Januš Golec: 11. nadaljevanje. KRUCI Ljudska pove.t po zgodovinskih virih. V Murski Soboti je služil vikar Simon Pornat na prostem sv. mašo. Z živo besedo je borce tako navdušil ter podžgal, da so se upali do Puconcev, Martinjancev ter Moravcev. Pri tem res drznem pohodu si niso hladili jeze samo nad Kruci, ki so kar drli pred njimi iz ravni v bolj s hribi posuti svet, ampak so se maščevali neusmiljeno z uničevanjem vsakega življenja in imetja. Toliko je bil stotnik Ropoša le prcviden, da ni zdivjal za umikajočim se sovražnikom dalje iz planote. Založil se je obilno s plenom in krenil brez ovir proti domu, ne da bi bil utrpel omenka vredne zgube. Prvo srečanje v boju s Kruci jc uverilo Štajerce, da so Kruci od Turkov izprijena svojat, ki jc le za nemoten rop in požig; v boju moža proti možu so — bojazljivci! Ko so sc vrnili zmagovalci do Murc nasproti Veržeju, je odpustil Rcpoša starejše s plenom preko Mure, s preostalimi se je lotil naloge, da bi porušil ter požgal vsa oporišča Krucev, katera so posedali kot nekake opazovalnice ob celem njihovem bregu Mure do Murskega Središča. Tudi ta načrt mu je uspel brez odpora, pa tudi brez plena, ker je vsc uteklo pred štajerskimi mladci, ki niso poznali šale in delali razlike med Krucem in mirnim krajinskim kmetom. »Hauptmanu« je bilo znano, da so bili med krucevskimi ogledniki pred vpadom ne samo našemljeni — da, pravi cigani. In Brajdiči so radi igrali po prisvojeni navadi dvojno vlogo. Med Kruci so bili kruci; med Muropoljci za slednje in v resnici so iskali svoje lastne — ciganske koristi! Prostovoljci so hoteli obračunati enkrat za vselcj s cigani. Napadli so taborišče, ga sicer razgnali in so celo trpeli prccej izgub. Cigani so se branili, ko jim je šlo za življenjc in smrt. Največjega junaka se je izkazal medved Miško. Potipal je par mladcev s šagami in zobmi na smrt, precej jih je našeškal do krvavega. Nikdo se ni upal do voza, katerega je branil z vso besnostjo. Napadalce je tirala radovedno.': Za Boga ljubljenega, za koga se zavzema nema zver s toliko srditostjo? Šele strel iz puške je omamil zvesto žival in iz voza se jc skotalil stari cigan Marko Brajdič. Zgrudil se je na kolena, povzdignil obc roki, proseč milosti. Prisegal je na izpoved vsega, kar mu je znanega o ugrabljenju Ropoševc Vide. Sivolasi lopov jc izblebetal v smrtnem strahu nekaj, o čemur Štajerci zdaleč niti sanjali niso. Ciganski glavar se je sicer prenaglil, vendar si je podaljšal življenje z obljubo razodctja, ki je pomenjalo za Ropoša cilj vsega njegovega doscdanjega krvavega obračuna s Krajino. Pretkana glava Brajdič se je hitro izmuzal iz prvih napadov nerazsodnega strčihu. Tresoč se, je stal prcd vanj kričečim »hauptmanom«, ki mu je pretil, da ga bo pustil navleči na kol, če bi ga skušal nalagati le za trohico! Pripovedoval je Marko gospod»rju o pobegu Vide iz krempljev »Oberkruca« in da se je zateHa iz bojazni pred krucevsko stražo ob Muri proti severu. Čul jc govoriti med narodom o slovenski krasotici po selih do Budimpešte, kamor se ni upal in se ne bo. Po njegovem mnenju mora biti cvetka kje v kakem haremu, ali pa jo je prisilil sam Ibrahim paša za ženo. Znal jc ubrati ciganska duša prepričevalne strunCi da ni dvomil niti Ropoša o istinitosti njegovc izpovedi. Saj ravno ta starikavi cigan ga je svaril pred vso nesrečo, ki je prihrumela nanj in nad celo Mursko polje. V zahvalo za pojasnilo v najvažnejši sovražni zadevi med Štajerci in Kruci je prejel cigan Marko milost zase in za celo razkropljeno taborišče, katerega niso oplenili. Glavar ciganske družine je bil na videz zadovoljen z uspehom posredovanja. Celo ranjeni medved je že dajal znake življenja ter upanjc, da še ne bo po njem pri skrbni negi. Ropoševa četa je zaključila v polni in zmagoviti meri inaščevalni pohod. Iztrebila jc levi murski brcg krucevske nadloge ter zatočišč. Prekoračila je razmejno reko pri Dolnji Bistrici. Razšla se je po razdelitvi plena pri Sv. Križu na Murskem polju na svoje domove. Ropoša se je vrnil nezadovoljen. Ciganovo poročilo mu jc osvežilo spomine na preljubo hčerko in mu odprlo znova zevajočo srjno rano. Nikakor ni tnogel d^jtaat- Ka.m se je skri. in kje tiči smrtni sovrag — Juri; Godirnja? V pričakovanju in trdnem upanju zmagoslavna turška vojska je doživela pred Dunajem poraz 12. septembra 1683, kakršncga bi se ne bil drznil prorokovati nikdo. Razkrop brezštevilnih turških čet je hudo udaril turško zavezniško rezervo pod krucevskim kraljem Emerikom T6koly. Premaknil se je s svojimi trumami na zgornje Ogrsko. Avstrijsko vojaštvo je zadelo pri zasledovanju bežečih Turkov na Kruce, ki so ščitili umik glavne turške armade. Razvili so se srditi boji. Komaj 17. septembra 1684 je potolkel občutno Kruce avstrijski general Schulz in jim odvzel precaj utrjenih postojank in trdnjav. Veliki vezir Kara Mustafa, kojega vnaprej razbobnana vojna slava je bila poteptana pred Dunajem, je prejel od sultana v dar svileno vrv, kar je pomenilo smrtno obsodbo. Odstavljenega Mustafo je nasledil budapeštanski paša Ibrahim-satan. Ibrahim je poznal Kruce in njihovega kralja bolje nego carigrajski sultani in turški vrhovni poveljniki. Na lastne oči se je uveril, kako in za koga je tvoril kralj Emerik rezervo. Da so Kruci verolomneži in navadni tolovaji, je slišal tolikokrat iz ust najljuLše mu žene Dinoe-Dinoe, s katero se je lahko pomenil celo o vladnih ter vojnih poslih. Ibrahim že dalje časa ni zaupal krucevskemu kralju in ga je skušal odstraniti za vsako ceno. Z zvijačo ga je povabil k sebi, da bi mu podal sultanovo zahvalo za uspešno kritje turškega umika. Po daljšem oklevanju in izgovorih se je le spustil Emerik I. na led. Pohvalo za dvoreznost je res sprejel, a ne v obliki pisma, pač pa železnih okovov, v katerih je bil odveden v Drenopolje. Novi veliki vezir Ibrahim je hotel slediti uklenjenemu sovražniku v prognanstvu, da bi osebno prisostvoval obglavljenju. Krucevski vladar se je vical v stari turški trdnjavi precej časa in je znal, da mu streže »satan« po življenju. Iznenada je zadelo Ibrahima važnejše bpravilo, nego je bilo pokončanje roparskega kralja. Po zmagi pred Dunajem je bil Avstrijcem najhujši trn v peti, da jc imel turški veliki vezir svoj sedež v Budimpešti pred durmi cesarske prestolice. Dne 8. septembra 1686 je uspela vojvodu Karolu Loterinškemu tako sijajna zmaga nad Turki na Ogrskem, da je morala turška posadka za zmiraj iz Budimpešte. V bitki pravkar omenjenega dne je padel celo Ibrahim. Ob glavo je bil torej veliki vezir in ne kralj Krucev, ki se je dokopal po Ibrahimovi smrti do svobode. Povrnil se je nazaj na zgornje Ogrsko in je začel ponovno s svojimi tolpami okoli razbijati in ropati. Dinoe-Dinoe, naša Veržejka, je živela vdano in dostojanstveno na dvoru paše in pozneje velikega vezirja Ibrahima. Njena že od mladosti dalekovidnejša narava ji je narekovala, da ni silila z glavo skozi zid. Ni se zoperstavljala turškim navadam in razvadam, kar bi bilo pomenilo le njeno smrt, s katero bi ne bila okoristila sebe in ne odpomogla nikomur. Kot razsodna ženska se je veselila največjega vpliva na vezirjev dvor in na rešitev stoterih kristjanov, ki so gnili pri živih {elesih in čisto po nedolžnem po madžarskih in bosanskih ječah. Njena glavna skrb tcr razvedrilo je bil sinko. Določeno jc bilo, da bo nosil slavno očetovo ime, ko mu bo odprta pot v javnost. Veliki vezir sam je vzel •rečksat čcdnega fanta v naročje, zagotavljajoč mu nasi-d'^ ;o. Versko zagtizeni musliman je čisto pozabil, da is i_.ati otrok. kristjana, katerc ni silil nikdo nr. odpad in je skrbela na tihem za to, da je bilo že nežno srčece njenega edinca posejano s prvo setvijo krščanskih resnic. r^: Na rešitev iz harema Dinoc-Dinoc ni več upala. Saj se je širila in utrjevala turška moč z neugnano silo. Iznenadil jo je poraz Turkov pred Dunajem, ki je pa na drugi strani celo povišal njenega gospodarja iz paše v velikega vezirja! Kar verjeti ni mogla sporočilu: vezir je ubit, turška posadka pregnana iz Budimpešte. Ona, pod turškim jarmom priijubljena kristjana, prosta in ji celo zasi_urano manjše spremstvo cesarskih, čc bi ne marala dalje bivati v Budimpešti. Dinoe-Dinoe je postala na mah slovenska Vida, hrepeneč z vso svojo močno dušo po domu. Brcz dolgega oklevanja ter kovanjt načrtov je vzela otroka ter cno strežnico. Dali so ji konje in oddelck vojakov. Ti so prejeli nal.g: spremiti plemenito vezirko d_ Mure in se vrniti z n,orJm potrdilom, da so vršili varnostno službo vestno in če bi zadeli na lcako resno nevarnost tudi z orožjem na življenje in smrt. (Daljc sledi.)