je trajal poldrugo uro. Ljudstvo je stavljalo vprašanja, na katera je dobilo zelo zadovoljive odgovore. Shod je otvoril In vodil predsednik kraj. organizacije g. Gyorek, ki se je prisrčno zahvalil govornikom za njihov trud. Ta shod v Kobilju bo ostal dolgo narodu v živem spominu, dal Bog, da bi obrodil dober sad za vrle Kobiljančane.
Z malo zamudo se je pričel na to shod še v Nedelici. Vc-lilci in tudi zaaske so se v velikem številu zbrali na dvorišču obč. pisarne. Tu je trajal shod prek dve uri. Govorili so poleg g. poslanca dr. Pikuša in Horvata še šol, uprav. Drelconja in jurist-doma-
čin g. Kovač. Na dolgo bi morali Vedli© h@Il ZOhje opisovati, ako bi hoteli povedati vse, resast^sammimmiimm^mi mi««!1* mm o čem se je vse razpravljalo. Oceniti pa moramo samo to, da ti shpdi niso taki, kakoršnih smo bili nava jeni. Nel To so prijateljski tazgovori med dobrimi znanci in prijatelji. Vsak do je povedal svoje, kar ga je težilo in vsak je dobil pojasnilo. Po shodu se je vršil sestanek Odbornikov oko liških organizacij, kjer se je razpravljalo o stranki in o listu Murska Krajina
Poročam Vam, da
uporabljam zobno pasto "Chlorodont". Se nikdar nas ni razočarala. Imeli smo vedno bele zobe in prijeten okus v ustih, tembolj ker uporabljama že dalj časa Chlorodont ustno vodo. Tudi uporablja cela družina samo Chlorodont zobne ščetke. J. i^odg-ornik, T. .. Zahtevajte zato samo pristno Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-. ter zavračajte vsak nadomestek.
Skrb za ceste
V Murski Krajini smo že javili, da je naša zahteva, da nešterne važne ceste prevzame banovina. Po po novni intervenciji g. posl. Hajdinjaka je bila zahteva uslišana. Ker se ceste, za katere je šlo formalno, še niso uvedle med banovinske ceste, je banska up rava odredila, da cestni odbor že letos te ceste uredi in oskrbuje iz svojih proračunskih sredstev. Tako se dovaža gramoz na cesto Bratonci-Do-kležovje-most in Turnišče-Renkovci. Po tej odredb! banske uprave se mora oskrbovali tudi cesta Turnišče-Črensovci-Sr. Bistrica-brod na Muri. Svoje prvotno poročilo moramo tedaj izpopolniti v toliko, da bo prevzet tudi del med Turniščem in Črensovci.
Ta cesta meri nekaj nad 10 km in je jako važna cesta za promet čez Muro za vse vasi turnišice, črensov-ske in deloma dobrovniške fare. Posebno dosti je pridobilo Turnišče, ki dcsedaj ni imelo dobrih cest. Zdaj pa bo imelo v tri smeri dobro oskrbovane banovinske ceste. Ta cesta se pa mora urediti. Predvsem je treba izkopati obcestne jarke ob celi cesti od Turnišča do B strice. To bodo morali skopati lastniki, ki imajo svojo zemljo do ceste. Zemlja, ki se skoplje, je njihova last. Letos se bo navozil na to cesto gramoz iz Mure, okrog 350 m3 na celo progo. Dovoz gramoza se je že oddal na javni licitaciji. Progo od Crensovec do Mure oskrbuje cestar, a na progo Turnišče-Lren-sovci pa še pride cestar.
Tako se skrbi za naše cesje. S tem se razbremenijo občine, od druge strani pa se nudi prilika za zaslužek. Mi smelo lahko trdimo, da je
prevzem naših cest po banovini zelo velik uspeh, ki je v korist celemu sre-zu, Povemo pa lahko tudi, da se v brejšnjih političnih čas:h od daleč ni brigal nihče za naše ceste,, kakor se to dela zdaj. In. to so dokazi delav-nosti in uspehov današnjih političnih voditeljev našega naroda.
Tu naj še omenimo, da je dobila letos dovolj gramoza dovozna cesta k žel. postaji Beltinci., Gramcz se pa navozi tudi na cesto Dokle žovje proti Bakovcem. Počasi pa pridejo na vrsto tudi druge ceste.
V Muri je utonil.
Zadnji vroči dnevi so izvabili marsikaterega kopalca k Muri, da vsaj malo najde zaželjenega osveženja. Pa je tudi šel učitelj Tivadar Janez doma iz Beltinec — šel in se ni več vrnil... Proti večernim uram je v družbi dru gih šel v vodo pri Dokležovju. Nenadoma je zabredel v globino in že je izginil pod vodo. Njegovi prijatelji, ki so videli kako se potaplja, so mu hitro priskočili na pomoč, a zaman, voda ga je med tem že odnesla pod mlinsko kolo bližnjega mlina. Posre čiio se jim je, da so ga spravili na breg ter ga skušali z umetnih dihanjem spraviti zopet k zavesti. A ves tiud je bil zaman in poklicani zdravnik je lahko le se konstantiral smrt. Vsi, ki so poznali pokojnega Tivadarja so bili prevzeti ob novici njegove tragične smrti. Naj bo simpatičnemu mla deniču lahka domača zemlja, pod katero je moral vse prezgodaj sredi načrtov in započetega dela. Hudo prizadeti materi pa naše sožalje I
Utonila je v Ledavi.
Dol. Lendava, 9. junija. Rodbino kolonista Furlana_ na marcfu Pinica je zadela pretresljiva nesreča. V poteku Ledavi, ki teče mi-
mo kolonije, je utonila njegova žena. Žena je že dalje časa bolehala in bila ponovno operirana, vsled tega je močno oslabela, kar je silno vplivalo na njene živce, ki so ji odpovedali. Vendar ni nihče mislil, da bo uboga žena radi tega iskala rešitve v smrti.
Osem miljonov ljudi v življen-sbi nevarnosti.
.ry.Mandžuriii je ogromna poplava kakoršno menda zgodovina še ne pomni. Nič manj kakor osem miljonov ljudi je v nevarnosti, da umre od lakote, ker so poplavljene ogromne površine in popolnoma odrezane od ostalega sveta. Tisoči naselbin so izginili, med njimi tudi cela mesta. Vsa polja so popolnoma uničena in po poplavah bo sledila strašna lakota. Število ljudi, ki so utonili, cenijo nad 150 000. Število beguncev pa sega v miljone. Pojavila se je tudi kolera in je že okrog miljon ljudi obolelo. Število smrtnih primerov se ne da niti približno ceniti, ker leže po cestah koder se umikajo begunci pred naraščajočo vodo, celi kupi mrličev, ki jih ne utegne nihče pokopati in razpadajo na pekočem solncu.
Murska Sobota
— Nevaren požar. Na praznik, v ponedeljek, v nočnih urah so se nenadoma oglasili žvižgi na kolodvoru, kmalu za tem pa je že odjeknil požarni rog po ulicah, ljudstvo pa je trumoma hitelo proti Mali Kaniži, kjer je pri posestnici Vida Ana, b.la oslica slame v plamenih. Le malo časa za tem so že prihiteli mursko soboški gasilci na kraj požara s svojo novo motorno brizgalno in so takoj uspešno stopili v akcijo. Položaj na kraju požara je bil izredno nevaren, ker so bile v nevarnosti tudi sosedne oslice, kakor tudi hlevi, ki so povečini iz lesa. Če bi bilo le količkaj vetrovno, bi bil požar postal katastrofalen za vso Malo Kanižo. Na pomoč pa so prihiteli tudi gasilci iz Rakičana, Mar-kišavec in Nemšavci, vendar razen prvih niso stopili v akcijo, ker je bila že preprečena vsaka nevarnost. Prihi-
Ob SO letnem jubileju gasilnega društvo v itafoi Soboti.
Prostovoljno, r.epresiljeno služiti celoti, državi in narodu, svojemu bližnjemu, to je ideal, ki ne bo nikdar zastarel, ki bo vedno svetel, osreču joč, plemenit in velik. In glasniki teh besed so požarnlki . . . Gioboko čustvo, da je človeku dolžnost pomagati svojemu bližnjemu v nevarnosti in težavah je vez, ki jih druži v celoto. Eden za vse, vsi za enega je načelo na katerem sloni ves državni in dru žabni red in društva, ki so si te besede zapisale v svoje prapore so glasniki bratske solidarnosti, socijalnega čustva in temelji narodnega in državnega procvita, Radi tega so njih jubileji vedno dvojnega pomena I
Gasilno društvo v M. Soboti proslavlja v letošnjem letu svoj 50 letni jubilej. Dolga pot je za njim, pol stoletna zgodovina je prepletena z dogodki, v katerih se zrcalijo čas in ljudje, delo in napori, uspehi in Mve . . .
Že leta 1880 se je porodila mi-da bi se ustanovilo v Murski So-
boti prostovoljno gasilno društvo a še le 1. 1882 so na vspodbudo okrajnega sodnika Kovača Karola v mesecu marcu sklicali ustanovni občni zbor. Kako veliko je bilo zanimanje takratnih meščanov, priča dejstvo, da se je zbralo nad 120 članov, ki so si izvolili za prvega predsednika sodnika Augustinčič Pongraca. Novo društvo je takoj dobilo denarno pomoč, Prekmurska banka je darovala 450 forin-tov, a občina 300 forintov, razven tega je nakupila iz svoj-h sredstev še brizgalno in nekaj orodja. Prvi prispevek je znašal za vsakega člana 3 forinte. Da si novo društvo pridobi nekaj gotovine, ki jo je rabilo v izpopolnitev gasilnega orodja, je sklenilo, da priredi veselico in to na dan sv. Katarine 1. 1882. Na ta dan je bila tudi v vseh naslednjih letih tra-dicionelni „bal".
Po preteku enega leta je društvo izpremenilo svojega načelnika, ter si izvolilo novega načelnika in to Kovač Karola, pravega ustanovitelja društva, ki se je prav vneto lotil poverjene mu naloge. V to dobo spada tudi izvajanje § 141 po katerem se kaznuje vsakdo z zaporom, kdor bi se
obotavljal pomagati v slučaju požara. Društveno vodstvo se je pa že leta 1884. zopet izpremenilo in je bil predsednik ^Gotz Franc a načelnik Furjakovič Žiga. S tern letom se je uvedla redna nočna služba. Gospo darstvo v društvu pa ni moralo biti vzorno, kajti prisiljeno je bilo zaprositi državno pomoč in res je dobilo 100 forintov, razven tega pa je tudi članstvo padlo na 54; predsednik je odstopil in društvo je bilo eno leto brez vsakega pravega vodstva, dokler ni leta 1886. zopet postal predsednik Avgustinčič Pongrac. Ker je takrat nek občan hodil v gasilski uniformi prosjačit, so sklenili, da mora imeti vsak član legitimacijo po možnosti s sliko, da se ne bi več zgodili slični primeri. Iz neznanega vzroka pa je število članstva še naprej padalo, tako da je ob pristopu društva v državno gasilsko zvezo štelo le 35 delujočih članov. Večji napredek in razmah pa je doživelo od leta 1889. naprej, ko je postal zopet predsednik Kovač Karol in načelnik Pinter Geza. Članstvo je zopet narastlo, dobili so nove uniforme a tudi gasilsko orodje se je izpopolnilo. Istega leta je društvo prvič
bilo prisotno pri svečanem sprejemu škofa, ki je prišel birmovat v M. Soboto. Že naslednje leto je načelnik odstopil a za novega je bil izvoljen Maiksner Matija, istega leta pa je bil premeščen še predsednik Kovač. V društvu se opazi zopet majhen zastoj dokler ne prevzame vodstvo Horvat Jurij a že nekaj mesecev za njim pa Bolč Bela. V letu 1892 se je društvo Drioravlja-io na svečano proslavitev svojega desetletnega obstoja, ob tej priliki naj bi se izvršila blagoslovitev novega prapora. Za kumico so naprosili grofico Szapary jevo a grefa Szaparyja so izvolili za častnega načelnik 6 stavo so blagoslovili 1. 1892 ' 6č kih slavnostih v parku in v ><£e du. Takrat je bilo razdeljeno z4 brnih in 300 spominskih kolajn. Za nastale stroške je dalo društvo 300 forintov, ostalo pa kumica. Zastavo je izdelala neka budlmpeštanska firma in je bila z zlatimi žeblji pribita na drog. Slavnostni govor je imel ob tej priliki tnartjanski župnik Bagar Jožef. Godbo so pa preskrbeli cigani.
(Nadaljevanje.)
11. septei	nbro tnml	bala Sol	kolske	no dru:	štvo v ffl	ursl	si c~iioti
s.-,..*

telo pa je tudi naše vrlo vojaštvo pod poveljstvom g. kap. Gavriloviča in so se prav uspešno udeležili gašenja. Kako je ogenj nastal, je do sedaj še uganka, vendar pa sumijo, da je bil ogenj podtaknjen. Naša nova motorna brizgalna pa je pri tem požaru prav uspešno prestala svoj ognjeni krst. Vsakdo pa se je moral tudi prepričati, kako velike važnosti je bil občinski vodnjak pred Rajbarjem, katerega je dala občina poglobiti za motorno brizgalno. Dočim je v vseh drugih vodnjakih takoj zmanjkalo vode, e bilo v omenjenem vodnjaku po gašenju še nad meter visoko vode. Kaj )i bilo če jo bi primanjkovalo in bi )ila vsa akcija navezana na plitve in zsušene privatne vodnjake ? Katastrofa bi bila nedogledna.
Občina je v zadnjem času zgradila, oziroma poglobila več vodnjakov v svrho uspešnega delovanja motorne brizgalne v slučaju požara. Take vodjake je zgradila, oziroma poglobila na sledečih krajih:
V parku, v Šolski ulici pri Frid-richu, v Agrarni ulici pri Flisar Mihaelu, na Kroški cesti pri Benčec Ani, v Mali Kaniži pri Raiberju, na kolodvoru pri kurilnici, pri Gasilskem domu, pri Hojerju na Lendavski cesti, na Verenovi trati, pri Zdrav, domu, na Bakši in pri Sokolskem domu.
Priporočljvo bi bilo, da bi tudi sosedne občine podvzele slične akcije, da omogočijo v slučaju požara uspešno delovanje nove motorne brizgalne. Kakor čujemo se je občina Raki-čan že lotila tega in želeti bi bilo, da čimprej sledijo še ostale občine, kajti nesreča nikoli ne počiva I
—	Zbili so se. V bolnico so pri-peljaali iz Ključarevci 19 letnega opekarskega vajenca Zamuda Alojza, kateremu je na veselici v Pečarovclh nek MOller z nožem prerezal žile na roki. Vedno isti konec veselic, najprej dajo zaslužiti krčmarju, po tem pa zdravniku, sodišče pa jih mora poučiti, da ni navada poštenega člove ka, da govori z nožem v roki.
—	Nesreče. Herbert Heleno, pre-vžitkarico iz Bodonci je krava pohodila in ji zlomila nogo. — Po neop-reznosti si je ustrelil z revolverjem v nogo čevljarski mojster Kos Karel iz Vanča vasi. — Najemnik Fortuna Jožef iz Nedelice je pade! s hleva in si izpahnil levo nogo.
—	Razstava prekmurskega tiska. V soboto in nedeljo je bila razstava prekmurskega tiska v telovadnic? tu kajšnje realne gimnazije. Vso priznanje, prirediteljem, ki so si zastavili nalogo, da zberejo tisk tičoč se Prekmurja in da s tem pokažejo našemu dijaštvu in inteligenci kaj se je ustvarilo na tem torišču od 18 stol. dalje. Zastavljena naloga je bila velika, a žal je moral vsakdo pripoznati, kdor je obiskal razstavo, da so kljub temu, da so hoteli dati z razstavo, pobudo za zbiranje prekmurskega tiska zijale vrzeli, ki so ustvarile mnenje gotove tendence. Opravičilo, da niso dobili potrebne spise in tiske, v svrho vsaj delnega pregleda duhovnega ustvarjanja v Prekmurju, ne drži, ker v tem
/i slučaju še ne bi smeli stopiti pred '"^javnost.
Kje so bili časopisi kakor: Prekmurski Glasnik, Murske Novine itd. Ali niso izhajale v prekmurščini ? Mislim, da ne bi očastile njim slične časopise na razstavi. Doprinesle so prav tako svoj delež k povzdigi prekmurskega duhovnega niveaua! Ozko-ptcnoit je že večkrat uničila sadove ie tako trudapolnega dela 1
Ponesrečena|francoska podmornica Promethee.
—	Srelska družina. Prihodnje streljanje z malokaliberskimi puškami (flobert) bo v nedeljo dne 21. avgusta na dvorišču hotela »Krone."
-
Na potevanli) in izletih
nikakor nesmemo pozabiti na slovečo Chlorodont zobno pasto, ker ona prijetno osvežuje, posebno v vročih poletnih dnevih. Tuba Din 8 —.
Dolnja Lendava
—	Plen na meji. V Dolnji Lendavi se je dalje časa mudil g. Kovač, višji uradnik na Madžarskem, pri svojih sorodnikih na počitnicah. Ko se je pred dnevi vračal nazaj na Madžarsko se je preskrbel tudi z našim denarjem, ki ima svojo ceno tudi prek meje. Nositi naš denar v druge države pa je zabranjeno in zakon predvideva stroge kazni za tiste, ki nesejo ali švircajo prek meje denar. G. Kovač je hotel za vsako ceno odnesti prek 3100 Din in je bankovce vtaknil lepo za klobuk. Orožniki so pa bili pri preiskavi precej natančni in so preiskali tudi klobuk, kjer so na največje presenečenje našli denar. Seveda so denar takoj odvzeli in g. Kovač bo za to kaznovan z desetkratno globo to je na 31.000 Din.
—	Prvo grozdje. Že pred dnevi se je pojavilo v Lendavi grozdje iz domačih goric. Ta siadak sad je pri nas težko pričakovan in smo ga letos dobili precej zgodaj. Vinogradniki bodo tudi letos precej grozdja prodali, saj je že sedaj šlo več košar v Ča-kOvec. Cena je zaenkrat še precej visoka, pa se že opaža padanje.
Osebna vest. Premeščen je od nas g. kapian Godina, bistrički rojak, ki je bil v Lendavi priljubljena osebnost. Bi! je z vsakomur v prijateljskih odnošajih in ga bomo ohranili v dobrem spominu. Na novem mestu mu žel.mo mirno življenje in polno uspehov.
Važno!
Za vsakoga, ki se za svoje zdravje briga, da si še letošnjo sezono izkoristi i obišče Thermalno kopališče in zdravilišče v VUČKOVCIH, kraj Sv. Martin. Proti reumi i nemarnosti je na najbolšem glasi v zadnjem čast to kopališče i zdravilišče, štero je nanovo preograjeno i a k vsigdar toplo vodo.
Poleg kopališča je NARODNA GOSTILNA i PRENOČIŠČE, gde se dobijo vsaki čas topla i mrzla jedila i najbolša vina pa druga alkoholna i brezalkoholna pitvina. Gosti majo kopanje v stani ali v kopališči brezplačno.
Vsako nedelo i svetek igra Črensov-ska godba. Za obilno obiskanje se vsemi cenjenomi občinstvi priporoča
GAŠPAR JOSIP gostilničar
v Toplicah.
DOPISI
Črensovci. Pred dnevi smo imeli priliko opazovati pri nas precej komično igro, ki so nam jo predstavljali trije dečki iz naše občine. Proti večeru so se vračali od nekod domov in je bilo na njih opaziti vpliv alkohola. Vso pot skozi vas so se obdelovali s pestmi, valjali po grabah in cestnem prahu. Prizor je opazovalo dosti ljudi, posebno mladina. Tako razgrajanje ni v čast našim fantom. Vidi se pa iz tega, kaka pretepaška strast je v fantih., da se kdajkoli in kjerkoli pretepajo.
Gomilica. Z izrednim veseljem smo sprejeli vest, da se bo cesta iz Turnišča skozi Črensovce na Muro oskrbovala kot subvencionirana cesta. Naša občina ima dosti cest, ki služijo tudi drugim občinam in se vrši po njih veliki promet. Ker smo oddaljeni od dobavišč gramoza, smo silno dosti žrtvovali za ceste. Kaj pomeni oskrbovati 11 km cest, po katerih se stalno vrši promet za našo občino, si lahko misli vsakdo. Zato ne moremo izraziti svojega veselja nad vestjo, da se naš cestni odbor reši velikega bremena. Omenjena cesta bo povsod široka najmanje 5 m in je že določeno kako se bo izravnala. Občina bo izkopala vse jarke, zavozila, kjer je to potrebno in stavila potrebne moste. Vse to delo radevolje vzamemo na sebe, samo da se nas v bodoče razbremeni. Delo se je že pričelo. Ko bo cesta popolnoma urejena, se bo lahko vršil največji in tudi avtomobilski promet.
Trnje. Z odlokom, ki se po njem dodeljujejo agrarni travniki agr. interesentom, nikakor ne moremo biti zadovoljni. Prav imajo tisti reveži, ki zahtevajo, da se ta odlok ne potrdi, ampak se krivice popravijo. Prosimo vse pristojne činitelje, da v tem pogledu podprejo zahteve siromakov.
Nedelica. Ob priliki shoda, ki ga je imel pri nas preteklo nedeljo g. poslanec Hajdinjak, se je priglasilo 10 novih naročnikov za naš priljubljeni list Mursko Krajino. Pri nas je že do sedaj bilo precej naročnikov in bo tedaj Krajina prihajala v našo občino v lepem številu Širiteljstvo lista je prevzel odbornik kraj. organizacije JRKD g. Zver. List bo tako prihajal na skupni naslov in ga bodo dobili naročniki pri omenjenem širitelju.
Rogaševci. Našega Sokola je izredno presenetila vest, da nas bo moral v kratkem zapustiti naš neumorni brat tajnik, br. Tomišič Živko, šol. upr. v Kramarovcih, ker bo premeščen. Brat tajnik je bil duša našega društva in bo njegova izguba za nas mogoče celo usodna. Enakega namestnika bomo teško dobili. Ker je njegova oseba za obstoj in razcvit našega društva neobhodno potrebna, bi se naj name-rovana premestitev na vsak način preprečila. Zapusti nas tudi sestra načel-nica tako, da izgubimo kar dva funkcionarja naenkrat. — Sklenili smo tudi ustanovitev -Strelske družine" in
se više že potrebne predpriprave, a na prihodnji seji v sept. se bo pa o tem končnoveljavno sklepalo.
Jugoslovanska—Radihalna Kmečka Demokracija.
Veliki manifestacijski shod v Beltincih.
Na odborovi seji sreskega odbora JRKD v Beltincih se je razpravljalo tudi o velikem shodu, ki ga priredi naša vsedržavna stranka. Določile so se razne podrobnosti, vse predpriprave bo pa izvršil poseben odbor, ki je bil takoj izvoljen. V odboru so razni gospodje iz Beltinec in iz bližnje okolice. Odbor se mora čimprej konstituirati in pristopiti k delu. V odboru so gg. mg. Mikuž, župan Erjavec, župan Peterka, šol. upr. Gumilar, šol. upr. Ozmec, župan Vučko, Bernjak, Tratnjek in drugi. Odbor ima nalogo izvršiti vse predpriprave in sploh urediti vse potrebno, da bo zborovanje čim odličnejše.
Zborovanje se bo vršilo na trgu pri cerkvi. Božja služba se bo vršila ob deveti uri, da se vsi udeleženci lahko iste udeležijo, na kar se bo pričel ob deseti uri shod. Krajevne organizacije naj pridejo korporativno s svojim odborom na Celu pravočasno, da se eventuelno udeležijo tudi sprejema gostov. To velja zlasti za bližnje organizacije. Kakor rečeno pa bo vse podrobnosti uredil pripravljalni odbof. Važno je za sedaj, da vsi krajevni odbori stopijo na delo, da bo udeležba čim večja.
VažiTaTseja sreskega odbora v Beltincih.
V soboto, dne 13. tega meseca se je vršila v Beltincih odborova seja sreskega odbora JRKD za lendavski srez. Seje se je udeležilo 20 odbornikov in več drugih delegatov krajev, organizacij. Seji je prisostvoval gosp. poslanec Hajdinjak in zastopnik bnno-vinskega odbora g. dr. Branko Aluje-vič. Seja je trajala nad pet ur in so se na njej v stvarni in živi debati pretresala vsa važna politična zlasti pa gospodarska vprašanja, ki se tičejo našega sreza. Naš domači »parlament", kakor smo nazvali naš delavni sreski odbor, je pri tej priliki ponovno pokazal, aa je popolnoma dorastel svoji nalogi iir da v tej težkih časih vrsi svoje delo z vso hvalevrednostjo.
Na obširnem dnevnem redu, je bilo tudi poročilo g. poslanca, ki je podal kratek pregled dela parlamenta, političnega in gospodarskega in dela, ki ga je f vršil za naš srez. Poleg tega poroč ia pa je pri posameznih zadevah dajal pojasnila. Prav: tako je poročal o delu viade in parlamenta g. dr. Al jevic i?, Ljublj Dotaknil se je tudi stra.iKiiiiU zacij po naši banovini in državi. Za svoj* poročila. sta^^H gospoda žela odobravanje od priJt G. predsednik dr. Pikuš je po-'1?' ročilo o delu sreskega odbo; je izvršil od zi |e odho/ovellMH sem. Bilo je to ogromno del ga izvršila roko v / oki g pusiaififpl odbor. Veliko je stvari, v kat dosegli uspehe, d teli tudi na težkoč: Prav dal poročilo tajni«, g. H on žaju organizacij v srezu h poročil je razvidn >, kako se dela in kako so nam mo<"
Denarna (amanetna) knjiga za državne urade in urade se dobi_v^knjigarni HAHN v Murski
nizacije potrebne, ako hočemo doseči uspehe.
Največ časa pa je bilo posvečenega našim gospodarskim vprašanjem. Z veliko živahnostjo se je razpravljalo o izvozu in ceni naše živine. Pri tej točki so se oglasili k besedi skoraj vsi navzoči odborniki, kar kaže prav nazorno, kako je to vprašanje za nas pereče. Še hujše je danes, ko je suša uničila zadnje kmetove nade. Okrog tega se vrti vse naše gospodaisko življenje in enodušno se je postavila zahteva, da se tukaj priskoči ljudstvu na pomoč. Ooprinešeni so bili važni sklepi in storilo se bo vse, da se v najkrajšem času reši to vprašanje v korist našega kmetovalca, če ga hočemo še pravočasno rešiti gospodarske propasti. Odbor bo potrkal na čelu s svojim poslancem na vseh merodajmh mestih in predočil vso resnost tega kočljivega vprašanja.
Govorilo se je tudi o strašni suši, ki nas je tako neusmiljeno zadela. G. poslanec je že s svojimi to variši storil potrebne korake pri banovini. Pokrenilo se je pa tudi vprašanje preskrbe živinske krme. Sresko načeistvo je že poslalo na vsa županstva nalog, da popiše potrebo krme. Naša organizacija bo to delo podpirala in napravilo se bo vse da dobe naši kmetovalci čim več in čim cenejšo krmo.
Nadalje se je razpravljalo še o drugih perečih zadevah, kakor o agrarni reformi, regulaciji Muri, Vodni zadrugi itd. Ni je zadeve, ki o njej ne bi bilo poučeno vodstvo organizacije in tudi g. poslanec. Vsaka najmanjša in največja zadeva se pretrese in takoj rešuje in poklicane so baš vse naše organizacije, da informirajo vodstvo o vseh pojavih, potrebah in željah ljudstva, da se iste reše narodu v Korist.
Končno se je razpravljalo ludi o internih organizacijskih zadevah in o našem listu, Murski Krajini. Tudi v tem pogledu so bili doprinašeni zelo važni sklepi, ki se bodo morali izvesti v najkrajšem času.
~ K tej seji našega domačega parlamenta se bomo še vrnili in priobčili tudi vse sklepe, ki so bili doprinešeni. Sreska organizacija se razvija vedno bolj in bolj v pravo zastopnico ljudstva, v korporacijo, ki bi jo morali že davno imeti.
Ki
V vednost organizacijam. Pred 4. septembrom se ne more več nikjer vršiti shod. Pač pa bomo nadaljevali v septembru.
Murska Krajina je naše glasilo zato organizacije naj skrbe, da se v njihovem okolišu čim bolj razširi. Določite širitelje.
Banovinska vinarska in sadjarska šola v Mariboru
Izšlo je izvestje vinarske in sadjarske šole v Mariboru za šol. leto 1930/31 in gospodarsko leto 1931. Ker je ta, za našo slovensko kmetijstvo tako važna šola še malo znana v Prekmurju; ne bo odveč izprego-voriti par besed o njej.
Namen šole je izobraziti kmečko mladino v vseh panogah kmeti j-'va, osobito pa v sadjarstvu, upora-ji sadja, vinarstva in kletarstva. Ra-
zen tega prireja poučne tečaje za kmetovalce in za osnovnošolsko uči-teljstvo.
Šola je dvoletna združena z internatom za 60 gojencev. Šolsko leto se prične sredi septembra in traja do konca julija. V šolo se sprejmejo kmečki sinovi, ki so dovršili 16. leto. Mesečna vzdrževalnina znaša 400 Din, ki se pa siromašnim učemcem popolnoma odpusti.
V	zadnjem šol. letu je imela šola 57 gojencev. Od teh je bilo 31 učencev oproščenih plačevanje vzdr-ževalnine. Gojenci so bili vsi iz Dravske banovine, toda nobeden ni bil iz Prekmurja, kar dovoljno kaže, da se še naši kmetovalci malo zanimajo za nove metode in izkušnje v kmetijski stroki.
Šola ima 57 ha obsežno posestvo, ter zgradb za šolske in gospodarske svrhe.
V	profesorskem zboru so najboljši strokovnjaki, ki so tudi izven zavoda s svojimi predavanji, demonstracijami in razstavami veliko pripomogli za razvoj našega kmetijstva.
Šola ima tudi krasno knjižnico, ki šteje 4953 zvezkov oz. knjig.
Za sprejetn v šolo so potrebni sledeči dokumeiiti: 1) Krstni list, 2.) Domovnica, 3) Šolsko spričevalo, 4 ) Spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake šole. Prosilci za prosto mesto, morajo še priložiti davčno potrdilo o velikosti posestva in višini letnih davkov.
Lastnoročno pisana prošnja mora biti vložena pri ravnateljstvu šole do 25. avgusta.
Želeti bi bilo, da bi se tudi naši kmetovaici začeli zanimati za to šolo.
Iz delovanja gremija trgovcev v Murski Soboti.
(Nadaljevanje.)	6
Krog.
Ferenčič Franc trg. s semenjem, medom in vsemi vrstami žita na drobno, Filipič Alojzija trg. s perutnino in jajci, Fujs Janez branjarija, Lapoša Franc trg. s perutnino in jajci, Ratnik Matija trg. z mešanim blagom.
Kruplivnik.
Bertalanič Josip branjarija,
Grah Alojzij trg. s polj. pridelki in
sadjem, Železen Ana branjarija.
Kiikeč.
Banfi Gergelj trg z gov. živino in svinjami v živem in zaklanem, stanju, Novak Aleksander trgovina z mešanim blagom.
Kupštnci.
Horvat Marija trg. s perutnino in jajci.
Kuštanovcl.
Novak Štefan trgovina z mešanim bisgcm.
Kuzma.
Fartek Janez trg. z gov. živino in svin jami v živem stanju ia branjarija, Huber Franc trg z deželnimi pridelki in sadjem vseh vrst, gradbenim materijalom in umetnimi gnojili, Ropoša Franc branjarija, trg. s perut«
nino in jajci, Šinko Štefan trg. mešanim blagom,
Lemerje.
Benčec Arpad trgovina z jabolki, Dervarič Franc trgovina s perutnino in jajci,
Dervarič Janez trgovina s perutnino
in jajci, Hakl Viljem branjarija, Sečko Koloman trg. gov. živino in svinjami:
Lončarovci.
Skledar Josip trg. z usnjem in semenjem na drobno.
Lucova.
Jošar Slavka trgovina z mešanim blagom in sejmarstvo z manufakluro, Jošar Janez sejmarstvo z drobnarijo,
Afali Dolenci.
Lepoša Franc trgovina z deželnimi pridelki.
Markišavci.
Kumin Franc trg. z živino in svinjami v živem stanju.
Markovci.
Gaspar Marija branjarija, Gomboc Koloman trgovina s perutnino in jajci, Holl Henrik branjarija, Kohn Rudolf trg. z meš. blagom.
(Dalje sledi) *
* *
Poročilo o zborovanju trgovcev v Mariboru, ki se je vršilo dne 15. t. m., bomo radi pri-manjkovanja prostora, objavili prihodnjič.
KMETIJSTVO
Napenjanje pri govedi i vpo-raba troakarja.
Nadaljavanje.
S tem aparatom ne dosežite dostikrat niti telko, kak brez njega z domačimi sredstvi na način, kak je zgoraj opisano Razven tega pa je ta „Ekspresse pretirano drag. Vreden je k večjem kakih 25 Din, prodajajo jih pa po 150 Din, za kar dobite že tri troakarje.
Požiralna cev je prvovrstna pri prava za odstranjenje plinov iz nape tega želodca. Za uspešno vporabo te cevi pa mora imeti že precej vaje i znanja.
Najednostavnejše, najboljše i najcenejše orodji pa je troakar, s šterim se gotovo i najhitreje ozdravi nap njeno govedo.
Za vporabo troakarja je treba le malo vaje, kar vsakemu radevolje po-kažeta i rsztolmačita tukajšna uradna živinozdravnika, ker za opis bi vpo-rabili preveč prostora i navsezadnje bi ešče marsikdo ne razumel.
Želodec se predere s troakarjem, kak je napet, na najvišjem mestu nekako v sredini med kolkom i rebrami v črti ki gre od kolka proti levem laktu, troakar pa nameri v smer proti desnemu laktu. Z levo roko ga nastavi, z desno pa po njem močno vdan, tako, da naenkrat predere kožo i želodčno steno in da pride cev naenkrat do vrata v žeiodec.
Udarec na troakar mora biti tak čvrst, da res pri prvemu udarcu pri
dere zadosti globoko, z več udarci napravimo namreč oboleli živini velke bolečine, približno kak čuti človek, še ga s pestjo bije po polnem želodcu!
Če skozi cevka (tulec) naenkrat preveč silijo plini, tak da bi se napu-njen želodec prehitro izpraznil, je dobro s prstom zadržavati i pline po malem izpuščati. Napet želopec stiska namreč vse notranje organe posebno pa krvni obtok i če te pritisk prehitro popusti, pride do motenj pri krvnemu obtoku i živinče lahko pogine.	(Dale.)
Tržne cene
Biki kg od 2 do 4 50- Din, telice kg od 2 do 4 50 - Din, teleta kg 4 do 5 50 Din, cena teletom se je povzdignila, krave kg od 1 do 2-3. Svinje kg 6-7 Din. Ce.ia svinjam popušča.
V nadrobni prodaji so cene sledeče : govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 3 50 do 3.75 Din. moka II. kg. 3 25-3 50 Din. moka V. kg. 3,— Din, moka ržena kg. 3 do 3 50 Din, kava surova kg. 42 80 Din, kava pražena kg. 48-125 Din, riž kg. 6 14 Din, sladkor kristalni kg. 15- - D'n, v glavah kg. 16 — Din, kocke kg. 17-— Din, bučno olje 1 lt. 18 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreška kg. 2 50 Din, sol merska mleta kg. 2 75, so! živinska kg. 1-40 Din, milo navadno kg. 9 Din, milo Ziatorog In Gazela kg 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrokj lt. 7 Din, sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 140 - Din, žito 1 q 125 Din, koruza debela 1 q 165 - Din, koruza čequatine 1 q 130 Din, oves 1 q 120 - Din, ajda 1 q 90 100 Din, ječmen 1 q 120 130 Din, proso 1 q 110 — Din. krompir 1 q 80 100 Din, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40-50 Din.
Uiretna 1 q 96' Din, 1 q 120-D
Din, kalijeva apneni prah na 1 q 18-Cement Din, cement apno žgano
gnojila: superfosfat 16# tomažova žlindra 18/20^ n, Nitrofoskal 1 q 148-— sol 42^ 1 q 182 — Din, pri odjemu celega vago-Din.
Trboveljski 1 q 67 — Splitski 1 q 65 - D.n, 1 q 36 - Din.
Stroj za pletenje preprog
(tepihOV) dobro ohranjen kupim. Naslov se izve v
Prekmurski tiskarni g JU. Soboti.
Prodajam na vagone preša-no in neprešano prvovrstno sladko
seno, deteljo ter slamo
po najpovoljnejših cenah'
JULIO HOFFMAN
ČAKOVEC.

KODAK.
i
ste si že ogledali
T
AGFA.
I
nova dospela kolesa, gramofoni in plošče, fotografske aparate in fotomaterijale, šivalne in pisalne stroje, ter se preprllaij o znižanju cen pri tt.
ERNEST ŠTIVAN v Murski Soboti.
PUCH.
1
RADIO APARATI!!
I
DURKOPP.
Izdaja: Konzorcij »Murska Krajina".
Josip in Hajdinjak Anton, narodna poslanca.