Ameriška Domovina AM€iuc&M m mm §Omm IH LANOUAOf OHl¥ NO. 104 National and International Circulation CLEVELAND OHIO, THURSDAY MORNING, MAY 27, 1965 SLOVCNIAN MORNINS N€WSPAS>€£ ŠTEV. LXIII VOL. LX1II Tovornjaki s ktiajskim orožjem jsbsSks spora Kenijska vlada je zaplenila skupino avtomobilov, ki je vozila preko Kenije brez vednosti njene vlade orožje iz Tanzanije v Ugando. NAIROBI, Ken. — Tanzanija (v federaciji povezani republiki Tanganjika in Zanzibar), Kenija in Uganda so ohranile po pridobitvi neodvisnosti vse gospodarske vezi, ki so nastale med njimi tekom britanske kolonialne uprave nad tem delom vzhodne Afrike. Odnosi med njimi so bili zelo dobri, če ne kar prijateljski. Zadnje dni je prišlo med njimi do ostre napetosti in do groženj, da bosta U-ganda in Tanzanija razbili skupni trg, ki obstoja med tremi državami, in pretrgali vse ostale vezi. Povod nenadnemu razburjenju in jezi je zaplemba 11 tovornih avtomobilov, ki so za u-gandsko armado vozili iz Tanzanije preko Kenije, ne da bi za to prosili kako dovoljenje ali Kenijo vsaj obvestili o tem, 75 ton kitajskega orožja. Poveljnik konvoja, ki ga je kenijska poli-oija ustavila, je dejal, da je neposredna cesta, iz Tanzanije v U-gando “preblatna” ter da je zato zavil preko Kenije. To opra-vičilo predsedniku Kenije, ki je nedavno zavrnil rusko orožje za kenijske oborožene sile “kot zastarelo”, ko so hoteli Rusi z njim Poslati v deželo rudi cela vrsto svojih “vojaških učiteljev”, ni kilo nič všeč. Vseh 11 tovornjakov je zaplenil, njegovih 47 spremljevalcev pa dal zapreti. Obtožil jih je tihotapljenja o-rožja. 'Predsednik Kenyatta je po-skus posredovanja ugandskega notranjega ministra Omame gladko odklonil in s predsednikom ugandske vlade Obotejem ni hotel niti govoriti, ko je sku-sal osebno urediti spor. Ko je nnzanija izjavila, da “vsa reč z Ti ° ruma nobenega opravka”, je kenyatta v diplomatski noti iz-lavil, ,da smatra Tanzanijo za er>ako krivo kot Ugando. Vladi c‘beh sta nato zagrozili Keniji, na bosta izstopili iz skupnega rga s Kenijo, če Kenyatta ne Une zaplenjenih tovornjakov in °1 ožja. Ta ne kaže prav nobene Vol.ie za čim takim. Afriški so-Sedje se sedaj trudijo, da bi vse sosednje države zopet p orni-P-i. Naloga je težavna, ker se nekdaj zelo levičarski Kenyatta °crnika od komunizma, Tanza- Novi grobovi Louise Piks Včeraj je umrla v Huron Rd. bolnišnici 78 let stara Louise Piks s 1643 Crest Rd. na Cleveland Heights, rojena v Ajbi pri Kanalu, odkoder je prišla v A-meriko leta 1911, vdova po leta 1948 umrlem Jožefu, mati An-thonyja in Mrs. Mary Bond, 6-krat stara mati in enkrat pramati, sestra pok. Uršule Pryatel. Pokojna je bila članica Društva Srce Marije, Društva sv. Marije Magdalene št. 162 K. S. K. J., Društva sv. 'Cecilije št. 37 S. D. Z., St. Agnes No. 139 Catholic Knights of Ohio, Oltarnega društva pri Sv. Vidu, The Womens Guild of St. Louis Church, St. ■Xavier Mission Group No. 88 in Marijine legije. Pogreb bo v soboto iz Grdinovega pogreb, zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida, nato na Kalvarijo. Čas še ni določen. Anton S. Pczarelli Sr. V Polyclinic Hospital je umrl včeraj 77 let stari Anton S. Požar elli Sr. z 2877 E. 104 St., rojen v Racinu v Slov. Primorju, od koder je prišel v Ameriko pred 60 leti. Zaposlen je bil 37 let, do svoje upokojitve pred 11 leti pri Chandler-Price Co. Zapustil je ženo Uršulo, roj. Muhic, sinove Alberta (Kalif.), S. Patricka, Anthonyja in Josepha, hčere Carmello, Helen Leary, Margaret Prebe, Mary Butkovic in Veroniko Hudak, 26 vnukov ■in vnukinj, 2 pravnuka in sestro ‘Jusano Caffaro (New York). Pogreb bo iz Ferfolijevega pogreb, zavoda v soboto ob 8.45 v cerkev sv. Benedikta na East Bou-levardu in Lamontier ob 9.30, nato na Kalvarijo. nija Pa se bolj in bolj povezuje rdečo Kitajsko. Cesie goveje živine in Prašičev so se dvignile UIICAGO, m. — Boljše vrste °Vedine in svinjine so postale zadnjih, tednih precej dražje cene utegnejo še porasti, temu je porast cen gove- Nov raketni lovec WHITE SANDS, N. M. — ZDA so preskusile nov raketni lovec “Sprint,” sestavni del Nike-X obrambnega sistema proti medcelinskim raketam. Sprint je najhitrejša raketa, kar jih svet pozna in je po izjavi obrambnega tajnika McNamare že tako dovršena, da bi mogla braniti Združene države “uspešno eno ali dve desetletji” pred rdečo Kitajsko. Tak obrambni sistem bi stal po računih obrambnega tajnika našo deželo od 8 do 10 bilijonov. Ka| pa prame zakmm pikami državljani#? WASHINGTON, D.C. — Direktor FBI John Edgar Hoover je v pričevanju pred odborom Predstavniškega doma dober del krivde za naraščanje zločinstva v naši deželi, pripisal sodiščem. “Cesto sem dejal, da se naša zvezna, državna in okrajna sodišča vse preveč brigajo za pravice posameznika, ki je obtožen zločina. Jaz mislim, da je ta u-pravičen do svojih državljanskih pravic, toda prav tako sodim, da naj bi državljani te dežele bili v stanju hoditi po cestah naših mest brez nevarnosti, da bi bili tepeni, posiljeni ali o-ropani. Pravicam zakonom pokornih državljanov je posvečeno premalo pozornosti. Po mojem mnenju so sodišča v nekaterih stopnjah veliko premila v svojih sodbah,” je dejal načelnik FBI kongresnemu odboru. Angleška vlada popustila v “civilnih pravicah” LONDON, Vel. Brit. — V Veliki Britaniji se je naselilo v zadnjih desetletjih precej dru-gobarvnih ljudi iz Srednje A-merike, Azije in Afrike. Njihovo število je naraslo na okoli en milijon. Domačini gledajo te ljudi precej postrani in se nočejo z njimi družiti. Ti se seveda pritožujejo in zahtevajo svoje “pravice”. Vlada se je .končno odločila in sklenila s posebnim zakonom tem “drugobarvnim” vstop v javne prostore. Lastniki teh so se temu uprli braneč svojo pravico “izbirati” svoje goste. Vlada je sedaj popustila in označila zapostavljanje drugobarvnih v javnih prostorih sicer za protizakonito, pa ne avtomatično kaznivo. Za to je potrebna posebna civilna tožba. Torej nekako tako kot je v Združenih državah na temelju zakona iz leta 1964. Vlada je nastopila v obrambo drugobarvnih v precejšnji meri zaradi pritožb in pritiska vlad držav članic britanske Skupnosti narodov. Early Bird prenašal prvo mednarodno javno dražbo LONDON, Ang. — Londonska umetniška galerija Sotheby’s je organizirala istočasno prodajo slik v Angliji in Ameriki. Dražba se je vršila v prostorih galerije v Londonu, Early Bird jo je pa prenašal v New York. Dražbe se je udeležilo v Londonu okoli 700, v New Yorku pa okoli 600 interesentov za slike. Prenos je bil časovno kar dober, tehnično pa še nepopoln. Tupa-tam sta za trenutek odpovedala glas in film. To pa ne zmanjšuje pomena prve mednarodne dražbe. Poskus je dal prav tistim, ki napovedujejo, da bodo prenosi preko televizijskih satelitov povezali ves svet v eno celoto. Kar bo motilo vezavo, bo samo razlika v času. Za marsikoga, ki bo imel posla s temi prenosi, bo noč postala dan, za marsikoga pa bo dan postal noč. Na dražbi je bilo prodano nekaj slik v Ameriko. Neki milijonar iz Texasa je na primer kupil Churchillovo pokrajinsko sliko iz Italije za $39,000. Njegov zaupnik je videl sliko na televiziji in takoj javil preko satelita, da je kupec zanjo za gornjo ceno. — Okoli 71% lastnikov tovornih avtomobilov v naši deželi ima le po eno tako vozilo. Anglija bo vpeljala deešnismi sistem LONDON, Ang. — Trgovski minister je pred parlamentom izjavil, da je vlada sklenila, da bo do 1. 1975 vpeljala decimalni sistem. Izginili bodo torej čevlji, funti in galoni, sledili jim bodo metri, kilogrami in litri. Decimalni sistem se pa ne bo raztezal ha angleški denar. Tam ostane zaenkrat vse pri starem, vendar to še ni dokončno. Decimalni sistem je prva vpeljala Francija v revolucijonar-nem letu 1791, mednarodna pogodba o sistemu je bila sklenjena 1. 1875, Rusi so pa sprejeli ta sistem tudi šele po zadnji revoluciji. Tako bo Anglija pristopila k mednarodnemu decimalnemu sistemu točno sto let po prvi mednarodni pogodbi. Zunaj sistema pa ostane v glavnem le še naša dežela. RUSK SVARI RDEČI BLOK Državni tajnik Dean Rusk je včeraj opozoril rdečo Kitajsko in Sovjetsko zvezo ter vse ostale države komunističnega bloka, naj ne podcenjujejo položaja v Vietnamu in naj ne razširjajo svoje udeležbe v tamkajšnjem spopadu. Izjavil je znova, da se Združene države ne bodo dale potisniti iz jugovzhodne Azije. WASHINGTON, D.C. — V nenavadno trdih besedah je državni tajnik Dean Rusk včeraj opozoril komunistični svet, da bo napravil veliko napako, če misli, da more imeti “večjo vojno brez kazni” in da bo večji vojni napor na njihovi strani potisnil Združene države iz jugovzhodne Azije. Prvič je v svojem opozorilu državni tajnik omenil imenoma tudi Sovjetsko zvezo. Ta gradi raketna oporišča okoli glavnega mesta Severnega Vietnama in menda tudi na nekaterih drugih krajih Severnega Vietnama. To naj bi bilo znamenje, da se misli Sovjetska zveza dejansko sama vojaško vplesti v vojni spopad v Vietnamu. Na Ruskovo svarilo naj bi do ! -^ — ■■ — neke mere vplivala tudi izjava Cvrusa Eatona, znanega clevelandskega industrialista, časnikarjem v Detroitu/da bo Sovjetska zveza v nekaj tednih posegla v vojni spopad v Vietnamu. Eaton je trdil, da mu je to rekel sam predsednik sovjetske vlade Kosygin pretekli četrtek. Pc njegovih besedah Sovjetska zveza nima druge izbire.' Podobno naj bi bil Eatonu govoril tudi Anastaz Mikojan, formalni predsednik Sovjetske zveze. V državnem tajništvu ne jemljejo Eatonove izjave kot čiste resnice. Sodijo, da je Eaton Ko-syginove besede po svoje prikrojil in dopolnil po svojih lastnih mislih. V Moskvi vedo, da lahko vsak čas sporoče Washing-tonu, kar smatrajo za važno, neposredno preko poslaništev ali pa kar naravnost po “vroči liniji,” ki je bila vzpostavljena po znani kubanski krizi. Iz Clevelanda in okolice 1 Nadzvočno potniško letalo bomo le gradili WASHINGTON, D.C. — Posebna študijska skupina pod vodstvom obrambnega tajnika McNamare je končala svoje delo in priporočila predsedniku L. B. Johnsonu naj Združene države nadaljujejo z načrti za gradnjo velikega nadzvočnega jet letala. Dognali so, da bi bilo mogoče takih letal prodati za skupno vrednost 20 bilijonov dolarjev, od tega za 10 bilijonov letalskim družbam izven naše dežele. Jemenska državljanska vojna dobiva novo obliko v H V: ie živi: ne in prašičev tekom zad-šest tednov. ■j eRa goveje živine na debelo 87 na $30 za 100 funtov, c ' Več kot pred enim letom. Prašičem se je dvignila na , Za 100 funtov, naj višje v JuThh 7 letih. V remenski prerok pravi: *hi v^non}a Ohlačno z nevihta-aivišja temperatura 80. SANA, Jemen. — Ko se je pred dobrimi 30 meseci začela državljanska vojna v Jemenu, smo. vedeli, kdo je kaj v njej. Na eni strani so bili republikanci, ki so se utrdili v jemenski prestolici, na drugi strani so bili kraljevi pristaši, ki so se umaknili v gore in puščavo. Kmalu je postalo jasno, da sami zase ne bodo zmagali ne eni ne drugi. Zato so se obrnili za pomoč, kraljevi uporniki k savdskemu kralju, republikanci pa k egiptovskemu Naserju. Oba nova varuha sta podpirala, vsak na svoj način, svoje varovance, Naser navidezno izdatnejše s četami, orožjem in političnimi svetovalci, savdski kralj pa bolj na-tihoma, zato pa izdatnejše. Pomoč od zunaj ni dosti pomagala ne republikancem ne kraljevim četam. Oba protivnika sta se preganjala od postojanke do postojanke, nihče pa ni mogel nikogar premagati. Čisto po nepotrebnem so se vmešale v državljansko vojno n e k a t e r e ne-arabske države, med njimi seveda tudi naša dežela, pa tudi Združeni narodi. Ker niso opravile ničesar, se jim gaK- je zdelo škoda stroškov in so se umaknile, kar je bilo pametno. Državljanska vojna je potekala brez vidnih uspehov za nikogar in brez nevarnih posledic za mir v arabskem svetu, česar so se vsi v začetku najbolj bali. Čas — to neusmiljeni mlin — je pa začel mleti tudi oba protivnika, bolj pa republikance kot kraljeve čete. Republikanci so spoznali, da od Naserja nimajo take koristi, kot so jo pričakovali, zato jim je pa postajalo zmeraj bolj v nadlego ,egiptovsko vmešavanje v jemenske domače zadeve. Naser je kratkomalo smatral Jemen za svojo bodočo kolonijo. V republikanski stranki je vse to rodlio dve struji: za in proti Naserju. Lani je začela zmagovati proti-egiptovska struja, letos je pa že na vrhu, kajti njej pripada ministrski predsednik Noman, do-čim je bila predsedniku republike El-Salalu oblast omejena s posebnim posvetovalnim odborom, ki pa ni samo svetovalec, ampak ima pravico do soodločanja. Naser seveda s tem ni zadovoljen, toda ne zna si poma- Novi režim v republikanski stranki je tudi spremenil svojo politiko. Noče se več prepirati z Angleži glede Adena, hoče sporazum s savdskim kraljem. Je že navezal stike, ki naj ga pripeljejo do uspeha. Naser ni torej več absoluten gospodar političnega položaja v republikanskem delu Jemena. Do sprememb je prišlo tudi med kraljevimi pristaši. Tam je na čelu gibanja še zmeraj bivši kralj El-Badr, toda njegova o-blast gine. Zmeraj bolj se uveljavljajo mlajši člani kraljevske rodbine, ki so študirali v Beiru-tu, v Londonu in Ameriki. Ti nimajo nobenega smisla več za absolutno diktaturo kraljevskega doma, hočejo napraviti iz Jemena moderno državo. To vse zelo ugaja sedanjemu savdskemu kralju, ki bi tudi rad napravil iz svoje države moderno monarhijo. Zato rad podpira jemenske prince in se odmika od jemenskega kralja. Ve dobro, da bi par modernih monarhij v južnem delu arabskega sveta pomenilo hud odpor proti Naserju in njegovem arabskem nacijo-nalizmu. j : . j Trdijo, da obstojajo že zakulisni stiki med republikanci in monarhisti. Ti naj bi dali sporazum za prehodno državno upravo, ki se ne bi imenovala ne monarhistična ne republikanska. Naser se nahaja v škripcih. Trdi, da bo poslal tudi do 100,000 svojih čet v Jemen, samo da zmaga, toda tega mu nihče ne verjame. Sicer se pa njegove čete ne morejo pohvaliti z blestečimi uspehi, ravno zadnje tedne so dobile tako hude udarce od kraljevskih bataljonov, da si ne upajo več iz svojih utrjenih postojank, kar jih še imajo. Med tem je število njegovih prijateljev med jemenskimi republikanci zmeraj manjše. Ali gredo v nasprotno smer ali pa se umikajo iz politike. Ako ne pride kaj posebnega vmes, bo najbrže savdski kralj dosegel mir med obema protivni-koma. Kar ne bo zalegla njegova beseda, bodo zalegli njegovi dolarji, ki v Jemenu pomenijo več kot v Savdski Arabski. Do pravega premirja je še daleč, toda resnih vojaških operacij bo na frontah državljanske vojne zmeraj manj. In to je važno. “iefere” do C JuHja? WASHINGTON, D.C. — Predsednik: L. B. Johnson pritiska na vodnike Kongresa, da bi delo na zakonskem predlogu za bolniško zavarovanje ostarelih končali do konca junija, ker bi on v Kongresu odobreni “medicare” predlog rad na 4. julija letos podpisal v zakon. Predlog je trenutno še v senatnem finančnem odboru, ki mu načeluje sen. Byrd iz Virginije. Mož je sicer obljubil, da dela na predlogu ne bo namerno zavlačeval, ne žene pa se tudi ne, da bi ga ravno pospešil. Ko je bil predlog poslan v Kon- gres, je podpredsednik H. H. Humphrey izjavil, da bo postal grebni zavod na E. 62 St. k mo- Kosilo bo na razpolago— V nedeljo opoldne, po sv. maši v spomin v vojni padlih, ki jo bo bral v okviru proslave Slovenskega Spominskega dne pred Lurško Marijo na Providence Heights č. g. J. Cvelbar ob 10.30, bo tam na razpolago kosilo. Pogreb— Pok. Lojzka Rus je zapustila poleg v včerajšnjem poročilu o-menjenih tudi svakinje Jožico, roj. Jarem, Nado, roj. Ilijaš, in (v starem kraju) Ivanko, roj. Kogovšek, ter svaka Matijo Smuka. Bila je vsa leta članica pevskega društva Slavček in bla-gaj. Slov. športnega kluba. Na mrtvaškem odru bo danes in jutri od 2. popoldne do 10 zvečer. Pogreb bo v soboto ob 8.45 iz Grdinovega pogrebnega zavoda na E. 62 St. v cerkev sv. Vida ob devetih, nato na Ail Souls pokopališče. K molitvi— Članice Društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ so vabljene jutri popoldne ob dveh v Grdinov pogrebni zavod na E. 62 St. k molitvi za pok. Louiso Piks. Članice Oltarnega društva pri Sv. Vidu, članice Podr. št. 25 SŽZ in članice Društva sv. Cecilije št. 37 SDZ so vabljene nocoj po šmarnicah v Grdinov po- zakon, še predno bo v “deželi polna pomlad”. Ta je že davno tu, debata o predlogu v Kongresu pa še ni končana. Za kopanje in umivanje ni poskrbljeno MOSKVA, ZSSR. — Farmarji v področjih Kazahstana se morajo vsako soboto voziti od 10 do 20 milj daleč do pokrajinskega mesta, če se hočejo umiti in skopati, ker v njihovih naseljih za to ni bilo poskrbljeno. Tukajšnji list “Trud”, ki je o-pozoril na te razmere, trdi, da so planarji že 10 let zapored odklonili sredstva za gradnjo umivalnic in kopalnic v farmarskih bivališčih. Zadnje vesti WASHINGTON, D. C. — Mc-George Bundy, predsed. posebni svetovalec za narod, varnost, se je včeraj po 10 dneh vrnil iz Santo Dominga, kjer je skušal doseči temelj za politično rešitev sedanje krize v Santo Domingu. Kaj je dosegel, je trenutno težko reči. Njegovo delo bo nadaljeval glavni tajnik OAS dr. Jose Mora. Združene države so včeraj umaknile iz Santa Dominga tudi prve svoje vojaške oddelke, ko so prišle tja čete držav Latinske Amerike. W ASHINGTON, D. C. — Senat je včeraj izglasoval s 77:19 glasovom novi volivni zakon, ki naj jamči črncem v južnih državah volivno pravico. CHICAGO, ILL. — Pri včerajšnjem zasliševanju Domovega odbora za protiameriško dejavnost je prišlo do hudih demonstracij pred dvorano in v njej sami. Policija je v zvezi s tem prijela 13 oseb. Demonstranti so zahtevali konec zasliševanj, ki naj bi pokazala, v koliko so komunisti vmešani v dejavnosti delavskih unij, v črnsko gibanje za civilne pravice in v takozvane mirovne akcije. litvi za pok. Louiso Piks. Iz bolnišnice— Mrs. Tina Jagodnik, 15226 Holmes Ave. se je vrnila iz bolnišnice in se zahvaljuje vsem za obiske, posebno svojim sestram, ki so vsakodnevno skrbele za njo, za cvetlice, voščila in darove, Mrs. Anni Zakas pa za vožnje v bolnišnico in nazaj. Nov odbor Lilije— Dramatsko društvo “Lilija” je za leto 1965/66 izvolilo sledeči odbor: predsednik Ivan Jakomin, podpred. Ivan Hauptman, tajnik France Hren, 21101 N. Vine Ave., KE 1-6196, blagajničarka Štefka. Smolič, zapisnikar Marjan Kosem, za program Jakob Mejač, Ivan Hauptman, Srečko Gaser in Stane Gerdin; odrski mojster Slavko Štepec, arhivar Srečko Gaser, kuhinja -Pepca Stanonik in Francka Perčič, bara - Lojze Mohar, reditelja Peter Trpin in France Stanonik, knjižničar France Jenko; nadzorniki: August Dragar, Jože Malovrh in Franček Urankar. Seje so prvi ponedeljek v mesecu ob osmih zvečer v Slovenskem Domu na Holmes Avenue. Odpor preti integraciji v šolah hitro pada PRINCETON, N.J. — Gallupov zavod je ugotovil, da odpor proti segregaciji v šolah hitro pada. V naših severnih državah je bilo 1. 1963 še 10% proti integraciji, sedaj jih je komaj 7%. Na jugu je bilo proti integraciji 1. 1963 62%, danes jih je samo 38%. Tudi starši otrok zgubljajo pomisleke, da bi njihovi otroci ne hodili v šole, kjer je polovica črnih učencev. Samo četrtina na severu ne bi poslala svoje mladine v take šole; na jugu pa je še zmeraj 68% staršev proti temu, da bi njihovi otroci bili v razredih skupaj z črnimi sošolci. Kot se vidi, so se sprijaznili z integracijo največ tisti, ki nimajo otrok v šolskih letih. National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July Manager and Editor: Mary Debevec ~~ NAROČNINA: fca Združene države: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Kanado in dežele izven Združenih držav: $16.00 na leto; $9.00 za pol leta; $5.00 za 3 mesece Petkova izdaja $4.00 na leto ~ su]BSCKIpTI0N RATES: JJnited States: $14-00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $16.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.00 for 3 months Friday edition $4.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio «^||g^>83 No. 104 Thurs., May 27, 1965 Povejmo in dopovejmo! M. S. je v “Svobodni Sloveniji”, ki izhaja v Buenos Airesu v Argentini, objavil 20. maja letos za 20-letnico konca slovenske tragedije v drugi svetovni vojni in komunistični revoluciji pod gornjim naslovom članek, ki je prav gotovo zanimiv tudi za čitatelje AD. Glasi se: ❖ ves pregled dogodkov in vrsto podatkov o žrtvah. Glasi se: Na Koroškem je začelo. Leta 1938. Nacisti so hoteli tudi slovenstvo na Koroškem zatreti z “Blitzkriegom”. U-darili so v družine, domove, v šolo in v cerkev. Ni šlo. Boj se je zavlekel. Leta 1940 pade najmočnejša trdnjava slovenstva: Mohorjeva družba. Slomškova bogata dediščina je postala vojni plen. Slovenska knjiga je vržena na smetišče. Zmage še ni. Slovenstvo še ni strto. Izselili bomo vseh 45.000 Slovencev, so sklenili Nemci. V Nemčijo bodo šli in v Rusijo med Harkov in Rostov. Hitler in Stalin sta bila zaveznika. Slovenci naj bodo kjerkoli, samo na Koroškem ne, na slovenski zemlji ne. Aprila 1941 so izselili prvih 200 družin v Nemčijo. Do konca leta je število naraslo na 400 družin. Čas priprave za odhod slovenske družine v Nemčijo: pol ure. V Nemčiji so družine razbili: oče v tovarno, sin na fronto, mati z otroci nekam za poljsko delavko. Tak je bil začetek naše tragedije. Avtorji in režiserji so ji bili: nacisti, fašisti in komunisti. Z dneva v dan se veča število Slovencev, ki jih požira divji vrtinec dogodkov. Tragedija se razpleta; prinaša nova navzkrižja in širi se v nesluteno razsežnost spopadov. Vrstijo se prizori, kakor na odru. Pa niso na odru: duhovniki v duhovniški obleki čistijo mariborske ulice, katoliški duhovniki so prisiljeni rušiti pravoslavno cerkev, stari, skoro 70-letni pisatelj pobira z roko odpadke po ulicah, drugi slovenski pisatelj se mora plaziti po tleh, v Begunjah na Gorenjskem so zapori prepolni Slovencev, med njimi je nad 100 duhovnikov, prav tako v Celju in Mariboru. V mariborski škofiji je od 470 duhovnikov ostalo na farah le 7, politični in javni delavci so v zaporih ali na poti v koncentracijska taborišča; iz Gorenjske gredo transporti uglednih in vplivnih Slovencev na Hrvatsko in v Srbijo; samo iz brežiškega in krškega okraja je izseljenih v Nemčijo 34.000 Slovencev. Številke pričajo: na Štajerskem ustreljenih 3600 Slovencev, obešenih 217, umorjenih z mučenjem 461, interniranih 8000, na prisilno delo odpeljanih 21,000, izseljenih 67,000. Na Gorenjskem iz begunskih zaporov ustreljenih 821 talcev. Celi letniki so mobilizirani in poslani na fronte. Tisoči so padli v Rusiji, na Norveškem, v Franciji, v Afriki... Pri takem početju nemškega okupatorja na Štajerskem in Gorenjskem je bolečina ljudstva nepopisna. Ne klone. Stisnjenih zob misli na obrambo in upa v svobodo. Le komunisti spremljajo prizore naše tragedije z molkom. Še več! Odobravajo jih. V prvih dneh junija 1941 je ljubljanski komunist na preseljevanje in zapiranje uglednih Slovencev na Gorenjskem dejal: “Prav je, da to delajo, vsaj nam ne bo treba.” Tedaj ga nismo razumeli. 22. junija 1941 je Hitler udaril Stalina. Slovenski komunisti so takoj sledili klicu: V boj za sovjete — in začeli so revolucijo. Revolucija pod okupatorjem. Napovedali so boj na življenje in smrt nekomunističnim Slovencem. Razpeli so vešala in kmalu se je razlegal njih bojni klic: Naš bog so rop, požig, umor. Slovenski komunist je začel delati isto, kot nemški nacist. Fašističnemu okupatorju je revolucija šla v račun. Komunisti so z njo dosegli, da je pozornost proti okupatorju stopila na drugo mesto. Kljub temu so fašisti ljubljansko pokrajino spremenili v vojno taborišče. Postavili so utrdbe, bunkerje, postojanke, vojašnice, opazovalnice, žične pregraje. Na vsakega moškega prebivalca sta prišla dva ali trije oboroženi miličniki ali vojaki. Komunisti so izvajali revolucijo in pobijali Slovence ter zažigali slovenske domove. Fašisti so pobijali Slovence, zažigali slovenske vasi in odvažali Slovence v taborišča — komunisti in fašisti so priklicali protirevolucijo. * Tragedija se bliža koncu. Pot čez Ljubelj. Vetrinje. Razorožitev, prevara, vrnitev. Nečloveški pokolj dvanajstih tisočev borcev, nikdar premaganih. ❖ Dvajset let mineva od pretresljivega, groze in bolečine polnega zadnjega dejanja naše. tragedije. Svet je noče poznati ali pa gre brezbrižno mimo nje. Kaj bi rekel svetovni tisk, če bi kdo dal v par tednih pomoriti 480,000 Italijanov ali 450,000 Francozov. Kaj, če bi kdo dal umoriti 1 milijon 700 tisoč Amerikancev,' 500,000 Angležev ali 200,000 Argentincev. V razmerju s številom je to prav toliko kakor 12.000 Slovencev. Povejmo in dopovejmo svetu, da imajo narodi Jugoslavije tudi pravico do svobode in da so tisti, ki so pomorili 12,000 slovenskih mož in fantov, prav tako zločinci, kakor tisti, ki so morili po nacističnih taboriščih. sm M ilivauški zapiski Milwaukee, Wis. — Al in Olga Pennte sta po 25 letih obnovila svojo zakonsko zvestobo. Nad vse prisrčen je bil ta dogodek. Izbrala sta za to priložnost sedmo sv. mašo zadnjo nedeljo, dne 23. maja. To mašo sta si izbrala zaradi tega, ker pri tej maši poje slovenski pevski zbor, katerega sta oba člana. Priče tega dogodka sta tokrat bila njena sestra Kathryn in njen brat Leo. Svečanosti se je poleg vernikov udeležilo veliko njihovih sorodnikov in znancev. Pevski zbor se je zares postavil. Ves dogodek je napravil na vse globok vtis. Prijatelji in znanci so jima pripravili sprejem in zakusko v dvorani sv. Janeza. Seveda za to nista nič vedela. Bilo je popolno iznenadenje. Ravno sta se mislila odpraviti ven na večerjo, ko so jima povedali, kaj jih ča ka. Okrog dve sto gostov se je zbralo v dvorani sv. Janeza. Ves sprejem se je vršil v tako prijaznem in domačem vzdušju, da ga ne bosta nikoli pozabila. Bila sta nad vse srečna in hvaležna za tolikšno pozornost in prijaznost. Za kuhinjo in pijačo so poskrbeli člani pevskega zbora. Njihova požrtvovalnost in dobra volja je svečanost še bolj povečala. K besedi se je oglasil tudi gospod župnik in jima izrekel čestitke v imenu fare in se jima obenem zahvalil za njihovo zve-sto službo pri cerkvi, s katero pomagata povzdigovati božjo čast s svojim petjem že leta in leta. Nekaj je rekel, da se mu zdi, da že pojeta na koru, še predno je bil on rojen. Da so se gostje pri tem iz srca zasmejali, se razume. Vsi skupaj so potem zapeli: “Happy anniversary” in je bila tako službena proslava zaključena. Po večerji se je razvila prista zabava. Za muziko je poskrbel Viljem Viher in njegov orkester. Prvi ples sta seveda zaplesala naša slavljenca, katera so gostje spremljali z glasnim ploskanjem. Obema želimo že veliko zdravih in zadovoljnih let med nami. dovolj in večinoma vsi delajo, torej nimajo izgovora. Noče, da bi se mu tako godilo kot pri gradnji šole in dvorane. Ima že dovolj želodčnih čirov. Ni treba, da se mu stanje še poslabša. Tc je stara pesem, čim prej bode ljudje dali, tem preje bodo lahko zidali. Ne leži na župniku, kdaj bodo začeli zidati, ampak na ljudeh. Župnik Matija Setničar se bo podal v stari kraj v drugi polovici meseca junija. Denar za potovanje so zbrali njegovi farani ob priliki 25-letnice njegovega župnikovanja pri cerkvi Marije Pomočnice kristjanov. Želimo mu prijetnega potovanja in oddiha. Saj ga zasluži. Veliko se muči v dobrobit svojih ovčic. V cerkvi sv. Janeza bo to nedeljo, dne 30. maja, prvo sv. obhajilo. To lepo svečanost bodo otroci opravili pri deveti sv. maši. Letos bo nekoliko drugače kakor druga leta z ozirom na nove liturgične predpise. Pred Lurško votlino na Providence Heights, kjer bo v nedeljo dopoldne ob pol enajstih sv. maša za slovenske žrtve druge svetovne vojne in komunistične revolucije 1941-1915. Slovenski Spominski dan Odkar so podrli hiše, ki jih je kupil odbor za gradnjo velece-ste, so vrtovi, ki so bili včasih polni cvetja in zelenja ter domače solate, petršilja, mete, fižola in korenjčka, ostali pusti. Sosedje in prijatelji cvetja so porabili to priliko, ko se tako-rekoč nihče ne briga za tiste vrtove, so začeli izkopavati rože in jih presajati na svoje vrtove. Zakaj bi tam jemale konec, ko pa vendar še lahko koga razveselijo. Začeli so odvažati prst in rušo ter s tem popravljati svoje vrtove. Po tistih praznih parcelah sedaj tako zgleda, kot da so se pojavili vandali. Seveda se je to izvršilo vse legalnim potom, to se pravi z dovoljenjem ljudi, ki imajo kaj opravka z cestnim odborom. Tako je včasih zgledalo, kakor da bi krompir kopali na kakšni njivi, toliko se je nabralo ljudi, ki so se hoteli poslužiti te ugodnosti, da lahko poberejo rože in jih porabijo v svoje namene. Drugače je pa tako pusto gledati to praznoto sredi mesta. Le otroci in psi imajo z njimi veselje. Pravijo, da bodo začeli cesto kmalu graditi. Cleveland, O. — Odbor DSPB Cleveland vabi Slovence, da se svečanosti Slovenskega Spominskega dneva polnoštevilno udeležijo. V soboto, 29. maja, ob 8. uri zvečer bo žalna seja v Baragovem domu, katere se bodo udeležili tudi gostje in zastopniki organizacij iz drugih mest. Govoril bo predsednik Slovenskega Narodnega Odbora g. dr. Miha Krek in predsednik Zveze DSPB g. Karel Mauser. Prosimo vse člane, da se žalne seje gotovo udeležijo. V nedeljo ob pol enajstih bo sv. maša pri Lurški kapeli na Chardon Road, kakor doslej vsako leto. Opozarjamo, da bo prva nabirka pri sv. maši cerkvena, druga nabirka za invalidski sklad. Občinstvo prosimo, da vpošteva, da Društvo SPB z ozirom na žalostno obletnico letos ni priredilo zabavnih prireditev v korist invalidskega sklada. Kdor želi pomagati, je spominska svečanost najbolj primerna prilika, da to stori. Posebno prosimo narodne noše in šolsko mladino v narodnih nošah, da se sv. maše in po možnosti tudi popoldanske svečanosti polnoštevilno udeležijo. Popoldne ob je imel veliko življenjske skušnje in rad je pripovedoval iz svojega življenja, še vedno pa je govoril, cenil in spoštoval govorico svojega očeta, ki je bil doma iz Vrčic. Pa tudi na svoj rodni kraj in na svoje domače ni pozabil. Po drugi svetovni vojski je poslal veliko paketov v stari kraj. Odkar smo tu v Ameriki, nas je vedno očetovsko rad sprejel in mi smo ga tudi radi obiskali. Zavedamo se, da smo s smrtjo ljubljenega strica izgubili to, česar mi vsi v tujini tako pogrešamo, to je dom svojih staršev. Dragi stric, prosimo Boga, naj Vam On poplača vse dobrote, za katere Vam bomo ostali vedno hvaležni. Nečakinja D. Vlahovič K Dariji Pomagal v lemopf gremo! Finžgarjev roman “Pod svobodnim soncem” Cleveland, O. — Se v Clevelandu zbero in v Lemont gredo, Mariji Devici darila neso. Oj Lemont, oj Lemont, oj lemontski kraj, tam Jezus, Marija, prebivata zdaj! Da, v prelepem, zelenem Le-montu imata Marija in Jezus svoj dom, kjer čakata naših o-biskov. Ali bi ne bilo lepo, da bi Ju clevelandski Slovenci tudi letos obiskali? Saj so ta romanja na Ameriške Brezje tako lepa, polna veselja in duhovne tolažbe. Letošnje romanje v Lemont se bo vršilo dne 3. in 4. julija, ko je državni praznik Dneva neodvisnosti. Odpeljali se bomo v soboto zjutraj ob petih izpred Sv. Lovrenca in ob pol šestih izpred Baragovega doma na St. Clairju. Avtobus imamo že naročen. V Lemont prispemo o-krog enih popoldne. Voznina stane $15 za obe strani. Ko pripel treh bodo demo tja, bo kosilo že priprav- slovesne pete litanije v cerkvi! Ijeno. Vse drugo po navadi. Župnik Matija Setničar pri cerkvi Marije Pomočnice kristjanov zelo polaga na srce svojim vernikom, naj čimprej prispevajo za gradbeni sklad. Čimprej bodo zbrali potrebno vsoto, tem prej bodo začeli graditi novo cerkev. Sicer je zadovoljen s sv. Vida. Peli bodo naši člani Janez Rigler, Viktor Modic in Rudi Knez. Po cerkveni pobožnosti bo kratka komemoracija v veliki cerkveni dvorani sv. Vida. Vstopnine ni, pobirali bomo prostovoljne prispevke in ves čisti dobiček bo uporabljen za invalide in bolnike. Nedelja, 30. maja, naj bo posvečena z molitvijo in častnem spominu padlih Slovencev. Za odbor DSPB Cleveland Lojze Bajc, Mihael Vrenko, taj. preds. -----o------ ¥ieS Je s!@¥® Chicago, 111. — Sporočiti Vam moram žalostno novico, da je dne 4. maja 1965 tukaj preminul po dolgi in težki bolezni naš dragi stric Johan Bukovec, rojen v Planini pri Črnomlju. Naš stric je prišel v Ameriko že leta 1925. Dolgo let je vozil taksi v našem velemestu Chicagu. Svoja zadnja leta je preživel v Orland Parku z ženo Hildo. Bil je prijeten človek in zelo vesele narave. Kadar smo sedanjimi dajatvami, vendar ni Iga obiskali, je vedno rad zapel tako, kot bi moralo biti. Veliko [kakšno slovensko pesem. Rad je j lepa je bila lanska vožnja tja in ljudi, ki so podpisali obljubo, j igral tudi harmoniko, najraje'nazaj. Veliko molitve, veliko Dragi rojaki in rojakinje, hitro se odločite in prijavite, ker imamo samo en avtobus na razpolago. Ko obiskujem rojake, vidim, koliko jih je privezanih na bolniško posteljo. Oh, kako radi bi ti šli v Lemont, pa zaradi bolezni ne morejo. Mi, ki smo še toliko srečni, da lahko hodimo, da lahko opravljamo svoje delo, ne izgovarjajmo se, da nimamo časa, da so stroški preveliki... Vsi imamo želje, prošnje, ki jih želimo izreči pri Mariji v Lemontu. Prošnje za svoje družine, za zdravje, za srečno_ zadnjo uro. Moramo pa imeti v naših srcih tudi zahvalo za vse prejete dobrote, ki nam jih je Marija potom svojega Sina posredovala. In končno, moramo Marijo tudi počastiti, kajti, kdor Marijo časti, se ne pogubi. Ona je usmiljena in ljubeče sprejme naj večjega grešnika. Vsi smo grešniki, vsi potrebujemo Njene pomoči. Po Mariji k Jezusu, je bilo geslo pokojnega ljubljanskega knezoškofa Antona B. Jegliča. Naj bo tudi naše! Zato Vas'še enkrat vabim, da se priglasite za romanje. Kako v nemscim Z naslovom “Iztok” in s podnaslovom “Roman um Justinian und Theodora” je izšel v nemškem prevodu Finžgarjev roman “Pod svobodnim soncem”. Prevod, ki obsega 447 strani, je oskrbel dr. Ferdinand Kolednik, izdan pa je v okusni opremi, s kratko oznako romana in pisatelja na notranji strani ščitnega ovitka. Knjigo, ki v taki obliki lepo predstavlja eno najrepre-zentativnejših del našega slovstva med Nemci, je izdala založba Steyler, tiskana pa je bila v Lengerichu na Westfalskem, O prevodu samem, o njegovih jezikovnih kvalitetah, o tem, koliko je nemškemu bralcu res znal približati vse tisto, kar slovenskega bralca še danes prevzame ob branju tega romana, bi bilo treba posebej govoriti in navesti nekaj najbolj značilnih primerov, ki bi pokazali prevajalčevo polnovredno vživetje v samo ozračje Finžgar j evega romana kakor tudi v njegove jezikovne in stilne posebnosti, v njegove svojske prijeme. Da je bil prevajalec kos zahtevnemu tekstu, je mogoče ugotoviti že po nekaj straneh branja, saj se prevod bere tekoče in daje vtis prevajalčeve velike prizadevnosti. Ker ni v knjigi nikjer navedena letnica, je težko ugotoviti, ali je prevod izšel proti koncu leta 1963 ali v začetku leta 1964. Le škoda, da prevajalec ni predstavil nemškemu bralcu Finž- prevajanja v nemščino lotil Finžgarjev prijatelj Miško Horvat, ki je bil župnik na Turjaku v letih, ko je Finžgar župniko-val v Želimeljem. Horvat je roman prevedel menda v dveh zimah-1910 in 1911, vendar brez Finžgarjeve vednosti. Ko mu je izročil lepo pisan rokopis in ga je Finžgar pokazal knjigarnarju Kleinmayru, mu je ta rekel: “Vaš roman sem z velikim zanimanjem res kar v dušku prebral. Tudi moja žena ga je brala in je bila zelo navdušena. Primerjal sem prevod nekoliko z izvirnikom. Žal je ta sicer popolnoma pravilna nemščina, vendarle taka, da ni sposobna za tisk. Prevajalec ni literat. Zato bi bil moj nasvet: Skušal bona dobiti drugega prevajalca — mislim na profesorja Funtka. Je sam pesnik, obvlada nemščino in je že dokazal, da dobro prevaja. Tak dober prevod bom takoj založil — prvič v majhni nakladi, da prvo izdajo pošljem v Nemčijo, kjer sem v zvezi s kakimi 70 knjigarnami. Prva izdaja bi bila le opozorilo, reklam^' Prepričan sem, da pride za nj0 še druga in tretja.” Finžgar je dobil za prvo izdajo že del honorarja — 300 kron, za tiste čase lep honorar. Preva- janja se je res lotil Funtek, del° končal in ko bi moralo iti v tisk, je v tiskarni izbruhnila stavki in tisk knjige zavrla. Potem, je prišla vojska, ki je spet prepr6' čila natisk. Po vojski KleinmaV ra ni bilo več v Ljubljani. Avtol in prevajalec sta potem roma1’ ponudila neki založbi v Nemči' jo, ki je bila pripravljena, da natisne in izda, vendar s pog°[ jem, če smejo nekatere stvad “prilagoditi” za nemški narod Avtor seveda na tako “prilaga nje” ni pristal. Po Funtkov’ smrti je sprejel rokopis De11' tscher Alpenverlag v InnsbrF garja z daljšim uvodom ali vsaj eku. S tiskanjem so odlašali iJl obsežnejšo spremno besedo, ki odlašali, dokler ni nastopil jo tak pisatelj zasluži. Tako je po skoro petdesetih letih, kar so se ukvarjali razni prevajalci s prevodom romana ler. Založba je rokopis vrnil3' ker je vedela, da ga bo cenzur3 zavrnila. Roman ni izšel in FuF tek ni dobil nagrade za prev3' “Pod svobodnim soncem”, to de- janje. Prav cb tem delu vidim0, lo vendarle izšlo v nemščini. O; s kakšnimi težavami si je sl° pripravah in težavah za preva-' venska književnost utirala P' janje v nemščino je Finžgar sam | v svet. Danes to gre laže, s3-1 pisal v svojih spominih. Le ne-(smo samo v povojnih letih doŽ* kaj let po izidu (roman je izha- veli več prevodov naših lep0 jal v Domu in svetu 1806 in1 slovnih del v tuje jezike kak°( 1907, v knjigi prvič 1912) se je j prej v petdesetih letih. d« Upam, da bodo tudi letos nami ti imenitni pevci. Finžgar pripoveduje dalje, ile med drugo svetovno voj^ | prevod spet in spet bral, ga p ,ri' Domov se vrnemo v ponede-; merja} z izvirnikom in imel P1’ Ijek zjutraj okoli enih ali dveh. ;^ern občutek, da je nekam s^' Ker bo v ponedeljek državni šolarski. Dogovoril se je z gos)?1 praznik, bomo lahko počivali in prof. dr. Samčevo, rojeno NmL obujali piijetne spomine na ro- ]j0 jn ze}0 izobraženo. Ona se L manje v Lemont. ^ve ukvarjala s prevodu11! Prosim, da s prijavo pošljete;in decembra 1948 ga je FinžgH tudi voznino v znesku $15, kerjp0Siai v gvico. Čeprav so mU ' hoče imeti avtobusno podjetje|pismih obljubljali, da bo pre^ vožnjo plačano v naprej. Le ti-j tiskan, do leta 1953 ni izšel. sti bodo vpisani, ki bodo vožnjo lešnik je rekel: Silno zanimRd vnaprej plačali. Prijave spreje-| “leider ein schlechtes DeutscT mata Jakob Resnik, 3599 E. 8L prevod je pozneje dobil v St., Cleveland, Ohio 44105, tele-; živeči.župnik Leo Schmid; P fon VU 3-1696, in Anton Jeglič,: tem je prevod želel imeti dr. K J.957 E. 68 St., Cleveland, Ohio iednik. Finžgar pravi, da je 44103, telefon HE 1-3084. ] Iednik dobil drugega prevaj3! Pozdravljeni in na veselo'ca-jn sedaj prevod čaka zalo--1! svidenje na romanju! |ka. Podoba ie. da tudi Kole^5 - ■ , .... . ---- --------, -----! . na romanju! ka. Podoba je,__________ sedaj ne da. Ne bi nič rekel, če S poskočne pesmi. 'j petja. Petje sta vodila Mr. Math! Jakob Resnik |bu nj uspelo dobili dobrega bi bili slabi časi. Toda dela jej Ker je šel že mlad po svetu, Tekavec in Mr. Frank Grčar.j Anton Jeglič 1 (Dalje na 3. strani) A UPORNIKI POVEST Spisal Ivan Lah ‘Zbali so se nas, zbali se nas,” kričala je vojska. ‘Halo, pelji nas zdaj ti nad gradove!” vpili so drugi. ‘Naprej, naprej,” kričali so tretji. Andrej ko pa ni čul njih mamljivega vpitja in je srečno Prišel z ram in hitel k svojim domov. “Mirno nočujte,” zapovedal Je Guza, in možje so se razšli po hišah in ugibali, kaj je prignalo gradove do tega, da so izpustili upornike. Vsak je mislil po svoje. Reščak in Gu-Za in drugi razsodne jši so bili mnenja, da naj ostane vojska skupaj, ker najbrže na gradovih še ne vedo o ponočnem napadu na posavski grad. Andrej ko je prišel domovin sedel na stol. Bil je truden. Žena je jokala od veselja in pripeljala k njemu vse otroke, a vsi so se ga bali, ker je bil poraščen. No, nazadnje so se ga privadili. Slišal je, kako zunaj šume uporniki. Žena je prisedla zraven njega in znova zajokala: “Ne hodi več hied nje, odnehaj, saj vidiš, da je sama nesreča.” On pa je molčal in poslušaHziti Zunaj šumenje množice .. . “Oče, kje ste pa bili?” Vprašal je Vanj ček. “E, daleč, daleč, ljubček moj,” in skoraj so ga zalile solze. Vsi trije so se spravili ha njegova kolena in on se je ž njimi pogovarjal dolgo v Večer. Žena je prisedla k njemu z ljubeznivim smehom, in on se je spomnil svojih sanj v ječi... Ko se je spomnil, so mu zažarele oči; slisal-je zu-haj moči; zdaj bi se lahko maščeval, a videl je, kako ga obdaja ljubeča družina, videl je proseče poglede dobre že-he, ki je z vsem govorila le eno prošnjo: “Ostani med nami, saj te ljubimo, ostani, ne Zapusti nas ...” O polnoči so bili uporniki Pri Guzi. Bili so zopet vsi skupaj kot nekdaj, in govorili so o vsem, kar jim je prinesla zima. Sklenili so, ljudi razpustiti domov in spomladi nadaljevati upor s tem, da odremo gradovom vse, pri tem pa Paziti, cla jih ne ujamejo na kake limanice. hčere, molila je za vnuka, zraven pa mislila na očeta, ki hodi z uporniki po Dolenjskem, mislila je, kje zdaj hodi, če je živ in morda še kdo drugi ž njim .. . Po vasi pa so že hodili grajski in iskali Reščaka in upornike. Nikogar niso dobili . . . * * * Tisti večer pa je sedel Čuš-perski gospod na starem svojem mehkem stolu in pred njim je ležalo kratko pismo, ki ga je bil prinesel sel s Posavja. Glasilo se je: Dragi prijatelj! Sinoči so mi uporniki napadli grad in vzeli iz jec vse kmete z uporniki vred. Razbili so mi vrata, okna in kar se je sploh dalo razbiti. — Danes so pokopali Tvojega Vida, ki je bil sinoči pri meni in poizvedoval — stare neumnosti — po materi in po njeni hiši. Nekateri pravijo, da so ga ubili rokovnjači, drugi, da je umoril sam ded Matej svojega vnuka, jaz pa mislim, da so ga umorili uporniki. Sporočam Ti to, da se boš vedel palter je baje upornike vodil eden Tvojih podložnikov. Mislim, cla bo treba napeti drugačne strune proti tej dru-hali. Obžalujoč Tvojo in svojo nesrečo, Te pozdravlja Tvoj stari prijatelj. “In mi smo jih izpustili!” kriknil je jezno čušperčan, zagledal se v pismo in se zamislil . . . XXX. Tisti dan je bil na Posavju Pogreb. Otožno kakor vselej sta pela dva zvonca na griču Pri pokopališču, štirje možje so nosili belo nepobarvano krsto in za njo je stopal Modras, Reščakova in veliko število starcev in stark. Vsi so molili ha glas. Pokopali so mrliča Poleg deda Mateja in njegove hčere; govorili niso potem nič, le po dva in dva, ki sta se vračala od pogreba, sta imela hied seboj skriven pogovor. Raj je vsakemu stalo živo pred očmi, kar je bil zjutraj povedal Modras, da je namreč ded Matej ustrelil svojega vnuka, ker se je boril zoper upornike, tako da se ded Matej bije za hpornike . .. Modras je molil ha novem grobu še par očena-sev v čast različnim svetnikom, ki ppmagajo v različnih težavah, molil je za večni pokoj in nebeško luč vsem mrt-vihi, sebi pa za ponočni mir. ■Ro je zapuščal pokopališče je hirmral: “Napačen človek ni kil vnuk deda Matej, natočil Tli je vina iz svojega poliča. Gospod je bil, kaj se če, pa Ti or a biti zoper kmeta pa zoper upornika, če je prav dober človek. Bog mu daj večni mir, amen.” Na pokopališču pa je še ostala Reščakova, molila je ob Srobu deda Mateja in njegove Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena novembra 1S14 v Zedinjenih Državah Ujjnf j|! ^orp. v drž UUnoi« Severne Amerike DellCZ. JUliCt, m. 14. maja 1915 Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOB: Predsednik: STEVE J. KOSAR, 235 Tioga St., Bensenyille, 111. 1. podpredsednik: Louis Barbič, 1424 Highland Ave., Joliet, 111. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St, Joliet, 111. Tajnik' JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St, No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON J. SMREKAR, R. R. 1 Oak Ave, Lockport, 111. Duhovni vodja: Rev. ALOYSIUS MADIC, O.F.M. ..... h- Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St, Joliet, HI. MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave, Joliet, 111 JOSEPH SINKOVIČ. 2519 So. Austin Blvd, Cicero 50, 111. POROTNIODBOB: ANTHONY TOMAZIN, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA Direktorica prireditev: NANCY OWEN URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave, Cleveland, O. 44103 Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanj el, ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starostu Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: JOSEPH J. KONRAD, One Fairlane Drive, Joliet, 111. 60434 tekale v Santo Domingu, kakšen je sedaj položaj in kaj in kakšni so Dominikanci, ki bi prišli vpo-štev pri reorganizaciji javne u-prave in sestavi nove vlade. Johnson bo tako imel poročila od CIA kot od FBI in bo pri svojih sklepih imel pred seboj več dokumentacije kot do sedaj. Lahko se pa tudi dogodi, da bo CIA smatrala vmešavanje FBI v njene posle kot nezaupnico. V tem slučaju pa lahko pride do krize pri uradništvu CIA. Predstavniški dom odobril podpiranje tujine WASHINGTON, D.C. — Predstavniški dom je izglasoval po kratki debati zakon o podpiranju tujine. Znani kongresnik Passman se je zastonj trudil, da bi se zopet uveljavil kot strokovnjak na tem področju, pa je mož zgubil svojo veljavo. Dom ni spreminjal številk v zakonu, pač pa je dodal nekaj paragrafov, ki nasprotujejo duhu besedila, ki ga je izglasoval senat. Obe izglasovani besedili prideta pred skupno kongresno, komisijo, ikjer bo pot do kompromisa težja kot druga leta. Senat bi namreč rad spremenil ves sistem podpiranja, predstavniški dom pa ni za tak poskus. Lahko se zgodi, da bo Kongres izglasoval kompromisno besedilo šele proti koncu zasedanja in šele na velik pritisk iz Bele hiše. Boj ne bo za posamezne številke, ampak za smisel posameznih paragrafov v zakonu. Začenši s 25. aprilom je AIR CANADA približala Cleveland malo bližje staremu kraju Tu je, kako. Z AIR CANADA lahko hitro poletite z jetom do Toronta, vsak dan v tednu. Tam imate zvezo s poletom preko Atlantika, ki se ne ustavi do Londona. Iz Londona imate odlično zvezo z Zagrebom. Ko ste videli Vaše sorodnike, bi se morda želeli ustaviti v Londonu. To lahko storite, ne stane nič več. Cleveland-Zagreb $500.60* Samo 10% naplačila — ostanek raztegljiv preko 24 mesecev. * 14-21 dnevni jet ekonomski povratni izlet. Polna pojasnila o primernih časovnih vozninah, dobite ori Vašem potovalnem zastopniku, ali pri AIR CANADA Ticket Office v Hanna Building, Euclid in 14 St. Telefon Superior 1-2020. I er“^rasaa ~ AIR CANADA © ugodno obiska. vplivalo na povečanje Naš junak je torej zopet dihal prosti zrak — neproste domovine. Hitra izprememba se je tudi njemu zdela čudna. S težkim srcem se je spominjal tistih težkih dni, ki jih je presedel na Turjaku, ločen od svojih ljubih domačih, ločen od svojih zvestih upornikov, v trdem zidovju kakor pozabljen od vsega sveta. Spominjal se je, kako je koval naklepe za maščevanje, kadar se mu posreči priti iz tega zidovja zopet med svoje ljudi. Pogosto je poskušal izkopati zid, ali odtrgati mrežo na oknu in priti zopet na prosto in začeti boj proti krivici, a vse je bilo zastonj. In nazadnje so jih izpustili. Videl je celo uporniško moč, vedel je, da lahko ž njo mnogo napravi, a dogodki zadnjih dni na Posavju so svarili pred nevarnim početjem. Vse je kazalo, da zopet ne more ostati pri tem in da bodo v vojsko — med kmetom in gradom—posegle nove moči, da narede mir po deželi. Vsi so se bali. Zato so naredili uporniki že drugi dan sveto zavezo, da se ne zapuste, da se bodo z vsemi združenimi močmi branili proti vsem sovražnikom, da se ne pokore niti gradu niti sodniji, ker so zdaj močni dovolj in, če pride do tega, da bodo kljubovali tudi cesarski moči. Njih geslo je bilo: ne vdamo se. Sumili so, da bodo najbrže nje dolžili Vitkove smrti in so bili pripravljeni na vsak napad. Nekateri Posavci so se vrnili domov na delo, samo Reščak je ostal pri Andrejku in so čakali, kaj se zgodi . . . Tako je prišla pomlad in ž njo tlaka. Nekateri so šli iz strahu pred kaznijo zopet na delo, uporniki pa so ostali mirni doma in se niso brigali ža nič. Postavljali so se s svojimi polhovkami, prepevali uporniške pesmi in pridno delali ipo svojem polju. (Dalje prihodnjič) Stoji spomenik junakom! Slovenci verni smo se zbrali v svobodnih Združenih državah, da za dvajsetletnico, v ljubezni zvesti smo zgradili vam kapelico na slovenski zemljici — Pristavi. Mirno spite, dragi, nepozabni bratje, ki s silo pretrgal vam je nit življenja brat, slovenski — komunist, ki mu pomagal kruti je nacist in neusmiljeni fašist! Vse raztresene vas naše misli bodo skupaj zbrale, v en velik slovenski šopek povezale, na oltar Daritve svete dale, na Slovenski pristavi. Marija z Brezij, Ti nas varuj in slovenski rod ohrani pred viharji! Vi, mučenci, tudi nas ne pozabite, v stiskah na pomoč nam prihitite! Slava vam;, junaki slovenski! TONČKA URANKAR Francov režim prizna nepolitične štrajke MADRID, Šp. — Štrajki so v Španiji prišli v modo, akoravno jih diktator Franco preganja s policijo in sodnijo. Preganjanje pa nima pravega uspeha, to so že davno trdili Francovi nasprotniki. Sedaj je režim sam moral posredno priznati, da je to res. Oklical je namreč, da so štrajki dovoljeni, samo političnega značaja ne smejo imeti. Storil je pa po ovinku. Ministrski svet je namreč 12. maja spremenil kazenski zakon, ki je predvideval kazni za vse vrste štrajkov. V novem besedilu pa ni predvidene nobene kazni za štrajke, ki imajo samo gospodarski značaj. Te omejene pravice do štrajka pa nimajo delavci in uslužbenci v javnih upravah. Zanje velja absolutna prepoved štrajkov. Kulfura (Nadaljevanje z 2. strani) vajalca in se je naposled dela sam -lotil, prevod končal, dobil založnika in tako je naposled po tolikih letih roman doživel nemško izdajo. Kolednik je Finžgarjev roman že leta 1940 prevedel v francoščino in po njegovem francoskem prevodu je bil narejen tudi grški prevod. Kolednik se je zelo prizadeval, da bi še za Finžgar j evega življenja izšla poleg nemškega tudi angleški in španski prevod, vendar mu to ni uspelo, ker ni mogel najti založnika. Korespondenca med Finžgarjem in Kolednikom, kolikor je je ohranjene, bi nam o-svetlila mnogo natančneje pot tega slovenskega romana na nemški knjižni trg in sploh v svet. Mimogrede bi omenili, da je roman preveden tudi v angleščino, prevedel ga -je Joseph Zelle, sin slovenskih staršev iz Clevelanda. V Buenos Airesu je menda .izšel prevod v španščini leta 1943 ga je prevedel prof. Bašič v italijanščino. Poleg o-menjenih so izšli prevodi v hrvaščini in srbohrvaščini, v slo- vaščini in češčini. Dr. Koledniku pa ob tem njegovem prevodu vse priznanje! Z njim je dosegel dvojni uspeh: prevod dela samega, ki terja veliko jezikovnega znanja, in to, da je zanj dobil založnika. Po Književnem glasniku M.D. v Celju, jan. 1965. ¥j?Siv dales preko šleilla WASHINGTON, D.C. — Po podatkih FBI ima Komunistična partija v Združenih državah le okoli 10,000 članov in okoli .90,000 simpatizerjev. Pri preko 190 milijonih prebivalstva dežele je to število malenkostno, skoro bi lahko rekli brezpomembno, če ne bi šlo prav za Komunistično partijo. Člani partije so partiji predani in pripravljeni za njo in njene cilje delati z vsemi razpoložljivimi sredstvi in silami. Zato ima Komunistična partija veliko večji vpliv, kot bi ga ji mogel kdo prisoditi z ozirom število njenih članov. Komunistična partija skuša prodreti zlasti na univerze. Tako naj bi bili njeni člani igrali važno vlogo pri znanih izgredih in nemirih na univerzi v Kaliforniji. Med posamezniki, ki so znani po svojem podtalnem delovanju, je pri omenjenih izgredih sodelovalo 5 predavateljev in 38 študentov. na Musen poslal M Fll ftainikasislca država WASHINGTON, D.C. — Naša federalna administracija ima dva urada, ki poizvedujeta za njo o vsem, kar jo zanima. Poizvedovanje v naši deželi je poverjeno znani FBI, posvetovanje v tujini pa opravlja Centralna agencija za poizvedovanje, znana pod imenom CIA. CIA se peča predvsem s političnimi vprašanji, včasih pa tudi aktivno posega v politiko, pri čemur pa nima zmeraj srečne roke, kot je na primer pred par leti: ni. imela : na. Kubi.. Tudi sedaj letijo nanjo očitki, / da je pretiravala komunistično nevarnost v, dominikanski republiki. Ker imajo očitki tudi politične namene in politično ozadje, je Johnson naprosil tudi FBI, naj pogleda, kako so stvari po- Ruski komunisti le niso pozabili carskih časov MOSKVA, ZSSR. — Seveda so jih zmeraj privlekli na dan, kadar je bilo treba udrihati po carski diktaturi. Letos so pa prvič po 1. 1917 napravili izjemo. So carske čase pohvalili. Moskovska Pravda se je zadnjič pritožila, kako slabo posluje sedanja poštna uprava. Navedla je sledeči primer: Za dostavo pisma iz Moskve v 120 milj oddaljeno Tulo je sedaj treba 3-4 dni, 1. 1909 pod carjem je pa Tula dobivala moskovsko pošto že drugi dan! Če bodo tovariši hoteli primerjati svojo dobo s carskimi časi, bodo našli brez števila primer, pa še truditi se jim ne bo treba, da jih najdejo. NAPRODAJ BUNGALOW na 1165 East 60. str. 4 spalnice, gorkota na vročo vodo, odzadaj zidano poslopje -garaža- za tri avtomobile in z 2. nadstropjem, pripravna za majhno delavnico in skladišče. — Najemniki sp še v hiši, zato se za vse informacije obrnite na nas zaradi sestanka! Blizu E. 140 in Lake Shore Blvd. zidan apartment za štiri družine, po pet sob. Kupec dobi po zelo nizki ceni. Za potrebne informacije se obrnite na JOHN KNIFIC REALTY 820 East 185 Street IV 1-S930 V najem 6 sob zgoraj, na novo deko-rirane, nič furneza, $55 na mesec. Blizu cerkve in šole sv. Vida. Kličite HE 1-6169 po 4.30 pop. (105) ZIP CODE! Cenjene naročnike po Združenih državah lepo prosimo, da nam čimpreje sporeče številko svojega poštnega okoliša (ZIP CODE), če tega že niso storili, da bomo mogli zadostiti zahtevam poštnega urada. Uprava Ameriške Domovine Moški dobijo delo Delo za moške Potrebujemo moške za vrtnarsko delo, poln ali delni čas. Kličite po 7. uri zvečer IV 6-0800. (105) Ženske dobijo delo Delo za žensko Iščemo žensko, ki govori angleško, za lahko hišno delo v zameno za lep dom. Mora imeti dobra priporočila. Kličite HE 1-5050. (108) Njujcrška svetovna razstava ne more iz težav NEW YORK, N.Y. — Svetovna razstava, ki je. bila odprta lansko pomlad, je imela v lanskem letu preko 17 milijonov dolarjev izgube. Upali so, da bo ta izguba letos nadoknadena in da bo razstava morda le še prinesla kaj čistega. Ti upi so vedno manjši. V prvem mesecu letošnjega leta je obiskalo razstavo 2,398,-700 ljudi v primeri s 3,552,500 lani. Običajno je drugi del razstave vedno boljše obiskan kot J prvi. Za lani so pričakovali 40 milijonov obiskovalcev, pa jih je.-bilo. le 27.1 milijon. Za-letos se ne upa nihče več prerokovati. Pomagati si hočejo s.tem, da so vstopnino za odrasle povišali od $2 na $2..50. To gotovo ne bo MALI OGLASI na V najem 4 velike sobe z garažo 8 akrov zemlje v Thompsonu, Ohio, na Rt. 286. Pod ugodnimi pogoji. Kličite po 6. zv. RE 2-8645. (104) Iščemo gospodinjsko pomočnico Iščemo žensko za splošna gospodinjska dela in varstvo otrok. Mora stanovati pri nas. Lep dom na Shaker Heights. Lastna soba, ugodni pogoji. Kličite 464-9393. (104) V najem Petsobno stanovanje oddajo na 18667 Abby Ave., v Eu-clidu, Ohio. Kličite po 6. uri zvečer IV 1-4874. —(105) Lastnik prodaja hišo, dva akra zemlje, sadno drevje in grozdje, na 33951 Eddy Rd., Willoughby Hills. Kličite po 8. uri zv. WH 3-0415. (106) Auto for sale 1957 Pontiac, 4-door, hard top, Star Chief; one owner, good condition, good buy. Call after 6 p.m. UT 1-S294. (106) Hiša naprodaj Hiša, Colonial tipa, 3 spalnice, zaprt porč, ekstra lot vključen, nizki davki. Kličite IV 1-8177. (104) 2 hiši $10,600 Nič naplačila. E. 41 blizu Superior; dvodružinska in enodružinska zadaj. Mesečni dohodek $145. Zakaj bi plačeveli najemnino? MAIN LINE REALTY 1191 E. 79 St. HE 1-8!Si Grovewood—dvodružinska Dober kup za $17,900, v zelo čistem stanju, blizu E. 161 St. Lastnik se seli k sorodnikom; nizki davki, velik lot. PENA REALTY INC. AN 1-2300 620 E. 222 St. (106) V najem 5 sob in kopalnico oddamo. Poizve se v Somovi restavraciji, 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214. (x) Hiša naprodaj Dvodružinska, 2 garaži, lep lot, na Bavliss Ave. Kličite M. Blynas 361-8165 ali ' H. OLSZENS REALTY HE 1-872.3 V najem 4 sobe s kopalnico, zgoraj, (podstrešje, klet, sprednja veranda, garaža po želji. Odrasli imajo prednost. Na 1261 E. 60 St., telefon 431-4842. — (106) Oglašajte v “Amer. Domovini ooooooooooooo