Nadučitelj. Ideal vsakega učitelja, osobito učitelja novinca je, da doseže kar najprej mogoče čast nadučitelja. Sevpda, kako tudi ne? Pred očmi mu blesti toliko ugodnosti, ki jih doseže v tistem hipu, ko postane nadučitelj, da ni prav nič čudnega, ako se čuti 'popolnoma nesrečnega, dokler ne doseže svojega smotra. Nasloy nadučitelja mu prinese čast, ki ga dviga nad druge, mu dajo oblast, da veleva nižjim. Ta uaslo7 mu priaese oddiha, mu izboljša materialno stanje in ga v vsem postavi na trdne noge. Tako se zdi novincu, in kako je v resnici ? Naslov brez sredstev — in nič drugega ni nadučiteljstvo pri našem stanu, v kolikor to zadeva denanio stran in namišljeno izboljšanje. Ear se tiče časti, ki naj jo prinese nadučiteljstvo, je ravno tako iluzorna, lr.er ravno B8amo petica, da ime sloveče". Drugače pa je, ako si ogledamo dolžnosti, ki jih učitelju nalaga naslov nadučitelja! Ne oddiha mu prinese ta naslor, ne, ampak celo gromado opraril ip skrbi mu nalaga ta naslor ter ga sili, da se giblje telesno in duševno kakor perpetuum raobile brez miru iu počitka. Zamuditi ne sme dne, da bi ne stopil na Tse jutro t vsako učno sobo, da se prepriča, je li leži kje kak papirček na tleh, ali visi kaka pajčevina s stropa, ali pa se ni morda kaka muba predrznila končati svojega življenja na učilnice sreti steni, pa visi zabreblega trebuha nepokopana — da žali kritične oči nadzornikore! Eaj se pa še zahteva od nadučitelja? Vse in prav vse! On je odgOToren, da se kaka učna oseba na potu do šole ne sreča s starim znaucem, ki ga zadrži, da zakasai dve, tri minute in ga ni v šolski sobi, preden odpre sluga šolska vrata. Kaj pa bi bilo, da sta kdaj v šoli dva učenca sama brez nadzorstva?! Nadučitelj je odgovoren za vsako potezo podrejenega mu učiteljstva. On naj nadzoruje, ali ni izpustil ueitelj kake pike v dnevniku, ali ni pozabil vejice v tedniku, se li ujema datum podavaaja mačke v razdelitvi učne snovi, v dnevniku, tedniku in v nalogah — zakaj svet se podre, ako se to ne ujema natančno. Da bi pa učitelj poučeval enkrat brez dnevnika, tega hudodelstva si niti misliti ne morem. Nastal bi gotovu potres! Da piŠH.mo tednik, katalog itd., je prav in potrebno, da pa mora imeti v vsem vselej in povsod nadučitelj svoj nos, tega pa res ne razumem. Ali nadučitelj kajveč zna, ali je edino on vesten — da vlada tako nezaupanje do ostaI i h učiteljev? — Ali ne zadostujejo za pregledovanje uradnih spisov okrajni nadzorniki in dež. šol. nadzornik ?! In pa, kdo naj prekontrolira v s e p i sane podatke o raznihpotrebnih i n oepotrebnib. zapisnikih — če so tudi res pristni?! In pa, se li res pogubi vse šolstro, ako se je učitelj pomotil ter je prepisal enkrat število zamud iz razrednice v katalog napačno? Naj li res nadučitelj štirikrat na leto kontroluje 5 do 15 razredor glede te stvari, pa naj sumira vse te rubrike, da najde pri 20—80 zamudah morda res pomoto 1—2 zamud, da more sesti na sodni stol proti dotičnemu učitelju? To more samo kak nadzornik, nadučitelju pa, ki ima skrbeti poleg obilice nujnih uradoib poslov še na uspehe svojega razreda, res primanjkuje v to potrebnega časal Kaj pa naj rečemo še o spisnih izdelkih ? Nadučitelj popravljaj vse naloge svojega razreda, popravljaj pa še tisoče in (isoče nalog vaeb. podrejenih mu razredov, pa iš6i t zvezkib, ali ni kak konj nepravilno popravljen ali pa ni kaka gos napačno sklanjana! Na tem obstoji ves uspeh ljudske žole — seveda! Dolžnost nadučiteljeva je, da takega nnesposobnega" učitelja takoj objavi na pristojno mesto; najboljše, da nese še zvezek kot corpus delicti s seboj, da prepriča šolsko oblast o svoji vestnosti in o toženčevi nezraožnosti. S tem se lahko tudi iznebi neljube mu osebe. Saj je pa tudi res! Učitelj pa se predrzne zmotiti se. Saj je vendar že čas, d a p o stane vsakdo izmed nas nez m o 11 j i v , osobito ko nimamo ob t e h knežjih plačah na ničesar drugegamisliti kakor na šolo! Ali ne? Dokler pa ne postane učitelj nezmotljiv, toliko časa pa seveda glej nadučitelj, da se ne utihotapi zayratno v učiteljeve, oziroma učenčeve oddelke kaka — malenkostna napaka. Saj je vse prav! Naj tudi nadučitelj nadzira, Daj gleda na uspehe svoje šole — ali gospodje pri zeleni mizi, ne zahtevajte od nadučitelja nič nečloveškega ! In neSloveško je, da se zahteva od njih, da duševnopredelajovsedelo vsega podrejenega učiteljstva! Res ne vem, kako je bilo mogoče v onih minolih dneh, ko nisem imel nobenega nadučitelja, da bi mi bil silil s svojim nosum v moje uradne spise, v moje šolske izdelke in učno postopanje, pa dasem imel v k 1 j u b temu dobre uspehe, kakor so rekli razni nadzorniki! To je moralo biti v zvezi z nadnaravnimi močmi. Poleg doslej navedenih dolžnosti pa naj nadučitelj pazi še na politiško delovanje in moraluo žirljenje podrejenih učiteljev, da se ne zgodi kje javno pohujšanje. Vestno naj oskrbuje svojo pisarno, naj pazi na knjižnico, na zbirko učil in na inventar in na to in še ono. Del in opravil je tedaj za nadučitelja ravno dovolj, da jih težko zmore, ako oskrbuje samo vodstvo svoje šole, ne da mu je treba poučevati še svoj razred. Zato so nadučiteljem ravno prav došle radovoljke, ki se nudijo vodstvom v brezplačno službovanje. Da, ko bi smele radovoljke tudi samostojno delati in misliti! Toda radovoljka je radovoljka — človek minorum gentium kaj bi pa bilo, ko bi se tako mlado »žival" pustilo samostojno misliti! Sicer sejeučilatistega kakor mi,ještudirala mordaševestnejše,bibilamorda sposobna, da vodi za mesečnih 50 K tudi samostojno kako enorazrednico — toda njeno brezplačno delo v nadučiteljevem razredu niS ne velja, saj bi se utegnil nadučitelj prevež spočiti! Prav res ne vem, čemu izdaja.jo c. kr. učiteljišča še zrelostna izpričevala! Ali bi ne kazalo, da se zrelostno izpričeralo zadrži do tistega dne, ko dobi abiturientka tudi že plačano službo? Da — ali se vam ne zdi gospodje, ki imate procvit šole v rokah, da je radovoljkino delo polovico slabše, ako mora v navzočnosti nadučit e 1 j e v i vsako besedo dvakrat pretehtati, preden jo enkrat izgovori kakor pa, ko bi se tudi takemu idealnemu bitju pustilo nekaj nenadzorovane svobode, da s m e in mora pudati učencem t o , karji narekujegorkoarce?! Stokrat vež je vredna beseda, podana otroku v ljubezni, kakor pa beseda, ki jo valjamo po ustih po vseh paragrafih, preden jo poSasi izustimo. Bes je, da se v zakonih zahteva, da je ob radovoljkinem delu narzoč tudi uditelj, toda ali ni ta zahteva abnormitete ? Po čigavi zaslugi pa je prišla v zakoaske določbe? človek z zrelostnim izpričeralom imej vendar pmico, da sme poučevati brez jeroba! Ali ne uživajo isto svobodo celo ljudje brez vseh izpitov? Tedaj oddiha za nadučitelja ne more ia ne sme biti. Oa je odgovorea za vse in prav za vse! Samo za nekaj ne — toje: zt učiteljsko kolegialiteto! Spominjam se rad na one čase, ko je nadzornik še in še poudarjal, složaost in edinost med učiteljstvom! Io dandanes? P o u d a r j a s e še, da je treba sporazumnosti napram veroučiteljem; složnost med učiteljstrom kolegialitete tovariša napram tovarišupa se jim ne zdi potrebno poudarjati. Nadučitelji naj bodo le nekaki valpeti, ki naj brezobzirno drigajo svoj bič po podrejeaem učiteljstvu, ki naj bičajo rsako malenkost, in naj bo manjšaod k o m a r j a ! Iz tega pa se ne rodi edinstro, ne bo zaupnosti, pa bodo trpeli pod tem tudi uspehi! Nezaupnost in srd nista še nikdar rodila dobrih sadov! Zato pa: Nadučitelj naj se ne preoblaga s poslom, naj se ne zabteva od njega odgovornosti, ki gre vsakemu pozameznemu članu našega stanu in katero kritikovati gre t prvi vrsti le nadzornikom! Nadučitelj naj bo svojemu učiteljstvu več oče kut pa tiran. Straa s takim abderitstvom in pikolovstvom, kakršno duši dandanes vsako svobodo! Stran pa tudi z abderiti in pikolovei, ki so šolstvu v kvar in sramoto!