Herma Lukežič Vyzourekova. Velika sreda. Povsod prebuiaioča se pomlad. Oživljena priroda prosto diha osvežujoči zrak. Nemiirni vetrič zdai pa zda.i zmaie §ibko stebelce. Oko mi zastane na brajdi pod šolskiitn oknom. Trta se solzi. Zvokj milo donečega zvona rae •predramliio iz elobokega premnllievanja. Temne slutnje ovijeio moie mlisli in slika.io pred očmi žalostno resniico — Ona je 'Preminula. Tresoča se solza kane s trte, solnce posiie izza lahkeea oblalia in senca kolov se črta do steni. Herma. tu ie bil tvoi ikotiček o prijateliskih obiskih Neštetokrat si tu intimno kramljala. tvoje misli so se vedno vračale v soltično Oorico. po^ledi i>a so hitelii proti1 pri.iaznemu črnomlju. Usoda ti ie bila kruta. Ze:odn.ia izguba dobrega očeta ti ie naložila na šibke rame težko breme. skrb za ostarelo liublieno mamo !in študiie treh mlaiših sestric. Službovala si v zapuščenem tolrminskem hribu. bežala v erozni voini. izeubila zdravie. Ostal ti ie le elobak razum. Tiha. otožna. resna in do- bra z vsemi si bila vedno. Vzorna vzgoiiteUica in vestna uradnica v sreski nrosvetnii pisarni si bila tovariško uslužna -Iitt neumorno delavna ter zato splošno pril.iubljena. Voščili sva si srečno novo leto 1926, katero bi uresniioilo tvoje upe in želje. Drueee:a ianuaria si že ležala v liubljan" sk»r deželni bolnici, pozneje v sanatoriju in doma. Na cvetno nedelio si oretrgano i-n komai slišno omeniala svoio nepoDisno srečo in trdno pričakovanle lepše bodočnosti. Tvoia koščena. mrzla roka me. ip oklertlla in milo proseče si šepetala: »Pobožai me tnalo. dai mi malo zdravia. obriši mi solzo! Pridi orav gotovo še ta teden!« Z BoŁom, draga Herma Vyzourekova! Na mrtvaškem odru leai v beli oblekii tievesta Herma Lukežičeva. soprog:a sreskeca šolskesra nadzorniika v Črnomliu. Na čelu mirtin venec in paičolan ves posut z belinri tulpamii. Svečp trepečelo in obsevalo blažen smehljaj. nepapisne sreče. Izgrinila ie vsa otožnost. Pni odru stoie eloboko potrti vsi oni k\ so te neskonono l.iubili. Z zelene rožmartnove veiice rosUo blasroslovljene kaplie, solzp si otira rmroaica tovarisev in znanoev. Tvoi duh pa nevidno plava nad žalost- nimi srci. ko te neso v krsti mrtv>o nevesto tueuiočernu sopro^u na dom v solo. Zvonovi molčijo. Kupa tvoiesra trpljenja ie fepraznjena. V Vojni vasi pa pretresa mozee tolažilna naerobnica: »Gre.je prah — ljubezni žar.« — Počivai v miru blagra. zlata duša! Petrovska. f