Kriza pritiska z vso močjo na našega tkmeta. Njegovo stanje se slabša od meseca do meseca. Dajatve velike, dohodiki minimalni. Slana in druge uime ubijajo vsako naclo na izboljšanje razmer. Cene ikmetijskim pridelkom so tako nizke, da stoji glede nizkosti cen naša država v prvi vrsti med vsemi državami. Ne pa tako, kar se tiče cen industrijskih izdelkov. Dokler se ne izravna nesorazmerje med cenami kmetijskih priclelkov in cenami tega, kar mora fcmet ikupovati, in med njegovimi dajatvami, ni upati na nehanje niti na olajšanje .krize. V drugih državah (n. pr. v Avstriji in Čehoslovaški, Nemčiji, deloma tudi v Poljski) so se lotili ikrize pri njenem jedru: pri dviganju cen :kmetijskih pridelkov. Vse drugo, kar se je prej poskušalo, se je izkazalo lv-ot papirnat pomoček. Tudi v naši državi ne bode drugega pota. O tem se je pri nas popisalo papirja na cente. Ostalo pa je doslej vse samo na papirju. To je ugotovi.1 kmetijski minister dr. Jankovič, fco je v četrtek, 16. maja, sprejel v Beogradu novinarj.. Kot »nujen in neodložljiv« program je postavil naslednje: 1. Prodajne cene kmetijskih pridelkov je treba povišati do višine rentabilnosti in ugodr. prodaje; 2. organizacijo prideLovanja prirediti po zahtevah tržišč, tako glede kakovosti, ikakor gled_ množine; 3. organizacija kmetijskih|j tkreditov in likvidacija starib kmetskih dolgov; 4. organizacija p -Jaje poljskih pridelkov na notranjDi in zun|injih tržiščih.« t Podrobnosti o izvajanju tq$a programa niso objavljene. Bodočnost bo pokazala, kakšne bodo. Glede na vprašanje ikmetskih dolgov je g. minister ugotovil zvezo med dviganjern cen kmetijskih pridelkov in odpJa.evanjem dolgov: če se cene lcmetijskih pridelkov ne bodo zvišale, bo plačilo kmetskih dolgov zopet odloženo. Kreditne ustanov vseh vrst: državne in samoupravne, banke in druge ustanove, morajo doumeti, da gospodarsko stanje kmetovalca ne odgovarja njegovi zadolženosti. V obojestranskem interesu je, da se to vprašanje konečno likvidira. Ali bodo upniki sami predlagali znižanje svojih terjatev ali pa hočcjo sprejeti stoodstotne vrednostne papirje z malo obrestno mero in z dolgoročnim odplačilom. To bo odvisno od gospodarsko zdravega razumevanja vsch interesentov. Vsi ne morejo biti zadovoljni z rešitvijo tega vprašanja.