Fran Zwitter 
K PKEDZGODOVINI MEST IN MEŠČANSTVA 
NA STAEOKAEANTANSKIH TLEH 
^ Ko sem delal na svoji disertaciji Starejša kranjska mesta in me­
ščanstvo m mi je pri tem z dragocenimi nasveti pomagal in mi žrtvoval 
mnogo časa prof. dr. M. Kos in ko sem pisal svojo razpravo Razvoj 
ljubljanskega teritorija,1 sem imel pri studiranju obsežne literature 
o postanku srednjeveških mest in meščanstva vtis, da je vsa ta litera­
tura obravnavala in pojasnila le nekaj posameznih aspektov, ne pa^ 
glavnega problema. Šele pozneje sem dobil zlasti pri studiranju tez 
belgijskega historika H. Pirenna2 vtis, da raziskavanje začenja pro­
dirati v osrčje vsega problema. V kratkem članku Problemi zgodovine 
slovenskih mest3 sem zavzel stališče do raznih teorij o postanku mest ' 
m opozoril na pomen te problematike za vprašanja zgodovine mest na 
slovenskem ozemlju tudi s pritegnitvijo nekaterih virov. Na isti pro­
blem sem se vrnil, ko sem pisal poglavje o mestih na Slovenskem v 
srednjem veku za prvo knjigo Zgodovine narodov Jugoslavije ki je 
zdaj v tisku in bo izšla v srbski, hrvatski in slovenski izdaji. Jasno pa 
je, da sem mogel v obeh zadnjih publikacijah le kratko zavzeti stališče 
oziroma dati kratko sintezo, nisem pa mogel niti podrobneje argu­
mentirati svojega mnenja niti izčrpneje polemizirati z ostalo literaturo, 
ki v glavnem slej ko prej hodi po starih poteh. Da izpolnim to vrzel, 
naj se tu se enkrat vrnem na ta problem. V tej razpravi morem govoriti 
v glavnem le o čimiteljih, ki predstavljajo kvečjemu oporišča za kas­
nejši razvoj meščanskih naselij, medtem ko bi bilo napačno gledati 
v njih prvotne oblike mest. Upam pa, da mi bo v kratkem mogoče v 
drugi razpravi pozitivno pokazati, kdaj in kje moremo že resnično go­
voriti o meščanskih naselbinah in meščanstvu v pravem smislu besede 
^ Jasno je, da se moram pri tem omejiti na nekatera glavna vpra­
šanja m da ne morem razpravljati na. pr. o razvoju posameznih mestnih 
naselij ш tudi ne ponavljati vseh ugotovitev dosedanjih raziskavam 
v geograiskem oziru se omejujem približno na ozemlje nekdanje 
Karantanije in zajemam kasnejšo Koroško, Štajersko in Kranjsko in 
tudi Uonco, čeprav upoštevam morda bolj južne, slovenske predele, 
i ui1Fri Zwittt.f r'.!Starejša kranjska mesta in meščanstvo, Li. 1929: Razvoi 
ljubljanskega teritorija, Geografski vestnik V/VI, Lj. 1930 razvoj 
Prim, zlasti H. Pirenn e, Les villes da Moyen âge, Bruxelles 1927 
J ugoslovenski istoriski časopis III, 1937, str. 236—47, zlasti str. 239^45. 
218 
izvzemam pa Trst in druga mesta v stari Istri, kjer moremo govoriti 
o neki kontinuiteti iz rimske oziroma zgodnjesrednjeveške dobe. Gre 
mi torej v bistvu za ozemlje prvotne slovenske kolonizacije. Prepričal 
sem se, da so te pokrajine tudi v dobi do 13. stoletja zelo povezane med 
seboj in da izčrpnejši viri za eno pokrajino pojasnjujejo bolj skope 
vire za drugo, tako da je tak okvir mogoč in upravičen. Na drugi strani 
pri istrskih mestih že izhodišče razvoja ni podobno srednjeveškim 
mestom, saj ta mesta že v rimski dobi niso izrazito neagrarne naselbine 
obrtnikov in trgovcev, beseda civis pomeni državljana in ne meščana, 
mesto se v upravnem oziru ne razlikuje od okolice, ampak tvori sre­
dišče zanjo; v zgodnjem srednjem veku se pa nato naturalno gospo­
darstvo še okrepi in uprava se fevdalizira; šele gospodarski dvig, ki 
je privedel nato v 12. stoletju do komunalnega gibanja, predstavlja 
analogijo procesu postanka mest in meščanstva v kontinentalnih po­
krajinah.4 Vendar pa pri teh mestih obstoji kontinuiteta naselja ter 
vsaj v nekem # smislu kontinuiteta razvoja gospodarstva in uprave. 
Zato je njihova problematika svojevrstna in jih ne obravnavam v tej 
razpravi. 
Ta geografski okvir omogoča enotnejši odgovor na vprašanje o 
kontinuiteti rimskih mest. Potrebno je seveda razlikovati 
med raznimi aspekti tega problema. Tu ne more biti moja naloga do­
kazovati, kako se v zgodnjem srednjem veku ohranijo smeri večine 
rimskih cest in kako je ta kontinuiteta komunikacij važna tudi za 
nastanek nekaterih srednjeveških mest. Prav tako samo opozarjam na 
dejstvo, da so se Slovenci naselili predvsem na že prej naseljenem 
ozemlju in tako tudi v širšem in ožjem okolišu nekdanjih rimskih mest. 
V nekaj primerih je tä naslonitev tako tesna, da smemo govoriti o večji 
ali manjši kontinuiteti rimskega oziroma predslovanskega in pa slo­
venskega naselja; od kasnejših mest pride tu v poštev predvsem Ptuj, 
nadalje Beljak in Kranj in v nekem smislu tudi Stari trg na mestu 
antične postaje Colatio, od koder se je morda že pred 1180 tržišče pre­
mestilo v bbžnji Slovenj Gradec.5 Tu nas pa ne zanima vprašanje 
kontinuitete rimskih mestnih naselbin v celoti, ampak le ožje vpra­
šanje, ali se je v srednji vek ohranilo kako rimsko> mestno naselje, 
ki bi imelo po svojem prebivalstvu neagraren, obrtniško-trgovski 
značaj — kakor je znano, takega značaja niso imela vsa mesta niti 
* Prim za ta mesta B. Benussi, Nel medio evo, Atti e memorie della 
Società istriana di storia patria X—XIII, 1894—97, in L'Istria nei suoi due 
millenni di storia, 1924, potem G. de Vergottini, Lineamenti storici della 
costituzione politica dell'Istria durante il medio evo, I—II, 1924—25, za Trst 
posebej F. Cu s in, Appunti alla storia di Trieste, 1930, ter povzetek glavnih 
dejstev v mojem tekstu v Zgodovini narodov Jugoslavije. 
5 Za vprašanje kontinuitete naselitve sploh prim. M. Kos, Zgodovina 
Slovencev od naselitve do reformacije, Lj. 1933, str. 32 si., 198—99 in njegove 
monografije k problemu kolonizacije slovenske zemlje, zlasti Slovenska na­
selitev na Koroškem, Geografski Vestnik VIII, 1932, Slovenska naselitev na 
Koroškem, Koroški zbornik, Lj. 1946, potem Stari trg in sorodna krajevna 
imena, Geografski vestnik V/VI, 1930, in v teh publikacijah navedeno litera­
turo; za Beljak posebej G. Moro, Geschichte der Stadt Villach, V. 1940, za 
Kranj posebej J. Zon tar, Zgodovina mesta Kranja, Lj. 1939. 
219 
v rimski dobi — in ali se je to mesto v pravnem pogledu kaj razlikovalo 
od svoje okolice. Tu pa se moraimo vprašati najprej, kaj pomeni v 
srednjeveških zgodovinskih virih za naše kraje do 12. stoletja beseda 
c i v i t a s, glavni terminus za mesto v rimski dobi. 
Conversio Bagoariorum et Carantanorum iz 9. stoletja uporablja 
za karantansko ozemlje izraz civitas na eni strani, ko govori o tem, 
da so Modest in njegovi učenci posvetili cerkev »in Liburnia civitate«, 
t. j. v St. Peter im Holz na Lurnfeldu na zgornjem Koroškem, na drugi 
strani pa pri pripovedovanju o graditvi cerkve »infra civitatem Pri-
winae«, t. j. pod Blatenskim kostelom.6 V prvem primeru pomeni izraz 
razvaline antičnega mesta Teurnia ali Tiburnia, v drugem primeru novo 
zgrajeni grad Pribine, ki ga isti vir na drugih mestih označuje kot 
munimen. Če preidemo na srednjeveške listine, naš glavni vir, sreču­
jemo v njih civitas Ca ran tana najprej v falzificirani listini iz leta 890, 
ponarejeni v 10. stoletju na podlagi zdaj izgubljene pristne listine iz 
9. stoletja, nato pa v pristnih listinah od 927, 977 in dal.je v potrdilnih 
listinah 10., 11. in 12. stoletja.7 Znano je, da gre tu za Krnski grad, 
torej v srednjem veku nastali grad in ne mesto (slovenski tekst v 
Gradivu označuje Krnski grad in druge civitates kot mesta), saj ta grad 
ni nastal niti na mestu kake rimske civitas8 niti se pri njem ni razvilo 
kako srednjeveško mesto. Iz listin salzburške tradicije, v glavnem istih 
kakor za civitas Carantana, in sicer najprej iz falsifikata' k letu 890 
in nato iz pristnih listin 10. in 11. stoletja črpamo tudi omembe civitas 
Ziup na mestu antične Solve, 21/2 km jugovzhodno od Lipnice (Leib­
nitz).9 Pri tem pa gre za antične razvaline, ki niso bile več naseljene.10 
Bližnja Lipnica (Leibnitz) se pa v že citirani listini od 970 ne imenuje 
civitas, kakor mislijo nekateri,11 ampak locus,12 ker daje pasus »iuxta 
6 Milko Kos, Conversio Bagoariorum et Carantanorum. Razprave Znan­
stvenega društva v Ljubljani 11, hist, odsek 3, Lj. 1936, str. 131, 13? ter lokali­
zacija prav tam str. 45, 77—78, a za poznejša raziskavan ja o imenu in lokali­
zaciji Blatenskega kostela prim. M. Kos v ZC V, 1951, str. 364—66. 
7 Listina k 890, Gradivo II, 226, št. 296, J a k s c h, Monumenta historica 
ducatus Carinthiae (=> Jaksch, MC) III, 24, št. 62; od 927 Gradivo II, 282, št. 369, 
J a k s c h, MC III, 35, št. 90; od 977 Gradivo II, 356, št. 460, Jaksch MC III, 
60, št. 147; od 982 Gradivo II, 368, št. 473, Jaksch, MC III, 65, št 154; od 984 
Gradivo II, 378, št. 482, Jaksch, MC III, 67, št. 159; od 1051 Gradivo III, 114, 
št. 179, Jaksch, MC III, 125, št.304; od 1057 Gradivo III, 124, št. 197, Jaksch, 
MC III, 129, št. 317; od 1178 Gradivo IV, 310, št. 610, Jaksch, MC III, 471, 
št. 1244; od 1199 Gradivo IV, 463, št. 913, jaksch, MC III, 580, št 1487. 
8 Na to opozarja pravilno H. Braumüller, Geschichte Kärntens, 
Kl. 1949, str. 170. 
9 Listina k 890 Gradivo II, 225, št. 296, Zahn, Ürkundenbuch des Her­
zogtums Steiermark (=> Zahn, ÜB) I, 13, št. 9; od 970 Gradivo II, 332, št. 436, 
Zahn, ÜB I, 30, št 25; od 97? Gradivo II, 355, št 460, Za h n, ÜB I, 33, št 27; 
od 982 Gradivo II, 367, št. 473, Zahn, ÜB I, 37, št 30; od 984 Gradivo II, 377, 
št 482, Zahn, ÜB I, 38, št. 31; od 1051 Zahn, ÜB I, 68, št. 59; od 105? Zahn, 
ÜB I, 73, št. 64. 
10 H. P i r c h e g g e r, Geschichte der Steiermark I, Gotha 1920, str. 380. 
11 »in zraven mesta Lipnice«, Gradivo II, 332, št 436; A. Luschin-
Ebengreuth, österreichische Reichsgeschichte des Mittelalters2, Bamberg 
1914, str. 345. 
12 H. P i r c h e g g e r, n. o. m., str. 380. 
220 
situm locum ciuitatis Lipnizza vocatum« smisel le, če ga razumemo kot 
»iuxta situm civitatis locum Lipnizza vocatum«. H. Pirchegger domneva, 
da je stara Lipnica stala v neposredni bližini sedanje na kraju, ki se 
imenuje Altenmarkt in »da je nadškofija prenesla tržno pravo antične 
Solva najprej sem«, kar dobesedno nima nikakega smisla, saj je med 
dobo antične Solva in med dobo salzburške posesti (morda pred 860, 
najkasneje 970) minulo nekaj stoletij, ampak je mogoče to trditev pač 
razumeti le tako, da se je v bližini antične Solve razvilo tržišče Slo­
vanov ali pa da je tako tržišče ustanovil Salzburg, kar pa seveda ni 
nikako nadaljevanje prava antične Solve. Kakor tu je tudi ,pri že 
omenjenem Starem trgu pri Slovenjem Gradcu mogoče govoriti le o 
slovanskem tržišču na mestu antične postaje Colatio. Celje se v sred­
njem veku nikdar ne imenuje civitas in se šele 1322 omenja kot trg. 
Tako nam od vseh štajerskih krajev, ki jih H. Pirchegger omenja na 
mestu nekdanjih rimskih krajev, ostane le še edino naselje na starih 
karantanskih tleh, ki se je zanj resno postavila teza o nekaki konti­
nuiteti rimske civitas, Ptuj. 
Za »civitas« Ptuj v srednjem veku je prvi vir že omenjena listina 
od 890, ki je po sedanjem mnenju sicer falzifikat iz let med 970 in 977, 
ki je pa sestavljena na podlagi danes izgubljene pristne listine iz 9. sto­
letja, ki je že vsebovala vse tu za nas v poštev prihajajoče podatke. 
Po tej listini potrjuje kralj Arnulf salzburškemu nadškofu cerkev 
v Ptuju z desetino in dva dela »mesta« »cum bannis, theloneis et ponte«, 
kar so že vse podelili tej nadškofiji njegovi predniki, zraven pa ji še 
sam dodaja tretji del »mesta«, ki je bil prej last Karantanca, pa ga je 
ta izgubil zaradi veleizdaje, z izjemo onih stvari, ki jih pušča ženi tega 
Karantanca zaradi njene zveste službe, in sicer v gornjem »mestu« 
v vzhodnem delu mesta »curtilem locum«, kjer se je začela graditi nova 
cerkev, in v dolnjem »mestu« v zahodnem delu »mesta« »curtilia loca«, 
ki jih je imel prej ta Karantanec.13 Po Pircheggerjevem mnenju je bil 
Karantanec Kocelj, čemur se pridružuje tudi Lj. Hauptmann, opozar­
jajoč, da ta razlaga osvetljuje na eni strani Kocljevo katastrofo, na 
drugi strani pa dokazuje tudi, da je imel falzifikator 10. stoletja pred 
seboj pristno listino iz 9. stoletja s temi podatki, ker bi izmišljanje 
takih podatkov za salzburško cerkev ne imelo nikakega smisla.14 To 
mesto je prešlo nato s popolnoma nebistvenimi stilističnimi spremem­
bami, ki na vsebini ničesar ne menjajo, v pristno listino od 977 in nato 
13 »... ad Pettouiam aecclesiam cum decima et duäs partes civitatis cum 
bannis, theloneis et ponte, quae ab antecessoribus nostris ilio tradita fuerunt, 
et ex parte nostra addimus terciam partem civitatis que proprietas Carantani 
fuit illique diiudicatum est, eo quia reus magestatis nostrae criminatus est 
constare, exceptis subnotatis rebus quas uxori illius propter fidèle servitium 
concessimus, id est in superiori civitate in origentali parte civitatis ipsius 
curtilem locum, ubi nova aecclesia incepta est, atque in inferiori civitate in 
occidentali parte civitatis ipsius illa curtilia loca que in potestate tunc ha-
buit...« Gradivo II, 224, št. 296; Zahn, ÜB I, 13, št. 9; J a k s eh, MC III, 
24, št. 62. 
14 Urkundenbuch des Herzogtumes Steiermark, Ergänzungsheft zu den 
Bänden I bis III, bearbeitet von Hans Pirchegger und Otto Dun­
gern, Graz 1949, str. 50; ocena Lj. HauptmannavZCIV, 1950, str. 246—47. 
221 
y druge listine 10. in il. stoletja.15 Sele v potrditvah salzburške posesti 
iz druge polovice 12. stoletja se ne omenja več Karantanec in posest 
njegove žene in Salzburgu se potrjuje posest vsega Ptuja (»ad Pettowe 
ecclesiam cum decima et totam civitatem cum bannis, thelloneis et ponte 
et omnibus ad locum ilium pertinentibus«).18 
H. Pirchegger v svoji študiji o srednjeveškem Ptuju najprej po­
stavlja tezo, da je antični Poetovio ohranil svojo eksistenco, čeprav so 
se obdržali le skromni ostanki njegovega nekdanjega razcveta, in da 
je predstavljal trgovsko središče za Slovence.17 Pristno listino 9. sto­
letja, ki je tvorila podlago za falzifikat k letu 890, pa razlaga v tem 
smislu, da je Arnulf tedaj potrdil salzburški cerkvi v Ptuju cerkev 
z desetino in dva dela mesta »mit dem Gerichtsbanne, dem Zoll und 
der Brücke«, opozarja na pomen mostu za promet in na to, da je Ptuj 
edino štajersko naselje, ki se v listinah, karolinške dobe imenuje 
mesto.18 V drugem delu iste razprave se vprašuje, če je bilo Ptuju 
mestno pravo podeljeno n. pr. v VIII. ali IX. stoletju ali se je pa ohra­
nilo celo iz antike jkar se mu zdi bolj verjetno.19 Ob poročilu iz 15. sto­
letja, da je bilo zgrajeno mestno obzidje malo pred letom 1251, izraža 
H. Pirchegger mnenje, da je bilo obzidje tedaj le obnovljeno, ker pojem 
civitas — mesto predpostavlja obzidje.20 — V svoji Zgodovini Štajerske 
ponavlja H. Pirchegger, da je imel Salzburg v Ptuju cerkev z desetin-
sko pravico, »den Königsbann, den Marktzoll (thellomeum) und die 
Brücke«, da se Ptuj imenuje civitas in da je bil pač vedno tržišče, 
vendar pa omenja, da je bilo mesto malo pred 1251 obzidano, prej je 
imelo le jarek in plot.21 Glavni znak trške naselbine so mu tedenski 
sejmi m višje privilegirani letni sejmi, ki so pod posebno zaščito 
trškega gospoda, v začetku kralja, in je za njihovo kršitev po Königs-
bann-u globa 60 šilingov, kakor n. pr. Ptuj leta 977.22 Pač le na Ptuj 
se nanaša Pirchegger jeva trditev, da so se smatrala vsa rimska mesta 
zaradi svojih zidanih hiš za gradove in da se je označevalo pravo, 
ki se je razvilo v njih, kot »Burgrecht«, mir, ki je vladal v njih »bei 
Königsbann«, pa kot »Burgfriede«.23 
15 Listina od 977 Gradivo II, 355, št 460, Zahn, UB I, 32—33, št. 27, 
Jaksch, MC III, 59-60, št. 147; od 982 Gradivo II, 366—67, št. 473, Zahn, 
UB I, 36—37, št. 31, J a k s c h, MC III, 65, št. 154; od 984 Gradivo II, 377, št. 482, 
Zahn, UB I, 37—38, št. 31, Jak s c h, MC III, 67, št. 159; od 1051 Gradivo III, 
113-14, št 179, Zahn, UB I, 67, št. 59, Jak s ch, MC III, 125, št. 304; od 1057 
Gradivo III, 123, št. 197, Z a h n, UB I, 73, št. 64, J a k s ch, MC III, 129, št. 317. 
16 Listina od 1178 Gradivo IV, 310, št. 610, Jaksch, MC III, 471, št 1244-
od 1199 Gradivo IV, 463, št. 913, Jaksch, MC III, 580, št. 1487. 
, . " H. P i r c h e g g e r, Die Geschichte Pettaus im Mittealter I, Jahres­
bericht d. Gymnasiums Pettau 1902/3, str. 9. 
18 Prav tam, str. 12. 
19 Prav tam II, Jahresbericht d. Gymnasiums Pettau 1903/4, str. 28. 
20 Prav tam L, n. o. m., str. 15. 
21 H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark I, Gotha 1920, str. 380—381 
22 Prav tam, str. 396. 
23 Prav tam, str. 396—7; vsa tu citirana mesta se nahajajo tudi v drugi 
izdaji iste knjige Geschichte der Steiermark bis 1282, Graz-Wien-Leipzig 1936. 
222 
Pritrditi je treba Pircheggerjevemu mnenju, da pri Ptuju obstoji 
v znatni meri kontinuiteta med rimsko in srednjeveško naselbino, 
čeprav arheologi ne soglašajo popolnoma v svojih mnenjih o obsegu 
rimskega Poetovio,24 saj so poznejša arheološka izkopavanja odkrila 
v veliki meri kontinuiteto od prazgodovinske preko rimske do slovan­
ske in poznosrednjeveške dobe. Ne more biti dvoma o tem, da je Ptuj 
že v 9. stoletju važno cerkveno središče. Iz mesta »cum bannis, thelo-
neis et ponte« je treba vsekakor sklepati, da je imel Salzburg v Ptuju 
že v 9. stoletju most, morda tudi mostnino; theloneum pomeni po Pir-
cheggerju dajatev ob sejmih (Marktzoll), medtem ko trdi Rietschel, 
da more pomeniti vsako dajatev od prometa (Verkehrsabgabe), torej 
tudi mostnino ali mitnino;25 vendar pa mislim, da bo iz poznejših iz­
vajanj jasno, da ima Pirchegger v tem primeru prav, ker so se v Ptuju 
tedaj že vršili sejmi, pač ne tedenski, zato pa letni sejmi. Izraz »cum 
bannis«, ki ga listina uporablja v razliki od drugih listin v pluralu, 
pomeni pač na eni strani pravico do sodstva. (Gerichtsbann), na drugi 
pa tudi sejmsko pravo (Marktbann). V Ptuju se je torej trgovalo od 
9. stoletja dalje in verjetna je tudi Pircheggerjeva domneva, da so tam 
Slovenci trgovali tudi že prej. Ni pa mogoče pritrditi Pircheggerjevim 
trditvam, da bi bil Ptuj že tedaj obzidan in da bi imela ptujska civitas 
kak poseben pravni položaj. Elaborat pod naslovom »Anfangk der stift 
des klosters von den von Pettaw« v rokopisu cod. 141 dunajskega 
Staatsarchiva, ki je bil sicer napisan v 15. stoletju, a predstavlja — 
kakor je razvidno iz njegove vsebine — le prepis originalnega rokopisa 
nastalega v ptujskem dominikanskem samostanu okrog leta 1272, govori 
namreč popolnoma jasno o tem, da je bilo šele pred letom 1251 ptujsko 
mesto obdano z obzidjem in da so hoteli nekateri meščani pustiti 
leta 1230 ustanovljeni dominikanski samostan izven obzidja, kar se je 
pa samostanu vendar posrečilo preprečiti, in o tem, da je od nekega 
ptujskega meščana samostan dobil zemljišča, ki so bila pozneje ločena 
od samostana po mestnem obzidju.26 V Ptuju je bil morda že prej kak 
jarek ali plot, a vse to nič ne spremeni na dejstvu, da je bilo mesto 
obzidano šele sredi 13. stoletja, da se je šele tedaj odločilo, kje bo teklo 
obzidje in da torej Ptuj prej predstavlja odprto, neobzidano civitas. — 
Še manj je mogoče pritrditi Pircheggerjevemu mnenju, da bi imel Ptuj 
24 Prim, razna mnenja v tem pogledu, omenjena v razpravi F r. Basa, 
Historično-geografski razvoj Ptuja, CZN XXVIII, 1933, str. 83—113. 
25 S. Rietschel, Markt u. Stadt in ihrem rechtlichen Verhältnis. Ein 
Beitrag zur Geschichte der deutschen Stadtverfassung, Leipzig 1897, str. 21—22. 
28 J. Zahn, Über die Anfänge und den älteren Besitz des Dominicaner­
klosters zu Pettau. Beiträge zur Kunde steiermärkischer Geschichtsquellen 16, 
1879, str. 3—24, posebej str. 6, 12—13 in ponatis za nas tu važnih mest str. 8: 
Item dominus Hertnidus eiusdem matrone filius ordinauit quod Domu« fratrum 
circumdata est muro ciuitatis, qui cum ciuitas muro cingeretur, quidam de 
ciuibus volebant excludere claustrum, sed per ipsius ordinationem et instan-
tiam non est factum... Prefatus autem dominus Hert. obiit anno Cristi 1251, 
4 nonas Septembris ... Similiter dominus Hilprandus ciuis Bethouiensis in 
quotidianis elemosinis fratribus multa bona fecit, et quasdam areas eis emit 
qui (!) fuerunt quandoque pars orti, sed postea per murum ciuitatis a nostra 
area sunt secluse... Et iste similiter obiit anno Domini 1230, in die Michaelis... 
223 
v 9. stoletju ali celo ohranil iz rimske dobe kako mestno pravo in da 
bi se v njem za to, ker se je kot rimsko mesto smatralo za grad, razvilo 
kako posebno pravo (Burgrecht) ali kak poseben mir (Burgfriede). Tak 
Burgfriede z globo 60 šilingov za kršitev obstoji po Rietschelu prvotno 
le pri publicae civitates (kraljevskih gradovih) in je pač malo verjetno, 
da bi veljal za Ptuj.27 Viru o Ptuju samem vedo povedati le o salz-
burškem delu Ptuja in pa o onem delu, ki je pripadal Koclju ozir. je 
ostal njegovi ženi, ničesar pa o kakih svobodnikih ali sploh prebivalcih 
s posebnim pravnim položajem, kot posebna poslopja se razen cerkva 
omenjajo le curtilia loca, kar morejo biti le posesti zemljiških gospodov. 
Proti takemu pojmovanju govore pa tudi analogije drugod. 
Iz dosedanjih izvajanj je razvidno, da predstavlja na karantanskih 
tleh v teh stoletjih civitas bodisi razvaline rimskega mesta ali pa sred­
njeveški grad. Pri Ptuju je bilo razlog za (tako označevanje pač dejstvo, 
da so bile tam rimske razvaline, razen tega so pa nekatere rimske 
zidane stavbe verjetno še stale. Skupen znak vseh civitates bi bil torej 
zid, ne pa poseben gospodarski ali pravni položaj. Zato se smemo pri­
družiti Luschinovemu mnenju, da beseda civitas v virih pred 12. sto­
letjem ne predstavlja terminus technicus v gospodarskem in pravnem 
smislu.28 Seveda nastaja s tem pri prehodu v naslednje razdobje pro­
blem, v katerem viru civitas še ni in v katerem, je že terminus technicus. 
Za civitates na nemškem ozemlju je pa prišel S. Rietschel že 1894 do 
rezultatov, ki pač v glavnem veljajo še danes: civitas (in urbs) pomeni 
v karolinški dobi včasih škofijski sedež, včasih pa navaden kastei, 
nemški prevod besede je burg; prebivalci morejo biti po svojem prav­
nem položaju svobodni ali nesvobodni kakor oni izven civitates, njihova 
zemljiška posest more biti svobodna ali nesvobodna kakor tam, svo­
bodne občine morejo obstajati v njih kakor izven njih, civrtates so 
obzidane, ne more pa biti govora o nadaljevanju rimske municipalne 
ustave, niti o eksempciji od javne sodne oblasti, tako da v pravnem in 
komunalnem oziru ni razlike med »mestom« in deželo.29 Njegove trditve 
veljajo v glavnem tudi za karantansko ozemlje, vendar tu civitates 
niso vedno obzidane in včasih izraz pomeni, kakor smo videli, le 
razvaline rimskih mest. 
Če v civitates, ki vendar vsaj deloma pomenijo večja naselja, ne 
moremo videti prve faze razvoja srednjeveških mest, more to še manj 
veljati za gradove. Teorije o medsebojni nujni notranji zvezi med 
gradovi in mesti so nastale zato, ker so mnoga (ne vsa) srednjeveška 
mesta nastala pod gradovi, ker je grad obzidan in poznejša srednje­
veška mesta tudi1 skoraj brez izjeme obdana z obzidjem, ker imena 
mnogih mest in celo izrazi za mesto in meščana v mnogih evropskih 
jezikih izhajajo iz izrazov, ki pomenijo gradove (prim, iz germanskega 
27 S. R i e t s c h e 1, Markt und Stadt..., 316 si. 
28 A. Luschin-Ebengreuth, österreichische Reichsgeschichte des 
Mittelalters, 2. izd, Bamberg 1914, str. 344. Temu mnenju se pridružuje tudi 
A. Meli, Grundriss der Verf assungs- und Verwaltungsgeschichte des Landes 
Steiermark, Graz-Wien-Leipzig 1929, str. 86. 
29 S. Rietschel, Die Civitas auf deutschem Boden bis zum Ausgang 
der Karolingerzeit, Ein Beitrag zur Gesch.der deutschen Stadt. Leipzig 1894. 
224 
burg, ki pomeni utrjen kraj sploh, torej tako rimsko mesto kakor pra­
zgodovinsko gradišče in srednjeveški grad, izvedene izraze burger, 
bourgeois itd. in imena krajev na burg, -4>ourg, -borough, -borgo itd. 
madž. vâr = grad in varos = mesto; slovanska mesta na -grad in variante 
tega izraza v raznih slovanskih jezikih ter gradjanin itd. za meščana 
iz izraza, ki prav tako pomeni prvotno utrjen kraj). Tako so nastale 
teorije o postanku vsaj dela meščanstva iz ministerialitete, o izvoru 
mestnega prava (nemški izraz burgrecht!) iz grajskega prava, in inter­
pretacija izrazov civitas in urbe v virih kot mesto je Nemčijo 10. in 
1 j. stoletja kar obljudila z mesti. Te teorije so pa naletele na nepre­
magljive težkoče. Staro svobodno plemstvo kakor tudi ministeriali m 
vitezi na eni strani in meščanstvo na drugi strani sta in ostaneta dva 
po gospodarski funkciji in pravnem položaju ločena socialna razreda 
in težko si je mogoče predstavljati, da bi se mogel razviti drugi iz 
prvega. Grad, stolna cerkev, samostan itd. z njimi pripadajočim ozem­
ljem kot mestna imuniteta na eni strani in poleg njih obstoječa meščan­
ska naselbina na drugi strani imata povsem različno gospodarsko 
funkcijo in se tudi pravno ločita druga od druge in si je težko pred­
stavljati, kako bi moglo biti v začetku drugače in bi druga tvorila 
sestavni del prve. Predvsem se je pa pokazalo, da je bilo v Nemčiji 
do konca 11. stoletja obzidanih le enajst mest, od katerih so vsa razen 
enega stara rimska mesta, med tem ko nastajajo druge meščanske na­
selbine kot odprti trgi (fora) in to tudi v primerih, kjer nastajajo poleg 
že obzidane večinoma cerkvene naselbine (civitas, urbs); šele pozneje 
so te naselbine dobile obzidje.30 Zgoraj omenjene znake povezanosti 
med gradom in mestom si je mogoče pojasniti drugače: meščanska 
naselbina ni mogla nastati kjerkoli, amipak le pod zaščito cerkvenega 
ali posvetnega velikaša;31 duhovščina in plemstvo predstavljata za me­
ščanske obrtnike in trgovce glavne odjemalce njihovih produktov in 
blaga;32 razen tega so prometna pota, ki pridejo v poštev za trgovanje, 
obenem tudi vojaška ipota, ki interesirajo fevdalce, ob teh potih in 
zlasti да križiščih teh potov nastanejo gradovi, pod njimi pa mesta.33 
S. Rietschel je pisal leta 1905, da so pač definitivno minili časi, ko 
so začenjali zgodovino mest v Avstriji z urbes in civitates 9. do 11. sto­
letja in da more veljati kot ugotovljeno, da so bila ta mesta ustanov­
ljena kot tržne naselbine in da pred 12. stoletjem gotovo niso bila 
obzidana.34 Današnji avtorji so si na jasnem, da pomeni urbs grad in 
je torej sinonim za castrum še v virih 12. stoletja tudi pri krajih, kjer 
je tedaj poleg gradu že obstajala ali pa pozneje nastala meščanska 
naselbina. Če se torej pri Lipnici v listini od ca. 1150 imenuje urbs, 
pomeni to grad, ki se v drugih listinah pri istem kraju imenuje castrum, 
30 S. Rietschel, Markt und Stadt..., str. 106, 125 si., 151 in passim. 
Isti, Das Burggrafenamt und die hohe Gerichtsbarkeit in den deutschen 
Bischofsstädten während des früheren Mittelalters, Leipzig 1905, str. 321 si. 
31 S. Rietschel, Markt und Stadt..., str. 40. 
32 W. Sombart, Der moderne Kapitalismus, Ie, 134 sl. 
33 H. P i r e n n e, n. o. m., str. 120. 
31 S. Rietschel, Das Burggrafenamt..., str. 82—83. 
15 225 
urbis prefectus v listini 1172 je njen gradišnik, Burggraf, torej koman­
dant gradu, ki se v drugih listinah imenuje castellanus, medtem ko 
je bila meščanska naselbina, foTum, ki se prvič imenuje teta 1170, tedaj 
še neobzidana.35 Tudi za Gradec je danes priznano, da pomeni urhs 
v listini 1164 isto kar na drugem mestu iste listine castrarti, to je grad, 
da sta prav tako identična urbs v listini ca. 1175 in častnim v listini 
leta 1172, da je prefectus urbis 1136 ista funkcija kakor burgravius 
leta 1185 ali castellanus 1190, da se pa pod gradom razvije meščanska 
naselbina, katere nastajanje nakazujejo besede »in suburbano castri 
Graece« in »in turbis licet forensibus« 1164, ki se nato leta 1172 prvič 
imenuje forum, medtem ko njeno obzidje šele sto let (1265) kasneje 
dokazuje Otokarjev urbar, čeprav je morda obstajalo že nekaj časa 
prej.36 Na Koroškem pomeni pri Brezah urbs leta 1121 še grad, torej 
isto kakor v številnih drugih listinah castrum, in prefectus de Friesach 
leta 1155 in 1161 je isti funkcionar, ki se omenja v številnih drugih 
listinah kot castellanus ali purchravins; urbs torej ni identična s forum, 
čeprav je dejstvo, da dobe Breze kot prva meščanska naselbina na tu 
obravnavanem ozemlju obzidje, potem povzročilo, da dobi beseda urbs 
kmalu drug pomen.37 Pri Spodnjem Dravogradu pomeni1 »urbem forum 
Traberch« med 1193 in 1220, da se razlikuje med trgom in med urbs, 
ki pomeni isto kar v tem in drugih virih castrum, torej grad.38 In 
končno je pri koroškem Strassburgu urbs 1180 identična s castrum tega 
kraja, ki se omenja v drugih in celo v istem viru, nikakor pa ne 
s forum, ki se prvič omenja okrog 1200, saj govori še listina! od 1229 
o trgu gradu Strassburg (forum... urbis Straszburch).39 Beseda urbs 
pomeni torej v začetku nedvomno grad in je kakor pri civitas problem 
za raziskovalca le v tem, kdaj in kje beseda nima več tega pomena in 
začne označevati mesto. 
Drugi izraz v virih, ki bi mogli ob njem omahovati med tolmače­
njem kot grad ali kot naselbina meščanov, burgum ali burgus, 
35 H. Pirchegger, Gesch. der Steiermark I, str. 380 in druga izdaja, 
str. 432, ter S. R i e t s c h e 1, Das Burggrafenamt..., str. 71, na podlagi listin 
pri Zahn u I, 296, št 285, Gradivo IV, 149, št 269 (urbs), pri Zahn u I, 518, 
št 549 (urbis prefectus), pri Za h nu I, 481, št. 514 (forum), in drugih listin pri 
Z a h n u in v Gradivu, kjer se omenja častnim in castellanus. 
38 Fr. Popelka, Untersuchungen zur ältesten Geschichte der Stadt 
Graz, Zeitschr. d. Hist Ver. f. Steiermark XVII, 1919, str. 165, 167, 168, 176, 178, 
in H. Pirchegger, Gesch. d. Steiermark, str. 383, ter S. R i e t s e h e 1, Das 
Burggrafenamt..., str. 71, po Zahn, ÜB I, 171, št. 172; 451—52, št 484; 514, 
št. 546; 516, št 548; 537, št. 565; 618, št 642 (=> Gradivo IV, 358, št 704); 688 si., 
št. 701 (Gradivo IV, 387, št. 774) in po A. Dopsch, Österreich. Urbare II, str. 58. 
37 Karlheinz Zechner, Die Rechte der Kärntner Städte im Mittel­
alter und ihr Zusammenhang mit den Stadtrechten ausserhalb Kärntens, Würz­
burg 1938, str. 89; S. Rietschel, Das Burggrafenamt..., str. 71; urbs 1121, 
Jak seh, MC I, 87, št 46; MC III, 227, št 564; prefectus Jak seh, MC III, 
368, št. 959; MC III, 382, št 1014 = Zahn, ÜB I, 359, št 368. 
38 Gradivo IV, 428, št 855, J a k s c h , MC III, 548, št. 1426. 
39 K. Zechner, n.o.m., str.. 117; Jak se h, MC I, 238, št 316, MC II, 8, 
št. 540; MC I, 405, št. 521 => Gradivo V, 253, št. 508. 
226 
pa nikakor ne pomeni Burg, ampak suburbium gradu, torej naselbino 
meščanov.40 Zanimiv je vir iz leta 1269 iz bližine tu obravnavanega 
ozemlja, ki direktno izenačuje burgum in forum.41 Na našem ozemlju 
se ta termin pojavlja redko, vendar je tu važna listina iz leta 1184 
do 1192, kjer bamberški škof oprošča šentpavelski samostan mitnine 
za živila za lastno uporabo »in burgo nostro Villaci« in sicer na eni 
strani zato, ker se prav pri Bambergu uporablja burgum kot sinonim 
za forum, na drugi strami pa zato, ker je to v resnici najstarejši vir, 
ki pri Beljaku nedvomno izpričuje eksistenco meščanske naselbine.42 
Manj važne so druge omembe tega izraza: Breze se tako imenujejo le 
v dveh tujih pripovednih virih o poti angleškega kralja Riharda po 
Koroškem v letu 1192, Ptuj in Gradec le v neki papeški listini iz 
leta 1222, Št. Vid na Koroškem le v neki listini velikovškega prosta 
Ulrika iz leta 1263.43 
Bolj (pogosto kakor purgum se pojavljajo v virih za naše ozemlje 
bürgen s es: leta 1158 se pojavljajo med pričami za ministeriali 
burgenses vsekakor iz Brez; med 1164 in 1167 se pojavlja Viljem, ki 
je burgensis v Brezah; 1173 se pojavlja med pričami zopet več breških 
burgenses, med njimi Hainricus monetarius; nelokalizirani soi neki 
burgenses, ki se omenjajo v listini za Aniško dolino od ca. 1180, med 
njimi scutarius in faber; 1211 se omenjajo burgenses de Villiaco, ki so 
vetrinjskemu samostanu porušili njegovo hišo; isto leto se pri koroškem 
WeMensfeldu omenjajo eiusdem fori burgenses; 1217 se burgensibus 
prefati fori (Velikovca) dovoli, da ne plačujejo mostnine, če prenašajo 
preko mostu stvari za lastno uporabo, kar se potrdi 1218; leta 1221 slede 
med pričami za vitezi (milites) kranjski burgenses; po listini med 1220 
in 1224 je kupil vetrinjski opat hišo ® pritiklinami »v naši vasi (villa) 
Maribor« a Gotscal'co pellipario burgense nostro«; 1233 se pojavljajo 
kot priče burgenses iz Kmittelfelda1, 1245 iz Velikovca, 1253 se omenja 
burgensis iz koroškega Št. Vida in ko preda 1261 oglejski patriarh 
Ulriku Spanheimovcu Slovenj Gradec in še nekaj drugih krajev v do­
smrtni fevd, morajo priseči »ministeriales et burgenses omnes pre-
diotorum castrorum et locorum«, da bodo zvesti vojvodi do njegove 
smrti, potem jih pa bodo izročili patriarhu, »dieti castellani ac ministe-
riales et burgenses« morajo pa potem ponavljati to prisego vsaka tri 
40 S. Rietschel, Das Burggrafenamt..., str. 120. Register IV. zv. Gra­
diva tolmači burgum kot grad, register V. zv. pa bolj pravilno kot mesto. 
41 »in dieto foro erigendo seu burgo«, H. Wiesflecker, Die Regesten 
der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten, I. Band, Innsbruck 
1949, str. 220—21, št. 826. 
42 Gradivo IV, 354, št. 695; Jak s c h, MC III, 488, št. 1298; za Bamberg 
S. Rietschel, Markt und Stadt..., str. 108. Izraz burgum za Beljak se 
ponavlja tudi v potrdilih tega privilegija 1252 in 1264 (J a k s c h, MC IV, 402, 
št. 2476; 612, št. 2838). 
43 Gradivo IV, 408, št 817 = Jak se h, MC III, 535, št 1397; Gradivo IV, 
410, št 818; Gradivo V, 183—184 = Zahn, UB II, 287, št. 196, Jaksch, MC IV/2, 
590, št. 2793. 
15* 227 
leta.44 Pri interpretaciji teh listin stoji večina avtorjev na stališču, da 
pomeni burgenses isto kakor cives ali forense« v drugih listinah in so 
si na jasnem, da gre tu za meščane.45 Drugačnega mnenja je A. Meli, 
ki trdi, da so se vsi prebivalci, ministeriali in svobodniki, ki so živeli 
znotraj utrjene »Burg« in morali skrbeti za njeno obrambo, imenovali 
burgenses-Burgmannen, iz česar je nastala označba Bürger, lat. civis; 
kasneje izenačenje burgenses s foreuses in cives in jih označuje kot 
Marktinsassen, kar naj bi predstavljalo očividno kasnejši stadij raz­
voja, če ta trditev ni v protislovju s prejšnjo.46 Za to trditev se Meli 
sklicuje le na Hasenöhrla in če popravimo tiskovno pomoto v njegovem 
citatu (»Hasenöhrl in Ö. G. A. XL VII, S. 120 f.« pomeni v resnici Hasen-
öhrlovo razpravo »Beiträge zur Geschichte des deutschen Privatrechts 
in den österreichischen Alpenländern, Archiv f. öst. Geschichte, 97. Band, 
Wien 1909, str. 121 si.), najdemo pri Hasenöhrlu v resnici isto trditev, 
na str. 123 pa tudi identificiranje burgenses z meščani, za to svojo 
trditev se pa Hasenöhrl sklicuje le na tri vire: na listino od 1211, kjer 
salzburški nadškof kupi od nekega plemiča grad Huonsperch, ki ga bo 
prevzel po smrti dotičnega plemiča, in se z njim dogovori, »ut non pone-
remus in praedicto castro aliquem burgensem, nisi quem saepedictus 
nobilis duceret eligendum,«47 na zgoraj omenjeno listino kranjskih 
burgenses od 1221 in na zgoraj omenjeno listino od 1261. Od teh treh 
virov more predstavljati problem le tprva listina, ki se pa ne tiče tu 
obravnavanega ozemlja in. kjer je taka uporaba besede burgensis 
morda le napaka pisarja listine. Pri Kranju nas vrstni red prič, ki je 
očividno edini Hasenöhrlov motiv (za milites slede kranjski burgenses, 
potem Cvnradus puer = oproda in potem Cvnradus de Cower, Colo 
de Velac et aRi multi), nikakor ne sili, da bi dali besedi drugačen 
pomen kakor drugod, pri listini 1261 je pa očividno, da gre za meščane 
iz Slovenjega Gradca, ki je tedaj že znan kot meščanska naselbina. 
44 1158 Jaksch, MC I, 165, št. 201; 1164—6? Zahn, UB I, 457, št. 491, 
reg. Jaksch, MC III, 404, št. 1077; 1173 Gradivo IV, 270, št. 533, Jaksch, 
MC I, 214, št. 279; ca 1180 Zahn, UB I, 579, št 613; 1211 Gradivo V, 94, št. 173, 
Jaksch, MC IV, 55, št. 1654; Weitensfeld 1211 Jaksch, MC I, 332, št. 433; 
1217 Gradivo V, 151, št. 280, Ja k s c h, MC IV, 90, št. 1748, MC IV, 99, št. 1772; 
1221 Gradivo V, 181, št. 348, Schumi, Urkunden- und Regestenbuch des 
Herzogtums Krain (=» Schumi, UB) II, 32, št. 42, Jaksch, MC IV, 121, št. 1829; 
1220—24 Gradivo V, 173, št. 329, Zahn, UB II, 302, št. 211, Jaksch, MC IV, 
109, št. 1808; 1233 Zahn, UB II, 402, št. 301; 1245 Gradivo V, 413, št 874, 
Jaksch, MC IV, 321, št. 2293; 1253 Zahn, UB III, 198, št. 128, Jaksch, 
MC II, 65, št. 611, MC IV, 445, št. 2545; 1261 Schumi, UB II, 227, 229, št 290, 
291, Jaksch, MC IV, 573, 574, št. 2761 (prim, za analizo listine F. Zwitter, 
Starejša kranjska mesta..., str. 9). 
45 A. Luschin-Ebengreuth, n. o. m., str. 347; H. Pirchegger, 
Geschichte der Steiermark I, str. 386, 390; F. Zwitter, Starejša kranjska 
mesta..., str. 16. Register h Gradivu IV tolmači izraz kot grajski prebivalci, 
register v Gradivu V pa opozarja na geslo mesto. 
46 A. Meli, n. o. m., str. 86, 211. 
47 Po A. v. Meiller, Regesta archiepiscoporum Sàlisburgensium inde ab 
anno MC VI usque ad annum MCCXLVI — Regesten zur Geschichte der Salz­
burger Erzbischöfe..., Wien 1866, str. 200, št. 134, zdaj celoten tekst listine 
Hauthaler-Martin, Salzburger Urkundenbuch III, 150, št. 646. 
228 
Zgoraj navedeni podatki o izrazu burgensis, ki bi se dali pač še dopol­
niti z drugimi srednjeveškimi viri, dokazujejo, da gre za prebivalce 
krajev, ki so iz drugih virov znani kot meščanske naselbine, listine jih 
često spravljajo direktno v zvezo s forum, v nekaterih primerih je 
mogoče ugotoviti, da so oni obrtniki. Sam izraz je mogel nastati kot 
označba za obrtnike in trgovce v že prej obzidanih rimskih mestih, ki 
so jih Germani imenovali purg, in se prenesti nato na obrtnike in 
trgovce, ki so se naselili v purgum pod srednjeveškim gradom, ki je 
bil prvotno neobzidan; niti izraz sam niti viri sploh in za tu obrav­
navano ozemlje posebej nas ne silijo, da bi konstruirali nek poseben 
socialni razred, ki bi obstajal iz dveh tako različnih sestavnih delov 
kakor so ministeriali in sploh grajske posadke na eni strani in 
meščanski obrtniki in trgovci na drugi strani. 
Čeprav je večina srednjeveških meščanskih naselbin nastala pod 
gradovi, čeprav je še pred postankom gradov fevdalcev slovanski izraz 
za utrdbo podlaga za postanek krajevnega imena pri Gradcu,48 pri 
Slovenjem Gradcu, pa tudi pri koroškem Gradesu,49 in čeprav je seveda 
Se večje število meščanskih naselbin, ki se jim imena končujejo na 
-burg, sta si vendar grad in meščanska naselbina gospodarsko in pravno 
med seboj tuja. Ugotovitev, da je grad povsod izvzet iz mestnega sod­
stva in uprave in podrejen le mestnemu gospodu, je sicer menda izrecno 
napisal le K. Zechner, vendar pa mislim, da gre tu za splošno pravilo, 
ki je znano vsakemu raziskovalcu naših starejših mest.50 Če na drugi 
strani trdi K. Zechner, da so Breze v 12. stoletju vodili predvsem mini­
steriali in duhovniki, moramo vprašati po smislu te trditve.51 Mesta so 
bila seveda odvisna od svojih mestnih gospodov. Razen tega je danes 
dognano, da meščanske naselbine v prvem času svojega obstoja niso 
same volile svojih sodnikov, amipak jih je imenoval mestni (ali trški) 
gospod, in ti sodniki so bili včasih iz vrst ministerialov, tudi gradiš-
nikov. Vse to pa seveda ne govori proti ostri razliki med ministeriali 
in meščani, saj bi mogli sicer po analogiji sklepati, da tudi med zem­
ljiškimi gospodi in njihovimi podložniki ni bilo ostre razlike. Proti tej 
ostri razliki bi bilo mogoče navesti kot argument še eksistenco mestnih 
patricijev, ki jih dunajski in nekateri drugi viri imenujejo Erbbürger, 
to je meščanov, ki morejo imeti — kakor plemiči — prave fevde, ki 
stoje v rodbinski zvezi s plemstvom, se v vrsti prič včasih navajajo 
sredi med plemiči in so včasih oproščeni plačevanja mestnih davkov, 
ter dejstvo, da imamo nekaj primerov, da član plemiške rodbine po­
stane meščan in obratno. Nekaj mestnih patricijev in nekaj primerov, 
da ministeriali prestopajo v meščanstvo, imamo v Gradcu, nekaj patri­
cijskih rodbin je v Št. Vidu ob Glini, kjer je v enem primeru sin 
ministeriala meščan, beseda Erbbürger se pojavlja v koroškem St. Leon-
hardu, za Breze je trdno dokazano pač samo, da je ena veja iste rodbine 
meščanska, dve drugi pa ministerialski, v Ljubljani obstoji nedvomno 
48 F r. P o p e 1 k a, n. o. m., str. 160—61. 
49 K. Z e c h n e r, n. o. m., str. 192. 
50 K. Zechner, n. o. m., str. 148. 
51 K. Z e c h n e r, n. o. m., str. 97. 
229 
nekaj patricijskih rodbin, med njimi v prvi vrsti Porgerji.52 Kar se tiče 
gospodarske razlike med patriciji in med ostalimi meščani, je proti 
Luschinovemu mnenju, da patriciji žive od zemljiške rente in ne od 
trgovine, in proti Voltelmijevemu mnenju, da se oni sicer bavijo 
s trgovino, da so pa oni edini zemljiški posestniki v mestih in da morejo 
biti drugim meščanom podeljene hiše le od njih, prevladalo mnenje 
L. Grossa, ki se z njim za Gradec strinja tudi Fr. Popelka, da se oni 
ne le bavijo s trgovino, ampak tudi niso izključni meščanski zemlji­
ški posestniki v mestih, ampak je razlika med njimi in drugimi meščani 
le v njihovem večjem premoženju.53 Za nas najbolj važno je pa vpra­
šanje o izvoru mestnih patricijev in tu trdi Luschin, da so oni deloma 
izšli iz minisiterialov in vitezov, L. Gross poudarja, da so nekateri izšli 
tudi iz obrtnikov, njihov deloma plemiški izvor poudarja Popelka, 
K. Zechner trdi, da je nastal patriciat v veliki meri iz plemstva, za njim 
ponavlja trditev, da so patriciji pač nastali iz plemstva, H. Braumüller, 
medtem ko za ljubljanske patricije doslej nihče ni trdil, da bi nastali 
iz plemstva in F. Gestrin vidi v njih produkt socialne diferenciacije 
v okviru meščanstva,54 Vprašanje o izvoru patricijskih rodbin bi bilo 
vredno še študirati, podoba je, da ta izvor ni pri vseh rodbinah isti, a če 
imamo pred očmi dejstvo, da patricijske rodbine nimajo nikakega 
bistvenega deleža pri ustanovitvi meščanske naselbine (tak delež bi 
imele, če bi bili' patriciji res edini meščanski zemljiški lastniki v mestu) 
in da se te rodbine pojavljajo sploh le v nekaj mesth in so zelo malo­
številne, i" samega dejstva, da so nekatere med njimi plemiškega 
izvora, ker jih je pač privlačevalo meščansko pridobivanje, še ne 
smemo sklepati, da bi ljudje plemiškega izvora predstavljali kak 
bistven sestavni del nastajajočega meščanstva. Teze F. Cusina o vlogi, 
ki so jo pri formiranju tržaške komune igrali milites in valvassori, 
tu ne pridejo v poštev, ker je bil razvoj v Trstu in istrskih mestih 
povsem svojstven, drugačen od mest v notranjosti.55 
... Nekdanje naziranje, da so na d vor ci h in pristavah velikih zem­
ljiških gospodov nastale naselbine nesvobodnih obrtnikov, ki so v 
začetku delali le za zemljiškega gospoda, pozneje so pa delali tudi za 
druge in si priborili osebno svobodo in da so tako nastala mesta in 
meščanstvo, je danes v znanosti opuščeno. Nemški zgodovinar Georg 
von Below ima brez dvoma zaslugo, da je proti tej »hofrechtliche 
Theorie« dokazal, da taki dvorci sicer ponekod obstoje in da oni celo 
še žive dalje v mestih kot imunitete zemljiških gospodov, ki pravno ne 
52 Za Gradec Fr. Popelka, n.o. m., str. 240 sL, str. 284, prim. H. Pirch-
egger, Gesch. d. Steiermark I, 385 in druga izdaja str. 439; za koroška mesta 
K Zechner, n. o. m., str. 18—20, 85, 97—98; za Ljubljano F r. Zwitter, 
btarejsa kranjska mesta..., str. 46—47, J. Zon ta r, Banke in bankirji v mestih 
srednjeveške Slovenije, Glasnik Muz. dr. za Slovenijo XIII, 1932, str. 22—23. 
F. Gestrin, Doneski k zgodovini Ljubljane v sr. veku, ZC V, 1951, str. 197 si. 
<• ^ 53,Lo,tn?;r Gross. Zur Frage der Wiener Erbbürger, Mitt, d Vereins 
f. Gesch. der Stadt Wien I, 1920, str. 39 si. Fr. Popel ka, n.o. m., str. 241—42. 
и Literatura k prejšnjim opombam, posebej K. Zechner, n.o.m., str. 151, 
H. Braumüller, n.o. m., str. 180—1, F. Gestrin, n.o. m., str. 197. 
55 F. C u s i n, Appunti..., str. 60, 66. 
230 
spadajo pod mestno oblast, da se pa ne da dokazati, da bi iz _ njih 
nastale meščanske naselbine; za te naselbine je značilno, da so njihovi 
prebivalci po veliki večini osebno svobodni obrtniki in trgovci, one 
nastanejo poleg imunitet, ki ostanejo še dalje izvzete iz mestne 
oblasti, in ne i z njih.56 Za mesta na tu obravnavanem ozemlju te teorije 
ni zastopal izrazito noben historik. V virih se tudi pri njih omenja 
ponekod curtis ali curia, treba se je pa vprašati, ali gre pri tem le za 
posamezno hišo ali za večji dvorec, razen tega pa seveda tudi, v 
kakšnem razmerju je ta dvorec do meščanske naselbine; jasno je se­
veda, da tudi v teh mestih obstoje večje imunitete in posamezne svo­
bodne hiše. Pri kranjskih mestih je takih imunitet in svobodnih hiš 
mnogo, dvorec se pa omenja kot curtis 1074 in curia 1291 le pri Škof ji 
Loki, a tudi tu je on v Stari Loki in ne v meščanski naselbini Škof ji 
Loki.57 Na Koroškem se pri Brezah curtis omenja že 860 in nato v šte­
vilnih virih vse do okrog 1200.53 Eden od teh virov iz let 1090—1106 
razlikuje pri krških alodih, podeljenih v fevd, »Fresaci curtis una« in 
»Friesacense insuper forum cum 10 mansis«, torej dvor in meščansko 
naselbino. Staro curtis danes lokalizirajo na Petersberg, torej ne na 
mesto kasnejše meščanske naselbine.59 Tudi pri Velikovcu vidimo iz 
formulacij 1105—26 »medietatem. fori Judeorum et curtim ibidem po-
sitam« in 1147 »medietas eiusdem fori et curtis stabularia«, da se jasno 
razlikuje med forum na eni strani in med dvorcem (pristavo) na drugi 
strani,60 Od ostalih koroških mest omenja pri Beljaku že cesarska li­
stina od 979 »quandam curtem quae vocatur Fillac« obenem z gradom 
in cerkvijo.61 Vsa ta poslopja se nahajajo pač v najstarejšem vzvišenem 
delu mesta okrog cerkve, ne v središču načrtno ustanovljene meščanske 
naselbine.62 Dvor z gradovi in drugimi pritiklinami se omenja 1147 tudi 
pri koroškem Št. Vidu, ne da bi bil ta dvor točneje lokaliziran.6^ Od 
krajev, ki so pozneje postali trgi oziroma mesta, se curtis omenja že 
56 G. v. Below, Territorium und Stadt, München u. Leipzig 1900, str. 
299 si. 
57 Za imunitete Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta..., str. 15—16, 
37 si. in Razvoj ljubljanskega teritorija, n. o. m., str. 138 si., za Škof jo Loko 
posebej Starejša kranjska mesta..., str. U—12. 
58 860 Gradivo II, 134—35, št. 172. J a k s c h, MC III, 12, št. 27; k 890 Gra­
divo II, 226, št. 296, Ja k se h, MC III, 25, št. 62; 927 Gradivo II, 280, št. 368, 
J a k s c h , MC III, 33—34, št. 89, Z a h n , UB I, 22, št. 18; za. listine 982, 984, 1051 
in 1057 gl. zgoraj opombo 7; 1090—1106 Gradivo III, 231—32, Jaksch MC I, 
84, št 39. Ne na to glavno curtis, ampak na posamezne hiše, ki se tudi tako 
v Brezah, podeljenih v fevd od krške prostije, od ca 1200 (Gradivo IV, 469, 
št. 923 in obsežnejše Jaksch, MC II, 8, št. 540). 
59 K. Ginhart, Die Kunstdenkmäler des politischen Bezirkes St. Veit, 
v Die Kunstdenkmäler Kärntens, Klagenfurt, Bd. VI, 1, str. 675. 
60 1105—26 Jaksch, MC, Ergänzungsheft, Kl. 1915, str. 6, št. 3048. 1147 
Gradivo IV, 132, št. 237, J a k s c h , MC III, 325—26, št. 838. 
61 Gradivo II, 363, št. 468, J a k s c h , MC III, 63, št. 150. 
62 G. Moro, n. o. m., str. 10, 14. 
63 Gradivo IV, 129, št. 231; Jak se h, MC III, 323, št. 831. 
251 
898 pri Krki, okrog 1200 pa v trgu Strassburg, salzburška curia 1183 
v Labudu.04 Zelo malo se pojavljajo izrazi curtis, curia in si., ki jih itak 
ne smemo vedno razlagati v smislu kakih večjih dvorcev zemljiških 
gospodov, pri mestih nekdanje Štajerske: pri Ptuju poleg že omenjenih 
curtilia loca le še 1203, ko podeli salzburški nadškof Admontu locum 
curtis, kjer gre očividno le za eno hišo, osvobojeno od dajatev Salz­
burgs v Mariboru se le 1202—20 govori o neki curia »sub castro Mar-
puch«, torej pod gradom na Piramidi in ne v meščanski naselbini, pri 
Gradcu se v že omenjeni listini od 1164 govori o tria curtifera in sub-
urbano castri Graece sita«, ki so pa »certisque terminis a ceterorum 
habitaculis distincte« in predstavljajo le imuniteto treh samostanu 
Renn podložnih hiš.65 
O pravih dvorcih zemljiških gospodov smemo torej govoriti le pri 
majhnem številu mest, največ pri koroških mestih, kar je pač v zvezi 
s tem, da je bilo v tej deželi pridvomo gospodarstvo bolj razvito kakor 
na Štajerskem in na Kranjskem, ki sta bili v splošnem kolonizirani 
kasneje. Podatki o teh dvorcih so skromni, vendar nam celo oni dovo­
ljujejo v večini primerov razlikovanje med mestom dvorca in med 
mestom meščanske naselbine in tako ne dajejo nikake opore konstruk­
ciji, ki bi hotela izvajati meščane iz nesvobodnih obrtnikov na teh 
dvorcih. 
Below, ki mu je v negativnem oziru uspelo dokazati, da se mesta 
niso razvila iz; dvorcev nesvobodnih obrtnikov, je mogel pa v pozi­
tivnem oziru postaviti le trditev, da predstavlja izhodišče razvoja 
mestne ustave mestna občina, da ima skoraj vsako mesto svoje so-
seski-no zemljišče in da obstoji tu analogija z vaško sosesko.66 Trditev, 
da predstavlja mestna občina, universitas civium, gemain der purger, 
ki obstoji že v času, ko je mestni sodnik imenovan od mestnega gospoda, 
izhodišče mestne ustave, je brez dvoma pravilna, prav tako trditev, da 
imajo mesta prav tako kakor vasi svoje soseskine pašnike in gozdove. 
Še pred mestno občino so pa morali eksistirati meščani in tu Below 
sicer govori o močnem doseljevanju v mesta, ne razlaga pa izvora 
meščanov. V dosledni izvedbi pa ta teorija trdi, da so bila mesta prvotno 
v a s i , ki se je v njih potem eventuelno razvila obrt in trgovanje, nato 
pa so bila s privilegiji povzdignjena v trge oziroma pozneje v mesta, 
njihovi prebivalci pa v meščane. Ta teorija, da so mesta prvotno »kolo­
nizacijske vasi«, je bila zastopana tudi pri nas87 in proti njej sem že 
64 Krka 898 Gradivo II, 238, št. 319, J a k s c h , MC I, 42, št. 4 (curtem qui 
dicitur Gurca); Strassburg ca. 1200 Jak se h, MC II, 8, št. 540 (Item Pilgrimus 
dapifer habet maneipia et curtem in foro Straszburch) ; Labud 1183 Ja k s eh, 
MC I, 243, št. 326 (in curia domini archiepiscopi Salzeburgensis in Lauent). 
65 Ptuj 1203 Gradivo V, 35, št. 46, Zahn, ÜB II, 102, št. 61; Maribor 1202 
do 1220 Gradivo V, 34—35, ši 44, Jak se h, MC III, 593—94, št. 1514, Zahn, 
ÜB II, 209, št. 137 (k ca. 1215); Gradec 1164 Z ah n , UB I, 451, št. 484. 
60 G. v. Below, Die Entstehung der deutschen Stadtgemeinde, Düssel­
dorf 1889. 
67 F r. Baš zlasti v oceni Wengertove knjige v Cas. zgod. nar. XXVIII, 
1933, str. 55—57. 
232 
nastopil v razpravi Problemi zgodovine slovenskih mest;68 ker je pa 
K. Zechner, ki seveda vse te literature ni poznal, 1938 ponovno postavil 
trditev, da je večina koroških mest nastala iz vasi,69 naj mi bo dovo­
ljeno, da se tu še enkrat bolj izčrpno vrnem na ta problem. 
Mesta in trgi spadajo med naselja in zgodovinar, ki odgovarja, na 
vprašanja o njihovem postanku, mora poleg pisanih virov upoštevati 
tudi druge vire, razen tega pa tudi rezultate raziskovalcev drugih strok, 
ki so jim podlaga za študij prav ti nepisani viri. Sem spadajo predvsem 
tlocrti mest in trgov, ki so bili upoštevani v splošni diskusiji o njihovem 
postanku že dolgo, preden jih je za del tu obravnavanega ozemlja (Šta­
jersko) prvi sistematično študiral tudi pod tem vidikom M. Sidaritsch.70 
Glavni rezultati njegove študije, ki sloni na franciscejskem katastru, 
bi bili za nas sledeči: od vseh mest in trgov nekdanje Štajerske pripada 
približno šestina (15,8 %), a od tega polovica vseh mest, tržnemu tipu 
(Platztypus), označenem po dominantnem položaju trga, a nobeno od 
njih nima podeželskega značaja (t. j. ne sklenjene vrste hiš, prevladu­
jočih nizkih hiš itd.); dve tretjini vseh naselij, med njimi ostala po­
lovica mest, pripada cestnemu tipu (Strassentypus), ki ga označuje 
razširjena cesta (S. razlikuje tu še dva podtipa, drugega z dolgo, pravo­
kotno glavno cesto), od tega tipa ima manj kakor polovica naselij (35 
od 82) podeželski značaj; ostalo šestino, kamor spadajo izključno le 
trgi, predstavlja gručasti tip, ki se ne razlikuje bistveno od gručaste 
vasi, tu ima od 20 naselij 17 podeželski značaj. Sidaritsch pri prvem in 
pri drugem tipu izključuje postanek iz vasi, tu gre za naselja, ki so 
bila ustanovljena z namenom, da bi bila tržišča, le pri tretjem tipu 
dopušča tak postanek. Arhitekt H..Wengert se v svoji knjigi Die Stadt­
anlagen in Steiermark71 omejuje na mesta; za trge konstatira le, da 
tisti trgi, ki so nastali iz vasi s podelitvijo tržne pravice, v splošnem ne 
prihajajo v poštev za razvoj v mesta, in ga zato zanimajo le trgi ki 
so bili ustanovljeni kot trgi in ki jih označuje sklenjena vrsta hiš (z 
izjemo kapi in pa prehodov med hišami tam, kjer so te obrnjene s 
končno stranjo proti cesti), grupacija vseh hiš okoli tržnega prostora, 
njihova precej enaka širina; mesta so mu nastala ali iz odprtih trgov 
ali s presaditvijo naselbine na druigo mesto ali z ustanovitvijo na de­
viških tleh; pri tem razlikuje po tločrtu več tipov mest, porazdeli mesta 
na te tipe in objavlja njihove tlocrte po franciscejskem katastru. Pri 
koroških mestih in trgih razlikuje K. Ulbrich štiri tipe po načrtu usta­
novljenih mest in trgov (cestni trg, prehod od cestnega na pravokotni 
trg, pravokotni trg, cestno mesto in trg), tržni kraj iregularne oblike 
in tip, ki predstavlja razvito vas.72 Pod njegovim vplivom razlikuje tudi 
68 N. o. m., str. 241—42. 
69 K. Zechner, n. o. m., posebej str. 6, 16, 139. 
70 M Sidaritsch, Die steirischen Städte und Märkte in vergleichend-
geographischer Darstellung (Zur Geographie der Deutschen Alpen-Festschrift 
Robert Sieger, Wien 1924. Str. 161—187). 
71 H. Wengert, Die Stadtanlagen in Steiermark. Ein Beitrag zur Ge­
schichte des deutschen Städtebaues. Graz 1932. 
72 K. Ulbrich, Städte und Märkte in Kärnten, Mitt. d. Geogr. Ges. in 
Wien, 82. Bd., 1939, str. 193—222. 
233 
V. Paschinger v zadnji izdaji svoje »Landeskunde vom Kärnten« med 
razvitimi vaškimi naselji in med po načrtu ustanovijenimi trgi in mesti, 
kamor spada večina koroških tržnih naselij.73 Ulbrichova razprava 
kombinira geografsko problematiko z umetnostnozgodovinsko; s te 
strani pride za tu obravnavano ozemlje zelo malo v poštev razprava 
A. Klaara »Der mittelalterliche Städtebau in Österreich bis zum 13. Jahr­
hundert«, ki izraža razen tega poleg nekaterih zanimivih idej nerazu­
mevanje za gospodarski pojem mesta in sploh precejšnjo zmedenost 
pojmov, značilno tudi za druge razprave knjige, v kateri je ta razprava 
izšla, pač pa je dragocena objava tločrtov koroških in štajerskih mest 
v »Handbuch der deutschen Kunstdenkmäler«.74 Med slovenskimi geo­
grafi se je A.Melik najprej v razpravi Razvoj Ljubljane izrekel za 
tezo o ustanovitvi tega mesta po načrtu, nato pa v svoji Sloveniji iz­
rekel .splošno mnenje, da je bila večina tržnih krajev, kakor imenuje 
skupaj mesta in trge, ustanovljena na novo in ni nastala s podelitvijo 
tržnih pravic že obstoječi vasi ; tržni prostor mu dokazuje sistematično 
zasnovo, on razlikuje več tipov tločrta, 1© eden od njih, ki spominja na 
gručasto vas, je nastal verjetno z vasi.75 Pri primorskih mestih razlikuje 
F. Cusin mesta rimskega izvora »a forma regolare« in »città baronali« 
iz srednjega veka »di forma allungata«.78 Ti avtorji se deloma razli-1 
kujejo v svojih klasifikacijah, zgodovinar bo vedno kontroliral n. pr. 
trditve, ali predstavljajo tlocrti franciscejskih katastrov prvotne tlocrte 
teh naselij, in tudi druge njihove trditve. Kljub temu pa obstoji med 
njimi soglasje v tem, da le za manjšino meščanskih naselbin in to za 
manj pomembne domnevajo, da so nastale tako, da je bila že obstoječa 
vas s privilegijem povzdignjena v trg, medtem ko jim je pri večini, in 
to prav pri pomembnejših naselbinah, sistematična zasnova posebnih 
tipov, ki nimajo analogije pri agrarnih naseljih, dokaz, da so bile 
ustanovljene na novo s posebnim oziram na njihovo tržno funkcijo. 
Ce preidemo na pisane vire, moramo najprej ugotoviti, da se večina 
krajev, kjer sô bila mesta in trgi, omenja v njih v času, ko še ni ni-
kakih dokazov za obstoj meščanskih naselbin, in da so torej imena teh 
meščanskih naselbin večinoma prevzeta iz starejše dobe.77 To je razum­
ljivo, saj so na eni strani meščanske naselbine zaradi svoje gospodarske 
funkcije nastajale v pokrajini, ki je bik že naseljena, na drugi strani 
. ,,та J£- Paschinger, Landeskunde von Kärnten und Osttirol. 2. umeearb 
Aufl. Klagenfurt 1949. Str. 216. 
Г AJKlaar' Der mittelalterliche Städtebau in Österreich bis zum 13. 
Jahrhundert (Die bildende Kunst in Österreich, Vorromanische und roma­
nische Zeit. Hrsg. von Karl Ginhart. Baden bei Wien 1937. Str. 82—89). — G 
De hi o, Handbuch der deutschen Kunstdenkmäler. II. Abt. Österreich. I. Bd.: 
Die Kunstdenkmäler in Kärnten, Salzburg, Steiermark, Tirol u. Vorarlberg 
hrsg. von D.Frey u. K. Ginhart, Wien-Berlin 1933. 
75 A. M e 1 i k, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik V/VI, Lj. 1930. str. 
113, 121—23. — A. Meli k, Slovenija, geogr. opis, I, Lj. 1936, str. 602, 612—14. 
76 F. Cusin, Appunti..., str. 73. 
77 Prim, za Štajersko H. Pirchegger, Gesch. d. Steiermark I, str. 380 
do 395, za Koroško vse Z e c h n e r-jevo delo in tabelo pri U 1 b r i c h u , n. o. 
m., str. 199—204, za Kranjsko F r. Zwitter, Starejša kranjska mesta 
str. 7—15. . 
234 
je pa znano, da je razvoj meščanskih naselbin v srednjem veku v veliki 
meri odvisen od moči njihovega gospoda, da ima vsako mesto in trg 
svojega mestnega oziroma trškega gospoda in da mesta in trgi nikakor 
ne nastajajo iz svobodnih vasi, kakor pravilno poudarja S. Rietschel.78 
Pred meščansko naselbino se pa z istim imenom ne omenja samo 
grad ali dvorec zemljiškega gospoda ali pa cerkev, ampak včasih tudi 
že fara ali pa locus, kar da sklepati na obstoj večjega naselja, V neka­
terih primerih se to naselje direktno imenuje villa, vas. Za enostavno 
logiko tistih, ki sklepajo, da se je tisto, kar se omenja kasneje, razvilo 
iz onega, kar se omenja prej, so to dokazi, da so se trgi in mesta razvili 
iz vasi. V sledečih izvajanjih, kjer seveda ne težim za izčrpnostjo, naj 
opozorim na to, da problem v resnici ni tako enostaven. 
Znano je, da se Gorica v pisanih virih prvič pojavlja kot vas v 
listini od 1001, ki omenja »medietatem unius ville que Sclavorum lingua 
vocatur Goriza«, medtem ko se trg prvič pojavlja 1210, obzidje okrog 
trga 1329 in mesto 1398; sklepanje, da se je torej trg razvil iz vasi, bi 
bilo pa vendar napačno, ker je trg nastal na površju hriba, na katerem 
stoji grad, medtem ko leži vas pod hribom in se kot neobzidana vas 
omenja še v 14. in 15. stoletju, torej v času, ko obstoji istočasno že tudi 
trg oziroma pozneje mesto.79 
Kar se tiče kranjskih mest in trgov, sem mogel ugotoviti, da so pri 
Kamniku, Ljubljani in Škofji Loki prvotne naselbine in fare izven 
meščanske naselbine, da je nastanek meščanske naselbine s tem, da so 
vasi podeljene trške pravice, dokazan le pri Tržiču (1492), verjeten pa 
tudi pri nekaterih drugih trgih, da za postanek meščanskih naselbin iz 
prve dobe nimamo direktnih pisanih poročil razen Pucljeve notice 
k letu 1256, ki govori o oppida noviter constructa, iz 14. in 15. stoletja 
imamo pa ustanovno listino Novega mesta, ki govori o novi ustanovitvi, 
in več listin o povzdignjenju trgov v mesta, pri čemer se pri Višnji gori 
že obstoječa meščanska naselbina presadi na drugo mesto.80 
Na Koroškem se označujejo kot villae štiri poznejša mesta in sicer 
prav ona, kjer smo že srečali dvor (cuTtis, curia) zemljiškega gospoda: 
Št. Vid, Velikovec, Beljak in Breze. Št. Vid se omenja kot villa 1131 in 
nato 1162, medtem ko se forum omenja prvič 1176;81 vprašanje, ali gre 
za isto naselje, kolikor je meni znano, še ni bilo postavljeno. Pri Veli-
kovcu že sama dikcija cesarske listine od 1170 (Suum est enim univer­
sum ius eiusdem ville et forum et omnia fori iura ad volutatem suam 
tantummodo dispensare) opozarja na to, da obstoji razlika med villa 
in forum.82 Beljak se oiznačuje kot vas v kraljevski listini od 1060, kjer 
78 S. Rietschel, Markt und Stadt..., str. 41—42. 
79 Fr. Kos, K zgodovini Gorice v srednjem veku, Glasnik Muz. dr. za 
Slov. I—VIII, 1919—27, pos. I, str. 4, 7, 8, 14 si. 
80 F r. Zwitter, Starejša kranjska mesta..., str. 7—15, 19—20. 
81 1131 ac per medium ville sancti Viti, Jak s eh, MC I, 101, št. 61a; 
1162 apud villain Sancti Viti in ecclesia, Gradivo IV, 224, št. 441, Jaks eh, 
MC I, 178, št. 229; 1176 in foro nichil iuris habeat..., Jaksch, MC III, 452, 
št. 1206. 
82 Gradivo IV, 259, št. 511; Jaksch, MC III, 429, št. 1140. 
235 
se ustanavlja »mercatum« (in villa, que vocatur Villach,... mercatum 
statuimus), tako da je interpretacija te listine v zvezi z razlago pojma 
mercatum, o čemer bo govora kasneje.83 Geografi poudarjajo pri teh 
treh mestih njihove načrtne tločrte, Ulbrich razen tega domneva pri 
Velikovcu in Beljaku prvotno tako imenovano cerkveno naselje (Kir­
chensiedlung: utrjeno naselje okrog cerkve), ki bi torej ne bilb iden­
tično s kasnejšim mestom.84 Breze se imenujejo villa najprej v pri­
povednem viru Vita Chunradi archiepiscopi k dogodkom 1122—1125, 
kjer se njihovi prebivalci imenujejo ci ves, nato se pa še 1168 datira 
neka listina in villa Frisacensi.85 Dejstvo, da se tu kot prebivalci villae 
imenujejo cives, nam v zvezi z že omenjenim dejstvom, da se Breze že 
prej imenujejo forum, in v zvezi s tem, da so nam breški cives tega časa 
znani tudi iz drugih virov, vsiljuje vprašanje, ali villa tu sploh pomeni 
vas, naselje pod zemljiškim gospodom, in ne morda meščansko' nasel­
bino. Že Rietschel je ugotovil, da se naselbine trgovcev, dokler so odprti 
trgi in ne obzidane, imenujejo v virih tudi villa.86 Ta razlaga velja tudi 
za Breze, kar nam bodo potrdile analogije na Štajerskem. Da srednjemu 
veku ni bila tuja misel sistematične zasnove in ustanovitve meščanske 
naselbine, dokazuje presaditev foruma v Brezah, ki je bil prvotno na 
levem bregu reke Metnitz, na desni breg, kjer leži kasnejše mesto, 
v letih 1124—1130, nadalje pri Velikovcu dejstvo, da nastane poleg 
starega trga, ki leži v današnjem predmestju in je postal spanheimovski, 
po 1240 nov šentpavelski trg na mestu današnjega mesta, in. končno tudi 
dejstvo, da leži prvotni Celovec, ki se prvič imenuje že kot trg med 1193 
in 1199, na Goričici severno od Gline, medtem ko je bil današnji Ce­
lovec južno od Gline zgrajen kot trg med 1246 in 1252.87 Jasno pa je, 
da so tudi na Koroškem nekateri manjši trgi nastali iz vasi. 
Pri mestih in trgih nekdanje Štajerske, kjer je direktnih pisanih 
virov o njihovem postanku seveda zelo malo, poleg Sidaritscha im Wen-
gerta tudi zgodovinar H. Pirchegger odgovarja na vprašanje, ali gre za 
nove ustanovitve ali za presaditev naselbine na drugo mesto ali za po­
stanek meščanske naselbine v vasi. Iz njegovih izvajanj je razvidno', da 
je novih ustanovitev precej in to prav pri pomembnejših mestih. Pri 
presaditvah (transplantacija, Umsiedlung) je že Wengert opravičeno 
razlikoval med primeri, kjer je bilo staro naselje sploh opuščeno, in 
med primeri, kjer staro naselje obstoji kot vas dalje poleg novega (Stari 
Trg pri Slov. Gradcu, Altenmarkt pri Fiirstenfeldu itd.).88 Po mojem 
mnenju v tem drugem primeru sploh ni mogoče govoriti o presaditvi 
naselja, ampak kvečjemu sejma, saj ni nikakih dokazov, da bi prišli 
prebivalci novega trga iz starega naselja in ne od drugod. Razen tega 
83 Gradivo III, 127, št. 204; J a k s c h , MC III, 135, št. 338. ' 
84 K. U1 b r i c h , n. o. m., str. 200—201, 216—17; V. P a s c h i n g e r , n. o. m., 
str. 216. 
85 1122—25 Gradivo IV, 39—41, št. 70, J a k s c h, MC I, 88, ši 52 (k 1123—24) ; 
1168 Gradivo IV, 250, št. 495, Ja k s ch, MC III, 419, št 1113. 
86 S. Rietschel, Markt und Stadt..., str. 69, 114, 151—52. 
87 A. Jak seh, Geschichte Kärntens I, str. 166, 255, 318, 387; II, str. 23. 
88 H. Wengert, n. o. m., str. 13. 
236 
bi bilo važno vprašanje, ali pomeni izraz »trg« pri teh starejših naseljih 
meščansko naselbino ali — kar se mi zdi edino verjetno — enostavno 
samo vas, kjer so se vršili sejmi, kar nas že vodi k problemu smisla 
izraza »forum«.89 Seveda bi bilo pa tudi pri opustitvi starega naselja 
potrebno postaviti vprašanje, ali je bilo to naselje meščansko in ali je 
prišlo jedro prebivalcev novega meščanskega naselja res iz starega 
naselja. Kar se tiče povzdignjenja vasi v trg, imamo na Štajerskem 
pisan vir za to v cesarskem privilegiju samostanu St. Lambrecht za 
Köflach iz leta 1170, kar predstavlja pač eno od najstarejših listin za 
tako povzdignjenje sploh in je ta primer tem bolj interesanten, ker 
ugotavljajo tudi raziskovalci tločrta, da je Köflach gručasto naselje.90 
Kar se pa tiče listine za Št. Lovrenc na Pohorju od 1222, pa pri njej ne 
gre za povzdignjenje vasi v trg, ampak po pristnem tekstu listine le 
za lokalni sejem, kjer šentpavelski kmetski podložniki kupujejo in 
prodajajo med seboj, a tudi po falzificiranem tekstu listine še vedno 
le za sejem brez mitnine in tržnine.91 Trgov, ki so nastali iz vasi, je bilo 
seveda več; H. Pirchegger navaja nekaj primerov, da se villa nekaj let 
pozneje pojavi kot forum (Žalec 1259 in 1265), in nihanja med oznako 
villa in forum za isto naselje.92 Da moramo pa tudi v teh primerih 
upoštevati še druge možnosti razlage, dokazuje primer Maribora, ki se 
leta 1209 imenuje forum, listina med 1220 in 1224 pa govori o tem, da 
je vetrinjski opat kupil »in uilla nostra Marhpurc« hišo s pritiklinami 
»a Gotscalco pellipario bur gens© nostro«, torej od mariborskega me­
ščana.93 Vetrinjski dvor v Mariboru leži kasneje v obzidanem mestu in 
to nam dokazuje, da moramo izraz villa v tem primeru tolmačiti tako 
kakor pri Brezah in v primerih, ki jih navaja Rietschel, to je da pomeni 
trg, torej meščansko naselje, ki je pa še odprto, ne obdano z obzidjem. 
V zvezi s tem je zanimiv izraz forensis villa, ki se pojavi v notici okrog 
leta 1160 za Ens, ki leži seveda izven tu obravnavanega ozemlja,94 
posebno pa v privilegiju cesarja Friderika II. štajerskim ministerialom 
in deželanom od 1237, kjer se jim daje pravica zahtevati vrnitev tistih 
njihovih podložnikov, ki bi se brez njihovega dovoljenja zatekli v mesta 
89 Prim, formulacijo, ko podari brat vojvode Friderika II. ca. 1233 stotem 
uillam in Antiquo foro« (Altenmarkt pri Fürstenfeldu) ivanovcem (Zahn, 
ÜB II, 412, št. 310). 
90 »... contulimus et imperiali munificentia concessimus ... in villa Chou-
elach mmcupata forum pro sue voluntatis arbitrio ordinare et ad ipsius 
ecclesie commodum forensia in eo sibi iura constituere« (Zahn, UB I, 478, 
št 513). Pirchegger, Gesch. d. Steierm. I, 389—90, 394—95. S i d a г 11 s c h , 
n.o.m., 176—77. Wengert, n.o. m., 13—14. 
91 Gradivo V, 181—82, št 349 (splošna vsebina) ; Z a h n , UB II, 276, št. 191 
(falzificirani tekst); Jaksch, MC IV, 125, št. 1834 (pristni tekst). Prim H. 
Pirchegger, Marburg in alter Zeit (Südsteiermark, Graz 192?, str. 341). 
92 H. Pirchegger, Gesch. d. Steierm. I, 394; 2. izd., str. 450. 
93 1209 Gradivo V, 86, št. 154, Zahn, UB II, 153-54, Št. 98; 1220—24 Gra­
divo V, 173, št. 329, Zahn, UB II, 302, št. 211 (k 1224), J a k s c h , MC IV, 109, 
št. 1808. 
94 Z a h n , UB I, 401, št. 415. 
237 
in trge (villas forenses), ki bi bili ustanovljeni in jim podeljene svo­
boščine.95 
Ekonomskemu bistvu meščanskih naselbin bližja je teorija, ki raz­
laga njihov postanek v zvezi s s e j m i in t r ž i š č i. Tu naj le omenim 
znano dejstvo, da so se po graditvi cerkva in ustanovitvi župnij razvila 
na dan patrona cerkve proščenja, kjer se blago zamenjuje in kjer se 
tudi trguje. Ti skromni začetki menjalnega gospodarstva nastanejo 
brez kakih privilegijev, iz njih so pač izšli prvi letni sejmi v podeželju; 
oni so omenjeni v literaturi o našem vprašanju, a avtorji v splošnem 
ne trdijo, da bi se iz kakega takega proščenja ali letnega sejma, ki se 
vrsi zaradi svoje prirode le enkrat na leto, razvila meščanska nasel­
bina. Bolj važni kakor ta brez privilegijev nastala lokalna proščenja 
m sejmi so pa večji sejmi, ki velja zanje — če že ne vedno, pa vsaj od 
začetka 10. stoletja dalje — načelo, da njihova podelitev predstavlja 
regalno pravico.97 Zato imamo zanje več pisanih virov, in sicer za tu 
obravnavano ozemlje na eni strani nekaj podelitvenih listin, na drugi 
strani pa vire, kjer se oni omenjajo z izrazoma mercatura in forum. 
Vse tri podelitvene listine iz 10. in 11. stoletja se tičejo krajev na 
Koroškem. Najstarejša med njimi je cesarska listina od 975, kjer se 
dovoljuje vdovi Immi v kraju Lieding »mercatura et monetam contru-
endam ac teloneum de eodem mercatu exigendum«.98 Poskus ni uspel; 
K. Rechner domneva, da ima ta listina zvezo s koroškim Strassburgom, 
kjer se 1200 prvič omenja forum.99 Nato imamo iz 1016 listino, ki nam 
je danes sicer ohranjena le v poldrugo stoletje kasneje falzificirani 
obliki, vendar je pa del teksta te listine prevzet iz prvotne pristne 
listine, saj ta pristni del vsebuje tudi pristna potrditev tega privilegija 
iz leta 1028, ki nam je ohranjena; v pristnem delu listine od 1016 cesar 
gru- j [ umU >>mercatum dedimus in suo predio ubicumque placuerit 
šibi ad habendum, atque theloneum in qualicumque loco sit mercatura 
m comitatu suo, quod vocatur Friesahc, in proprium tradidimus ea 
ratione, ut liberam inde habeat potestatem faciendi, quod velit, dandi 
» Ad hoc statuimus... ut sepedictis ministerialibus ac comprovincialibus 
btyrie homines ipsorum proprietatis vel in prediis eorum modo quolibet po-
sitos qui ad civitates vel villas forenses que erecte per omnem ipsam terrain 
luennt et libertati dedite occasione hums libertaüs confugerint, sine licentia 
dominorum ad quo s pertinent, propriis dominus ipsorum restituante cum 
rebus, occasmnibus quibushbet pretermissis«. Gradivo V 318—19 št 671 (ne 
ES"?? ?A,StrÌ?J«Ì б ^mačenjem »forenses villae« kot. »tuje vask);'Zahn, 
št 36 st-354; Schwind-Dopsch, Ausgewählte Urkunden..., 79, 
rler P»^lrCKh-e#gei,r' Ce/eh. d. Steierm. I, str. 380 (»das Zusammenströmen 
der Hausierer bei Kirchweihfesten genügte wohl im 9. und 10. Jahrhundert)«• 
K. Z e c h n e r , n. o. m., str. 138-39 (pretirava njihov pomen) ; F r. Z w i 11 e r ' 
od 1265Г1 m ' ' " Str' 22 (opozoril° na vir ° Proščenjih na Dolenjskem 
Z SA Rriet,scli?l. Markt u. Stadt..., str. 7-30 osporava sejemski regal 
v vzhodnofrankovski državi pred začetkom 10. stoletja, za poznejšo dobo ga 
ne osporava nihče, če seveda izvzamemo mala proščenja (prav tam str 30 
do 31). 
98 Gradivo II, 347, št. 451; Jak s c h, MC I, 47, št 8. 
99 K. Zechner, n.o. m., str. 117—18. 
238 
vendendi commutandi vel šibi tenendi«; v listini 1028 se potrjuje ista 
pravica »in loco Friesacha veil in ceteris suis prediis in eodem comitatu 
iacentibus«, sicer se pa ta potrditev vsebinsko krije s pristnim delom 
prvotne listine, ki predstavlja najstarejši vir za začetke trgovanja v 
pozneje tako znamenitih Brezah.100 V tretji podelitveni listini od 1060 
kralj bamberškemu škofu »in villa que vocatur Villach... mercatura 
fieri statuimus reddentes et donantes id ipsum mercatura predicto eius-
dem loci episcopo suisque successoribus perpetuo habendum atque possi-
dendum et quicquid eis placuerit, ad usum ecclesiae inde faciendum ea 
videlicet ratione, ut idem mercatum liberum sit ducum comitum iudi-
cum omniumque potestatum contradictiooe securum soli tantum Baben-
bergensi episcopo cum banno monetariis monetis theloneis oimnibusque 
forensis iuris utensilibus subditum et proprium. Insuper hoc nostra 
regali auctoritate statuimus, ut omnes qui ad predictum mercatum causa 
forensis negocii confluunt, ibidem négociantes indeque redeuntes secura 
et certa pace fruantur«.101 
Kar se tiče virov, kjer se le omenja mercatum oziroma forum, se 
tu omejujem na dobo do tretjega desetletja 12. stoletja, ko se v Brezah 
prvič omenjajo cives (gl. zg. op. 85) oziroma v originalni listini od 1130 
»forenses«.102 V tej dobi se pri Brezah v (po Jakschu) pristnem tekstu 
falzificirane listine od 1043 govori o »ecclesie quam aput forum suum 
Friesach iam construere ceperat«, v (po Jakschu) pristnem delu druge 
falzificirane listine od istega leta o »quicquid šibi proprietatis erat im 
toto tractu Frisach cum mercatu«.103 
Razen tega se v že omenjenem viru za 1090—1106 v Brezah omenja 
forum z desetimi hubami (gl. zg. op. 58). Velikovec se v že omenjenem 
viru za 1105—26 imenuje »forum Judeorum« (gl. zg. op. 60), v dragem 
viru za ista leta se pa imenuje kot kraj Volchimercatus.104 Na Štajer­
skem daje vojvoda Henrik II. Koroški samostanu St. Lambrecht po 
pristni listini od 1103, kar se ponavlja še večkrat kasneje, »mercatum 
Judenpurch cum usu qui muta dicitur, theloneo et pretereuncium 
merce«.105 V isto kategorijo spada pač tudi Ptuj, samo da se tam omenja 
le theloneum in bannum, ne pa mercatum ali forum (gl. zgoraj op. 13 
in 15). 
Nemška beseda »Markt« pomeni včasih sejem (n. pr. Jahrmarkt, 
Wochenmarkt), včasih trg kot naselje, ki je v srednjem veku naseljeno 
od istega meščanskega razreda kakor mesto in spada torej med me­
ščanska naselja, včasih pa tudi čisto topografsko le del naselja (n. pr. 
Alter Markt v Ljubljani) ali je celo le izraz za trg (Platz), kjer se vrše 
sejmi. Beseda Marktrecht more pomeniti sejemsko pravo ali pa pravo 
100 1016 Gradivo III, 25, št 36, Jak seh, MC I, 52, št. 13; 1028 Gradivo III, 
55, št. 84; Jaksch, MC I, 54, št. 15; Zahn, UB I, 54, št. 45. 
101 Gradivo III, 127, št. 204; Jaksch, MC III, 135, št. 338. 
102 Gradivo IV, 57, št. 99; Jak s ch , MC I, 94, št. 58. 
103 Gradivo III, 85, št. 124, Jaksch, MC I, 56, št. 16; Gradivo III, 88, 
št. 126, J a k s c h , MC I, 59, št. 17. 
104 Gradivo IV, 6, šili; Jaksch, MC III, 210, št. 521. 
105 Gradivo IV, 5, št. 8; Zahn, UB I, 111, št. 95; Jaksch, MC III, 208, 
št. 517. 
239 
trga kot meščanske naselbine. Kdor pregleduje literaturo o zgoraj na­
vedenih virih, dobi^ vtis, kakor da so raziskovalci pod vtisom istega 
izraza za tako različne pojme in da tolmačijo zgoraj navedene termine 
z »Markt«, »Marktrecht«,.kar naj bi že v začetku pomenilo meščansko 
naselbino. Kolikor pa vendar trdijo, da gre v začetku le za letne in 
tedenske sejme,^ vidijo kasnejši razvoj čisto juridično v tem, da so se 
sejmom pridružile še razne pravice, dokler ni bil končno dovršen 
razvoj v mesto. Tako trdi Werunsky, da na Koroškem že od 975 obstoje 
fora, t. j. naselbine trgovcev in obrtnikov, na drugem mestu pa, da so 
se sejmom pridružile pozneje posebne oblike zemljiške posesti, razvoj 
je pa dokončala ustanovitev posebnega sodnega okraja.106 Po H. Pirch-
eggerju se v Ptuju že od 977 vrše privilegirani letni sejmi in pa tedenski 
sejmi, pozneje nastanejo posebna trška sodišča (Marktgerichte), razvoj 
pa dokonča ustanovitev sodnega okraja.107 A. Mellu so trgi nastali iz 
vasi (pri tem argumentira s tem, da imamo le za Bruck ob Muri pisan 
vir za novo ustanovitev, čemur bi bilo mogoče ugovarjati s tem, da 
imamo tudi le za Koflach pisan vir o povzdign jen ju vasi v trg) ; s tem, 
da je vasi podeljen letni sejem, nastane forum; nadaljnji razvoj je 
tudi pri njem čisto juridičem (poseben sodni okraj, lastno sodstvo in 
posebno pravo), pri mestu pride zraven še obzidje.108 A. Jakschu je 
mercatus in forum pri omenjenih koroških krajih enostavno Markt, 
brez komentarja.109 K. Zechnerju in za njim H. Braumiillerju sta bi­
stveni le dve pravici: pravica imeti sejme, ki obstoji od začetka, in pra­
vica do izvzetega sodnega okraja, ki se uveljavi kasneje.110 In vendar 
gfe.p^ yseil teh Juridičnih novih pojavih (lasten sodnik, posebno so­
dišče in sodni okraj, posebne oblike zemljiške posesti in prava sploh) 
bolj za pravne posledice kakor za odločilna nova dejstva; kdor jim 
pripisuje odločilen pomen, sledi res po Sombartu onemu pruskemu 
principu, »dass erst Verordnung Leben macht«. Below ima brez dvoma 
prav, ko trdi, da tvori občina meščanov izhodišče mestnega ustavnega 
razvoja, da je mesto pojmovno in historično prej občina kakor sodni 
okraj.111 Občina meščanov suponira pa seveda naselje meščanov in 
eksistenco meščanov samih. Dosedanja) literatura o teh virih si pa ni 
jasno stavila odločilne dileme: ali gre tu pri mestih v virih le za sejme 
oziroma kraje, kjer se vrše sejmi, ali za naselja meščanov kot novega 
socialnega razreda. 
V splošni literaturi o postanku srednjeveških mest je bilo seveda 
to vprašanje obravnavano, in sicer najbolj temeljito od S. Bietschla v 
njegovi knjigi Markt und Stadt in ihrem rechtlichen Verhältnis. Avtor 
priznava, da letni sejem sam ekonomsko ne zadostuje za ustanovitev 
mesta in da je šele tedenski in dnevni sejem pogoj za naselitev 
108 E. Werunsky, Österr. Reichs- u. Rechtsgeschichte, Wien 1894si 
str. 44—47, 331. 
107 H. Pirchegger, Gesch. d. Steiermark I, 396 (2. izd., 435) 
108 A. M e 11, n. m. o., str. 86—87, 211—12. 
109 A. J a k s c h , Geschichte Kärntens I, str. 138, 166, 194. 
110 K. Zechner, n. o. m., str. 141 in passim; H. B r a u m ü 11 e r , n. o. m., 
str. 176, 178. 
ш G. т. Below, Die Entstehung der deutschen Stadtgemeinde, str. 3. 
240 
trgovcev.112 To je ekonomsko povsem jasno, saj letni sejem ne more 
ustvariti pogojev za stalno eksistenco prebivalstva, ki si mora svoje 
agrarne potrebščine v veliki meri kupovati, in zato pač ni naključje,, 
da so tudi v kasnejši dobi nekateri letni sejmi eksistirali tudi v pode­
želju, medtem ko so tedenski sejmi na eni strani bistven znak, na drugi 
strani pa izključni privilegij meščanskih naselbin.113 Avtor tudi lepo 
ugotavlja razliko med kraji s sejmi, ki niso trgi v pravnem smislu 
besede, in med trgi kot sedeži trgujočega prebivalstva; med temi trgi 
in med mesti pa razlika ni ostra, ona obstoji v glavnem v tem, da so 
mesta obzidana, vendar pa obstoje tudi obzidani trgi.114 On razlikuje 
tudi med sejemskim mirom, t. j. posebno zaščito za vse udeležence sejma 
tudi na potu, ki je personalni mir in velja seveda le za določen čas, 
in med mestnim mirom, ki je mir naselbine, lokalen mir; mestni mir se 
ni mogel razviti iz sejemskega miru, saj obstoji sejemski mir poleg njega 
še dalje za čas letnega sejma za vse udeležence, ki pridejo v mesto na 
sejem.115 Kar se tiče privilegijev, razlikuje med splošno formulo (con-
struendi mercatum) in med specialnimi formulami, kjer se govori o 
mercatum annuale, septimanale, quotidianum; v 10. in U. stoletju pre­
vladuje splošna formula, avtor citira razpravo, kjer se navaja za Nem­
čijo teh stoletij 68 splošnih privilegijev, 3 za dnevne, 7 za tedenske in 
10 za letne sejme, ter pripominja, da bi ostale od dotičnega avtorja 
prezrte listine tega razmerja ne spremenile; v 12. stoletju pa ti splošni 
privilegiji izginejo, na njihovo mesto stopijo ali podelitve letnih sejmov 
ali pa mestne ustanovitvene listine.116 Kar se tiče smisla splošne for­
mule, mu nekako ne ugaja mnenje, da bi šlo le za pravico trgovanja, 
vendar priznava, da je bilo sejemskemu gospodu prepuščeno, da usta­
novi trg ali pa organizira sejme, kakršne pač hoče.117 V splošnem ga pa 
zanima le mercatum in forum kot naselje trgovcev (mercatores, kar 
vsebuje tudi obrtnike) in tu navaja mnogo podatkov, kako take nasel­
bine nastajajo poleg že obstoječih, imajo posebne tlocrte, oblike zem­
ljiške posesti, posebno pravo in posebne cerkve. V njegovi^ knjigi 
pogrešamo le izčrpnejših podatkov o izvoru teh negociato'res, česar se 
dotakne le z nekaj stavki, in trškega prava, ki ga izvaja iz običajnega 
prava trgovcev, medtem ko mestni mir izvaja še iz grajskega miru;118 
razen tega je pa iz njegove knjige vendar jasno, da mercatum in forum 
v vseh primerih ne more pomeniti meščanske naselbine. 
Če na tej podlagi analiziramo zgoraj citirane vire, vidimo, da gre 
pri privilegijih za splošne privilegije, ki prepuščajo prejemniku listine, 
da sam konkretizira njihovo vsebino, nas pa pušča v negotovosti, ali so 
se vršili sejmi ali pa je bila ustanovljena naselbina obrtnikov in tr­
govcev. Značilno je, da prevladuje izraz mercatum in da se le redko 
112 S. Riet schei, n.o. m., str. 42—45, 46—48. 
113 Fr. Zwitter, Starejša kranjska mesta ..., str. 22—23, 54. 
114 S. Riet schei, n.o. m., str. 149, 150 si. 
115 S. Riet schei, n.o. m., str. 202—206, 216. 
116 S. R i e t s c h el , n. o. m., str. 42, 109. 
117 N. o. m., str. 42—46, 109. 
118 N.o. m., str. 140, 191—95, 216si. 
16 241 
pojavi izraz forum, medtem ko v latinskih virih kasnejše dobe mer-
catum skoraj izgine, forum pa postane glavni izraz za trg kot meščansko 
naselbino. Da mercatum v tem oziru ni nedvoumen izraz, je jasno; da 
pa tudi pri izrazu forum nismo sigurni, dokazuje annuale forum in 
predicta villa v cesarski listini za avstrijski Petronell od 1142, kjer 
annuale forum brez dvoma pomeni letni sejem.119 V zvezi z mercatum 
se redno pojavlja tržnina (theloneum), pri Liedingu in Beljaku tudi 
novec, pri Judenburgu tudi mitnina in že skladiščno pravo (dolžnost 
ponuditi blago ob prehodu na prodaj). Nekoliko izčrpnejša je le listina 
za Beljak, povzeta po tri leta starejši listini za Harsbruck pri Niirn-
beirgu.120 Tu se pojavlja tudi barnmni, kar ne pomeni le sejemskega ali 
tržnega sodstva, ampak tudi pravico do globe 60 šilingov za kršitev 
sejemske ali tržne pravice.121 lus forense more pomeniti. tako sejemsko 
pravico kakor tudi pravico trške naselbine.122 Zadnji citirani stavek 
privilegija za Beljak predstavlja izrazito določbo sejemskega miru, ki 
velja za vse, ki prihajajo na sejem, se nahajajo tam in se vračajo, tako 
da izraz forense negocium brez dvoma pomeni trgovanje na sejmu. 
Značilno je, da dobi bamberski škof pozneje za Beljak 1225 posebno 
cesarsko listino, kjer se še posebej podeljuje letni sejem (numdinae) na 
dan sv. Jakoba.123 Ta primer preseneča, vendar ima analogije drugod.124 
V splošnem gre tu seveda povsod razen pri ponesrečeni ustanovitvi 
Liedinga za kraje, ki so bili kasneje pomembne meščanske naselbine; 
v njih so se morda tudi v tem času ne le vršili sejmi, ampak tudi že 
živeli stalni prebivalci, ki so živeli od obrti dn trgovine; viri dopuščajo 
tudi to možnost, privilegiji s svojo splošno formulo so to pravno rano-
gočili, a dokazati je to mogoče šele za dobo, ko se v virih že pojavijo 
meščani kot nov socialni razred. 
Kakor drugod se seveda tudi v naših mestnih privilegijih razlikuje 
med mestnim mirom in med sejemskim mirom, ki velja za vse obisko­
valce letnega sejma brez razlike socialne pripadnosti in kraja bivališča, 
a seveda le za čas sejma oziroma še določen čas pred njim in po njem.125 
Sejemsko sodstvo spada seveda v kompetenco mestnega sodnika Po­
sebnost v tem oziru predstavlja pa ptujsko mestno pravo, ki je bilo 
sicer zapisano šele leta 1376, vendar pa kot pravno napotilo o pravu, ' 
ki je veljalo v Ptuju še v času nadškofa Konrada (1291—1312) in Hen-
rika.128 Med določbe tega prava, ki zanje ni ohranjena nikaka listina 
119 Luschin-Ebengreuth, österr. Reichsgesch. P, str. 346. 
ША. J a k s c h , Gesch. Kärntens I, str. 194. 
121 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 157, 197—98. 
122 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 174 si. 
123 Gradivo V, 213, št. 423; Jaks eh, MC IV/1, 150, št. 1892. 
124 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 48. 
125 F r. Zwitter, Starejša kranjska mesta ..., str. 22. 
128 F. Bi sc hoff, Das Pettauer Stadtrecht vom Jahre 1376, Sitzungs­
berichte der k. Akademie der Wissenschaften, phil.-hist. Classe, CXIII Bd 
1. Heft, Jg. 1886. Wien 1887, str. 695—744. 
242 
iz prejšnjega časa, ki bi se nanj opirale,127 »padajo tudi določbe o tem, 
da se meščana v času letnega sejma (freiung) toži pred posebnim 
»freiung richter«, ki posluje vsak večer, zadnji dan sejma pa tudi 
večkrat (čl. 180). Ta sodnik predaja tudi hiše v mestu, polja v mestnem 
pomirju in stojnice na. sejmišču, ki bi se prodale na sejmu, ne pa 
deželski sodnik (čl. 183) in seveda tudi ne mestni sodnik, ki. ima sicer 
to kompetenco (čl. 71). Določa se, kaj se meščanu v času sejma ne sme 
odvzeti, pač zato, ker je zanj tedaj pristojno drugo sodišče (čl. 182). Ta 
sodnik sodi meščanom, njihovim, hlapcem in deklam po mestnem pravu, 
tako kakor mestni sodnik sicer (čl. 179), očividno tudi ob njihovem 
sodelovanju (čl. 181, tudi čl. 169). Tu gre pač za zelo staro uredbo (člen 
169 trdi pač le, da so meščani od nekdaj sodelovali pri tem sodišču, kar 
se je ugotovilo v času »Petreins des Keiner gewalt«, ne pa da je to 
sodišče šele tedaj nastalo), ki je pa ni opazil niti izdajatelj ptujskega 
mestnega prava Bischoff niti H. Pirchegger, ki je pisal o njem;128 le 
K. Zechner jo omenja mimogrede in domneva iz višje globe v času 
letnega sejma v Yelikovcu, da je bil tudi tam poseben sejemski 
sodnik.129 V Nemčiji izvaja sodstvo na letnem sejmu predstavnik mest­
nega sodstva, medtem ko obstaja v Franciji često od mestnega sodišča 
povsem ločeno sejemsko sodišče.130 Nastane vprašanje, zakaj prav v 
Ptuju mestni sodnik ne izvaja tudi sejemskega sodstva. Ce pomislimo 
na to, da se pri Ptuju že v 10. stoletju omenja theloneum (pač tržnina) 
in banmum (pač tudi sejemsko sodstvo in globe za kršitev sejemskega 
miru), se nam vsiljuje domneva, da je sejemski sodnik v Ptuju ostanek 
iz časa, ko še ni bilo meščanske naselbine. Ptuj bi torej pred ustano­
vitvijo meščanske naselbine kot civitas ne imel nikakega posebnega 
pravnega položaja, pač pa bi bil kraj privilegiranih letnih sejmov in 
zato tudi posebnega sejemskega sodstva v času, ko so se vršili ti sejmi. 
V'si doslej obravnavani činitelji predstavljajo kvečjemu oporišča 
za nastanek meščanskih naselij, ne pa njihove prvotne oblike. V zvezi 
s tem je labilna tudi terminologija v virih. Besedi civitas in urbs imata 
prvotno drugačen pomen in ga spremenita šele v času, ko so mesta že 
razvita; na drugi strani ni vedno nedvoumen niti izraz villa; celo pri 
izrazih mercatum in forum, kjer je zveza z meščanskimi naselbinami 
brez dvoma najbolj tesna, si nismo vedno na jasnem o njihovem smislu. 
Do gotovosti pridemo šele, ko moremo kombinirati te termine s podatki 
o meščanih, o eksistenci novega socialnega razreda, ki postane nosilec 
menjalnega gospodarstva. 
127 F. B i s c h o f f , n. o. m., str. 705—06. 
12S H. Pirchegger, Geschichte der Stadt u. Herrschaft Pettau ..., II, 
n. o. m., str. 32. 
129 K. Z e c h n e г , n. o. m., str. 178. 
130 S. R i e t s c h e 1, n. o. m., str. 206. 
16* 243 
ZUR VORGESCHICHTE DER STÄDTE UND DES BÜRGERTUMS 
AUF ALTKARANTANISCHEM BODEN 
(Zusammenfassung) 
Der Verfasser stellt sich in dieser Abhandlung zur Aufgabe, im Lichte 
der allgemeinen Theorien über die Entstehung der mittelalterlichen Städte 
und des Bürgertums einige Fragen aus der Vorgeschichte der Städte zu lösen, 
während er in einer zweiten Abhandlung das erste Auftreten des Bürgertums 
und der bürgerlichen Siedlungen zu studieren beabsichtigt. Geographisch be­
handelt er das altkarantanische Gebiet, das heisst etwa die späteren Länder 
Kärnten, Steiermark, Kram, Görz unter Ausschluss der Städte an der Küste 
der Adria, wo eine teilweise Kontinuität mit der Antike besteht; diese Länder 
sind auch nach dem Aufhören des Herzogtums Karantanien enge miteinander 
verbunden und die reicheren Quellen für einige Länder (z. B. Kärnten) helfen 
bei der Erklärung der spärlichen Quellen für die anderen. 
Aus der umfangreichen. Problematik der Kontinuität mit der Römerzeit 
(Kontinuität der Strassenzüge, des Siedlungsgebietes, in einigen Fällen teilw. 
Kontinuität der Siedlungen) behandelt der Verfasser ausführlicher nur die 
Bedeutung des Ausdruckes civitas in den Quellen bis ins 12. Jahrhundert und 
kommt zu dem Ergebnis, dass dieser Ausdruck entweder die Ruinen einer 
Römerstadt oder eine mittelalterliche Burg bedeutet; auch Ptuj (seit dem 
9. Jahrhundert als civitas bezeichnet) ist bis zur Mitte des 13. Jahrhunderts 
nicht ummauert und man kann (wie z. B. H. Pirchegger) bis zur Gründung der 
bürgerlichen Siedlung von keiner rechtlichen Sonderstellung dieser civitas 
sprechen. 
Auch urbs bedeutet bis zur Aufkommen der bürgerlichen Siedlung, in 
einigen Fällen sogar noch später, die Burg, wogegen der selten aufkommende 
Ausdruck bur gum oder burgus mit forum (Marktsiedlung) gleichzusetzen ist; 
burgensis wird auf diesem Gebiet immer für »Bürger« und nicht etwa für 
»Burgmann« (wie Hasenöhrl und A. Meli) gebraucht. Sowohl die Burg und die 
bürgerliche Siedlung, als auch ihre Einwohner unterscheiden sich überall und 
auch auf dem behandelten Gebiet wirtschaftlich und rechtlich scharf unter­
einander: die Burg gehört nirgends in die Kompetenz der städtischen Autonomie, 
das Übertreten Adeliger in die Bürgerschaft kommt nur ganz vereinzelt vor, 
die Erbbürger kommen nur in einigen Städten vor, zählen nur einige Familien 
und sich sicher wenigstens teilweise ein Produkt der inneren Differenzierung 
des Bürgertums und nicht adeliger Herkunft. Fronhöfe kommen in den Quellen 
nur bei einigen Städten vor, meistens in Kärnten, und sogar hier können wir 
in der Mehrzahl der Fälle (durch Lokalisierung und durch Analyse der Quellen) 
feststellen, dass sich der Fronhof und die bürgerliche Siedlung klar von einander 
unterscheiden. 
Was das Verhältnis der Dorfes zum Markte bzw. Stadt anbelangt, so be­
hauptet die Grundrissforschung, dass sich die Pläne der meisten Städte und 
Märkte wesentlich von denen der Dörfer unterscheiden, dass sie durch syste­
matische Anlage um den Marktplatz auf die Neugründungen hinweisen und 
dass nur weniger bedeutende Märkte durch Erhebung eines Dorfes zum Markt 
entstanden sind. Die Analyse der geschriebenen Quellen zeigt, dass in vielen 
Fällen die bürgerliche Siedlung neben der ursprünglichen und nicht aus ihr 
entstanden ist; daneben kommen bei kleineren Märkten Erhebungen aus 
Dörfern auch vor (der älteste Fall Köflach 1170); bei den »Umsiedlungen« 
muss man unterscheiden, ob die ältere Siedlung eine bürgerliche Siedlung 
oder ein Dorf mit einen Jahrmarkte ist, ob sie aufgelassen wird oder die neue 
244 
Siedlung neben ihr entsteht, wobei vielleicht nur der Jahrmarkt » umsiedelt« ; 
schliesslich bedeutet das Wort villa in den Quellen nicht notwendig ein Dorf, 
sondern in einigen Fällen ganz sicher einen offenen Markt mit bürgerlicher 
Bevölkerung (Friesach, Maribor, villa forensis in zwei steirischen Quellen). 
Die drei Marktverleihungsprivilegien in Kärnten aus dem 10. und 11. Jahr­
hundert und andere Quellen, die vom mercatum oder forum sprechen, wurden 
entweder so interpretiert, dass es sich schon im Anfang um bürgerliche Sied­
lungen handelt, oder man behauptete, dass im Anfange nur Jahr- und Wochen­
märkte stattfinden, während später noch verschiedene Rechte (bes. Ausbildung 
des Gerichtsbezirkes) hinzutreten, um die Ausbildung einer Stadt zu voll­
enden. Die Frage muss aber anders gestellt werden: handelt es sich nur um 
eine Ortschaft mit privilegierten Märkten, oder um eine Siedlung des Bürger­
tums als einer neuen sozialen Klasse? In dem zweiten Falle bedeuten dann 
juridische Neuerscheinungen (bes. Gerichtsbezirk, Richter, Gericht, Recht, 
Formen des Grundbesitzes) nur Konsequenzen dieser entscheidenden neuen 
Tatsache und sogar der Unterschied zwischen der bürgerlichen Marktsiedlung 
und der Stadt ist dann nicht mehr von wesentlicher Bedeutung. Sowohl die 
sog. allgemeine Formel der Privilegien wie auch die Zweideutigkeit der Aus­
drücke mercatum und sogar forum lassen beide Interpretationen zu. Interessant 
ist in diesem Zusammenhange das Stadtrecht von Ptuj (ein Weistum aus der 
Zeit um 1300, aufgeschrieben 1376), wo neben dem Stadtrichter ein Freiung­
richter für die Zeit des Jahrmarktes vorkommt, was wohl in Frankreich, aber 
nirgends in Deutschland seine Analogie findet und auf eine Zeit hinzuweisen 
scheint, wo es in dieser Stadt wohl schon privilegierte Jahrmärkte, aber noch 
keine bürgerliche Siedlung gegeben hat. Erst die Erwähnung von Bürgern in 
den Quellen (zuerst cives und foreuses von Friesach in dem 3. Dezennium des 
12. Jahrhunderts) erlaubt uns, mit Sicherheit von der Existenz der neuen 
bürgerlichen Klasse und ihrer Siedlungen zu sprechen. 
245