si ■■'" AKtEmini Bmsm • 'V ■ • ■;: «±_ AM6RICAN IN SPIRIT K>R€IGN IH LANGUAGE QNL> NO. 6 « SLOVCN1AN aerving Unicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco, MORNING N€WSPAP€B Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethb’ridge, Winnipeg, Denver, Indianapolis, Florida, Ely, Pueblo, Rock Springs, »11 Ohio AMERIŠKA DOMOVINA (ISSN 0ie4-680X) CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, JANUARY 16, 1980 GENERALNA SKUPŠČINA ZN \1* Clevelanda ! m okolice ZAHTEVALA ODHOD TUJIH VOJAKOV IZ AFGANISTANA I Začasno zaprta— Poznana Nosanova pekarna na St. Clairju je začasno zaprta zaradi bolezni v lastnikovi družini. Freisednlk Josip Tito Ima seifaj rssns zdravstvene težave BEOGRAD, SFRJ. -■ Zdravstveno stanje jugoslovanskega predsednika Josipa Broza. Tita se je poslabšalo, ko so njegovi zdravniki opazili, da ni uspe,la operacija na njegovi levi nogi. Namen te operacije, ki jo je prestal preteklo soboto, je bil pospeševati obtok krvi v nogi. Ker je ta še vedno premajhen, preti sedaj predsedniku Titu nevarnost gangrene. Opazovalci pričakujejo, da bodo morali zdravniki zopet operirati, kar je povsem tvegana zadeva pri Titovi starosti. Takoj po prvi operaciji so podali poročilo, v katerem so trdili, da je bila uspešna. Sedaj pa pravijo, da je bilo izboljšanje le kratkotrajnega značaja. Zahodni diplomati v Beogradu, ki se sklicujejo na dobro obveščene jugoslovanske politike, menijo, da ni mogoče izključiti možnosti amputacije Titove leve noge. Tito je zbolel v zelo neprijetnem trenutku za jugoslovansko zunanjo politiko j n notranjo varnost. Prav v teh tednih se je močno zaostrilo mednarodno' vzdušje in sovjetsko vkorakanje v Afgani-' stan je očitno zaskrbelo jugoslovansko vodstvo. Med drugimi vodilnimi osebnostmi v tukajšnji vladi je zunanji minister Josip Vrhovec ostro obsodil sovjetski napad. Najnovejša poročila pravijo, da sta jugoslovanska vojska in policija v stanju pripravljenosti. Oblastniki prirejajo seje, ki se jih udeležujejo člani komunistične stranke, po vsej državi. Na teh sejah baje obravnavajo predsednikovo zdravstveno stanje in vprašanja okoli državne varnosti in reda. Zahodni novinarji poročajo, da je tudi med občinstvom opažati znake . vznemirjenosti. Jugoslovanski voditelji so zaskrbljeni predvsem zato, ker se zavedajo, da v današnjih razmerah ne morejo zanesljivo predvidevati, kaj u-tegne Sovjetska zveza storiti napram tej’ državi v slučaju Titove smrti. . \ -----—o------ Feiiani dirigent India KesfeiansSz Je umrl ¥ iaifip NEW YORK, N.Y. — Na o-toku Haiti, kamor je šel na počitnice, je umrl v 79. letu starosti sloviti dirigent Andre Kostelanetz. Rojen je bil v Rusiji in je zapustil domovino vsled boljševiške revolucije. Bil je med prvimi dirigenti, ki so razumeli možnosti radia in je že leta 1930 Yacei dirigirati CBS simfonični orkester na ‘Chesterfield Hour’. Ta program je bil med najbolj uspešnimi v 30-ih letih in med opernimi pevci, ki so gostovali na programu, sta bila Lawrence Tibbett in Rosa Ponselle. Izdal je tudi veliko plošč, ki so šle dobro v promet. Računajo, da je prodal preko 52 milijonov teh plošč, kar je svojevrsten rekord, Novi grobovi Frank Pugel Včeraj je umrl Frank Pugel, član društva Kristusa Kralja št. 226 KSKj. Pogreb bo iz. pogrebnega zavoda Brickman na 21900 Euclid Ave. Drugih podrobnosti ob tem pisanju ni. Raymond J. Holzheimer Pretekli ponedeljek je v Wade Park veteranski bolnišnici umrl 59 let stari Raymond J. Holzheimer z 1065 E. 72 St., rojen v Clevelandu, samski, sin Johna in Mary, roj. Jaklitsch (oba pok.), brat Johna (pok.), Helen Ukertis, Ann Pleshinger, Therese Hoffman, Georgea (pok.), Marie Chantinski (pok.) in Roberta, stric in prastric, veteran druge svetovne vojne, zaposlen pri Gould Corp. skozi 26 let. Pogreb bo iz Žele-tovega pogrebnega zavoda na 6502 St. Clair Ave. jutri, v 'četrtek, ob 9.15 dopoldne, v cerkev sv. Frančiška ob 10, nato na Kalvarijo. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 5. in zvečer od 7. do 9. ------------o------ Boji v Ifganistams pojenjajo^ §®vj@li oh Iranski mej; KABUL, Afg. — Naj novejša poročila, ki prihajajo iz Afganistana, trdijo, da so borbe med uporniki in sovjetskimi vojaki v zadnjih dneh skoraj docela pojenjale. Sovjetske sile so napredovale na celi črti in glavne ceste so sedaj tudi v njihovih rokah. Tuji novinarji v Kabulu so namreč spremljali kolono več sto sovjetskih vojaških tovornjakov, ki se je pomikala proti sovjetski meji. Tovornjaki so prevažali večjo količino streliva in drugih potrebščin v Kabul. Na poti v Sovjetsko zvezo ni bilo veliko stražarjev in nobenih napadov upornikov. Novinarji so potovali s kolono kakih 50 milj iz Kabula, predno so se morali vrniti nazaj. Po najnovejših vesteh imajo Sovjeti kakih sedem svojih rednih divizij nameščenih po Afganistanu, ena od teh tik ob meji z Iranom. Število vojakov v državi cenijo tuji o-pazovalci na okoli 100,000. Očividci v Kabulu pravijo, da so opazili najmanj deset sovjetskih generalov v tem mestu. Glavni poveljnik sovjetskih sil v Afganistanu je 68-letni maršal Sokolov, eden prvih namestnikov sovjetskega obrambnega ministra. H. Leta 1927 je škof v Roer-mondu, Lavrencij Schrijnen, ustanovil odbor, ki je skrbel za dušno pastirstvo pri različnih narodnostih. Ker ni bilo slovenskega duhovnika, je škof poveril dušno pastirstvo med Slovenci p. Teotimu van. Velzenu. Ta je imel zelo rad naše ljudi in je večidel življenja posvetil prav njim. Da bi se naučil njihovega jezika, je pol leta 1932 preživel v Sloveniji. Tudi Slovenci so ga imeli radi in so ga nazivali “naš pater”. P. Teotim je osebno povabil pevce in pevke na prvo vajo. Vodstvo je poveril še znanemu zborovodju Janu Itmol nameravajo Izgnati vse ameriške novinarje TEHERAN, Iran. — Vladajoči iranski revolucionarni svet se je odločil za izgon vseh ameriških novinarjev iz Irana baje zato, ker so njihova poročila o dogodkih v Iranu pristranska. Zahteval ie, naj vse ameriške poročevalne agencije takoj zaprejo svoje urade. Ameriški novinarji so izrabljali svoboščine in gostoljubnost, ki smo jim jih nudili, pravijo Iranci. Delujejo proti naši revoluciji in zaradi tega jih bomo vse .izgnali iz Irana. To izjavo je prebral iranski minister za nafto Ali Akbnr Moinfar, ki je dodal novinarjem, da bodo lahko ostali v državi francoski, angleški in zahodonemški novinarji. Lahko ostanejo le pod pogojem, je dejal Moinfar, da pišejo samo resnico o Iranu. Ako ne bodo tega storili, se bodo pridružili Amerikancem. Po mnenju tukajšnjih opazovalcev je okoli 300 tujih novinarjev v Iranu, med njimi približno 100 Amerikau-cev. Ameriške poročevalne a-gencije in televizijske družbe so se pritožile iranskemu zunanjemu ministrstvu brez u-speha. Pravijo, da bodo odslej uporabljale poročila in slike, ki jih bodo pošiljali v tujino drugi zahodni novinarji- V Teheranu je zunanji minister Ghotbzadeh pravil, da je Iran pripravljen zadrževati ameriške talce kar za vedno, ako bo to potrebno. Edini, a nepopustljivi pogoj za izpustitev talcev ostane izročitev šaha Iranu. Brez tega ne bo nič, je rekel Ghotbzadeh. FredsedisiclJJ.W, Oeuglas Fraser je za sen« BCensiedyja WASHINGTON, D.C. — Včeraj je izjavil predsednik Unije atvomobilskega delavstva Douglas C. Fraser na tiskovni konferenci, da podpira sen. Edwarda M. Kennedyja za mesto predsednika ZDA in da bo aktivno nasprotoval ponovni kandidaturi preds. J. Carterja. Fraser je rekel, da se bo stanje sen. Kennedyja med demokratskimi volivci znatno izboljšalo, ko bodo le-ti posvetili več pozornosti domači politiki. Prav tu, pravi Frk- Geijselu. “Naš pater” je stal ob strani zboru v vseh prvih, dvajsetih letih obstoja in ga tudi vodil, kadar je manjkal zborovodja. “Zvon” nastopa na proslavah, prireditvah, med Slovenci, med Nizozemci, v cerkvi in izven nje. Nastopil je tudi. že v Nemčiji, Franciji in Jugoslaviji. Zbor je odraz slovenske skupnosti v tistih krajih in sledi njenemu življenjskemu utripu. Tako sta bili dobi gospodarske krize in druge svetovne vojne slabi tudi za zbor, ki je imel tedaj majhno število članov. Med debelimi in suhimi leti, a vedno prisoten in učinkovit, je zbor letos dosegel 50 Besedna vojna med IDA in ZSSR se je motno zaostrila MOSKVA, ZSSR. — Izjave sovjetskih in ameriških predstavnikov postajajo dan za dnem bolj ogorčene in trdovratne. ZDA so pričakovale, da bodo Sovjeti vetirali resolucijo v Varnostnem svetu o umiku svojih čet iz Afgani stana. Kar je pa posebno jezilo Carterjevo vlado, je bil sovjetski veto resolucije glede gospodarskih in diplomatskih sankcij proti Iranu. Bela hiša je očitala Sovjetski zvezi, da je z vetom preprečila mednarodni poskus, da bi rešili krizo v Iranu na miren načn. To so storili ob istem času, ko skušajo zatreti neodvisnost Afganistana potom uporabe vojaške sile, je nadaljevala izjava Bele hiše. Sovjetska zveza sama je rekla, da je ponosna nad vetom iranske resolucije, ker da je s tem preprečila hud udarec iranski revoluciji. Ameriška zunanja politika pod vodstvom predsednika Carterja se je vrnila k težnjam hladne vojne, navajajo Sovjeti. Nek izvedenec Bele hiše je dejal novinarju, da so odnosi med obema velesilama na najnižji ravni.v zadnjih 18 letih ter da nobene možnosti ni, da bi se kaj kmalu bistveno izboljšali. “P r e h a j a m o v ‘hladno vojno —- II’ ”, je le-ta dodal. V svojih dosedanjih izjavah so Sovjeti dokaj mirno sprejeli Carterjev ukrep o prepovedi prodaje žitaric ZSSR itd. Ko so se pa širile govorice, da namerava Carterjeva vlada odpovedati sodelovanje v letošnjih olimpijskih igrah v Moskvi, so se Sovjeti takoj uprli. Znano je, da je Sovjetska zveza vložila več sto milijonov dolarjev v priprave za te igre. Ameriška odpoved, posebno ako bi se pridružile ZDA tudi druge večje države, bi bil zelo hud udarec sovjetskim voditeljem. ------o----- VREME Pretežno oblačno danes z naj višjo temperaturo okoli 44 F. Slično vreme jutri zjutraj, nato možnost dežja do 70%. Najvišja temperatura jutri okoli 48 F. ser, je Carterjeva administracija najbolj šibka. let življenja. Sedanji zbor je sestavljen iz Slovencev druge generacije, nekaj tudi iz tretje; kaka šesterica je čistih Holandcev, nekaj jih je iz mešanih zakonov. Zbor so vodili Holandci, razen v letih 1936-1940, ko sta bila zborovodja Slovenca Jožef Kocjan in Slavica Zajc. Zdaj ga vodi že 32 let F. A. Joseph Willems. Imeni J. Wil-lemsa in p. Teotima sta naj-, tesneje povezani z zborom in prek njega s slovensko skupnostjo v južnem Limburgu. Zlati jubilej je zbor svečano proslavil v nedeljo, 6. oktobra. Ob 9. uri je bila slovenska maša v župni cerkvi v Heerleheide. ki jo je daro- NEW YORK, N.Y. — Po štiridevnem razpravljanju je generalna skupščina Združenih narodov sprejela resolucijo, ki Zahteva takojšen, brezpogojen in celoten umik tujih vojakov iz Afganistana. Število držav, ki je glasovalo za to resolucijo, je bilo presenetljivo veliko in sicer 1.04 za, 18 proti, medtem ko se je 18 držav vzdržalo glasovanja, predstavniki 12 držav so pa bili odsotni med glasovanjem. Besedilo omenjene resolucije ne omenja Sovjetske zveze po imenu, vsaka država se je pa zavedala, da razen sovjetskih enot, drugih tujih vojakov v Afganistanu ni. Skoraj vse države, ki so podprle sovjetsko stališče, so bile članice komunističnega sveta. Izjemi temu sta bili Jugoslavija in Albanija. Obe državi sta glasovali za resolucijo. Romunija je bila edina članica varšavskega pakta, ki ni podprla Moskvo. Romunski predstavnik ni bil navzoč v dvorani, ko se je vršilo glasovanje. Velik poraz Celo ameriška delegacija v ZN je bila presenečena nad izidom glasovanja. V današnjih razmerah pripada velika večina držav-članic ZN takc-zvanemu “Tretjemu svetu" ali kakor se same imenujejo “neuvrščenim državam”. Vsaj do nedavnega so te države večinoma podpirale stališča, ki jih je zagovarjala Sovjetska zveza. Skupaj s temi državami /je nasprotovala ZSSR Izraelu, Južni Afriki, “imperializmu” ter drugim tarčam. Že lani so začeli opozarjati opazovalci v ZN in drugod na važno spremembo v odnosih neuvrščenih držav do Sovje-tije in njenih privržencev. Povod za to spremembo je baje dal vietnamsko vkorakanje v sosednjo Kampučijo (Kambodžo). To vietnamsko agresijo so odločno podprli Sovjeti. Ko je varnostni svet razpravljal o tej invaziji, je sovjetski predstavnik vložil veto proti resoluciji, ki je zahtevala umik Vietnamcev. Tc resolucijo je podprlo precej neuvrščenih držav. val Vinke Žakelj in med njo spregovoril o kulturnem delu in kulturnih vrednotah. Med mašo je zbor slavljenec izvajal Tomčevo mašo in slovenske pesmi. Tudi Gallusovo “Ecce‘ quomodo”, posvečeno bivšim članom zbora, je zbor pel v slovenskem prevodu “Glejte, kako umira pravični”. Po maši je bil svečan sprejem v bližnji dvorani. Pri vhodu v dvorano smo v ob-črtane prostore na straneh posebne knjige vpisali svoja imena. Nasproti vhodu so za mizo sedeli zborovi odborniki s p r e d s e d nikom Francem Jančičem na čelu. (Dalje prihodnjič) Zorko Ha rej Po mnenju večine držav Tretjega sveta so Sovjeti v svojih nedavnih dejanjih kršili dve temeljni načeli tega gibanja: da se ne sme reševati sporov z uporabo sile in da je vmešavanje v notranje zadeve tujih držav nekaj nesprejemljivega. Ko sp Sovjeti pred leti vkorakali v Madžarsko in nato v Češkoslovaško, so bile neuvrščene države mnenja, da so bili posegi sestavni del hladne vojne med velesilama in so torej stale ob strani. Pritožbe neuvrščenih Najnovejši dogodki v Kampučiji in Afganistanu ter nevarnost, da bodo sovjetske e-note v kratkem naperjene proti Iranu in Pakistanu, so pa zresnili precej tistih držav, ki so doslej zavzele bolj zmerno stališče napram Sovjetski zvezi. Kar ni mogoče predvidevati, je, ali bo ta sprememba trajna ali začasna. Močno oslabljena zaradi sovjetskega vdora v Afganistan sta položaj in vpliv Kube. Kubo so lani izvolili kot predsednico Organizacije neuvrščenih držav. Fidel Castro je zamenjal Josipa Broza Tita v tej organizaciji, ki šteje 92 članic. Nekatere države so zahtevale, naj Kuba skliče izreden sestanek te organizacije, da bi uradno razpravljale in sklepale o vdoru v Afganistan. Kuba je zavrnila vse te zahteve, medtem ko je skušala sklicati sestanek zato, da bi neuvrščene države razpravljale o nevarnosti, ki baje preti majhni državici Grenadi. Ko je Varnostni svet razpravljal o Afganistanu, se Kuba ni udeležila razprave. Takrat je Kuba tekmovala z neko drugo državo za izvolitev kot začasne članice Varnostnega sveta sameg?.. Očitno ni hotela podati izjavo v prid Sovjetske zveze, ker se je zavedala, da bi to še bolj razjarilo precej neuvrščenih držav. Kljub temu se je morala ■ Kuba odpovedali svoji kandidaturi. V razpravi v generalni skupščini je pa kubanski poslanik Raul Roa-Kouri podal govor, v katerem je dobesedno podprl vsa sovjetska stališča. • —..o------ Zadnje vesti • Kuvajt, Kuv. — Vodilni kuvajtski časopis je sporočil, da je, iranska vlada preprečila vojaški udar, katerega namen je bil strmoglaviti ajatolo Hcmeinija. Zarotniki so pripadali iranski vojski in vlada jih je že usmrtila. • Washington, D.C. — Nepotrjena poročila trdijo, da se predstavniki panamske vlade razgovarjam z iransko vlado glede možne izročitve šaha Iranu. • Teheran, Iran. — Iranska vlada je odredila, da morajo vsi ameriški novinarji zapustiti to, državo najkasneje do petka, 18. januarja, opolnoči Prodaja krofov— Oltarno društvo pri Sv. Vidu ima svojo redno mesečno prodajo krofov’v soboto, 19. januarja ob običajnem času v društveni sobi svetovidskega avditorija. K molitvi— Članstvo društva Kristusa Kralja št. 226 KSKJ je vabljeno v četrtek, 17. januarja, ob 7.30 zvečer v Brickmanov pogrebni zavod na 21900 Euclid Ave. k molitvi za umrlega člana Franka Pugela. Rojstni dan— Danes praznuje svoj rojstni dan g. Alojz Hribar s 66. ceste. Čestitajo in mu želijo vse najboljše žena, hčerke Sandra, Olga in Frances ter vsi njegovi prijatelji in znanci. Tem čestitkam se pridružuje tudi AD! Spominski dar— Ga. Sophie Verderber je darovala 820 v tiskovni sklad Ameriške Domovine v spomin njene sestre Mary Farčnik. Prisrčna hvala! Nabiranje krvi— Organizacija U.S.S. sponzorira nabiranje krvi v nedeljo, 20. januarja, od 12. do 3. popoldne, v Slovenskem domu na Holmes Ave. Žalostno sporočilo— Rojak Jacob Strekal je sporočil, da je v Fontani, Kalifornija umrla bivša cleveland-čanka Mary Jevec. Zapušča moža Cirila, sina Cirila ml. in hčerko Alary Milakovich. Dar Ameriški Domovini— Mrs. F. Vidergar, Toronto, Ont. je darovala $10 v tiskovni sklad AD. Hvala lepa! Davek za nepremičnine— 1 Glavni blagajnik Cuyahoga okraja Francis E. Gaul opozarja lastnike domov, da mora biti davek na nepremičnine plačan do 18. januarja t.l. Kdor tega ne bi storil, se izpostavlja 10-odstotni globi. -*----o----- Kadilk® kajo iste riravstveste težave kake? kaditei WASHINGTON, D.C. — Poročilo zvezne vlade, ki je pravkar izšlo, trdi, da so zdravstvene težave za kadilke iste kakor za kadilce. Do nedavnega so mnogi verjCi. da je nevarnost kajenja za ženske manjša kakor za moške. Na podlagi najnovejših raziskav, ki jih obravnava omenjeno poročilo, so zdravniki-raziskovalci ugotovili, da ženske, ki kadijo toliko kot moški, lahko tudi pričakujejo iste bolezni, predvsem pa raka na pljučih. Najbolj nevarno je kajenje med nosečnostjo, ker to utežne resno škodovati zdravju nerojenih otrok. Do leta 19SJ napovedujejo zdravniki, da bo umrljivost žensk zaradi raka na pljučih izenačena z umrljivostjo moških. Doslej so ženske močno zaostajale za moškimi glede tega predvsem zato, ker pred drugo svetovno vojno ni bile veh ko kadilk med ameriškimi dekleti'in ženskami. Naši izseljenci na Holandskem, in v Belgiji «ra JE Ameriška Domovina m ib >j rer year; $25.00 for 6 months; $15.00 for three months Fridays only: $10 per year—Canada and Foreign: $15 a year Second Clasps Postage Paid at Cleveland, Ohio No. 6 Wed., Jan. 16, 1980 Naši vrtnarji kulturne rasti na tujem >- I. Ko zapišemo besedo “na tujem”, ne mislimo na tiste pokrajine slovenske zemlje, kjer še živi naš človek, a pokrajina leži za mejami matične domovine. Take pokrajine so goriška, beneško-slovenska, tržaška, koroška in porabska. To za nas ni tujina, pač pa del slovenske zemlje, ki je pod silo razmer in grabežljivostjo tujca postalo zamejstvo, vendar prava domovina slovenskih ljudi. Kar je tokraj zamejstva, to je šele tujina, in to imamo v temle sestavku v mislih. Slovenski človek se je razsul po svetu v primeri s številčno močjo naroda morda bolj na gosto kot večina po številu mnogo močnejših narodov. Občutil je resnico pesnik, ko jo zapel: T' “Kje, domovina, si? Ali na poljih teh? Še pod Triglavom, okrog Karavank?... Tu? Prek morja? In ni ti meja?” (O. Župančič) Danes govorimo o Sloveniji v svetu, ki je postala narodni, kulturni in politični pojem za celokupno slovensko emigracijo brez ozira na čas, kraj in značaj te emigracije. In tako Slovenijo v svetu, ki naj ji pripada sleherni naš človek izven domovine, nam je na umu, ko razbiramo vrtnarje kulturnih rožic po svetu, ki so slovenskega rodu. Jih je v resnici velika množica, komaj pregledna množica, ki so vrtnarili in stregli kulturni rasti svetovne kulture na najbolj različnih poljih. Tu bomo iz množice kulturnih vrtnarjev vzeli v misel le tri iz našega časa, da pokažemo, kaj zmore slovenska volja, brihtnost in podjetnost. Pod komaj vidnim naslovom “80-letnica zaslužnega Slovenca” je list “Naša luč” objavil oni dan naslednjo vest: “8. novembra (1979) bo praznoval svojo 80-letnico g. Dore Ogrizek, po rodu iz Planine pri Rakeku. Ko je leta 1928 prišel prvič v Francijo, je poznal križe in težave kot’vsak slovenski izseljenec in je moral trdo delati, preden si ie pridobil priznano mesto v francoski pariški družbi. Ko je prišel “na zeleno vejo”, je ustanovil založbo ODE, kjer je v zbirki “Le monde en couleurs” (Svet v barvah) in v zbirki “Le guide a la page’” (Vodič, ki vse ve) izdal preko 50 knjig o Parizu, o Franciji, o skoraj vseh evropskih državah (med njimi tudi o Jugoslaviji) in o drugih državah po svetu. Njegove knjigeumetniško opremljene in strokovno na višku, zato so mnoge izšle tudi v drugih jezikih poleg francoščine.” Že pred mnogimi leti, kmalu ko sem prišel v Ameriko, mi je prišla v roke zanimiva, izredna in poučna knjiga. Imam jo še danes in jo skrbno hranim, da se mi ne bi izgubila, in kadar pridejo trenutki, ko bi rad kaj pol poučnega in pol zabavnega bral in pasel oči na barvnih slikah,, ki jih je najti v majhni obliki skoraj na /saki strani, vzamem knjigo v roke in ob nji resnično iživam. Naslov knjige je: The world in color — THE UNITED STATES — edited by Dore Ogrizek. “Izdajatelj in urednik te knjige je prav gotovo Slovenec.”' sem dejal svoji ženi in ji pokazal naslovno stran knjige, ki sem jo dobil. “Ne more biti dvoma,” je odvrnila, “kajti priimek je tako pristno slovenski, da kaj drugega skoraj ne more biti.” “Čudno, čudno! Le kie se ie vzel ta Ogrizek, da si je drznil sestaviti in izdati to knjigo? Genialna iznajdljivost jo je rodila in velika podjetnost ji je našla založnika.” (Whittlesey House). Na drugi strani naslovnega lista se na bere, da je Ogrizek izdal že celo vrsto podobnih knjig o raznih evropskih državah. To je potrdilo domnevo, da mora ta mož biti svojevrsten slovenski umetnik in onhiidst visoke potence. Čim dalj sem knjigo prebiral in njeno vsebino in slike užival, tem boli se je utrjevalo v meni to prepričanje. Le kako ie našel umetnike velikih sposobnosti, ki so tako odlično napisali zgodovinske, kulturne in snlošne življenjske razmere v celotni amovispi federaciji in v vsaki državi posebej? Tn kie ie staknil umetniške roke. da so izrisale z veliko lennto na stotine slik in jih poživile s čudovitimi barvami? Jaz drugih Ogrizkovih knim- nisem videl, a če so v^ai. približno take. kot je ta o Združenih državah, zasluži njih izdajatelj vsestransko in visoko priznanje. e s- : ! In zasluži, .da smo vsi Slovenci ponosni nanj, in ta po-' nos javno izpovemo. Je eden izmed naših sodobnih vrtnarjev, ki s svojim znanjem in podjetnostjo prilivajo iz škafa slovenske kulture žlahtne redilne snovi za rast in razvoj svetovne kulture. Našemu ponosu se pa pridruži še hvaležnost, ko beremo v Naši luči tudi to: “Pri svojih velikih uspehih pa g. Ogrizek ni nikdar pozabil na svoje začetne težave in je zato velikodušno pomagal našim ljudem, ki so v letih po drugi svetovni vojni trumoma prihajali v Pariz. Marsikomu je omogočil študij, za marsikoga je bil v tistih letih edina podpora in vedno je imel odprto srce in odprte roke za vsako slovensko stvar.” Kdo bi mogel oporekati, če se tega odličnega Slovenca, vrtnarja na ghedicah svetovne kulture, spomnimo tudi na tem mestu, mu čestitamo k pomembnim u-spehom in mu želimo prijetne stare dni? L. P. Beseda iz naroda... v LUDVIK ČEPON: > »if W A. A/ Koristen večer CLEVELAND, O. — Že od nekdaj velja predpust za najbolj razproščen čas. V tem času je bilo . najmanj zunanjega dela, ko je zemlja počivala, s katero je bilo svoj čas tako pdvezano vse ljudsko življenje, da si je nabrala moči za spomladansko .razgibanost zelenja in cvetenja, za poletno zorenje in podaritev jesenskih, za ljudi potrebnih darov. V predpustu je bilo največ ljudskega razvedrila in ohceti v kratki dobi tega letnega časa. Odmev vsega tega še zmerom med nami živi in premišljujemo, katerih družabnih in zabavnih prireditev bi se u-deležili. Ko o tem premišljujemo, ne -pozabimo, da nam bo prijeten večer dobrodošel pri Sv. Vidu 26. januarja od 7. ure naprej, ki ga nam bc oskrbelo Društvo slovenskih protikomunističnih borcev. Krepko si bomo segli v roke, ko smo sicer tako razkropljeni ]3o Velikerh Cleveland-du. Kramljajoč bomo obujali spomine na čase, ki smo jih v bridkosti preživeli ter spominjali dni, ki so nam omogočili priti v svobodno deželo, da nam ni treba sužnjevati tam, kjer smo se v svobodi rodili, ki smo jo hoteli domovini o-hraniti, pa so ham tuje sile zabranile zmago. Kdor bo z dobro voljo prišel, mu ne bo žal č^sa, ki ga bo v olajšanje sebi in v korist v potrebi se nahajajočih domobranskih invalidov in bolnikov preživel, za kar vse je večer prirejen. Naše prijateljstvo bo dobilo poživljenje in tudi mladi, ki so naše upanje, bodo okušali radost, ki mora lepe sadove obroditi. Starejši v prijateljstvu, mladi v načrtih uspehov prihodnjosti, nam bo večer vsem v korist in tudi v spodbudo tistim, ki so posamezno razkropljeni v tej prostrani deželi, znak jim bo, da navkljub razdrobljenosti sama miselnost nič ne izgublja na veljavi. J. O-k. Slovenski oktet ZVON GILBERT, Minn. — V Fair-fieldu, Conn., obstoja že deset let pevski oktet ZVON pod imenom Slovenska pevska skupina Zvon. Oktet se lepo uveljavlja in udejstvuje s svojimi pevskimi nastopi V* vzhodnem delu ZDA. Večina članov okteta so Usovi bratje: Janko, Gustel, Jože, Maks in Peregrin, ki je tudi pevovodja okteta. Čeprav je še mlad, je s svojim talentom in sposobnostjo dosegel z oktetom že lepe uspehe in priznanja. Ostali člani okteta so še basist Tone Kompare, ki s svojim donečim glasom v nizkih legah res daje polno podlago oktetu. Naslednji član je Fredi Mally, drugi tenor in harmonikar pri oktetu. Njegova spremljava okteta s harmoniko je zelo dobra in živahno ! * : razgibana. Nikdar s hamoni-ko ne preglasi pevce ali solista. Ko pa sam igra, igra z občutkom in ga je prijetno poslušati, član okteta je tudi Armin Kurbus. On upravlja in vodi vse posle okteta, od predsednika, tajnika, blagajnika, arhivarja do poslovodje. Fantje so dali svojemu oktetu ime Slovenska pevska skupina Zvon. Pravilno je Slovenski oktet ■ Zvon, ker pevci se vedno dele v zbore: mešani, moški, ženski, oktet, sekstet i. p., ne pa v skupine. Naj fantje oproste tej moji pripombi. Za desetletnico obstoja okteta Zvon so fantje izdali svojo drugo pojočo ploščo poa naslovom “V deželi moji’’. Ploščo je prijetno poslušati in jo priporočam, da si jo vsak nabavi, ki ljubi lepo slovensko pesem. Plošča preseneča tudi po svoji ureditvi. Vse pesmi na prvi strani so podane kot pevski koncert. Dočim so na drugi strani pesmi podane kot popevke s spremljavo harmonike. Prvo stran si zaigraš, kadar doma počivaš in želiš poslušati lepe slovenske pesmi. Drugo stran pa zaigraš, kadar si v veselem razpoloženju in te slovenske popevke spravijo v dobro voljo. To pojočo ploščo se splača kupiti, ker te bo vedno razveselila z lepo slovensko pesmijo, ki jo pojo fantje Slovenskega okteta Zvon v Fairfiel-du, Conn. Ploščo si lahko nabavite pri: Armin Kurbus 62 May St. Fairfield, Conn. 06432 Tone Gsovnik 1605 Putnam Ave. Brooklyn, N.Y. 11385 Baragov dom 6304 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Tony’s Polka Village 971 E. 185 St. Cleveland, Ohio 44119 Ernest Majhenič Organist pri Sv. Janezu Milwaukee, Wis. Cena plošče je $6.50, po pošti 50c več za vsako ploščo. Vsem, ki boste ploščo kupili, želim dosti veselega razvedrila. Pozdravljam vso o s ob j e AD in vse čitatelje in čitate-Ijice, ki bero AD. Frank Mihelič -----o-----— ISKRICE Lepa beseda nikomur ne preseda. —Domača modrost Častne besede malo stane- jo. -Herder Ob obisku v Rusiji Vtisi in misli. vi. Literatura je posel, v katerem moraš neprestano doka-zovati svoj talent ljudem, ki ga nimajo. ■—Jules Renard Morali mi boste oprostiti, če bo v naslednjem sestavku več misli kot vtisov. Letališče za Moskvo je kar precej daleč ven od središča mesta samega. Mislim, da nas je vzelo z vožnjo na avtobusu kar celo uro. , Po neprespani noči na letalu smo bili vsi več ali manj utrujeni. Skoraj brez besede smo vsak zase zamišljeno o-pazovali za Rusijo tako tipične brezove gaje, mimo katerih smo drseli po široki glavni cesti. V misli zatopljen mi je kai naenkrat kot blisk šinilo v glavo: V deželi ateizma sem. Ateizma! Globok občutek praznote in mrzlote me je obšel. Ne mislite, da je to samo lepo besedovanje, da pišem te besede samo zaradi leporečja. Občutek je bil močan in težak in je vrtal globlje in globlje doli v živo vzbujeno zavest. Ali je res možno živeti življenje brez vere v Boga, brez vere v vsaj neke vrste Boga, ali, če že res brez vere kot take, ali tudi brez vsaj neke slutnje, nekega občutka, da je Bog? V tem premišljevanju so mi najprej prišle na misel Tertulijanove besede, da ni ne dežele, ne mesta, ne ljudstva, ne naroda brez vere, brez vsaj neke vere. Seveda sem se spomnil tudi pregovora, da v strelskih jarkih ni brezvercev. Če trenutno ni nobenih Rusov v pravih strelskih jarkih (razen tistih v Afganistanu), jih je pa vsak dan v Rusiji kot povsod na svetu toliko in toliko v strelskem jarku, ki mu drugače pravimo smrtna postelja. Dajte, u-stavimo se tu vsaj za malo, kaj je z vero ali nevero v Boga izven strelskih jarkov. Ob stoletnici rojstva Ein-stein-a sem se začel vbadati z mislijo in načrtom, da bi v svoje umsko zadoščenje ne samo nekaj vedel, ampak po možnosti tudi razumel teorijo relativnosti in kvantuma itd. Nisem prišel v tej smeri bog-ve kako daleč. Dognal sem pa, kar ni bil sicer moj prvi in glavni načrt, da med geniji vrste Einsteina ni pravih ateistov in to, kar se tiče filozofov kot takih, pa enako tudi, kar se tiče znanstvenikov genetike, fizike, geologije, astronomije. Ko so vprašali Einsteina, če veruje v Boga, je odgovoril: •‘Kot Spinoza verujem v Bega, ki se razodeva v harmoničnem redu, po katerem se odvija vesoljstvo.” Zakaj ta “kot Spinoza”? Četudi je filozof in vzgojitelj Spinoza tolikokrat površno prikazan kot • nekak učitelj ateizma, Spinoza ni bil ateist. Bil ni sicer teist, a bil je deist, kar pomeni, da je veroval v Boga stvarnika, čeprav ga .je razumel do gotove mere drugače, kot ga pojmuje judovska, krščanska ali muslimanska vera. Darwin je skoraj vedno prikazan kot zagovornik in učitelj ateizma zato, ker je po svoji najboljši znanstveni vesti pokazal na znake in dokaze evolucije pri živih bitjih. V odkritosrčni zadregi je pa priznal: “Moja teologija je kalna, je skaljena.” Kot epi-skopalec se je neuradno !>:• kij učil iz (pripadništva epi-skopalske cerkve in se označil za agnostika. Agnostik pa ni isto kot ateist, ker agnostik ne pravi, da ni Boga, ampak samo, da se sam ne more prepričati, da je Bog. Voltaire, o ^e prosvetljenja;' je tolikokrat prikazati kot učitelj in oče modernega ate- izma, ko je pa znano, da je sam postavil ali obnovil cerkev, na katere pročelje je dal vklesati fiapis: Bogu v ,čast postavil Voltaire. In Voltairu se pripisuje izrek: “Če ne bi bilo Boga, ga bi bilo treba iznajti.” Sangvinični Voltaire se hi boril proti veri v Boga, ampak proti zlorabam v Cerkvi svojega časa. — Celo proslula Marksova obtožba, da je “vera opij za ljudstvo”, ni naperjena proti veri v bivanje Boga, ampak proti preveliki pohlevnosti, nedelavnosti, brez-odpornosti, neudarnosti preprostih delavnih mas, čemur vsemu je po njegovem vzrok vera. Če bi bil kdo, ki bi mogel dokazati, da ni Boga, bi to bili storili astronomi in atomski znanstveniki. Ti gredo v svojih izsledkih bilijone in bilijone svetlobnih let v času nazaj in nazaj, pa se tam nekje ustavijo, ne da bi si na podlagi svojih dognanj usoja-li trditi, da je svet večen ali samo časoven, da je Stvarnik ali da ga ni,. Od točke, kjer se astronomski in atomski znanstveniki ustavijo, skušajo prodirati še dalje nazaj filozofi in teologi, a pot je tudi zanje težavna, če ne nemogoča. Prizhati moramo, da vera končno pač sloni ne na znanstvenih dognanjih, ne na filozofskih zaključkih, ampak preprosto in edino na prosti volji in osebni odločbi verovati, še do danes nenadkriljiv filozofski genij, sv. Avguštin, je vzdihnil: “Kdo bi mogel doumeti to skrivnost (stvarjenja) in jo posredovati drugim?” V tej zvezi še tole zanimivo filozofska-teološko vprašanje. Če svet ni večen ali če svet in Bog nista eno in iste (panteizme), potem nastane vprašanje, kaj je Bog delal, preden je ustvaril svet. To vprašanje, ki je gotovo globokega filozofskega in teološkega značaja, se neprijemljivo spolzko izmika vsakemu odgovoru. Sv. Avguštin se je tega več kot dobro zavedal in je v svoji dovtipnosti, ki je po svoje tudi genialna, odgovoril tistim, ki so mu stavili gornje vprašanje: “Ukvarjal se je z načrti, kako ustvariti-peklo za ljudi, ki to sprašujejo.” Boste razumeli, da si nisem mogel kaj, da ne bi z vami delil užitek tako posrečenega Avguštinovega humorja. Na vsak način, da se izrazimo kar moč preprosto, je težje dokazati, da ni Boga, kakor dokazati, da je Bog. Seveda je pojem Boga tako globok, da ga človeški um ne more ujeti v navadno umsko formulo in je za človeško govorico tako neizrekljiv, da ga nobena človeška beseda ne more zadovoljivo izraziti. Kar se tiče pojma Boga, imamo nasvet in namig pri sv. Tomažu, ki je rekel, da je najbolje, če se pojmu Boga približamo ne od pozitivne strani, ampak od negativne. Lažje in boljše je govoriti, kaj Bog ni, kakor pa, kaj Bog je. Kar se tiče imena za Boga, odkrijemo in vidimo, kako so se in se ljudje posameznih skupin sorodnih jezikov tru- j dijo najti za Boga najbolj od govarjajoče ime. Samo nekaj primerov. Za nas Slovane je Bog bogat, torej Bogati; za Anglosaksonce, Nemce, Angleže je Bog gut, good torej Dobri; za Semite, Jude, A-rabce je Bog el, al (Elohim. liko kot-on, ki je, torej Bivajoči; za toliko pripadnikov vzhodnih ver je Bog “tao”, to je pot, pot vesoljske harmonije, torej Reditelj (vesoljstva). Sedaj pa nazaj k ruskemu ateizmu in ne-ateizmu. Po u-stavi Sovjetske zveze je Cerkev ločena od države. Ko pravimo ločena, res mislimo ločena v vsakem oziru, vsekakor dosti bolj ločena kot npr. v, Združenih državah. Naj tukaj takoj pristavimo, da je Cerkev popolnoma ločena ali izločena tudi iz šole, šolske vzgoje vseh stopenj. Po isti ustavi pa imajo vsi državljani pravico do protiverske in ateistične propagande. Če kdo, je učitelj državljan prve vrste ali to se gotovo od njega pričakuje. Lahko si torej predstavljamo stališče učitelja v razredu; ne sme se dotakniti nikake vere kot take, a lahko se po mili volji izživlja v ateistični propagandi. Na tem mestu lahko apliciramo naše zgornje premišljevanje o čisti znanosti in ateizmu. Če znanstveni geniji ne morejo in ne marajo učiti a-teizma, ne morejo dokazati, da Bog ne eksistira, ako bo to učencem dokazal navaden ljudskošolski, srednješolski u-čitelj ali tudi univerzitetni profesor, če seveda ne mara .fingirati vseznalca, kar pred otroci velikokrat ni tako težko. Vsekakor pa s tem ni rečeno, da si učitelj ne more po mili volji privoščiti protiverske, t.j. proticerkvene propagande, ko izloča iz zgodovine in s prstom kaže na zlorabe vere od strani raznih verskih « skupin in cerkvenih združenj. Če vzamemo v poštev dovzetnost in razborito razpoloženje mladih ljudi, si lahko predstavljamo, da uspehi take proticerkvene propagande ne izostajajo. Naslednje je citat o razmerju Cerkve in države in verske svobode v Sovjetski zvezi iz ruskega vodiča, namenjenega za turiste. Povzet mora biti po ustavi Sovjetske zveze. “Za Sovjetsko zvezo velja svoboda vere. Cerkev je ločena od države. Vera je stvar zasebnega prepričanja. Državljani lahko pripadajo po lastni izbiri katerikoli veri; enako se pa lahko odrečejo pripadništvu vsake vere. V raznih verskih združenjih in cerkvah, vključno katoliških in protestantskih, uživajo verniki svobodo bogoslužja. Semenišča in samostani poslujejo . .. Stroške za vzdrževanje različnih cerkvenih in verskih združenj nosijo verske skupine same. Država se v nobenem oziru ne vtika v (notranjo) versko delavnost.” V veliko začudenje nekaterih čitateljev, ki vedo in slišijo samo o preganjanju vere v Rusiji, moram dostaviti, da na podlagi omejenih in razumljivo ne posebno obsežnih osebnih skušenj, pa zato bolj na podlagi izvedencev v tej | smeri, gornje stališče drži. Veliko, berite veliko, je pa vprašanje, v koliki in kakšni meri drži, to se pravi, koliko in kaj moramo brati med vrsticami gornje izjave. O tem “fine print” prihodnjič. Alah), kar pomeni toliko ko: j .njqcan, .torej Mogočni ali pa j eh ve (Jahve), kar pomeni to •" ZA SMEH “Ne, gospod sodnik, niser bil pijan, ko sem razbil izlo; bo, le zaradi hude žeje ser malo preveč pil.” “No, potem vas ne bom ka: noval s sedmimi dnevi zapc ra, ampak samo z enim ted nom. * Vodnik po muzeju: “Ta ma mut je star 15,027 let. “Kako pa tako natančn veste?” i ’ “Ko sem prišel pred 27 let sem v službo, je bil star 15,00l let.” KF in odnos do vere v Sloveniji I97S TORONTO, Ont. — Konfrontacija med vernimi in KPS gre naprej. Zanimivo in 'žalostno dejstvo je, da KPS niti ne skriva več namena, boriti se in izbojevati zmago na tem polju. Del vernikov, ki jih nikakor ne maramo imenovati komuniste v tej konfrontaciji, hote ali nehote stoji na strani KPS, dejstvo, ki je še bolj nevarno, kot če bi prestopili v nasprotni tabor. Slovenci doma takorekoč nimajo več laične opozicije ali ideoloških disidentov; tako je Cerkev ostala edina na poti KP, da bi lahko delala in uveljavljala svojo voljo na celi črti. V tem so že toliko uspeli, da vsi obiskovalci pravijo, da Slovenija in njen: prebivalci po značaju niso več oni, kot smo jih mi poznali. Primeri: Julij-avgust 1979, Znamenje, Celje; V. Grmič: “So ljudje, ki mislijo, da je treba nenehno poudarjati, kaj vse so duhovniki v zgodovini storili za kulturo naroda. Saj je vse res, toda to je dokaz njihovega izjemnega položaja, ki so ga imeli v družbi, da so se lahko posvečali kulturni dejavnosti, medtem ko to drugim ni bilo mogoče. Kulturna dejavnost nekaterih izbrancev je večkrat uspevala na žuljih za vsakdanji kruli in solzah mnogih drugih.” Bolj krivične in strašnejše obtožbe Grmič ni mogel izreči svojim sobratom in Milan Meden, glavni urednik ljubljanskega dnevnika Družina dne 25. nov. 1979 opozarja: “Obstoji težnja cerkvenih krogov, da bi se postavljali za zaščitnike narodnostnih znamenj slovenstva, za zaščitnike slovenske narodnosti.” Meden trdi, da je “to posebno vidno v pisanju katoliškega lista Družina, kjer je okrepljeno prizadevanje, da bi se Cerkev prikazala kot varuh narodnosti”. Da komunistični veljak izraža tako mnenje, je razumljivo, ker bi KP pač rada o-mejila Cerkev na delitev zakramentov pa nič drugega. Kar moti, je identičnost gledanja V. Grmiča in M. Medena. In še poziv KPS v boj proti veri: Družina 25. nov. 1979 poroča o seji komisije predsedstva CK ZKS za agitacijo: “Presodili so, da posamezni prosvetni delavci ne kažejo dovolj zanimanja za obravnavanja vprašanja in to v sredinah, kjer skoraj polovica šolskih otrok obiskuje verouk. Obnašajo se celo indiferentno, česar bi vsekakor ne smeli dopustiti.” Naš komentar: Pros vetni delavec ne samo da ne more biti veren, nego se mora boriti proti veri! Dr. Peter Urbanc Dr. Ludovik Puš: Bariloiki pevski - naš slovenski ponos Kdor med nami zasleduje bogato kulturno delo naših sorojakov v Argentini, mu verjetno ni ušla ponovna pohvala otroškega zbora iz Ba-riloč v slovenskem lokalnem ,tistu. Imenuje ga ‘Bariloški slavčki’ ali ‘Bariloški pevčki’, vodi ga pa ga. Lučka Kralj-Jermanova; ona je naše gore žlahten cvet, pevčki pa so tudi po večini našega slovenskega rodu. Tako lahko z navdušenim ponosom zapišemo, da je izredni, vrhunski umetniški uspeh" te pevske skupine dragocen sad slovenske umetnostne zmogljivosti. Ne bilo bi vredno slovenske zdomske skupnosti v severnem delu zapadne zemeljske oble, če bi šli brezbrižno mimo neverjetnega triumfa, ki so ga otroški pevci dosegli minule dni na velikem koncertu v Buenos Airesu, kjer se je pred desetletji naselil najbolj kompakten del slovenske politične emigracije po drugi vojni. Tamkaj se je v teku časa razživela in močno vzplamtela med drugim tudi kulturna dejavnost daleč nadpovprečne kvalitete, ki razsvetljuje in ogreva slovenska srca širom razsežne Slovenije v svetu — tudi nas tukaj v Združenih državah in Kanadi. Radujemo se te, kakor tudi druge vsestranske, aktivnosti naših bratov in sester pod južnim soncem, in porabljamo priliko prodornega zmagoslavja bariloških pevčkov, da svoje veselje na tem mestu javno izpričamo in izpovemo svojo hvaležnost. Ko spodaj dobesedno ponatiskujemo poročilo o naših pevčkihln njihovi vzorni voditeljici, obljubljamo, da se bomo zlasti za kulturno delo naših rojakov v Argentini v bodoče še bolj zanimali in tudi kaj več storili, da se ohranja in razvija za afirmacijo slovenskega imena v svetu. Poročilo o velikem koncertu in o sijajnem prispevku slovenskih pevčkov za njega uspeh je bilo objavljeno v listu Svobodna Slovenija v Buenos Airesu dne 15. novembra 1979 in se glasi: “loitse-rS, ki fes ostal ¥ spominu,«. ” “ ... za dolgo časa”, je brati v La Nacion, ko ta ocenjuje izvedbo Brittenove skladbe “Vojni rekviem” v Teatru Colon. Veličastna kompozicija in veličasten koncert! A to slednje ne zaradi nad 150 instru-mentistov (dva orkestra) in nad 150 pevcev (dva zbora) . . . “Missa pro Defunctis” in pesmi v prvi svetovni vojni padlega petindvajsetletnega Wilfreda Owena, so komponistu služile kot osnova za to, na treh povsem različnih ravneh zgrajeno in vendar uravnovešeno skladbo. Prvo raven predstavljajo tenor in bariton (vojaka) in komorni orkester; drugo sopran, veliki mešani zbor in simfonični orkester in tretjo otroški zbor (ob spremljavi orgel), ki simbolizira “skrivnost nedolžnosti in čistosti, neko neskončnost, oddaljenost od tega razburkanega sveta, na katerem se nahaja bojno polje.” Ob tem koncertu bi se bilo vredno ustaviti, tudi če na njem ne bi sodelovali “Bariloški pevčki” pod vodstvom Lučke Kralj-Jermanove. Ko smo prav od vsega početka spremljali ta zbor — sprva zborček neke bariioške sole ... — in si mu upali napovedati lepo prihodnost, smo slutili, da se mu bodo prej ali slej odprla vrata tudi v naj višjo argentinsko glasbeno svetišče in eno izmed treh glasbenih središč sveta — v Teatre Colon. In se temu ni čuditi! Lepi in skozi leta šolani glasovi, strastna ljubezen otrok do petja' in do. glasbe, pa seveda mojstrska, roka dirigentke so s časom morali roditi žlahten sad. In je torej razumljivo, da je ob tem koncertu buenosai-reška glasbena kritika (ki ob koncertih v Colonu in tudi drugje ravno ne slovi po preveč blagohotnem ocenjevanju . . . ) kdaj z rezervirano pohvalo kdaj z navdušenjem sprejela ta koncert, se pa s superlativi ustavila prav ob petju Bariloških pevčekov in njeni voditeljici. Vsi buenosaireški dnevniki pojejo slavo ob koncertu. A ustavili bi se samo ob nekaterih. La Nacion: “Labor sen-cillamente admirable”, piše ocenjevalec o otroškem zboru: “Preprosto povedano — čudovito podajanje,” ki ga je “naravnost vzorno vodila Lučka Kralj-Jermanova.” Je to koncert, pravi kritik, ki bo ostal v spominu še dolga leta, tako zaradi kvalitete petja kakor zaradi veličastnosti izvedbe same. Tudi tuji buenosaireški dnevniki poročajo o koncertu. Buenos Aires Herald, še posebej navdušen nad tukajšnjim festivalom “Purcell - Britten” (“največjim festivalom, kar jih je bilo izpeljanih zunaj Anglije”, kakor pravi vodstvo Britanskega sveta, pokrovitelja festivala), piše: “Glasovi Bariloških pevčkov, ki jih je pripravila njihova dirigentka Lučka Kralj-Jermanova ne bi mogli intonirati svojih vlog bolj duhovno, in ubikacija zbora” —- (glasovi ‘angelskega zbora’ so prihajali z orglami vred iz sedmega nadstropja Colona, preplavljali oder in dvorano) — “je tako pripomogla k zaželenemu njihovemu nadzemeljskemu izrazu.” (“... the unearthliness of their utterance”). “Argent.inisches Tageblatt” ne zaostaja. “Nebeško muziko je nadvse posrečeno pripravila Lučka Kralj-Jermanova in ki je ob mojstrski spremljavi Maria Videle na orgle pel kot zvon čisto.” (“ . . . glocken-rein sang.”) La Prensa, katere kritik pohvalno ocenjuje celotni koncert (“čeprav zbor Wag-neriane ni dosegel ekspresivnosti, kakor jo je imel zbor Teatra Colona pred trinajstimi leti ob prvi izvedbi tega Brittenovega dela, kateremu je takrat prisostvoval tudi skladatelj sam, in tudi Bueno-saireška filharmonija morda ni dosegla višine orkestra Teatra Colona . . .”) toda eno-dušno izrazi, da je petje otroškega zbora bilo čudovito (es-tupendo), ko mu je njegova dirigentka “vtisnila odgovarjajoči nadih v vsakem njegovem posegu.” Želeli bi samo dodati, da je to bil nepozaben koncert in da človek sam ne ve, kaj ga je bolj prevzelo: pretresljiva, a angelsko prozorna prošnja otroškega zbora “Domine lesu Christe . . . libera animas ...” ali zaključni “In paradisum deducent te angeli . . .” Mislim, da bi stavku, s katerim kritik angleškega dnevnika zaključuje svojo oceno,: “Je to (koncert) eden največjih dogodkov te sezone!” mirno mogli odvzeti besedico “eden” . . . Bariloškim pevčkom, našim starim znancem, predvsem pa zborovodinji gospe Lučki naše iskrene čestitke! In pa zahvala za lep, lirike in dramatičnosti poln nepozaben večer! ' Z. S. *•*■*■»****++** Priporočite AMERIŠKO DOMOVINO svojemu slovenskemu sosed n in pri ja tel in! DOMA IN PO SVETU Strokovnjaki svetujejo, da naj tekom zime lastniki avtomobilov s klimatsko napravo to vsak mesec vključijo vsaj za pet minut’ ker da bo to ohranilo kemični hladilni sistem v njej. o Amerikanka, žena ameriškega letalskega častnika v Zahodni Nemčiji, je nedavno poslala uredništvu nekega lista v ZDA pismo, v katerem pravi med drugijn: Amerikanci smo uživali razna razkošja tako dolgo, da smo jih začeli smatrati za nujne potrebe. Za mojo družino je bila prava razsvetlitev, ko se je začela razgledovati po življenju v Zahodni Nemčiji. Olje za ogrev stane $1.10 za galon, gazolin $2.20 galon; ljudje oboje rabijo previdno in le v nujnem obsegu. V hladnejših stanovanjih se boljše oblečejo, namesto z avtom se peljejo, kjer je to možno, z biciklom ali pa gredo peš. Perilo sušijo na napetih vrveh na prostem, varčujejo tudi z vodo, posebej še s toplo. Povsod ob hišah je mogoče videti vrtičke in vrtove s sočivjem in zelenjavo. Ljudje varčujejo povsod in vselej, kadar se jim nudi priložnost. * Izredno toplo vreme je dajalo času pred letošnjim Božičem v Clevelandu in okolici neobičajno zunanjo podobo. Živahen promet in polne trgovine v mestu in v predmestjih so kazali, da tako dolgo napovedovani gospodarski zastoj še ni ljudi na splošno kaj bolj prizadel. Nekatera povpraševanja javnosti so kljub temu pokazala, da je blizu dve tretjini ljudi letos omejilo svoje božične nakupe, ker so se čutili negotove in so bili v skrbeh zaradi bodočnosti. Božično razpoloženje je bilo pod močnim vtisom 50 Amerikancev, ki so od začetka novembra zaprti v Teheranu kot talci v rokah neprera-čunljivih gorečnikov islamskega verskega vodnika Homeinija. Stiska teh naših rojakov je bolečina nas vseh, občutena prav posebno v dneh, posvečenih miru med ljudmi in med narodi, človečnosti in dobri volji do vseh ljudi po vsem svetu. Na sto tisoče pisem z voščili za praznike je bilo poslanih iz ZDA zaprtim talcem v Iran v dokaz, da jih nismo pozabili in da jih ne bomo pozabili, dokler se ne bodo zdravi in prosti vrnili v svojo domovino. Predsednik Jimmy Carter se prizadeva na vse načine, da bi trpljenje talcev v Teheranu skrajšal, da bi čim preje dosegel njihovo osvoboditev in vrnitev domov. Žal doslej niso bili njegovi napori uspešni. Nekaterih se je zato začela lotevati nepotrpežljivost in zahtevajo “močnejše” ter “odločnejše” korake. Treznemu, stvarnemu človeku je jasno, da utegnejo “odločnejši” koraki položaj talcev v Iranu preje poslabšati kot izboljšati in njihovo ujetništvo podaljšati namesto skrajšati. Veliko vprašanje je, če je s Homenijem sploh možno trezno in stvarno razpravljanje. On in njegovi v trenutnem verskem zanosu ne morejo in morda tudi nočejo videti druge strani zasedbe poslaništva ZDA v Teheranu in zadrževanja diplomatskega govega osobja “napad za ZDA”, “vojno dejanje”, na katero imajo ZDA pravico odgovoriti z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Odgovorni vodniki v Iranu so brez dvoma prepričani, da ZDA ne bodo uporabile sile, dokler je količkaj upanja, da bodo dosegle izpustitev talcev. Položaj zato v Teheranu uporabljajo do skrajne možnosti za propagando proti ZDA, za uničevanje njihovega vpliva na Srednjem vzhodu- in drugod po svetu. * Talci v Teheranu so trenutno naj večja ameriška bolečina v mednarodni politiki. V Washingtonu so v skrbeh tudi zaradi položaja v sosedu Irana v Afganistanu, kamor je Sovjetska zveza poslala poleg svojih vojaških svetovalcev že tudi nekaj enot svojih lastnih oboroženih ' sil, ki pomagajo afganistanski levičarski, z Moskvo povezani vladi, v boju proti domačim nasprotnikom, ki obvladujejo večji del podeželja in so omejili oblast vlade na večja naselja in področja, ob glavnih prometnih poteh. . Gospodarska bodočnost v naši deželi in drugod v svo-godnem svetu je v veliki meri odvisna od oskrbe z gorivi, sredstvi za pridobivanje energije, v prvi vrsti od petroleja. Pretekli teden so zborovali v glavnem mestu Venezule ■ v Južni Ameriki predstavniki 13 držav izvoznic petroleja — OPEČ. Niso se mogli zediniti ne o skupni ceni za petrolej in ne o obsegu produkcije tega. Savdska Arabija, Katar, Oman in Arabski emirati so se zavzemali za zamrznitev sedanjih cen petroleja na $24 za sod z 42 galoni, Iran, Libija, Alžirija in Nigerija pa so vstrajali pri ceni najmanj $30 za sod. Že cena, na kateri je vstra-jala Savdska Arabija, je za eno četrtino višja, kot je bila v preteklem mesecu. To povišanje se že pozna na cenah gazolina in kurilnega olja. V prihodnjih tednih moremo pričakovati še nova povišanja teh cen. To pomeni povečanje inflacije, ki nas vse tako prizadeva. Boj proti inflaciji, ki ga vodi Federal Reserve Board z omejevanjem razpo-ložjivih denarnih sredstev, predvsem z visokimi obresti-mi, je zavrl prodajo avtomobilov, večjih gospodinjskih • strojev in naprav, predvsem I pa prodajo in nakup hiš, katerih cene so postale velikemu delu družin, tudi onim s srednjimi in celo višjimi dohodki, nedosegljive. * Negotovost in pomanjkanje zaupanja v gospodarsko bodočnost svobodnega sveta, se kažeta v novem porastu cen zlata v preteklih tednih. Vedno več ljudi dvomi v vrednost dolarja in drugih valut, ki nimajo zlatega kritja, ter hiti razpoložljiva denarna sredstva spremeniti v zlato in druge vrste lastnine “trajne vrednosti”. Kljub trenutno oblačnemu nebu v mednarodnih odnosih ni vzroka, da bi sklanjali svoje glave: Amerika je še vedno mogočna, je še vedno najmočnejša gospodarska in vojaška sila na svetu. Pomagajmo j0 ohraniti mogočno in.Kdno tudi v prihodnjem-letu in v letih, ki bodo 'čemu sledila! Prečno, zdravo in uspešno osobja ZDA. V očeh ZDA iii/^novo leto vsemu članstvu vsega ostalega sveta je zas^l ADZ! ba poslaništva in pr(i^nj-e. (iz Glasa ADZ) Vaclav Benei-Trebizsky: KRALJICA DAGMAR ZGODOVINSKI ROMAN Ha*#** 9* Škof Valdemar se je udeleževal tudi turnirjev in umel ravnati s kopjem kakor naj-izurnejenejši borilec. Priliz-Ijivih jezikov je bilo tudi že od nekdaj dovolj in ni čudno da so mu pošepetavali, da mu pripada tudi kraljevska krona. Zdaj jo mora o velikih praznikih on polagati kralju na glavo, in potem bi jo morali njemu polagati drugi ali pa vsaj on samemu sebi. In ko je hotel enkrat to poskusiti, da je sreča zapustila, pri-lizljivi jeziki so umolknili, podpihovalci so se razkropili kar najdalj je kdo mogel, in Valdemaru so odkazali bivališč na gradu Oringsburgu. In če bi se bil novi kralj po smrti svojega brata oddaljil iz domovine, bi se bilo lahko zgodilo, da bi ob povratku našel pristop na kraljevski prestol zaprt. In zato je moral po nevesto odpraviti samo poslanstvo. Seveda si je izbral naj zanesljivejše može; toda pot s Češkega na Dansko je dolga — zelo dolga — in od čeških mej do Balta je skoraj povsod sovražnikov danskega imena toliko kakor v teh morskih valovih, zlasti izza o-nega časa, ko se je dansko go-spodstvo utrdilo v bodrski deželi. Kralj Valdemar je bil že nestrpen v naj višji meri. Saj so imeli pristati v Man-do, todi je pot naj bližja in tudi najvarnejša. Dan je mineval za dnevom, marsikdaj se je pokazala nadaljnem obzorju bela ladja kakor razprostrte peroti velikanskega ptiča, toda komaj se je pokazala, je že izginila izpred oči. Že se jim je hotel napotiti naproti: toda ako lahko bi se zgrešili in kdo bi potem nevesto sprejel, kdo bi jo pozdravil! In s kraljem vred so pričakovali prihoda nove vladarice v vseh obrežnih vasicah. Stare, izkušene glave so že čudno zmajevale; toda vselej so se jim samo tesnejše stisnile ustnice, da bi ne ušla preko njih niti ena zlo sluteča beseda. Zadnjič je pripovedoval stari brodar Falster, da je tod letela morska žena. In kadarkoli so jo videli na tukajšnjem pobrežju, ni nikdar prinesla nič dobrega. Enkrat je potopila 10 krasnih ladij. . Še nobenemu brodarju se ni posrečilo, da bi si jo naklonil. Prileti, pogleda v obličje, človeku se zdi, da igra na njenem obličju najblaženejsi smehljaj, otira si oči, da bi boljše videl, ali v tem trenutku ga obide vrtoglavost, po kateri se nikdo več ne zave, "mali oglasi Wanted ^ House to rent. In E. 200 to 4 E. 222 St. area. m Call 254-4434 (6-8) Stanovanje v najem Odda se lepo, mirno 5-sob-no stanovanje na E. 52 St. , Tel. 391-5592 _________________(6-7) ZIDAN BUNGALOW V EUCLIDU Zeman Ave. 3 spalnice. Krasna parcela. V visokih 40-ih. Kličite 531-2743. __________________________(6-8) Looking for couple to do light janitorial work at the Willoughby Office Bldg. Suite available plus salary. I CaU 732-7880 (X) HOUSE FOB~SALE St. Christine Parish. 531-8335 ___________________(4-9) LASTNIK PRODAJA Hišo v Wickliffu, blizu Worden Rd. Izvrstna lokacija, blizu šol in RTA. Kličite 731-5780 med 7. zjutraj in 4. popoldne. _______________________ (3-7) Apartment for Rent E. 76th St. Clair. 4 rooms and bath. Decorated. $95.00 526-8620. Custodian Couple for 12 suite apartment. East 76th St Clair area. Will train. 526-8620. ___________________ (X) House for sale by owner In Euclid off E. 200 St., 20650 Naumann, $43,000. Call 732-7106 after 5 p.m. (147-7) SMALL APT. FOR RENT In A-l condition. Upstairs. Private entrance. Private drive. 481-2246. (4-6) BOOKKEEPER WrANTED Part time two half days a week. Call 431-0628. (X) JENNIE (TEKAUC) ZELLE Podslivnica, Slovenija, 3. marca, 1888 Cleveland, Ohio, 16. januarja 1979 ZBOGOM, preljuba mamica, hčerki, Emilj in Sophie Anne sina, Jožef in Rudolf POLNO ZAPOSLITEV dobi oseba, ki govori slovensko ali hrvaško. Anzlovarjeva trgovina 6214 St. Clair Ave. (M-W-X) FOR RENT ~ 3 rooms, second floor, bath and furnace. Near St. Vitus parish. Rent $75.00. Call 881-7122 (5-7) HOUSE FOR RENT Large single family. Holmes Ave. $280 a month. Call 951-5833 (6-10), 3-sobno stanovanje se odda eni osebi. Kličite 881-4787 (6-7) FOR SALE Euclid Colonial, alum, siding, 3 bedrooms, formal dining room, extra deep lot — fruit trees. 50’s. Call Dick Malovasic CENTURY 21 Joe Dougherty Realty 531-4301 (6-7) Imenik raznih društev Starič, Jože Tominec, svetovalca: Karel Strnad in Lojze Bajc. —Dom ima prostore za razne prireditve. V Domu je Slovenska pisarna in knjižnica. Telefonska številka je: 881-9617. GLASBENA MATICA The Officers are: President — Olga Klancher 1st Vice President —■ Catherine^ Hopkins 2nd Vice President — Frank Bradach Secretary — Josephine M. Novak, 1951 Sunset Dr., Richmond Heights, Ohio 44143 Treasurer — Josephine Bradach Aditors — Carolyn Budan, Sheldon Hopkins, John Vatovec Wardrobe — Marie Shaver, Mary Batis Librarian — Molly Frank, Marie Babbitt Stage — Joseph Novak, William Mehaffey Publicity Molly Frank Charles Terček, Lori Sierputowski Director — Vladimir Malečkar Pianist — Reginald Resnick Rehearsals — Monday evening at 8:00 p.m., 6417 St. Clair Ave. PEVSKI ZBOR KOROTAN 1979-1980 ODBOR Pevovodja: ! ing. Franček Gorenšek Predsednik Janez Tominc Podpredsednici: Rezka Dragar, Mojca Slak Tajnica: Silvia Krulc, 261-5568 Blagajnik: Frank Lovšišn Arhivarka: Kati Likozar Odborniki: Marija Cagelj, Tone Hauptman, Marko akomin, Mira Kosem, Musi Pogačnik, Nejči Slak Nadzorni Odbor: Metka Hauptman, Janez semen Naslov: KOROTAN, 21880 Miller Ave., Euclid, OH 44119 Frances Somrak House Committee: Louie Legan, Jack Videtec, Frank Podlogar. Remaining directors: John. Habat, Adolph Koresec, August Dragar, Jeanne Somrak Delegates to Federation: John Habat, Joe Ferra, Louis Legan. Alternate: Sophie Magayna Meetings every fourth Monday of each month at 7:30 p.m. DOM ZAPADNIH SLOVENCEV 6818 Denison Ave. Predsednik — Joseph Klinec Podpredsednik — Robert Prince Blagajnik — Joseph Pultz Zapisnikaca — Marie Estanek Finančna-tajnica —; Pauline Ste-pic Nadzorniki — Marie Estanek, Marie Zeitz, James Prince Seje vsaki tretji petek v mesecu ob pol 8 uri Zvečer. FEDERACIJA SLOVENSKIH NARODNIH DOMOV OFFICERS FOR 1978: President — Frank Mahnič Vice President — Anthony Sturm Secretary Treasurer — John Habat, 299 East 257 St., Euclid, Ohio 44132 Corresponding Sec’y- — Ella Samanich Recording Sec’y. — Rudy Pivik Executive Sec’y. — Charles F. Ipavec Auditors: Mary Dolšak, William Jansa, Pauline Stepic Legal Counsel, Charles F. Ipavec PEVSKI ZBOR JADRAM Predsednica — Florence Unetich Podpredsednik — Don Gorup Taj. in blagajnik— Frank Bittenc Zapisnikarca — Betty Rotar Nadzorni Odbor — Steve Shimits, Frank and Ann Kristoff Arhivarke — Josephine Tomšič, Marie Lipold Pevovodja — Reginald Resnik Pevske vaje vsattu srecto OD 8. uri v SDD na Waterloo Rd. Dramatska društva ODBOR DRAMATSKEGA DRUŠTVA LILIJE ZA 1979-1980 Predsednik — Peter Dragar Podpredsednik — France Zalar st. Tajnica — Silvija Krulc, 21880 Miller Ave., Euclid, OH 44119, 261-5568. Blagajničarka — Terri Jarem Zapisnikarca — Mojca Slak Programski odbor — Janez Tominc, Ivan Hauptman, Ivan Jakomin, Mojca Slak, Zdenka Zakrajšek, Srečo Gaser. O.derski mojstri — Slavko Štepec, Frank Jenko Arhivar — Srečo Gaser Bara — Tone Štepec, Rudi Hren, Pavle Hren, Miro Celestina Kuhinja — Vida Jakomin, Rezka Dragar, Marija Hočevar Reditelji — August Dragar, Ivan Tomc, Jože Tomc Knjižničar.— Frank Jenko Športni. Referenti — Tone Hauptman, Rudi Hren, Štefan, Režonja ml. Nadzorni Odbor — France Hren, Miro Erdani, Stane Krulc Članske seje so vsak prvi ponedeljek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. KLUB LJUBLJANA Predsed. — Christine Kovach Podpredsed. — Stef fie Jamnik ’ Tajnica — Mae Fabec Blagajnik — Franic Fabec Zapisnikarica — Josephine Trunk Nadzorni odbor — Ceal Žnidar, Audie Humphreys, Rudy Lokar Poročevalec, Rudy Lokar Pevovodja Frank Rupert. — Seje se vršijo vsak zadnji torek v mesecu ob 8. uri zv. c SDD na Recher Ave. Slovenski domovi ^ SLOVENSKI NARODNI DOM NA ST. CLAIR AVE. SLOVENIAN NATIONAL HOME 6409 St. Clair Avenue President — Edward Kenik Vice Pres. — Albin Lipoid Secretary — Frances M. Tavčar Treasurer — Josephine A. Stwan Rec. Sec. — Julia Pirc Legal Advisor — Charles Ipavec Josephine Zakrajšek Mary Batis Antonia Zagar Edward Bradač June Price James Novak Stap Mezic Louis Arko John E. Leonard August Pust Ann Opeka Frank Azman John Milakovich Ann Marie Zak Louis Peterlin Alternates — Angela Lube, Louis Azman Seje direktorija so vsak orugi torek v mesecu v sobi nasproti urada S.N.D. Začetek ob 8 uri 11 do 4. Tele: 361-5115. SLOVENIAN HOME 15810 Holmes Avenue Cleveland, OH 44110 President — Sophie Magayna Vice-Pres. — Frank Ferra Financial See. — Frank Koncilja Treasurer — Joe Ferra Recording Sec. — rank Hren Auditors: Al Marn, Ike Kocin, SLOVENIAN WORKMEN’S KOME 15335 Waterloo Rd Cleveland, Ohio 44110 President — Anthony Sturm 1st V-Pres. — Steve Shimits 2nd ice-Pres. — Mary Dolšak Fin. Secy. — Millie Bradač Treasurer — John Prince Ree. and Corresp. Secy — Cecelia Wolf Auditors: Ann Kristoff, Chmn., Frank Bittenc, Steve Shimits, Frank Grk, Stanley Grk House Committee: Frank Kristoff, Chmn., F. Grk, Frank Koss, John Pretnar, Frank Tolar, William Ba-yuk, S. Grk, Karl Družina. Trustees: Frank Grk, Tony Umek Alternates: Karl Družina and Robert Devlin Legal Advisor — John Prince Meetings he4d every fourth Thursday or the month at 8 p.m. Office Hours: Monday, Wednesday and Friday from 7 to 9 p.m. LADIES AUXILIARY OF SLOVENIAN WORKMEN’S HOME 15335 Waterloo Road Officers for 1979 President: Jennie Marolt Vice-Pres.: Mary Dolšak Secy-Treas: Cecelia Wolf Rec. Secy: Florence Siaby Auditors: Ann Kristoff, Mary Koss, Bertha Dovgan Publicity: Josephine Tornsic Fish fry and other .dinners every Friday from noon tc 8 p.m. Take-outs available —• 481-5378 SLOVENSKI NARODNI DOM MAPLE HEIGHTS, OillO Predsednik Louis Fink, podpredsednik Fred Filips, tajnik Emil Mar-tinsek, blagajnik Joseph Stavec zapisnikarica Anna Ranik, nadzorniki Frank Uroancic, Al Glavic in Anton Kaplan, gospodarski odbor Al Glavic, MiRie Lipnos, Anton Kaplan in Albert Lipnos, odborniki; Anton Perušek, Antonia Stokar, Louis Kastelic in Robert Hočevar, Anton Stimetz, Louis Ferfolia. Seje vsaki četrti torek v mesecu ob 7:30 zvečer, v SND, 5050 Stanley Ave., Maple Heights, Ohio. SKD TRIGLAV MILWAUKEE, WIS. Predsednik — Karel Dovnik Pod predsednica— Franci Menčak Tajnica —- Marička Kadunc Blagajničarka — Mary Coffelt ■ Upravnik Parka — Ivan Bambič št. Prosvetni vodja —- Vlado Kralj Duhovni vodja —- p. Beno Korbjč Šport — Janny Bambič Bara — Marijan Rozina Za časopis A.D. — France Rozina Nadzorni odbor — Janko Limoni, Frank Mernik, Janez Rifelj Upokojenski klubi a-LLži SLOVENSKIH UPOKOJENCEV V EUCLIDII Častni preds: Krist Stokel Predsednik: Joseph Birk 1. Podpreds. John Kavšek 2. Podpreds: Anna Mrak Tajnik: John Hrovat, 24101 Glenbrook Blvd. Euclid, Ohio 44117 Tel. 531-3134 Blagajnik: John Troha Zapisnikarica: Jennie Fatur Nadzorni odbor: Mary Kobal, Pauline Burja, Josephine Trunk Zastop. za fed.: Frank Karun, John Kavšek, Frank Česen Jr, Tony Mrak, William Kennick. Seje so vsako prvo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v SDD, na 20713 Recher Ave. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJENCEV ST. CLA1RSKO OKROŽJE Predsednica: Mary Jeraj podpredsednica — Margaret Kaus tajnik: Frank Capuder, 6210 Schade Ave. Tel.: 881-1164 blagajnik Andrew Kavčnik zapisnikarica: Cecilija Šubel nadzorni odbor: John Skrafoec, Anton Žakelj, Jennie Vidmar ' veselični odbor: Frances Tav-žel, Michael Vidmar Kuhinje mesečno: Frances Tavžel, Vida Dovjak Gospodarski odbor: Michael Vidmar Potovanji odbor: Victor Vokač Nove člane in članice sprejemajo pri vseh. starostih, kadar stopijo v pokoj. Seje se vršijo vsak tretji četrtek v mesecu ob 1:30 uri popoldne v spodnji dvorani v SND na-iSt. Clair Ave. Delegati j za Fedr. seje so Cecilija Subelj, Lloyd in Neva Patterson in Michael Vidmar, Mary Jeraj (namestnik) Anton Kaus KLUB SLOV. UPOKOJENCEV NA WATERLOO RD. Predsednik — Walter C. Lampe Podpredsednik — Steve Shimits Tajriik-Blagajnik — Albert Co-merschek, 924 E. 223 St., Euclid, O. 44123, tele. 731-8698. Zapisnikarica: Helen Vukčevič Nadzorniki — Celia Wolf, Ann Kristoff, Joseph Mateyka Družabni odbor: Stčve Shimits, Ann Kristoff, Walter C. Lampe, Alice Božic, Celia Wolf. Porčevalea v slov. in eng. —Celia Wolf, Ann Kristoff. Delegatje federacije upok. klubov, — Al Comenschek, Steve Shimits, Joe Bajec, Louis Jartz, Honorary: Walter C. Lampe. Glavna kuharica, Mary Dolšak Seje so vsak drugi torek v mesecu ob 1. popoldne v S.D.D. na 15335 Waterloo Rd. LADIES AUXILIARY OF EUCLID SLOVENIAN SOCIETY HOME 20713 Recher Ave., Euclid, Ohio President, Mary Kobal Vice President, Christine Kovatch Recording Secretary, Marica Lokar Secretary and Treasurer Mary Ster, 1871 Rush Rd., Wickliffe, Ohio Tele.: 944-1429 Audit. Committee: Christine Kovatch, Anna Kutcher, and Danica Hrvatin FISH FRY’S SERVED EVERY FRIDAY FROM 11 AM TO 8:30 PM AND OTHER MENUS. UPRAVNI ODBOR KORPORACIJE “BARAGOV DOM”, 6304 St. Ciair Ave. Cleveland, Ohio 44103 Predsednik Frank Grdina, podpredsednik in upravnik Stane Vidmar, tajnik Janez Ovsenik, blagajnik Anton Oblak, oskrbnik Janez Košir, knjižničar Frank Cerar, odborniki: Frank Tominc, John Zakel, Frank Kamin, Frank Sleme, Joe KLUB UPOKOJENCEV HOLMES AVENUE Predsednik Joseph Ferra Podpredsednik Louie Legan. Tajnica in blag. Mrs. Sophie Magayna, 315 E. 284 St, Wiilowick, Ohio 44094, tel. 943-0645. Zapisnikarica Mary Lavrich, nadzornice: Christine Bolden, Mary Gornik, Mary Marinko, zastopnik za Federacijo; Joseph Ferra, Tony Boldin, Mary Marinko, Mary Habat, in Sophie Magayna. Namestnik —-Louie Legan. Seje in sprejemanje novih člav vsako drugo sredo v mesecu ob 1. uri popoldne v Slovenskem domu na Holmes Avenue. FEDERATION OF AMERICAN SLOVENIAN PENSIONERS CLUBS President — Josephine Zakrajšek 1st V. Presd. — John Taucher 2nd V. Presd. — Steve -Shimits Secretary — Sophie Magajna Treasurer — Joseph Ferra Recording Sec’y. —- Louis Jartz Auditors: — Tony Mrak, Joseph Bajec, Anton Bolden AMERICAN SLOVENE PENSIONERS CLUB OF BARBERTON, OHIO Hon. Pres. — Louis Arko Pres. — Vincent Lauter V. Pres. — August Maver 2nd V. Pres. — Mrs. Theresa Sanoff Sec’y.-Treas. — Mrs. Jennie B. Nagel, 245 — 24th N.W., Barberton, Ohio 44203 Recording Sec’y. — Mrs. Frances Zagar Auditors — Mrs. France Smrdel, Mrs. Angeline Misich, Mrs. Ag- nes Zurz Federation Representatives — Mrs. Mary Sustarsic Mrs. Frances Zagar Mrs. Frances Srhrdel Mrs. Theresa Cekeda Mrs. Jennie B. Nagel Sub — Mrs. Angeline Misich Meetings every first Thursday of the month, at Ž p.m. in Slovene Center,.70 — 14th St. N.W. Samostojna društva SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in blagajničarka Meta Rihtar, 990 E. 63 St., načelnik Milan Rihtar vaditeljski zbor: Milan Rihtar, John Varšek, Meta Rihtar. Pavli Miller Telovadne ure vsak četrtek od 6. -10. zvečer v telovadnici pri Sv Vidu. BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsednik —■ Frank Grk Podpred. — Jože Lipec Tajnica — Emma Grk Blagajnik — Joseph Ferra, 444 E. 152 St, 531-7131 Zapisnikar — Ivan Kosmač Nadzorniki — Tony Champa, Karl Družina; Stanley Grk Kuharica —• Mary Dolšak Natakarice — Mary Umek, Mariju Družina Seje se vrše po dogovoru. Balina se vsak dan od 12. opoldan do ,12. ponoči izven v nedeljah v zimskem času. Članarina $4 na leto. Sprejemamo še novo članstvo. ŠTAJERSKI KLUB Predsednik, Tone Zgozhik Podpredsednik, Rudi Pintar Tajnica, Slavica Turjanski Blagajničarka, Kristina Srok Gospodar, Janez Goričan Pomočnik, Konrad Peklar Odborniki Rose Jaklič, Agnes Vidervol, Kazimir Koziriski, Tonica Simiček, Frank Fujs, Jože Simiček Nadzorni Odbor. Božidar Ratajc, Jože Fujs, Stefan Maje, Mirko Glavan Razsodišče Avgust Sepetavec, Anka Koren, Pepca Feguš Kuharice Elza Zgoznik, Milica Glavan Pomočniki Stefi Dalič, Angela Radej, Cicilija Lubej, Tone Meglič ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV Predsednik — Otmar Mauser, 338 Woburn Ave., Toronto, Ont. Canada M5M 1L2 Podpredsedniki so vsi predsedniki krajevnih odborcev DSPB Tajnik — Jakob Kvas, 43 Pen-idrith St., Toronto, Ont Canada M6G 1R6 Blagajnik — Ciril Prezelj, R.R. #7 Guelph, Ont. N1H - 6J4 CANADA Tiskovni referent in član uredniškega odbora: Otmar Mauser Pomaga mu ga, — Marija Mauser Pregledniki — Anton Oblak, Mirko Glavan, Anton Meglič Zgodovinski referent —• prof. Janez Sever, Cleveland, O. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zoot dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 17826 Brian Ave., Cleveland, Ohio 44119; telefon 541-4256. Poslovodkmja ga. Marica Lavriša, 1004 Dillewood Rd. tel.: 481-37£8 SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik — Tom Lobe Podpredsednika — Frank Jančar, Matt Novak Tajnik -- Frank Petrovič — 361-6106 Blagajničarka— Kathy Kocjan Odborniki — Louis Petelin Jr., Bob Mills Jr., Frank Leban, Metod Ilc BELOKRANJSKI KLUB Predsednik Maks Traven, podpredsednik Matija Golobič, tajnica Vida Rupnik, 1846 Skyline Dr., Richmond Heights, OH 44143 telefo 261-0386, blagajnik Matija Hutar, Milan Dovič, zapisnikar; nadzorni odbor: Janez Dejak, Milan. Smuk, Nežka Sodja, gospodar Frank Rupnik, kuharica Marija Ivec. MISIJONSKA ZNAMKARSKA AKCIJA Cleveland, Ohio Duhovni vodja rev. Charles A- Wol-bang C.M predsednica Marica Lavriša, podpredsednik Frank Kuhelj, Tajnica in zapisnikarca, Mary Celestina, 4935 Glee-ten ltd., Cleveland, Ohio 44143, tel. 381-5298, blagajničarka Vida Švajger, 19501 Chardon Rd., Cleveland, Ohio 44117, tel. 481-2003; nadzorniki: Zofi Kosem, Lojze Petelin, in Štefan Marolt; odborniki: Rudi Knez, Anica Knez, Agnes Leskovec, Mary Stranear, Ivanka Tomktec, Marica Miklavčič: namestnik: Vinko Rozman. Odborniki — Peter Dragar, Erika Kurbos, Stefan Režonja ml. BALINCARSKI KROŽEK SLOVENSKE PRISTAVE Pred. — Ivan Kosmač Podpred. — Janez Švigelj Taj. -— Meri Umek \ Blag. —■ Toni Čampa Odborniki: Viktor Domines, Ignac Tavčar, Meri Mohar . Lojze Mohar, Slavko Grajžeij, Francka Grajžeij, Toni Umek, Ani Breznikar, Matilda Tavčar, Zinka Domines Nadzorni odborStane Pris-iand, Filip Oreh. Seje se vršijo po dogovoru. AMERICAN SLOVENE CLUB OF SO. FLORIDA President — Erna Katula Vice President —• Ed Strumbel Secretary — Mamie Willis Treasurer — Paula Bever Finan. Sec’y. — Eli Zatorsky Corres. Sec’y. — Molly Bogus, 1546 71 Street, Miami Beach, Fla. 33141. Board of Trustees: John Ribic, (van Willis and Al Dražen Sgt.-at-Arms —- Marty Vraničar Sunshine Committee, Tony Kebe Meetings: 1st Sunday of the month at 310 N E Is* St, Pompano Beach, Fla. SLOVENSKO-AMERIŠKI PRIMORSKI KLUB V CLEVELANDU Predsednik: Dr. Karel Bonutti Podpredsednik: Danilo Kranjc Tajnica: Pavla Rijavec, 6303 Carl Ave., Cleveland, OH 44103 Blagajničarka Jean Bryan Nadzorniki: Vinc Sfiligoj, Jože Leban, Marija Delchin Pravni svetovalec: Charles Ipavec (odvetnik) Redarja: Lojze Petrach, Jože Ceh SLOVENSKE PRISTAVE Predsednik: Jože Leben 1. pod-pred: Stane Rus. 2. pod-pred.: Frank Lovšin 3. pod-pred.: Dorothy Šemen Blagajnik —■ Maks Ovnič Tajnica — Theresa Lavrisha, 1004 Dillewood Rd., Cleveland, OH 44119, Tele.: 481-3768 Zapisnikar — Filip Oreh Nadzorni odbor: John, Hočevar ml. Branko Pfeifer Mate Resman Razsodišče: Ivan Brleč Tone Lavriša ml. Frank Urankar Odborniki: | 'JLJI Jože Bojc Jože Cah Viktor Domines Lawrence Frank John Hočevar John Hočevar, ml. Frank Kastigar Jože Kokal Frank Kogovšek • Potovauja skupinska in o Nakup ais najetje avtov • Vselitev sorodnikov • Dobijanje sorodnikov *» obisk • Denarne nakaznice • Notarski posli in prevodi » Davčne prijave H. L Trave! Service 6516 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio 44193 Phone 431-350» Jože Košir Andrej Kozjek Mirko Kristanc Frank Lavriša Margie Lavriša Tone Lavriša Frank Leben Lojze Lončar Lojze Mohar Stane Mrva ml. Lojze Petelin ml. Mimi Režonja Stanley Rožič , Tone .Smuk Rudi Špehar Tone Šteipec Tone Švigelj Joe Urankar Edi Voider . . Tone Zidar mmmm pogrebna zavoda i®S3 62 S* 1701» Likii« SL*..*. 431-2983 331-830« isnomovA trgoviha s pohrtvgh 15301 Waterloo Road 531-1231 MAPLE HEIGHTS POULTRY s CATERING I73«iO Broadway Maple Height* Naznanjamo, aa bortio oaslej nuaik Kompletno postrežbo (catering ser-dee) za svatbe, bankete, obletnice In druge družabne prireditve. Za prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgovornost. Ns razpoiag' vseh vrst perutnina še priporočam*.: mm HOČEVAR in SlilOVi «*L: v trgovini MO 3-7733 — na domu MO 2-2912 MULLALLY POGREBNI ZAVOD Nahaja se med Memorial Shoreway in Lake Shore Blvd. 165 E. 156th at. KE 1-9411 ik Vse predpriprave v naši posebni privatni sobi. if Vera. narodnost in privatni običaji upoštevam. if Psa&inad pros tur. Zračevalni sistem. 24 erna ambulančna posluga In aparat za vdihavanje kisika. Za zanesljivost in stvarnost cen pii “kupovanju” ali prodaji Vašega rabljenega avtomebsia se Vam priporoča slovenski rojak Frank Tominc lastnik CITY MOTORS 5413 SL Glair Ave. tel. 811-2388 V BLAG SPOMIN PLESNA SKUPINA KRES: Predsednik — Frank Zalar ml. Pod-predsednik — Rudi Hren Blagajnik — Edi Zalar Tajnica — Metka Kmetich, 1806 Sunset Dr., Richmond Hts., O. 44143 V BLAG SPOMIN SEDME OBLETNICE SMRTI NAŠEGA LJUBEGA OČETA, STAREGA OČETA IN TASTA ALOJZIJ RUS ki je preminul po daljši bolezni 15. januarja 1973. V tihem grobu mirno počivaj in večno blaženost v neb e s in uživaj, in da bi bili enkrat vsi na vse veke združeni. Žalujoči: Marija Stropnik, Rozalija Boh, Ivanka Božič, hčere Frarik, Jože in Anton, zetje, Ostalo sorodstvo. Euclid, O., 16. januarja 1980. OB DRUGI OBLETNICI SMEH CHARLES J. HOČEVAR Oti nas se je poslovil in zatisnil nam ljubljene oči dne 17. januarja 1978. i6ve leti počivaš, mož in ata, žalostno je tu pri nas, le ljubezen nas združuje: prošnje k Bogu, Oče naš ..., Žalujoči: Ti si srečen, v Bogu srečen, prosiš Stvarnika za nas, naj nas zvesto On varuje, pelje skozi zemski čas. MARY — žena; CHARLES ml., FRANK in RAYMOND sinovi; FRANCES, IRENE in MARGARET — snahe; Vnuki in vnukinje; JOHN — brat, svakinji CILKA in JENNIE ter ostali sorodniki. Maple Hts., Ohio, 16. januarja 1980.