IL K TII qJ SSIK tt MAJ 1985 - št. 10 GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA p 2 Q 5- ^ v OM- LETO XXVI Za naš skupni napredek V nedeljo, 2. junija se bomo vsi odpravili na svoja glasovalna mesta, da bomo z referendumom odločili o nadaljnjem napredku naše občine. V razpravah po krajevnih skupnostih, pred sprejetjem sklepa o razpisu referenduma za uvedbo 4. samoprispevka v naši občini, se je izkristaliziralo mnenje krajanov, da so posamični interesi krajevnih skupnosti, tudi skupni interesi. Končno, napredek krajevnih skupnosti, sestavnega dela občine, je tudi občinski, torej skupni napredek. Na področju družbenih dejavnosti bo v prihodnjem srednjeročnem obdobju potrebno veliko truda, da ohranimo dosedanji standard, kar pa brez nekaj temeljnih pogojev za napredek izobraževalne, kulturne in telesno kul- turne dejavnosti ne gre. Pri tem posebej izstopa potreba po dokončanju začetih gradenj iz programa 3. občinskega samoprispevka — to sta šoli v Litiji in na Dolah. Kakšna je stara litijska osnovna šola ve vsak star Litijan, Šmarčan, pa tudi mnogi na novo priseljeni vedo, saj se tam zbirajo na različnih sestankih, izobraževanjih za odrasle itn. Manj znane pa so nam razmere v šoli na Dolah. Šola je bila med vojno požgana, kasneje pa za silo popravljena. Sedaj je dotrajana in je dozidava in adaptacija bila že v programu 1. samoprispevka, pred petnajstimi leti. Od takrat so v njej uredili le centralno ogrevanje. Krajani so vedno pripravljeni pomagati z delom in materialom, kar pa ne zadostuje. Ljudem v odročnejših krajih je treba zagotoviti vsaj minimalne pogoje za kolikor toliko urejeno življenje — da bodo tam vztrajali. Ne smemo si privoščiti, da bi podeželje, prehrambeno zaledje, popolnoma izpraznili. Šola pa je tam center vse kulturne, športne in politične dejavnosti. Za ta dva objekta bodo, po izglasovanem samoprispevku, zbirali po 2 % od neto osebnih prejemkov krajani litijskih in dolske krajevne skupnosti, vsi ostali pa od tega le četrtino. Tri četrtine zbranega denarja, od ostalih petnajstih krajevnih skupnosti, bo namenjeno za programe teh krajevnih skupnosti. Druge možnosti nimamo! V sedanjih razmerah ni možno še bolj obremenjevati gospodarstva z izgradnjo objektov družbenega standarda iz njegove reprodukcijske sposobnosti, prispevkov iz bruto osebnih dohodkov in celotnega dohodka. Zato je prav, da tudi sami iz svojih neto prejemkov prispevamo za družbeni standard. V nedeljo glasujmo ZA samoprispevek. Irjkgjfe* it... #1 •V ~ Vjj is 1 [»lil a ji pfl 1 f t '. ~j' 41 1 Staro osnovno šolo v Litiji sestavljata dve različni, s prizidkom povezani zgradbi. Obe sta bili zgrajeni že pred prvo svetovno vojno, leva za potrebe bivšega sodišča, desna pa za »Ljudsko šolo«, v kateri je šest učilnic. Vmesno povezavo s tremi majhnimi razredi so zgradili pred devetnajstimi leti. Večina učilnic je napačno lociranih, premajhnih in nepravilno osvetljenih, neprimerni pa so tudi vsi ostali spremljajoči prostori. Zato so pričeli z gradnjo prizidka in adaptacijo starega dela šole. Na sliki vidimo obširno gradbišče, kjer nastaja dvanajst novih učilnic, večnamenska telovadnica, garderobe, jedilnica in vse ostalo, kar potrebuje nad petsto litijskih, in v višjih razredih tudi okoliških učencev, iz drugih krajevnih skupnosti. V tej številki Na 2. strani: • Martina Kralj poroča o delu sindikata usnjarsko predelovalne in tekstilne dejavnosti. Jf'strani: J® skrajševanje delovnega — pori?’ N§». daljševanje obratovalnega ča-ia.®irektor proizvodnega sek-Franc Lesjak in kadrovi- \ ka Vera Bric razmišljata o tem; • v prvem četrtletju beležimo več izostajanja zaradi bolezni kot v takem lanskem obdobju. Na 4. strani: • za udeležence in tiste, ki se seminarja o efektnih prejah in sukancih niso udeležili, objavljamo kratek izvleček iz vse- bine predavanj. Prvim, za osvežitev znanja, drugim pa, da ~ bodo kaj novega izvedeli. Na 5. strani: • Letovanja so razdeljena. S kakšnimi težavami se je letos ubadala komisija za letovanje, ko je razporejala prijavljence? Preberite tudi ostalo! Spominska slovesnost ob 40. obletnici osvoboditve Rawensbriicka Pred 40. leti je bilo osvobojeno največje žensko koncentracijsko uničevalno taborišče Rawensbruck, v katerem je bilo zaprtih tudi okoli 2 300 Slovenk. 20. aprila je bila tam svečana proslava osvoboditve in zmage nad nacifašizmom. Spominske slovesnosti se je udeležilo tudi 37 bivših zapornic iz Slovenije, od teh tri iz Litije, med njimi tudi predilniška upokojenka Ivanka Podlipnik — Spat. Rawensbriick leži v peščeni in zamočvirjeni macklen-burški pokrajini, 85 km severno od Berlina, v NDR. Na zunanji strani 6 m visokega taboriščnega obzidja je urejen spominski park, ki vključuje nekdanji krematorij, upravno zgradbo, ki je preurejena v muzej in bunker, v katerem so bile včasih spominske sobe posameznih narodnosti, sedaj pa ga preurejajo. Na ploščadi spominskega parka, kjer stoji ob jezeru, na pepelu umrlih veličasten spomenik umrlim taboriš-čnicam, se je zbralo okoli 50 tisoč tamkajšnjih prebivalcev in okoli 700 preživetih je-tnic. Več sto žensk iz 17 držav in več kot 20 različnih narodnosti se je v sprevodu napotilo proti tribuni. Vojaška godba je zaigrala tudi našo himno, na tisoče oči je zrlo v nas, ki smo ponosno korakale za jugoslovansko zastavo. V trenutku nas je zmrazilo, bilo je kot da nas je spreletela elektrika, solze so tekle same od sebe, v hipu so oživeli boleči spomini, hkrati pa smo se zavedle resničnosti, da smo svobodne, da stopamo za našo zastavo in še bolj pokončno in zravnane smo korakale naprej. Doživetje je bilo enkratno. V pozdravnih govorih je bila večkrat poudarjena moč in pogum rawensbruških žensk, ki so se ne glede na svojo politično pripadnost borile v isti vrsti: komunistke, socialdemokratke, krš- 2. junija 1985 .ve bomo na referendumu delovni ljudje in občani občine Litija odločali naš skupni napredek Razglednica iz Ravvensbriicka. čanske socialistke, meščanske demokratke, proti sovražniku človeštva, nacifa-žizmu. Tako kot takrat nas tudi sedaj združuje želja po miru, svobodi in srečnem življenju vseh ljudi na svetu. »Nikoli več fašizma, nikoli več vojne!, je naša parola,« je bilo rečeno v pozdravnem govoru. Predsednica mednarodnega komiteja — Ra-wensbriick, Rose Guerin pa je svoj govor končala z izrekom Louisa Pesteura: »Če človeštvo ne bo uničilo vojne, bo vojna uničila človeštvo!« Bogatemu programu s številnimi recitali, pevskimi zbori in zbori vojaške godbe je na sklepu proslave dal po- sebno globok vtis prizor, ko so zbori zapeli pesem »Vedno živi sonce«, med tem pa so spustili v zrak na tisoče golobov, na ploščad pa je priteklo na stotine otrok. Naenkrat so bili med nami in sleherno obdarovali z rdečim nageljnom. Ko je zbor zapel še »Bratje le k soncu svobode« je vse prepevalo, me Ra-wensbručanke vsaka v svojem jeziku. Mogočno je odmevala pesem za nekdanjimi taboriščnimi zidovi kot odmev svobode, prijateljstva in sreče. Po končani slovesnosti smo položile vence na simboličen grob umrlih Slovenk in drugih Jugoslovank. Čeprav je hudo vedno znova doživljati grozote preživete v taborišču, pa vendar v sedanji oboroževalni tekmi, ko so spet in spet teptane osnovne pravice človeka, tudi take manifestacije opozarjajo na strahote, ki se ne smejo nikoli več ponoviti. Iskrena hvala vašemu združenemu delu, ki je po svojih močeh pomagalo, da smo tej slovesnosti prisostvovale. Udeleženke: Ivanka Špat Vida Brčon Hilda Bole O delu sindikata dejavnosti <______________________________________________J V aprilu se je na letni seji sestal republiški odbor sindikata tekstilnih in usnjarsko predelovalnih delavcev Slovenije. Pregledal je svoje aktivnosti v preteklem letu in postavil cilje do konca mandata, v začetku prihodnjega leta. Zavedajoč se družbenoekonomskih razmer v tem obdobju, je bila tudi vsebina dela tega sindikata usmerjena v spodbujanj članstva za doseganje večje proizvodnje, boljše učinkovitosti, iskanja notranjih rezerv, boljših organizacijskih rešitev, razvoja na podlagi novih in uspešnejših programov in posodabljanja proizvodnje, ter usmeritve v izvoz. Aktivnosti sindikata za odpravljanje slabosti so spodbujali na podlagi tekočega spremljanja rezultatov gospodarjenja in se neposredno vključevali še predvsem v tiste osnovne organizacije sindikata, kjer so ugotavljali slabše učinke poslovanja in motnje v samoupravnih odnosih. Vztrajali so, da so delavci pravočasno in odkrito seznanjeni z rezultati in problematiko poslovanja in možnostmi ter potrebnimi ukrepi za izboljšanje poslovanja. Precej dela je bilo v preteklem letu namenjenega pripravi in sprejemu panožnih sporazumov o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za razporejanje dohodka in skupno porabo, v nadaljnjih aktivnostih pa bo potrebno zagotoviti izvajanje teh sporazumov in aktiviranje komisij za spremljanje. Stalna aktivnost v osnovnih organizacijah pa bo potrebna, da bodo delavci svoje samoupravne akte uskladili z določili panožnih sporazu- Na področju življenjskih in delovnih razmer še nadalje poteka akcija za priznanje beneficirane delovne dobe za težka in zdravju škodljiva opravila v tekstilni in usnjarski industriji. Enotni elaborat, ki ga je za vse republike izdelal inštitut iz Niša, je v fazi dopolnjevanja nekaterih podatkov s področja slovenskih razmer. Sindikat bo vztrajal, da bo akcija letos izpeljana do kraja in dela v prepričanju, da so delavci do tega upravičeni; seveda bo treba zahtevo skrčiti na najnujnejše in v okviru stvarnih možnosti sedanjih gospodarskih razmer. Ta sindikat prav tako vztraja na doslednem spoštovanju pogojev pod katerimi se uvaja nočno delo. Pozorno bo spremljal tudi povečevanje nadurnega dela in spodbujal delavce, da bodo v novih programih iskali drugačne možnosti za uspešne gospodarske učinke. Dolgoročnejše iztiskanje uspešnosti poslovanja na povečevanju obremenitev delavcev, bi preveč izčrpavalo delavce, v naših dejavnostih povečini ženske, ki jih drugi del delavnika in stabilizacijskih prizadevanj čaka še v družini. To so le glavne aktivnosti sindikata dejavnosti v preteklem obdobju. Člani republiškega odbora tega sindikata so ocenili, da so bile določene naloge izpeljane, čeprav so člani od svojega sindikata v teh razmerah prav gotovo več pričakovali. Vendar zapletenih gospodarskih in družbenopolitičnih razmer ni mogoče preseči v kratkem času. Potrebna je vztrajna in dolgotrajna aktivnost tako gospodarskih kot političnih dejavnikov, da bi dosegli postopno in vztrajno premikanje k stabilnejšim gospodarskim razmeram, ki pomenijo tudi boljšo socialno varnost delavcev. M. K. Skrajševanje delovnega — podaljševanje obratovalnega časa V prejšnji številki smo objavili uvodno razmišljanje o skrajševanju delovnega časa za delavce v proizvodnih oddelkih, in ostal je kup vprašanj, ki se ob tem pojavljajo. Najbolj nas zanimajo možnosti tega s stališča proizvodne organiziranosti, tesno pa so s tem povezani tudi kadrski problemi. Zato tokrat objavljamo nekaj ugotovitev direktorja proizvodnega sektorja Franca Lesjaka in kadrovike Vere Bric. »Če bi uvedli štiri izmensko delo po šest ur, bi delali tudi ob sobotah popoldan in ponoči. Tako bi vsak delal 36 ur na teden (sedaj 42 ur). To pomeni skrajšanje delovnega časa za 14 %, prav toliko pa se poveča njegova izkoriščenost; ker bi delali 6 ur nepretrgoma, brez odmora in malice, poleg tega pa še v soboto popoldan in ponoči. Tu se pa pojavi vprašanje: — Kaj je za delavca koristneje? Osem ur dela z malico (brez odmora) ali 6 ur brez malice (stoodstotna aktivnost delovnega časa)? S sedanjo strojno zmogljivostjo bi lahko povečali produkcijo za nekaj več kot 20 odstotkov. Bi pa nastale težave zaradi iztrošenosti strojev in manj razpoložljivega časa za vzdrževanje. Skrajšanje delovnega časa in prehod na 4-izmensko delo — 4 x 6 ur — bi vsekakor pomenilo spremembo organiziranja vzdrževanja. V poštev bi prišlo tudi delo vzdrževalcev ob nedeljah. Število delavcev bi povečali za 200 ljudi, seveda pa ostane fizična obremenitev delavca neizpremenjena. Vpeljava štiriizmenskega, šestumega dela brez povečanja zaposlenosti, bi bila mogoča le ob velikih vlaganjih v avtomatizacijo strojne opreme. Osebni dohodki bi se zmanjšali, ker bi bila tudi obremenitev delavcev manjša. Rezerve v izkoristku delovnega časa so namreč neznatne, ker se zaradi narave proizvodnje ne more v šestih urah narediti toliko kot v osmih.« Kadrovika Vera Bric pa je na zastavljena vprašanja takole odgovorila: »Dvesto novih delavcev, kolikor bi jih morali ob sedanjih strojnih možnostih zaposliti, je v kratkem času težko dobiti. Čeprav je število nezaposlenih v Sloveniji precejšnje, je delo v predilnici in nasploh v tekstilni industriji za mnoge nezanimivo. Tudi migracije delavcev, vozačev — največ v Ljubljano — ne bi zmanjšali, ker je kvalifikacijska struktura večine teh povsem drugačna, kot nam ustreza. Tako lahko ugotovim, da s te plati sprememba delovnega časa ne bo enostavna, morda bi šlo le s postopnim uvajanjem, kar pa tudi ni tako preprosto. Težave nastanejo s prevozi delavcev. Sedaj so vse prometne povezave usklajene z delovnim časom vseh tovarn v občini. Pri štiriizmenskem delu po šest ur, bi lahko izkoristili le eno skupno prometno povezavo na dan, vse ostale pa bi morali organizirati sami, dokler tudi druge delovne organizacije ne bi prešle na skrajšani delovni čas. Pa tudi potem bi delavci, ki delajo po osem ur, ostali brez prevoza. Povečalo bi se število delavcev na nočnem delu. Z uvedbo šestur-nega delovnika, brez malic pa ni rečeno, da bi družbeno prehrano ukinili. Ostaja še naprej, le da bi bil čas ma-lic-kosil-večerij in zajtrka izven delovnega časa — pred ali po njem. Zdi se mi, da je še cela vrsta organizacijskih težav, niso pa nepremagljive!« To so približni izračuni in razmišljanja o organiziranju krajšega delovnega časa, ki nam v tem trenutku kažejo, da še nismo pripravljeni na takšno spremembo. V prihodnjem razvoju pa gotovo obstajajo takšne možnosti, vse je pa odvisno tudi od ostalih gospodarskih gibanj. M. M. Del predilnega stroja Textima, sedaj še na dvorišču, bo kmalu vgrajen na svoje mesto. Povečan bolniški stalež V prvih treh mesecih letošnjega leta se je bolniški stalež v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta povečal za 5 %. Vzrok je v povečanem številu zamujenih delovnih dni zaradi nesreč izven dela, le-te so namreč v porastu za 29 %. Pod pojem nesreče izven dela ne vključujemo nesreč na poti na delo ter z dela, temveč poškodbe, ki so nastale npr. ob opravljanju raznih opravil doma, poškodbe ob prometnih nesrečah, rekreaciji in podobno. V omenjenem obdobju je tako zaradi nesreč izven dela izostalo povprečno mesečno 16 delavcev, v istem obdobju preteklega leta pa povprečno 12 delavcev. Odstotek odsotnosti z dela oziroma število zamujenih dni zaradi bolezni, nesreč na delu in izven dela znaša 6,2 %, to je tako imenovani bolniški stalež, če pa k temu prištejemo še število zamujenih delovnih dni zaradi porodniškega dopusta ter nege in spremstva družinskega člana pa znaša skupno 9,2 %. To pa pomeni že 10 % višjo odsotnost z dela kot preteklo leto. Pri primerjanju števila zamujenih delovnih dni samo zaradi bolezni v trimesečju letošnjega in preteklega leta ni bistvenih razlik, v porastu je komaj za 1 %. Zaradi vseh vzrokov odsotnosti bolezni, nesreč na delu (ob prihodu na delo ter z dela), zaradi nesreč izven dela, porodniškega dopusta ter nege in spremstva družinskega člana pa je izostalo z dela na mesec povprečno 18,2 % delavcev. J. J. """■—^Meneči Vzroki'''-^^ JAN FEB MAR Skupa3 1-5/85 % B 1115 1059 1146 5278 52,2 N 70 80 45 175 3,1 X 505 205 254 740 11,7 Skupa3 B,N,X,(BS) 1486 1522 1425 4255 % BS 6,5 6,0 6,1 6,2 NP 565 557 559 1650 25,9 NS 115 150 182 447 7,1 Skuti a j B,N,X,NP,NS 2164 2007 2146 6519 % 9,5 9,0 9,2 9,2 100 0 št. odsot.delav. 16,2 18,6 19,8 18,2 B — bolezni N — nesreče na delu, na poti na delo ter z dela X — nesreče izven dela NP — porodniški dopust NS — nega in spremstvo družinskega člana Strokovno izobraževanje s področja efektnih prej in sukancev V torek 21. 5. je bilo v okviru izobraževanja v sejni sobi upravne zgradbe predavanje s področja efektnih sukancev. Zaradi dokaj skromne udeležbe, vendar da bi večina naših delavcev zvedela kaj več o efektnih prejah, objavljamo nekaj izvlečkov iz predavanj. Zadnjih nekaj let smo priča hitremu razvoju industrije na vseh gospodarskih področjih, tako je viden tudi napredek na področju tekstilne industrije. Močna konkurenca na domačem in tujem trgu je čedalje večja. Zahteve za nove in kvalitetne proizvode so prisilile tudi tekstilce, da so pričeli ustvarjati nove kreacije. Proizvajalci gotovih tekstilnih izdelkov želijo čedalje bolj izpopolniti svoj program z novimi in novimi izdelki, s katerimi bi lahko konkurirali na notranjem in zunanjem tržišču. Predilci so pričeli poleg gladkih in enostavnih prej izdelovati tudi efektne preje in sukance. Tej težnji so sledili tudi proizvajalci tekstilnih strojev. Na trgu so se pričeli pojavljati sodobni stroji za izdelavo efektnih prej in sukancev (Allma, Hame 1 ter več italijanskih tvrdk.) V začetku so bili ti stroji izdelani tako, da je bilo na njih moč izdelovati le pro-centne sukance (bouckle, frisse, loop, itn.). Pozneje so se pojavili stroji s programa-torji, na katerih je bilo moč izdelovati programirane efektne sukance. Prvi stroji so bili z mehanskim programiranjem, naj novejši tip strojev pa je s popolnim elektronskim krmiljenjem. Uporaba efektnih prej in sukancev V začetku, ko so izdelovali le procentne sukance, so te uporabljali izključno samo v tkalnicah. Danes je situacija čisto drugačna. Efektne preje in sukanci se uporabljajo že skoraj v vseh panogah tekstilne industrije. Dekorativne tkalnice uporabljajo razne vrste efektnih prej za izdelavo pohištvenega blaga, izdelujejo blago za izdelavo raznih sedežnih prevlek (kavči, avtomobilski sedeži ipd.) Izdelovalci zaves z različnimi kombinacijami efektnih in gladkih prej izdeluje- jo modne zavese. Tkalnice uporabljajo vse vrste efektov za izdelavo metrskega blaga. Pletilci izdelujejo razne trikoje za obleke in puloverje. Efektne sukance pa uporabljajo izdelovalci zidnih tapet, ki posebno popestrijo zidove stanovanj. Vrste vlaken, uporabnih za izdelavo efektnih prej in sukancev Na efektnih sukalnih strojih s katerimi razpolagamo v naši predilnici je možno predelovati oz. uporabljati vse obstoječe vrste vlaken. To so: naravna, umetna in celo kovinska vlakna, odvisno pač od namembnosti efektnega vlakna se uporabljajo lahko ne glede na debelino in pa dolžino. Dolžina vlaken je lahko od 30 do 120 mm, sukanec, ki ga izdelamo pa se lahko giblje od Nm 0,5 do Nm 20 delitev in opis Delitev in opis efektnih sukancev Glede na način izdelave, izgleda in namembnosti ločimo naslednje vrste efektnih prej in sukancev: Mouline je sestavljen iz dveh ali večjega števila barvnih prej. Sukanec se izdela kot gladek sukanec. Bouckle dobimo ga tako, da se na temeljno nit poljubno dodaja efektna nit. Za drugo fazo obsukamo predsukanec s fiksirno nitjo, spremenimo zavoje (Z), s tem dosežemo drugačni videz sukanca in preprečimo podrsavanje efektne niti po temeljni. Onde je sukanec valovitega izgleda, lahko je eno ali več barven. Dobimo ga tako, da občasno v temeljno nit vpreda-mo raztezalkin pramen ali flyersko predprejo. (Nleprogr emir eni ali procentni dobimo ga na isti način kot bouckle efektni sukanec, le da povečamo podajanje na temeljno nit. Gostoto zank oz. loopov pa korigiramo z zavoji. Koničasti frotte izdeluje se kot navadni procentni sukanci, le da je efektna nit že prehodno (pr-stančni stroji) vita v obratno smer (S). Nit mora biti nekoliko bolj vita kot so normalne preje. Dolžino konic oz. špic dobimo z različnim podajanjem. Razmerje podajanja glede na temeljno nit ne sme biti manjše kot razmerje 1:2. Frisse značilno zanj je žagasti iz-gled. Podajanje je zelo majhno, izdeluje pa se kot vsi procentni sukanci. Chenil je predprejni efektni sukanec, zelo voluminozen, izdelan po postopku kot frisse. Nopkast efektni sukanec značilni zanj so nopki. To je programiran sukanec. Dobimo ga tako, da občasno na različne razdalje vstavljamo temeljno nit medtem, ko se efektna nit prosto navija na temeljno. Goseničasti sukanec to so dejansko podaljšani nopki, le da temeljne niti ne vstavljamo, temveč jo samo zaviramo. Vzvratno goseničasti sukanec dobimo ga tako, da se pri vklopu programa programirani cilinder preko katerega vodimo efektno nit (običajno je to prvi odvajalni cilinder) zavrti vzvratno. Predilni flamme v obratovanje so vključeni vsi trije cilindri. Zadnji vodi temeljno nit (to je tudi odvajalna hitrost stroja), srednji občasno podajo raztezalkin pramen ali predprejo, s prvim pa reguliramo razteg. Flamme boucle je v bistvu predilni flamme, le da ga po prvi fazi predsu-kanja (S zavoji) obsukamo s fiksirno nitjo z zavoji Z. Sestava efektnih sukancev Sestava efektnih sukancev je zelo različna. Od enostavnih sukancev pa do zelo komplicirano sestavljenih. Običajno je efektni sukanec sestavljen iz temeljne niti, efektne niti in pa fiksirne niti. Število niti je lahko različno, vendar naj bo efektna nit vsaj za 50 % nižja, kot temeljna in fiksirna nit. Ko govorimo o komplicirano sestavljenem sestavu efektov imamo v mislih, ko si temeljna nit, efektna nit in fiksirna nit izmenjujejo vlogo. Npr. tribarvni bouckle, nopkast, goseničast sukanec, ipd. V obratovanju so vsi trije cilindri. Imamo pa tudi druge sestave, npr. sestave različnih Nm, različnih barv, različnih surovin (v enem sukancu lahko nastopajo naravna in umetna vlakna). Z različnimi kombinacijami že omenjenih vrst surovin, barv in številk, dobimo široko paleto raznih vzorcev, ki so skoraj neomejeni. Po teoretičnem delu je sledil še praktični del, kjer so se slušatelji seznanjali z delovanjem efektnih strojev, delovanjem mehanskega in elektronskega programator-ja, ter s praktično izdelavo neke vrste efektnih prej in sukancev. A. Požek Program praznovanja visokega jubileja — 100-letnice gasilskega društva in 30-letnice gasilske zveze Litija Sobota, 8. 6. 1985 Občinsko gasilsko mladinsko in pionirsko tekmovanje v Litiji s pričetkom ob 7. uri zjutraj na tekmovalnem prostoru KEGLJIŠČE LITIJA. Nedelja, 9. 6. 1985 Občinsko gasilsko člansko tekmovanje v Litiji s pričetkom ob 7. uri zjutraj na tekmovalnem prostoru KEGLJIŠČE LITIJA. Ponedeljek, 10. 6. 1985 Ob 17. uri prikaz gasilske vaje DRUŠTVO MLADI GASILEC na Rozmanovem trgu v Litiji. Torek, 11. 6. 1985 Od 16. ure dalje propagandna akcija v Litiji in okolici. Sreda, 12. 6. 1985 Ob 17. uri otvoritev gasilske razstave v avli KINO DVORANE na Stavbah v Litiji. Čertek, 13. 6. 1985 Ob 20. uri tovariško srečanje gasilcev ob kresu na Frtici v Litiji z gasilci sosednjih društev. Petek, 14. 6. 1985 Predvajanje filma Ameriški spektakel o dramatični gasilski reševalni akciji »PEKLENSKI STOLP« za šolsko mladino ob 13. uri, za sosednja društva ob 16. uri, in ob 19.30 redna predstava. Sobota, 15. 6. 1985 Ob 17. uri konec gasilske razstave v avli kino dvorane. Ob 19. uri slavnostna seja Gasilskega društva Litija in občinske gasilske zveze Litija v AVLI SKUPŠČINE OBČINE LITIJA. Nedelja, 16. 6. 1985 Ob 13. uri koncert Sindikalnega pihalnega orkestra Litija pred spomenikom NOV v Litiji. Ob 13.30 zbirališče vseh gasilskih enot, enot CZ, enot RK in drugih družbenopolitičnih organizacij za povorko pred spomenikom NOV v Litiji. Ob 14. uri pričetek povorke do prostora pred Centromerkur-jem, kjer bo slavnostna prireditev izročitev v uporabo novega gasilskega orodnega vozila in razvitje jubilejnega prapora GD Litija. Po programu slavnostne prireditve pa bo na prostoru KOŠARKARSKEGA IGRIŠČA v Litiji velika vrtna veselica. Razdeljena letovanja v počitniških domovih Vsi, ki ste se prijavili za letovanje v naših počitniških domovih želite čimpreje izvedeti ali ste željeni termin dobili ali ne? Razporeditev na podlagi želja, ki pa mora biti seveda usklajena z določili pravilnika o letovanju v naših počitniških domovih ni lahka, še predvsem ne zato, ker bi večina nas, kot že vsako leto ugotavljamo, želela letovati v konici sezone, to je konec julija in v začetku avgusta. Morda bi se morali pri odločitvah za letovanje tudi sami odločiti za kakšen drug datum, s tem bi omogočili lažjo razporeditev in tudi letovali bi lahko takrat, kot bi predvidevali. Zakaj bi bilo na morju slabše v začetku julija ali v drugi polovici avgusta, saj vemo, da nam muhasto vreme lahko vedno enako ponagaja, pa tudi naši otroci imajo v tem času še počitnice? Toliko v premislek! V lanskem letu smo nabavili kontejnerje, ki smo jih postavili na otoku Krku — Punatu in nekaj delavcev je tu že letovalo. Kontejnerje smo nabavili z obljubo, da ju bomo priključili na javni vodovod in kanalizacijo, toda v letošnjem letu bo to težko, kajti tu moramo naše želje uskladiti z upravo kampa. Zaradi nove ponudbe si večina tistih delavcev, ki se radi odločijo za kampiranje, želi, da bi letovali tu. Za letovanje na Krku se je odločilo 44 delavcev, žal pa jih lahko v celi sezoni (vključno s pred in po sezono) letuje le 16, torej so se nekateri morali odločiti za drug kraj. Seveda vsem nismo mogli »ustreči« in so se letovanju v naših počitniških domovih odpovedali. Tudi zanimanje za letovanje v prikolicah v Fažani je kar precejšnje, prijavilo se je 19 prosilcev, medtem ko pri zbiranju prijav in razporejanju ugotavljamo, da delavci ne želijo letovati v Runkah, saj so se za letovanje tu odločili le 4 prosilci. Seveda smo s prerazporeditvijo uspeli tudi te prikolice vsaj delno zapolniti. Odločili smo se, da bomo v prihodnjem letu prikolice iz Runk prestavili v drug kamp in upamo, da bo več zanimanja. Lahko tudi predlagate kraj, kjer bi želeli letovati! V letošnjem letu se je več delavcev kot pretekla leta odločilo za 14-dnevno penzionsko oskrbo v našem domu v Pineti. To je verjetno posledica ugodnih pogojev letovanja (predvsem cena). Za 10-dnevno letovanje v Pineti smo prejeli 90 prijav, za 7 oz. 14-dnevno letovanje pa 96 prijav. Tudi zanimanje za letovanje v Gozd Martuljku se je povečalo, Ugankarski slovarček tuje žensko ime reka na Portugal- EMINA PAIVA skem DAVČA — vas pod Poreznom, na bohinjski strani ILAVA — mesto na Slovaškem AEDA — grška muza petja DELAVARI — indijansko pleme OVČINIKOV — ruski drsalec KIRASIR — oklepnik, vojak v oklepu O KAPI — vrsta žirafe prejeli smo 16 prijav, kljub temu pa kapacitete še niso zasedene. Za jasnejšo predstavo, zakaj vsi ne moremo letovati takrat ko si želimo, objavljamo tabele, iz katerih je razvidno, kako smo se za letovanje prijavljali v lanskem in v letošnjem letu. • dnevna izmena ČAS LETOVANJA št. prijav 22.6. - 29.6. - - 30 29.6. - 6.7. 13 5 58 10 6.7. - 13.7. 22 6 17 5 13.7. - 20.7. 45 10 59 16 20.7. - 27.7. 61 19 85 27.7. - 3.8. 12 28 3.8. - 10.8. 7 42 10.8. - 17.8. 7 25 8 17.8. - 24.8. 4 17 5 24.8. - 31.8. 3 - SKUPAJ 250 73 344 96 10 - dnevna izmena ČAS LETOVANJA N 0 V i G R A D 1 9 4 5 S« št. prijav št.b prijav 20.6. - 30.6. 3 30.6. - 10.7. 22 27 8 10.7. - 20.7. 51 82 23 20.7. - 30.7. 131 42 99 30 89 23 62 17 27 8 17 6 19.8. - 29.8. 13 7 3 - - - SKUPAJ 351 106 90 ČAS LETOVANJA 10.7. - 20.7. RUN K E Mm Za lažje razumevanje tabel naj pripomnim, da imamo v letošnjem letu v Novigradu 34 hišic s 132 ležišči, torej lahko dnevno letuje tu maksimalno 132 oseb pod pogojem, da so vse hišice polno zasedene. Od tega smo 16 hišic s 60 ležišči namenili za tedenski dopust, ostale hišice pa smo namenili za 10-dnevno letovanje. V Fažani in v Runkah imamo po 3 prikolice, v Punatu pa 2 kontejnerja. Vsi delavci, ki ste se prijavili za letovanje boste o razporeditvi pismeno obveščeni. Prejeli boste tudi obračun stroškov letovanja in položnico, v kolikor se niste odločili za obročno odplačevanje stroškov letovanja. S položnico morate stroške letovanja poravnati najkasneje mesec dni pred pričetkom letovanja, v nasprotnem primeru bo pomenilo, da ne boste letovali, in bomo hišico dodelili drugemu prosilcu. Bloke za hrano boste tako kot v lanskem letu, prejeli v upravi počitniškega doma v Novigradu. Vsi tisti, ki pa boste letovali v prikolicah ali kontejnerjih vas opozarjamo, da napotnico tudi vzamete s seboj in se prijavite na recepciji kampa. Obvezno morate v knjigo gostov, ki je v vsaki prikolici, vpisati vse osebe, ki letujejo. Poleg tega pa tudi vse pomanjkljivosti, ki jih boste opazili. Poudarjamo, da bomo kontrolo koriščenja prikolic poostrili. V pred in po sezoni, ter v začetku julija in konec avgusta je v domu še prostor, prijave zbira Vlasta Grom, v kadrovsko splošnem sektorju Predilnice Litija. Vlasta Grom Prodam, podarim, zamenjam Prodam dve, skoraj novi postelji z vzmetnicama Jogi. Ogled vsak dan v večernem času. Jože Borštnar, Trg na Stavbah 14, Litija Prodam ali podarim precej velik rododendron (okrasno drevo). Vera Miglič, Prvomajska 2, Litija. Informacije tudi v uredništvu. Prodam star, klasični pisalni stroj znamke »TOPS«. Cena 8.000.— din ali zamenjam za uporaben predmet enake vrednosti. Informacije v uredništvu! NAGRADNA KRIŽANKA Rešeno nagradno križanko oddajte v nabiralnik Litijskega Predilca ali na naslov uredništva najkasneje do ponedeljka, 10. junija 1985. Ne pozabite pripisati svojega imena in naslov. Nagradili bomo tri izžrebane reševalce, ki bodo pravilno rešeno križanko oddali do roka. Nagrade: 400.- din, 250.- din in 150.- din. Nagradna križanka -Ah, to si ti, dragi SESTAVI. 3o£f. VIELfP, KRAJ 2. ACP.OCE- rtir:n •PEERI -vALCl ?TAC L5A TCCA TOVARlJ J. Posel E V emu iMERPO- MOC.ŠCAl(4 iACAne 0R.AM3E MFSTO V 2>ouvm me eua- VECA SATELJS 'l'A NC/A IME GEUEDA-LA KKE-AClČA wava V IMt.0 O'HI ObiAEV, OblER. POC.TVC, Keiaa CASL ti 10 W3lQA2. 1ATUKII CELOTEN PR'?tA -UIŠCC HA 7APCH ■ S-tEHl 2/?o IRtAVHlk (H'M3IM|) OSEBA IC TV NA- LAL3EV CbP'S>t)i\ TUJE lEl/-Sv.0 IMfc JAPONCI TEL.M8VA"[) PdtPCAVA z4c ruva- la mi$lav MUSIČ STVAIZ OSTREČA (V0bLJIVA ŽUŽELKA C.UMJA -V.G.PA INDIJ 4>J£X0 Pleme / $.Amegi*v TISTA Idi t>Ubl NAbO MUZA ZDRAVILO IZ OPIJA PlMSIZl Boq t J(VS£Z- Nf AMTE MAHKOTA IZUMGLO evczifsv.o GOVEDO bOVOLJ VAS Pob TOREZklOHl NA BOHIkl. STGAMI VALJEVO biblijska OSEBA OLE C VibOV OVADBA ZEMSVCO IME DElVObO-vohA OVidA.VA tANTENA P d«, rov. bP-IMfc PftA £\Č A M TO Ki 0Dc£en ^OGbtJSKO BOŽANSTVO 5AZUAVNA plošča I VAMClČ 2Amja za PG-AM^r 35AZILSK foccdjsA IME po-L'TMZ A SANTOSA PVMO^S- SMUČIŠČE MEtro v IMF MOVI-V* ftJA Vebru t V. A žival izi Pije [staVEU| &LOVEMSVI ViOGO MET. V C. ATA 0. L £ TO/IŠČ£ ?m ?em HAPrŠI r v u Tilki UT^EbA fl ITS HO~ (L UL A VEZA, SlTULO ?£EZ- 2/AKM 3o G/M? A jOflAMJE Z*2JE V OM6 -?£C , l/G/IOA rc/j4 rep ZA L■ t r NtLlB ?d\ LJUE>QhKl 3'X)£A ELEVTG.- IMLUSTC' . VSE v Rebu GL. MESTO AVSTC'7E M"ZALkJlCA PADAJO c A VOLA ELEMENT V7 7AČEM- 'JA VObJA V TABdG/ŠCU 0ŠE6MI ZA'Meia. ... LOLA 2/S/V G. TEKfIŠAC- JAUŠEVEC IZUMRLA Ptica /Z /VOve xe- MLECA/i /ZbELEIC. CipA.hJ Č0U E C AOLOTOU UEZf^r.EA V MATEtO. M/AfAV- A/(?sr STATVA, Sc HA ALBAleSto retJjito ine nusia ZeSALEC IVAH ŠEG UL A EVQEW 3ERCAUT VRSTA ZIRACE- A-CCRA A HECEiiE ?ES£M FMArtir, PkEiEkM* TBCVAOEC CE CAR I1-C2RA AbECLiE u AL ALJE VAi'7 e Gesla GLAVICO Mesto zolivije LITIJSKI PREDILEC izhaja dvakrat mesečno. Izdajajo ga delavci Predilnice Litija. Odgovorni urednik: Matic Malenšek. Člani uredništva: Branko Bizjak, dipl. ing. Mirko Dolinšek, Martina Kralj, Vinko Keržan in dipl. ing. Andrej Štritof. Fotografije: Matic Malenšek. Številka telefona (061) 881 411 (76). List dobijo člani delovne organizacije in upokojenci brezplačno na dom. Tisk: TK Gorenjski tisk Kranj. Naklada: (1700 izvodov)