Leto XLVII - št. 41 - CENA 80 SIT GLAS Kranj, petek, 27. maja 1994 '^Šolski tolar" se bo obrestoval tudi Kranju Studentom fakulteto, "iskrašem" telovadnice Letošnjo jesen bodo na Zlatem polju začeli graditi stavbo fakultete za organizacijske vede in športno dvorano Kranj, 27. maja ■ V ponedeljek bosta slovenski šolski in športni minister dr. Slavko Gaber in predsednik kranjske vlade Peter Orehar podpisala dogovor o skupnem vlaganju v šolske in športne objekte v kranjski občini. Gre za novo stavbo fakultete za organizacijske vede in prepotrebno športno dvorano za dijake srednje elektro in strojne šole ter študente na Zlatem polju, predvidoma čez štiri leta pa bo ministrstvo s pomočjo t.i. šolskega tolarja financiralo še obnovo in dozidavo srednje ekonomske šole. Prvi sad skupnega sodelovanja med ministrstvom in kranjsko občino je bil pravzaprav študentski dom na Zlatem polju, ki so ga odprli lansko jesen. Drug pomemben objekt, vzgojni zavod v Preddvoru, je zaključen te dni, drugi, samo za Kranj pretrdi orehi, pa po dolgih letih zdaj le prihajajo na vrsto. * H. Jelovčan Več o tem na 3. strani tud" r 'oka, 25. maja - Od 26 srednjih šol v Sloveniji v projektu poskusne mature sodeluje tej • mnazUa iz Škofje Loke. Od minule sobote, ko je 31 dijakov 4. a razreda te šole pisalo Po V* s'ovens'(eSa jezika, pa do 3. junija, bo trajal poskusni zrelostni izpit. Ta teden so s sn»o jih ujeli med pismenim izpitom iz tujega jezika, so različni. O njih preberite na strani ' * *oto: G. Šinik s- 4gava je blagovna znamka Močno iskrenje zaradi Iskre zahteve Ljubljana - Kot smo sli-5aH, naj bi bila nekatera Podjetja, ki so se včlanila v združenje, pri svoji odločit-v» zavedena. To naj bi bil tudi razlog, da je podjetje fskra Instrumenti iz Otoč že Vstopilo iz Združenja, da se nekatere članice ne strinjajo s "populističnim" reševanjem problemov in da so zaradi takšnega načina dela tudi že protestirale pri Iskri Števcih kot glavnem pobudniku za ustanovitev Zdru-ženja. Ob tem, ko Združenje zahteva pravico do sonosilstva blagovne znamke, v Iskri Holding zatrjujejo, da v Iskrini zgodovini posamična podjetja niso bila "lastnik" blagovne znamke. C. Z. Več na 9. strani OBČINA TRATA - SORSKO POLJE? NE, HVALA! KRAJ ANKE IN KRAJ ANI DRAGE'O.ODEŠIČA GORENJE VASI - RETEČ. GOSTEČ. H OSJE, UPICE, PUNGERTA, RETEC, SUHE IN TRATE! NE ŽELIMO ŽIVETI V OBČINI, KI BO IMELA LE 600 GOSPODINJSTEV, IN ZARADI SVOJE MAJHNOSTI NE BO MOGLA ZADOVOLJITI POTREB KRAJANK IN KRAJANOV. NE ŽELIMO IMETI OBČINE, KI NE BI IMELA SVOJEGA CENTRA S SVOJO NEMPČJO PA BI LE KREPILA MOC LJUBLJANE. NE DOPUSTIMO DRUGIM. DA ODLOČIJO N AME STO_N AS I ^ V NEDELJO, NA REFERENDUMU, GLASUJN 0X1 Liberalna demokracija Slovenije, Občinski odbor Škofja Loka V nedeljo o novih občinah Namesto pet šestindvajset? Če nas ne bo na volišče, bodo odločili drogi Kranj, 26. maja - Po zborih občanov o opredel-jevnaju referendumskih območij bodočih občin, bomo v nedeljo odločali, ali smo za opredeljeno razdelitev in za taksno ali drugačno novo občino. OdloČila bo večina, kar pomeni, da odsotnost pri glasovanju ne pomeni opredelitev proti predlagani novi občini. Podrobnejše informacije pa bodo imele volilne komisije na glasovalnih atestih. V da« nasajeni Gorenjskem glasu pa na notranjih straneh (od 13. do 43.) predstavi- iamo območja oziroma jrajevne skupnosti, kjer se bomo v nedeljo odloča« li o novih občinah. Na območju sedanjih petih gorenjskih občin je opre« deljenih 26 novih občin, na spodnjem delu geografske Gorenjske pa najmanj tri • A. Ž. DANES GLAS na 56 straneh iS ŠH KLUB 486/40 že od 153.478,00 SIT ali 8925,00 SIT mesečno! Tel./Faz: 064/ 22 10 40 fiorenjska^Banka VAŠI ZAKLADI NA VARNEM V ŠEFIH HRASILMCE-GLOBl S KR4.\J Nepopravljiva sramota v Tamarju - Očem nismo mogli verjeti, kaj sta napravila Smučarska zveza in Planiški komite v času smučarskih skokov v Planici. Ker je primanjkovalo snega, je Planiški komite dal Zgraditi čez grbinasti travnik pod Nadiio v Tamarju kar široko cesto, da so lahko odvažali sneg. Zdaj je travnik za vekomaj uničen. Čeprav ga sanirajo, ne bo nikoli več naravna znamenitost, ki je nastajala tisoč let! Sanirajo ga delavci jeseniškega ONIKS-a, proti Smučarski zvezi in Planiškemu komiteju pa je vložena kazenska ovadba. Sramota! Več na 3. strani - Foto: D. Sedej 3.č iz šole Tone Čufar na Jesenicah: naj - zobje v Sloveniji Zdrava hrana, mleko, skrbni starši Ljubljana, 26. maja • V akciji najčistejši zobje v Sloveniji so letošnji zmagovalci otroci iz 3. č razreda osnovne šole Tone Čufar na Jesenicah. Dve naj-učenki in logopedinja Darinka Cuznar, ena od pobudnic te akcije v Sloveniji, so se udeležile razglasitve zmagovalcev v Domu španskih borcev v Ljubljani. Otroci, ki imajo kozarce z zobnimi ščetkami tudi v razredu, so si po malici vse leto pridno umivali zobe. Tako niso bili v zadregi, ko sta nenapovedano prihajali medicinski sestri, jim pregledovali zobe in jih točkovali. Kot nam je povedala razredničarka 3. č Ema Trojar, so pred dnevi zvedeli, da so zmagovalci šole, zatem pa še, da so po čistoči zob tudi naj -razred v Sloveniji. Dodala je še, da je v razredu 23 otrok, pretežno vozačev s Planine pod Golico in Plavškega Rovta, kjer jedo zdravo hrano in pijejo dobro mleko. Otroci pa imajo očitno tudi skrbne starše, kijih vzgajajo, da že od malih nog lepo skrbijo za zobe. • D. Ž. ZAS VLJAL f>ATNtž#?. VFtSEDiEN ZAUPANJA. Koro&k* «. a t KrmnJ, trn/. S Stil 25S /»rte&kuj&mo vmm vmmh tšrnn ocfg-> iT Portorož - Benetke Vsak sot ne' TEl: 066 73 160, 73 167 In 061 310 320, 302 080 T KAMNA POČITNICE? NAŠ PREDLOG JE RABAC POLPENZIONSKE CENE V HOTE U H "B"KATEGORIJE SO JUNIJA ŽE OD 24,00 DEM JULIJA ŽE OD 29,50 DEM NA OSEBO INFORMACIJE IN REZERVACIJE ■TEL.: 385/52/872 206, 872 226 FAX.: 385/52/872 561 POIŠČITE BISER, KI JE PRAV BLIZU V ŠKOLJKI KVARNERSKEGA ZALIVA Cementni Izdelki DRAŠLER Kranj, tel. 064/211-317 VELIK IZBOR CEMENTNIH IZDELKOV •Lepila in tesnilne mase KEMAPuconci •Samotni dimniki »Izdelava in montaža mobitel d.d. PE KRANJ Koroška c. 27 6400 KRANJ RAZMIŠLJATE O NAKUPU MOBITELa POKLIČITE 064/222-616 DOBILI BOSTE VSE INFORMACIJE O; - VRSTAH APARATOV - PLAČILNIH POGOJIH: TAKOJŠNJE PLAČILO, LEASING (12 mesecev), ODLOŽENO PLAČILO (6 mesecev) APARATI V ZALOGI MONTAŽA VOZILA ORGANIZIRANA *E? 064/222 616 IZ SLOVENSKEGA PARLAMENTA Začela se je 20. seja Državnega zbora Kljub rokom težko do sporazuma Odločitve Ustavnega sodišča so v slovenskem parlamentu sprožile silovite prepire o tem, kako izpeljati referendumsko glasovanje o novi lokalni samoupravi. Ljubljana, 26. maja - V torek se je začela 20. seja Državnega zbora, na katere dnevnem redu je kar 55 točk. Koliko časa bo trajala, ni znano, saj se že kar dva dni razprava zapleta predvsem ob vprašanju nedeljskega referenduma o novih občinah, na dnevnem redu pa je se cela vrsta zelo pomembnih zakonov, ob katerih se bodo verjetno še pošteno lomila kopja. Najbolj trd oreh sedanjih parlamentarnih razprav je zagotovo vprašanje, kako in kdaj izpeljati glasovanje na referendumu o novih občinah v sedanji občini Koper, saj je Ustavno sodišče v petek razveljavilo predlog referendumskega območja. Ob kompromisnem predlogu komisije za lokalno samoupravo, da se na Koprskem takoj ponovno skliče zbore krajanov in referendumsko območje ponovno določi - tak pristop bi pomenil odložitev glasovanja le za en teden - sta se v parlamentu pojavila ob tem vprašanju še dva bolj skrajna predloga: predlog ZLSD, ki predlaga, da se referendumsko glasovanje v vsej Sloveniji odloži za dva meseca in ponovno prouči vse predloge za nove občine, ter predlog SLS, da referendumsko območje v Kopru določi v skladu z mnenji ustavnega sodišča kar Državni zbor, kar bi omogočilo glaso- Dokapitalizacija do konca leta Medtem ko je komisija za lokalno samoupravo iskala rešitev iz nastalega položaja, pa je Državni zbor na prvi dan svojega majskega zasedanja po hitrem postopku sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, s katerim se rok za reorganizacijo in preregistracijo podjetij iz 31. maja podaljšuje do 31. decembra letos. Sprejetje tega zakona ima izreden pomen predvsem zato, ker se na tak način podaljšuje tudi rok za dokapitalizacijo podjetij, ki je najtrši oreh za mnoga podjetja. Zakon o gospodarskih družbah namreč določa znatno višje vsote začetnega oz. ustanovitvenega kapitala, kot je to veljalo nekdaj. Kdaj konvencija o varovanju človekovih pravic Ali bo Svet Evrope res moral obravnavati Slovenijo skupaj Z Romunijo zaradi tega, ker naša država še ni ratificirala konvencije o varovanju človekovih pravic, je bilo eno od vprašanj, s katerim so začeli poslanci slovenskega parlamenta svoje 20. zasedanje. Medtem ko so poslanci trdili, da je za pripravo zakona o ratifikaciji konvencije potrebnih le nekaj minut, se je predstavnik vlade iz zunanjega ministrstva trudil dokazovati, da je za ugotovitev, katero našo zakonodajo je potrebno po tem podpisu spremeniti oz. prilagoditi, in kakšne posledice ta ratifikacija utegne imeti, potrebnega več časa, in da tudi druga ministrstva ob tem svoje naloge niso opravila. Na tako obrazložitev so se poslanci odzvali z ogorčenjem in zahtevali, da vlada Se za to sejo zakon o ratifikaciji pripravi, v nasprotnem pa, da bodo sprožili interpelacijo o delu zunanjega ministra. vanje tudi že to nedeljo. Ker še ni bilo sporazuma, verjetno zadnji predlog zaradi časovne stiske ni več mogoč, po dveh skoraj celodnevnih razpravah in številnih medstrankarskih prepirih pa naj bi se danes poskušalo najti kakšno drugačno rešitev. Na začetku tokratnega zasedanja Državnega zbora je predsednik slovenskega parlamenta naslovil na javnost poziv, v katerem izraža veliko zaskrbljenost zaradi povečanja števila prometnih nesreč, ki terjajo vse več smrtnih žrtev. Državni zbor zato poziva vse udeležence v prometu, da spoštujejo prometne predpise in prilagodijo vožnjo razmeram na cesti, vlado pa, da čimprej pripravi novi zakon o varnosti v cestnem prometu. Tedaj naj bi namreč predpisali nove dodatne pre- ventivne ukrepe za povečanje prometne varnosti in zaostrili kazni za dejanja, ki so najpogostejši vzrok za prometne nesreče. Državni zbor je sprejel tudi celo vrsto zakonov o ratifikaciji sporazumov o sodelovanju z več evropskimi državami: Veliko Britanijo in Severno Irsko, Albanijo, Izraelom, Estonijo, Turkmenistanom, Grčijo, Spa-ujo, Kazahstanom in Nemčij0 (sodelovanje v kulturi, izobraževanju, znanosti), Slovaško (o odpravi vizumov), Češko, Slovaško in Francijo (o nasledstvu sporazumov), ter o sodelovanju pri čezevropski železnici, na dnevnem redu pa je tudi potrditev garancije za posojilo Slovenskim železnicam, ki ga je v višini 50,6 milijona dolarjev odobrila Š. Žargi Evropska banka. Politične stranke v Škofji Loki so za novega župana Bo Petra HawIino potrebno tudi odstaviti? Od dosedanjega škofjeloškega župana bodo zahtevali odstopno izjavo, nato pa začeli postopek za izvolitev novega Škofja Loka, 26. maja - Včerajšna seje predsedstva občinske skupščine razširjena s predstavniki političnih strank je odhod župana Petra HavvUne problematizirala: ker večina priznava s sklepom Državnega zbora podaljšan mandat, je ta odhod lahko le odstop, ali pa bo zaradi neizvrševanja dolžnosti razrešen. Zato želijo njegovo izjavo. imeli pravno formalno celo dva. Skupen cilj vseh je, da bi skupščina do izteka podaljšane- fa mandata nemoteno delala, b naj bi uredili na naslednjem (normalnem) rednem zasedafl; ju, ki naj bi bilo 20. junija. Ali bo tedaj na dnevnem redu tu* zavrnjeno (ali dopolnjeno?) poročilo o delu Izvršnega sveta, se niso mogli sporazumeti-slišali pa smo, da so poročilo, k1 ga je o delu predsedstva pripra' vil Peter Hawlina že na prefnJ1 seji predsedstva "prekvalific.r' ali" v njegov osebni pogledi izkušnjo pri tem, in v taki obl«g naj bi ga dobili tudi občin8*1 poslanci. • Š. Žargi Le bežna omemba pod razno, ko skupščina niti ni bila več sklepčna, je menil eden od [iredstavnikov škofjeloških po-itičnih strank, res ni zadostna osnova za tako pomembno zadevo, kot je odhod župana z opravljanja te funkcije. Zato je položaj potrebno razčistiti, so menili tudi drugi udeleženci, in od Petra Hawline dobiti odstopno izjavo, ali pa ga na naslednjem zasedanju zaradi neopravljanja dolžnosti razrešiti. Položaj naj prouči statutarno - pravna komisija, ki naj predlaga, kako odnos do Petra Hawline zaključiti, kdo ga nadomešča in kako izpeljati izvolitev novega, brez strahu, da bi SLOVENIJA IN SVET Slovenska delegacija na zasedanju zveze NATO Prvič kot partner v Bruslju Na povabilo generalnega sekretarja zvez NATO Manfreda VVoernerja se je v torek v Bruselj na letno srečanje obrambnih ministrov odpravila tudi delegacija Slovenije kot podpisnica sporazuma Partnerstvo za mir. V ponedeljek je v Bruselj odpotovala pod vodstvom ministra za obrambo Jelka Kacina na letno srečanje obrambnih ministrov te vojaške zveze slovenska delegacija. Tokrat so bile na srečanje namreč povabljene tudi države podpisnice sporazuma Partnerstvo za mir in naša delegacija namerava priložnost izkoristiti za navezavo neposrednejših stikov s to organizacijo in čimprejšnje vključevanje naših obrambnih struktur v mehanizme in oblike sodelovanja pri NATU. Minister Kacin se je srečal tudi z generalnim sekretarjem Zahodnoevropske unije dr. WilUemom van Eekelenom, pri čemer je tekla beseda o možnostih, da se Slovenija pridruži kot pridružena članica tudi tej organizaciji. Predvsem pa je slovenska delegacija na tem srečanju NATA sprožila vprašanje preklica prepovedi prodaje orožja Sloveniji, ki ni z ničimer več povezana z nekdanjo Jugoslavijo, hkrati pa ta prepoved ovira Slovenijo pri vključevanju v sodobne mednarodne obrambne sisteme. Kot so sporočili iz Bruslja, so Združene države Amerike Slovenijo pri teh prizadevanjih podprle. Na Trati bo vsaj formalno omogočena izbira obetu Ustavno sodišče je dalo vodstvu KS Trata prav Torkova odločitev Ustavnega sodišč* spremenila le način ugotavljanja rezultat0 glasovanja. . Škofi a Loka, 26. maja - Odločitev Ustavnega »odLSča, ki s« jj v KS Trata dobili po telefaxu v torek popoldne prej IP°' & moralno zmago te zadoščenje vodstva te KS v PJj ^ možnost, da bi krajani lahko izbirali, v kateri občini m ^ živeli, kot resnično uresničitev svojih namenov. *J« sodišče je ostalo s svojim sklepom na pol poti. _ , <0 "Odlok o določitvi referendumskih obrapčijv w** ega (Škofja Loka) za območje Frankovega naselja, Hameri z naselja, Ljubljanske ceste in Kidričeve ceste ni v ocsk* ^ ustavo, če se v teh območjih glasovanje izvede na na gferefl' mogoče ugotoviti rezultate glasovanja za te dele T ^» dumskega območja", je odstavek iz odločbe sioven^^j ustavnega sodišča, s katerim je vrh slovenske sodne ^ skušal omiliti napako Državnega zbora, njegove *° ^l$\sb lokalno samoupravo in malomarnosti služb, ki *° fotfi pripravljale, in kljub dovolj glasnim opozorilom s Tra*w0v s tem v bistvu onemogoča izbira ljudem. Rešitev je v*j* ^gn* strahu, da se referendum sploh onemogoči, zelo poi jvejrja krajani navedenih naselij ne bodo mogli izbirati tnea vprašanjema (npr. se za občino Škofja Loka, ali ^,1^0 Trata - Sorsko polje), pač pa le o prvomo zamisuj^ vprašanju, pri čemer bo glas proti občini škofja k**8.' ZZ) jjS občino Trata - Sorsko pobe. vprašanje je, ali sije vo<**0t&>, Trata, ki je želelo odločitev ljudi na podlagi axguw ^ odločanje na tak način, ki utegne mnoge zavesti, V* vCp jim le moralno zadoščenje, da so ob poskusih nji ^ ,„ onemogočanja pravočasno opozarjali na nezakon• S« dokaz za to, da smo iz referenduma napravili kankatun* Žargi GORJEM GLAS Ustanovitelj in izdajatelj: Uredniška politika: neodvisni nestrankarski politično-informativni poltednik s Valjavec / Odgovorna urednica: Leopoldina Bogataj / Novinarji h» uredniki: He Danica Zavrl-Zlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi / Lektoriranje: Marjeta Vozlič / . Ivan Bizjak / Direktor in .^^^JSp^ Vilma Stanovnik, Marija Voftjak, Cveto etje DELO - TČR, Tisk časopisov in f^dn« S avtomatskem odzivnik". ^ r 'Priprava Kranj i / Uredništvo,^naročnine, oglasno trženje: Zoisova 1, Kranj, telefon: 223-111, telefaE l22-§17 / Mah" oglasi: telefon: 223-444 - sprejemamo neprekinjeno 24* ur dnevno na av totkov popusta. Za tujino: letna naročnina 140 DEM. Ogla Časopisno podjetje GORENJSKI GLAS vsak dan od 7. do 15. ure / Časopis izhaja ob torkih in petkih. Naročnina: trimesečni obračun - individualni naročniki imajo ceniku. Prometni davek po stopnji 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27-92), CENA IZVODA: 80,00 SIT. KRANJ , 27. maja 1994 PO GORENJSKEM 3. STRAN • GORENJSKI GLAS PRED REFERENDUMOM Upravna razdelitev Gorenjske skozi zgodovino Od okrajnih glavarstev, srezov, okrožij do novih občin Janez Kopač iz Zgodovinskega arhiva je pripravil zanimivo gradivo o upravnem razvoju gorenjske. Občine v moderni obliki so bile uzakonjene z občinskim zakonom, ki ga je leta Jt? P°dpisal cesar. Manjše in revnejše občine so se smele združevati v eno krajevno občino. Leta 1948 so se ukinila okrožja, hkrati pa tudi okraj Škofja Loka« Janez Kopač iz Zgodovinskega arhiva Ljubljana, enote za Gorenjsko je pripravil zanimiv oris upravnega razvoja na Gorenjskem od leta 1945 do leta 1962, zanimiv pa je tudi njegov Prikaz upravne razdelitve Gorenjske v obdobju od leta 1849 in J850 do leta 1941. Iz tega kadiva povzemamo nekaj dej-stev, ki kažejo, kakšne spremembe je doživela Gorenjska v uPravni razdelitvi. Najmlajši srez ■ Škofja Loka Takole med drugim pravi: "Geografsko področje Gorske je bilo od leta 1849 "Pravno razdeljeno na Okraj-n° glavarstvo Kranj in Okrajno 8'avarstvo Radovljica. Po prvi Svetovni vojni in malo kasneje upravna organizacija ni mno-?|| spremenila. Naredba iz leta £[8 je določala:... "da so vsa arzavna oblastva, osobito okrajna glavarstva, davčni uradi dosp"' da P°8,uJeJ° kakor r,9.^ajna glavarstva so bila Ocjena na sodne okraje. WJCrajno glavarstvo Kranj so javljali: sodni okraj Kranj, >n Škofja Loka. Zaradi *elikosti in prenosa nekaterih J.°mpetenc Srezkega načelstva l r?nJ na sodni okraj Škofja i°ka,je bila leta 1927 ustanovljena Okrajna izpostava kranjska okraja na Sodni okraj fkofja Loka. Sredi leta 1936 je * tega področja nastal namlajši *r.ez. Dravske banovine - Srez nta Loka- Okrajno glavarstvo oziroma rez Radovljica je bil razdeljen ?a Sodni okraj Kranjska Gora " sodni okraj Radovljica. Nižje upravne enote so bile občine. Revnejše občine se smejo združevati Občine v moderni obliki so bile uzakonjene z občinskim zakonom, ki ga je 17. marca 1849 podpisal cesar. Zakon je jamčil občinam v vseh njihovih notranjih zadevah popolno samoupravo v vsem, kar občino zadeva v upravljanjem njene imovine, postavitvi občinskih organov. Krajevna občina je bila po obsegu praviloma enaka katastrski ali davčni občini,..." ker dobi občina s tem zaključeno, natančno razmejiščeno ozemlje... Tam, kjer katastrske občine nimajo sredstev, da zadostijo po zakonu naložene jim dolžnosti, je združitev po 4. členu imperativna." Člen 4 je določal, da se smejo manjše in revnejše katastrske občine, ki niso zmogle nositi zakonskih bremen, združiti v eno krajevno občino. V okrajnem glavarstvu Kranj je bilo leta 1851 118 katastrskih občin in nekaj krajevnih občin, ki so vse komaj životarile.S kabinetnim pismom leta 1851 je v organizaciji občin nastopilo provizorično stanje. Trajalo je vse do leta 1862, ko so razglasili nov občinski zakon, na katerem so temeljili deželni občinski redi... Število občin se je mnogokrat spreminjalo, največ sprememb pa je bilo v Dravski banovini. V letih 1933 do 1934 se je povečal obseg in zmanjšalo število občin od 1096 na 377. V naslednjih letih pa se je število občin spet povečalo, tako da so bile leta 1939 skupaj 403 občine. Gorenjska v okrožju Ljubljane Po drugi svetovni vojni je bila Gorenjska razdeljena na okrožje Kranj in okrožje Jesenice. Okrožje Kranj je bilo razdeljena na tri okraje in sicer: okraj Kranj - Jelovica, ki je obsegalo območje Kranja in Krope, okraj Šenčur - Naklo in okraj Tržič - Brezje. Ob volitvah sredi avgusta leta 1945 so se vsi trije okraji združili v nov okraj Kranj. 8. septembra 1945 je v Uradnem listu izšel zakon, po katerem se je od okraja Kranj ločilo območje Krope, ki so ga priključili k okraju Jesenice. Okraji Kranj, Jesenice in Radovljica so bili združeni v širše upravno območje, ki se je imenovalo okrožje Ljubljana. Po splošnem zakonu o ljudskih odborih v začetku leta 1946 so se okrajni odbori OF preimenovali v okrajne ljudske odbore - OLO -, mestni odbori OF pa so se preimenovali v mestne ljudske odbore in krajevne ljudske odbore. Nato je spet prišlo do upravne razdelitve Slovenije, leta 1946, zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije, ki je izšel leta 1948 pa je ukinil okrožja. Hkrati pa je ukinil tudi okraj Škofja Loka, katerega območje bilo priključeno k okraju Kranj. Ukinili občino Cerklje in občino Gorenja vas Nov zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije je izšel leta 1952 in okraj Jesenice se je preimenoval v okraj Radovljica, ki so ga "Šolski tolar" se bo obrestoval tudi Kranju V Studentom fakulteto, "iskrašem" telovadnice £a njimi čez štiri leta pride na vrsto še ekonomska srednja šola ter dograditve nekaterih osnovnih šol na obrobju mesta Jeseni bodo na Zlatem Polju začeli graditi stavbo fakultete za organizacijske Vede, ki sodi pod okrilje Mariborske univerze. V njej °o prostora za 960 študentov, denar za gradnjo pa bodo zagotovili ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo Za znanost in tehnologijo, univerza ter kranjska obči-na- Ta je že pred štirimi leti na univerzo že prenesla lastništvo zemljišča (2007 kv. Metrov), razen tega pa bo °°Čina poskrbela tudi za komunalno opremo. Vrednost občinskega vložka je 0cenjena na 51,7 milijona tolarjev. , Na Zlatem polju bodo končno začeli graditi tudi Pfepotrebno športno dvorano za 1260 dijakov srednje elektro in strojne šole, ki vse od izgradnje novega šolskega poslopja v dežju in mrazu telovadijo kar po hodnikih, ter za študente sosednje fakultete. Športna dvorana bo namenjena tudi vrhunskim in rekreativnim športnikom, v njej bo celo plezalna stena. Kranjska občina bo pri naložbi sodelovala s komunalno opremljenim zemljiščem, ki stane 22,2 milijona tolarjev. Približno tretjino komunalne opreme ima še na dolgu, za kar bo morala prihodnje leto iz občinske blagajne odšteti 12 do 15 milijonov tolarjev. Obnovo in dozidavo prostorov za srednjo ekonomsko in upravno-administrativno šolo v Kranju bo ministrstvo za šolstvo in šport financiralo v letih 1988 in 1999. Ob šoli bodo zgradili tudi manjše igrišče, občina bo za ta dela preskrbela soglasja. Med kranjsko vlado in ministrstvom že potekajo tudi prvi pogovori o dozidavi nekaterih podružničnih šol na obrobju mesta, ki naj bi f>rerasle v samostojne osem-etke ter tako razbremenile centralne šole. Gre predvsem za šoli Lucijana Seljaka v Stražišču in Franceta Prešerna v Kranju. Z dograditvijo bi znižali visok odstotek dvoizmenskega pouka, po katerem Kranj v Sloveniji neslavno prednjači, prav zaradi prenatrpanosti centralnih šol pa bo izjemno težak tudi prehod na podaljšano obvezno osnovno šolo. • H. Jelov-čan Sogosto preimenovali v okraj esenice - Radovljica. Po tem zakonu so se mestni ljudski odbori preimenovali v ljudske odbore mestne skupščine, kraji pa so se združevali v večje teritorialne enote, ki so jih poslej imenovah občine. Okraj Kranj so sestavljale mestne občine Kranj, Škofja Loka in Tržič ter ostale občine; okraj Radovljica so sestavljale mestne občine Bled, Jesenice, Radovljica in ostale občine. V začetku poletja 1955 so uvedli komunalni sistem. Ukinili so okraj Radovljica in ga priključili k okraju Kranj s sedežem v Kranju. Namesto prejšnjih manjših občin so osta-novili 11 občin - komun. Okraj Kranj so sestavljale naslednje občine: Bled, Bohinj, Cerklje, Gorenja vas, Jesenice, Kranj, Radoljica, Škofja Loka, Tržič, Železniki in Žiri. Leta 1959 so ukinili občino Cerklje, ki so jo priključili k občini Kranj in občino Gorenja vas, ki so jo priključili k občini Škofja Loka. Odtlej pa do ukinitve okrajev sredi leta 1962 so okraj Kranj sestavljale naslednje občine: Bled, Bohinj, Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka, Tržič, Železmki in Žiri. Sredi leta 1962 so ukinili okraje, na Gorenjskem pa so ustanovili petvečjih občin: Kranj, Jesenice, Radovljica, Škofja Loka in Tržič." • D. Sedej 475 tolarjev mesečno za samoprispevek Bo leta 1996 Radovljica mesto z urejenim starim mestnim jedrom in pokritim bazenom? Radovljičani se bodo v nedeljo na referendumu odločali Se o eni pomembni stvari -o samoprispevku za gradnjo pokritega 25-metrskega bazena ter za ureditev Linhartovega trga oziroma njegovo prvo fazo, to je ureditev Cerkvenega trga. Ideja o izgradnji pokritega bazena je Že stara, tudi nekatera pripravljalna dela so že opravljena. Predvsem pa so že rešeni problemi glede zemljišča, infrastrukture in energije, zaradi česar bo gradnja občutno cenejša. Sama izvedba bazena, ki bo namenjen vsem strukturam prebivalstva, bo skromna vendar tehnično dovršena. V primeru uspelega referenduma bodo najprej začeli z ureditvijo Cerkvenega trga, saj bo v prihodnjem letu Radovljica obeležila precej jubilejev, npr. obletnico nastanka mesta, fare in cerkve, zato bi mesto radi čimbolj uredili in ga polepšali. S samoprispevkom, ki bo napisan za obdobje petih let, naj bi zbrali 103 milijone tolarjev ali 1300.00 DEM. Pri tem je mesečna povprečna obremenitev za občane, ki bodo samoprispevek plačevali, 475 tolarjev, kar nikakor ni pretirana vsota. Če bo šlo vse po načrtih, bosta oba projekta lahko dokončana že leta 1996. • E. Gradnik Kazenska ovadba proti Smučarski zvezi in Planiškemu komiteju Planiški komite uničil travnik v Tamarju Tamar, 26. maja - Planiški komite je dal napraviti čez grbinasti travnik v Tamarju, v osrednjem območju Triglavskega parka, kar cesto in tako travnik za vekomaj uničil. Kazenska ovadba proti komiteju in Smučarski zvezi. V soboto bo prostovoljna delovna akcija. Letos je ob planiški prireditvi hudo primanjkovalo snega in vprašanje je bilo, ali bosta Smučarska zveza Slovenije in Organizacijski komite Planica lahko izvedla smučarske polete. Iz osrednjega območja Triglavskega narodnega parka, še posebej varovanega Tamarja, so v hudi sili začeli dovažati sneg na skakalnico in čez grbinasti travnik v Tamarju, ki je nastajal tisoč let in je izjemna naravna zanimivost, celo zgradili cesto. V tednu dni so odpeljali okoli 400 tovornjakov snega in vsak, ki pozna dolino Tamar, si lahko predstavlja, kakšen poseg je težka mehanizacija napravila v Tamarju. Ne le na makadamski cesti, ki že tako ni nič prida, ampak predvsem na travniku pod izvirom Nadiže. Takoj so protestirah pri Trigavskem narodnem parku, a vprašanje je, kaj bi dosegli - Triglavski narodni park je zaradi podobnih posegov v preteklosti že ostro protestiral, a se na njegove proteste niso ozirali, še najmanj pa planiški komite, ki ima, mimogrede, v Planici tudi črno gradnjo, objekt Kavka - če se ne bi uprla tudi ekološko vedno bolj ozaveščena javnost. Tako so civilna iniciativa, Id jo je zastopal Franc Vodopivec, direktor TNP in minister za kulturo proti Smučarski zvezi Slovenije in Organizacijskemu komiteju Planica vložila kazensko ovadbo zaradi kršitve zakona o Triglavskem narodnem parku. Organizatorji naj bi kazensko odgovarjali zato, ker so uničili in poškodovali tujo lastnino. Na grbinastem travniku se je po strokovnem mnenju spremenila biološka sestava tal, značilne geomorfološke oblike travnika pa ne bo nikoli več. Organizacijski komite se je naposled le odločil, da sanira škodo, se pravi cesto čez travnik poa Nadižo, čeprav se po mnenju Triglavskega narodnega parka škode ne da povsem popraviti. Škodo so začeli sanirati delavci jeseniškega Oniksa, vendar tako, da so jo začeli popravljati spet s težko mehanizacijo, se pravi z buldožerjem in tovornjaki. Poravnali so okoli 250 metrov trase ter poskušali odstraniti pesek, ki so ga pred planiškimi poleti navozili za utrditev ceste na travniku. Zdaj težka mehanizacija ne pride več v poštev, zdaj delajo delavci ONIKS-a s krampi in lopatami. V soboto naj bi bila v Tamarju delovna akcija, v kateri naj bi 40 članov komiteja in skakalnih klubov očistilo tudi širšo okolico doma v Tamarju. D. Sedej KUHINJE IZ UVOZA Pokličite TRGOVINA S POHIŠTVOM, Sp.Besnlca81 POSEBNA PONUDBA: ORTOPEDSKI JOGI 064/403-871 ADRIA AlRWAYS SLOVENSKI LETALSKI PREVOZNIK UUBUAHA-LONDON-UUBUANA že od 200 USD naprej, če se odločite za potovanje ob četrtkih UGODNO! UGODNO! UGODNO! UGODNO! MM, zOrich, mOnchen, FRANKFURT, MOSKVA, TIRANA, SKOPJE, DUNAJ, LONDON 30% popusta pri nakupu vozovnic za družinske člane v letu 1994 - ob mednarodnem letu družine RozBrvdciJG in informdcij6 ADRIA AIRWAYS Ljubljana, Kuzrrtfeva 7, tel.: 061/13 18 155 prodaja vozovnic Ljubljana, Gosposvetska 6, tel.: 061/313-312 ADRIA AIRWAYS Maribor. Cankarjeva 3. tel.: 062/27-038 V5= i) S S Nil L A BLMD Tel. 064/77-996, fax 064/76-107 Poleg standardnih izdelkov, žaluzij, rolet in lamelnih zaves, vam nudimo tudi: TENDE - MARKIZE IZ UVOZA - alu konstrukcija, elektrostatično belo barvana - blago uvoženo TEMPOTEST 2-krat impregnirano - 40 različnih vzorcev platen DOBAVNI ROK ok. 10 DNI V zalogi standardne dimenzije: 300 x 200 80.580 SIT 400 x 200 90.850 SIT 500 x 250 117.700 SIT Seja jeseniškega izvršnega sveta Lastnik Julijane je tudi država Jesenice, 26. maja - V jeseniški občini je vedno več brezposelnih, ki iščejo prvo zaposlitev. Novi dogovori o komercialni ceni karavanške vode, ki je naravna dobrina in je zato njen lastnik tudi država. Na minuli seji jeseniškega izvršnega sveta so sprejeli predlog načina dodeljevanja sredstev iz občinskega proračuna za pospeševanje razvoja malega gospodarstva. Letošnje leto je za ta namen iz občinskega proračuna zagotovljenih 6 milijonov 750 tisoč tolarjev. Ta sredstva pa bodo višja še za dodatna 2 milijona tolarjev, ki se bosta namenila za dodeljevanje kreditov za investicije v turistično dejavnost. Trenutno je tako v občinskem proračunu na razpolago 7 milijonov 300 tisoč tolarjev za spodbujanje razvoja malega gospodarstva. Na razpis za sofinanciranje raziskovalnih nalog v jeseniški občini je prispelo 28 nalog, od tega so 22 nalog prijavile šole. Komisija je zato izdelala predlog za sofinanciranje vseh raziskovalnih nalog. V jeseniški občini je bilo lani registriranih 479 podjetij s Rodročja gospodarstva, od tega kar 434 v zasebni in mešani lasti, fa splošno so bili poslovni rezultati boljši kot leto prej in tudi turistični promet nekoliko narašča. Ob koncu lanskega leta je bilo v jeseniški občini 394 obratovalnic z 294 zaposlenimi delavci, 118 občanov pa je opravljalo obrtno dejavnost kot postranski poklic. V gospodarstvu in v negospodarstvu je bilo zapslenih 9.762 delavcev, kar je za 4 odstotke manj kot ob kocu leta 1992. Problem zaposlenosti in brezposelnosti se v jesenski občini nadaljuje. Ob koncu leta se je število brezposelnih zmanjšalo za 620 delavcev, število oseb, ki so prijavljene na Zavodu za zaposlovanje, pa se je v primerjavi z decembrom povečalo za 5 odstotkov - na Gorenjskem za 0,6 odstotka in v Sloveniji za 16 odstotkov. Na trg delovne sile so v jeseniški občini vplivali stečaji malih podjetij kot priliv trajno presežnih delavcev med brezposelne. Med brezposelnimi je vedno večji delež iskalcev prve zaposlitve. Zaposlenost v jeseniškem gospodarstvu in v negospodarstvu je upadla. V gospodarstvu je bila zaposlenost nižja za 7 odstotkov, v negospodarstvu pa se je zaposlenost povečala za 9 odstotkov. V samostojnem osebnem delu je zaposlenost porasla za 40 odstotkov. Brezposelnost se še vedno povečuje, vendar je to povečanje počasnejše kot v minulem obdobju. Največ pa so člani jeseniškega izvršnega sveta razpravljali o ceni imercialne vode julijana. Sekretariat za gospodarstvo in negospodarstvo je imenoval projektno skupino za določitev cene komercialne vode julijana. Sekretariat z __nenoval proje komercialne pitne vode julijana. Ta skupina je ugotovila, da občina nima pristojnosti pri oblikovanju cene komercialne pitne vode. Kriteriji za določitev cene so bili po informaciji predstavnika jeseniškega Vodovoda oblikovani na osnovi pobude in povpraševanja. Cena podobnih voda se giblje v razmerju od 0,01 do 0,05 nemške marke, zato je bila oblikovana cena 0,02 nemške marke sprejemljiva strani obeh podpisnikov pogodbe, podjetja Perne in podjetja Vodovod Jesenice. Na enem zadnjih sestankov s podjetjem Perne so se dogovorili, da se pripravi začasni sporazum za izkoriščanje vode do podelitve koncesije. Podpisniki sporazuma naj bi bili podjetje Perne, Podjetje Vodovod Jesenice, Republika Slovenija in občina Jesenice. Mnenje sekretariata za gospodarstvo in negospodarstvo Jesenice je, da je potrebno do dodelitve koncesije za izkoriščanje karavanške vode pripraviti sporazum. Pomemben partner pri sporazumu je Republika Slovenija, ki je v skladu z zakonom o varstvu okolja tudi lastnik vode kot naravne dobrine. • D. Sedej _PRED REFERENDUMOM Bodo nove občine (res) polomija? Gorenjska z jugovzhodnim obrobjem naj bi imela namesto sedanjih pet oziroma osem najmanj 29 občin. Če kdo. Rotem so predsedniki sedanjih občinskih vlad imeli celovit in konkreten pregled nad sedanjo samoupravo, fjihova mnenja in ocene, saj so imeli najbolj celovit pregled nad delovanjem sedanje samouprave s krajevnimi skupnostmi, so tudi uvod v predstavitev bodočih občm na Gorenjskem na notranjih straneh današnjega Gorenjskega glasa. Rina Klinar, predsednica jeseniškega izvršnega sveta Finance in obveznosti - popolna neznanka Jože Resman, predsednik radovljišega Izvršnega sveta: Nekaterim bo lažje Rina Klinar Predsednica jeseniškega izvršnega sveta Rina Klinar je pred referendumom v sedanji jeseniški občini dejala:"Samo določevanje referendumskih območij je potekalo v občini brez večjih težav, ne glede na to, da se odločamo o novih občinah neznank: problematično je še vedno to, kakšne pristojnosti bodo imele nove občine in kakšno bo financiranje. Kljub zakonskim določilom še vedno ni kriterijev za financiranje sedanjih 62 občin, hkrati pa tudi ni jasno, kako bo po novem. Nekatere pristojnosti bodočih občin sploh niso točno razmejene. Žal tudi niso znani kriteriji za oblikovanje mestnih občin, vendar si bodo Jesenice z vsemi močmi prizadevale za status mestne občine. Na Jesenicah smo dali pobudo za ustanovitev delovne skupine, ki bo po referendumu skrbela za skupno reševanje problemov glede financiranja, kadrov, delitve premoženja. Pobuda je naletela na ugoden odmev. Mislim, da je prav, da se ljudje udeležijo nedeljskega referenduma in povedo, za kaj se osebno zavzemajo: ali so ZA novo občino ali PROTI. Pomembno je, da odločajo samo tisti, ki bodo v neki skupnosti živeli, ne pa, da namesto njih odločajo drugi." • D. Sedej "Prav je, da se v nedeljo vsakdo sam odloči, kaj in kako bi bilo po njegovem mnenju. Velja se tudi udeležiti odločanja, saj neudeležba ne pomeni opredelitev. Sicer pa menim, da bo le tista občina, ki bo izpolnjevala vse pogoje, lahko dobra. Druge, ki ne bodo izpolnjevale vseh pogojev, se bodo morale na neki način "ozirati" na večje. Kako bo z denarjem, s katerim II Jože Resman bodo lahko gospodarile na svojem območju, še ni povsem jasno. Ocene smo naredili na podlagi opredelitev ministrstva za finance, kaže pa, da (morda kje pričakovanega) blagostanja ne bo. Vsekakor pa bo veliko odvisno od razvitosti posamezne bodoče občine. Menim, da bodo prednost imele večje, ki se bodo tudi lažje organizirale in reševale želje, načrte in probleme. To se bo odrazilo tudi pri pristojnostih, ki jih bo država prenesla na nove občine. Tudi na tem področju bodo manjše na neki način vezane na sporazumevanje in sodelovanje z večjimi." • A. Ž. Bil Peter Orehar, predsednik kranjske vlade: "Manjše občine so lahko tudi izziv" Lokalna samouprava je utemeljena v ustavi, torej jo moramo speljati. Državni zbor je izbral težavno pot, saj je zelo težko priti do neke razumne prostorske razdelitve Slovenije v lokalne skupnosti. Te oziroma bodoče občine bodo urejale predvsem lastne probleme, za katere so občani najbolj zainteresirani in imajo tudi največ možnosti, da dosežejo najboljše rezultate. V njihovi pristojnosti bodo zlasti javne komunalne službe, otroško varstvo in društvena dejavnost. Ostaja pa vprašanje organiziranja komunalne dejavnosti in odločanje o rabi prostora, torej problem, ki je širši od koncepta male občine. Potrebna bodo ali dokaj široka enotna izhodišča za urejanje prostora ali trnova pot do uskia- Vincencij Demšar, predsednik Izvršnega sveta občine Škofja Loka o novih občinah Nove občine bodo podobne velikim KS Peter Orehar Mercator Preskrba, Tržič trgovsko podjetje d.d. Salon pohištva in talnih oblog Balos 1, tel: 50-898 - razprodaja eksponatov dnevnih sob in kuhinj - največja izbira talnih oblog na Gorenjskem po ugodnih cenah - akcijska prodaja sedežnih garnitur Tom Mirna - brezobrestni kredit na 9 obrokov - ugodni plačilni pogoji, kredit na 11 obrokov brez pologa Salon TEGO na Deteljici, tel.: 53-017 - bela tehnika, gospodinjski aparati - velika ponudba bele tehnike Candy -HI-FI tehnika, akustika SAMSUNG: načrtov. Pri jevanja komunalnih problemov * BTV 52 TTXžeza * Stolp s CD že za * Stolp MAX 360 že za * Stolp MAX 370 že za * Stolp SCM 9100, 120 W, CD * Videorekorder * Videorekorder 4 glave VX 51.510,00 SIT 52.067,00 SIT 60.200,00 SIT 67.000,00 SIT 89.900,00 SIT 48.900,00 SIT 350 56.500 SIT Ugodni plačilni pogoji, gotovinski popusti, kredit na 11 obrokov brez pologa reševanju >v (vodovodov, kanalizacij, ravnanja z odpadki) pa bi kazalo upoštevati predvsem funkcionalni princip, v prehodnem obdobju zadržati sedanjo organizirano-sot komunale, kasneje pa bodo v manjših občinah za podjetja javnega značaja gotovo podeljevali tudi koncesije. Sam vidim uvedbo lokalne samouprave v prvem obdobju kot močno centralizacijo upravljanja države, kar ima dobre pa tudi slabe plati. Če bo država imela sistem in voljo, ga bo lahko uresničevala, vendar pa se bojim, da bodo odstopanja le prevelika in lahko postane ne-sistem tudi sistem. Vprašanje je, koliko denarja bodo občine sploh imele za uresničevanje tistih ciljev in nalog, za katere bodo zadolžene. To velja tako za bodočo veliko občino Kranj kot za malo občino Visoko. Čeprav bi novo organiziranje opravljan-ja državnih funkcij lahko pomenilo tudi pocenitev. Seveda pa lahko organiziranje občine z novimi pristojnostmi na manjšem območju pomeni tudi nov izziv, novo priložnost, da se v kraju dogovorijo za rešitev tistih problemov, za katere so najbolj zainteresirani. Pozitivne izkušnje iz sedanjih krajevnih skupnosti kažejo, da je uspeh velik, saj so ljudje za reševanje takih problemov pripravljeni prispevati denar, čas, svoje delo in znanje. Torej gre za izkoriščanje pozitivnega naboja, kar je v bistvu tudi pravi pomen samoupravne skupnosti." • H. Jelovčan "Govorim lahko le v svojem imenu, saj se do novih občin Izvršni svet ni uradno opredeljeval, sem pa Eredsednik omisije za lokalno samoupravo. Bistveno pri tem se mi zdi, da so se ob pripravi nove lokalne samouprave začele zmanjševati pristojnosti občin, vendar ne po volji občin, pač pa po diktatu iz centra. Občine postajajo s tem nekoliko večje krajevne skupnosti z nekaj dodatnih pristojnosti, in če upoštevamo tako stanje, se je bilo po mojem mnenju povsem nesmiselno prizadevati za ohranitev sedanje velike občine. Na drug) strani pa ne kaže spregledati potenciala ljudi, ki znajo svoje lokalne zadeve res sami učinkovito urejati. Glede predloga za oblikovanje občin v sedanji občini Škofja Loka pa menim, da bo čas potrdil kot zmoto, da se v zgornji Selški dolini (Zali Log, Davča, Sorica) ni organizirala svoja občina, in ne zdi se mi logično, da se Sovodenj in Trebija priključujeta občini Ziri. Vendar taka je bila volja ljudi. Naj še dodam, da se ne strinjam z dogajanji (zlasti z zadnjim zborom krajanov) na Trati, saj na tak način ljudem ni bilo omogočeno, da bi izrazih svojo voljo. • S. Žargi Frančišek Meglic, predsednik tržiškega izvršnega sveta: Ohranitev celotne občine je edino razumna občinskim proračunom. Seveda bo to odvisno predvsem od denarnih možnosti. Obenem pričakujem, da bo novi sistem odločanja na občinski ravni boljši od sedanjega. Povezava v manjšem telesu vodenja občine bo gotovo trdnejša, različnih interesov bo najbrž manj. Sestava bo verjetno odvisna tudi od bodočih volitev. Predvidevam, da bo volilni sistem toliko fleksibilen, da bomo uspeli zagotoviti v občinskem svetu prisotnost t* vsake krajevne skupnosti-Zelo narobe pa bi bilo, da 01 neka politična stranka pn«0" bila večino glasov in bi svet sestavljali ljudje iz enega okolja." • S. S. Frančišek Meglic AtPH "O smisel- Jr nosti obstoja ene občine menim, da je to edini možen logični sklep, ki nam je uspel v sedanjem ob-č i n s k e m vodstvu. Občina Tržič je geografsko zaključena celota, veže pa jo tudi enoten komunalni sistem. Prva skrb bodoče občine bo gotovo urejanje komunalnih naprav in bivalnega okolja. Glede na to, da je še veliko zadev na tem področju neurejenih, jih bomo tudi v bodoče lažje uresničevali z večjim Mihael Novak, predsednik kamniškega Izvršnega Premalo strokovno sveta-' mi:<;amilk foto bobnar "Mislim, da prevelika drobitev sedanjih občin ne bo dobra. Tudi postopek pri sprejemanju za-Mihael Novak kona je bil premalo strokovno premišljen in preveč Eolitičen. Namesto da bi ,udje, kot so si po večini razlagah, sami odločali o čimveč stvareh, bodo njihova odločanja prej marginalna. Ocenjevanje, da je v številčno velikih običnah samoupravno odločanje težje, ni utemeljeno. Mislim, da se dva tisoč ljudi včasih težje odloča kot2V tisoč. Pomembno je usklajevanje, sporazumevanje. Kar zadeva naši dve refej' endumski območji Komendo in Moste pri Komendi bi bil«? najbrž bolje, da bi se uspe" drugače sporazumeti in dogovoriti. Morda bodo ob odločitvi, da bodo v nedel)° odločali o svojih oblin**' jutri lažje našli način za skup' no in sporazumno delo." 0 Petek, 27. maja 1994 PO GORENJSKEM 5. STRAN • GORENJSKI GLAS Poskusna matura tudi na škofjeloški gimnaziji Poskusni maturantje niso žrtvena jagnjeta Edina šola na Gorenjskem, kjer te dni poteka poskusna matura, je Gimnazija v Škofji Loki Škofja Loka, 25. maja - V soboto, 21. maja, se je za 683 dijakov 4. letnikov v 26 slovenskih Šolah (polovica med niimi je gimnazij) začela poskusna matura. Na Gorenjskem opravlja poskusno maturo 31 dijakov 4. a razreda Gimnazije v Skofji Loki. Pisni testi iz temeljnih treh predmetov, slovenskega jezika, matematike 10 P^ega tujega jezika, so že za njimi. Poskusna matura se bo vlekla jim vsebine že znane. Od 9. do jse do 3. junija. 30. maja se 19. maja so v Soli delali po začnejo ustni testi za temeljne posebnem urniku in se pripravl- "i predmete, preizkusi bodo še jali na maturo, zanje se je že v dveh izbirnih predmetih in _ mesec dni pred drugimi končal pouk. Če opravijo vso poskusno maturo, se jim vse ocene za eno dvignejo, štela pa se jim bo tudi kot zaključni izpit. Priznana jim je tudi v primeru, če naredijo štiri predmete, razen če padejo pri slovenskem jeziku. Zapečatene ovojnice z rešenimi maturitetnimi nalogami je kurir odnesel v Ljubljano. V prihodnjih dneh bodo dijaki temeljne tri predmete opravljali še ustno, pred njimi so še izpiti v izbirnih predmetih. Kako so se odrezali pri poskusni maturi, bo znano 13. junija. Že 16. junija so zaključni izpiti, ki jih pri maturi uspešni sicer ne opravljajo, vendar negotovost ostaja do zadnjega dne. Z. Zlebir, foto: G. Sinik • D. ker imajo pri slednjih dijaki več različnih kombinacij, vsa stvar traja dobra dva tedna. "Poskusna matura se od naših zaključnih izpitov ne razlikuje samo po zunanjem ocenjevanju, temveč je drugačna todi tudi tehnična izvedba testov. Zagotovljena mora biti izpitna tajnost, dijak dobi nalogo v zaprti ovojnici, vsakdo ima svojo šifro, ki je niti učitelj ne »nie vedeti," nam je povedal ravnatelj škofjeloške gimnazije Marjan Luževič. "Drugačna je hidi struktura testov. Pn dijakih namreč iščemo več kot zgolj faktografsko znanje. Zato se temu prilagaja tudi pouk, ki '"Jake pripravlja na maturo." Dijaki, ki letos opravljajo Poskusno maturo, so resda nekakšni "poskusni zajčki" za Pravo maturo prihodnje leto, vendar se ne čutijo kot žrtvena Jagnjeta. Opravljah so že pre-dmaturitetne teste, tako da so "Če bi se Se enkrat odločala za poskusno maturo, je najbrž ne bi šla delat," je dejala Urša Jereb, ena izmed poskusnih maturantk, ki smo jih ujeli med opravljanjem pisnega izpita iz angleškega jezika. "Pri nekaterih predmetih so namreč veliko zahtevnejše vsebine, kot bi bile pri zaključnem izpitu. Poleg temeljnih treh predmetov sem si za maturo izbrala zgodovino in geografijo. Vtisov o tem, kar smo opravljali do sedaj, še nisem čisto zbrala. Pri slovenskem jeziku smo pisah veliko slovnice, esej pa smo pisah o štirih izmed enajstih del, ki smo jih morali prebrati za maturo." "Za opravljanje poskusne mature sem se odločil, ker prinaša nekaj prednosti, ena od njih je, da se nam je pouk končal veliko prej kot drugim. Pri določenih predmetih je zahtevan obseg znanja manjši kot pri zaključnem izpitu. Bil sem tudi radoveden, kakšno znanje zahteva od nas. Če padeš pri tej maturi, imaš še vedno možnost delati zaključni izpit. Za izbirna predmeta sem izbral zgodovino in geografijo. Ne ker bi mi bih posebno pri srcu, temveč zato, ker zanju ni bilo treba delati raziskovalne naloge, kot denimo za sociologijo ah psihologijo. Študiral ne bom nič od tega, temveč ekonomijo," je svoje vtise strnil Matjaž Sorti. Agata Krajnik je šla k maturi precej samozavestno: "Odločila sem se, da bom delala le dva predmeta poskusne mature, in sicer slovenščino in angleščino, medtem ko bom šla za ostale raje k zaključnemu izpitu. Če se pripravljaš, maturitetna snov ni posebno težka. Vsaj za predmeta, ki sem ju pisala, to lahko trdim, medtem ko k matematiki nisem šla. slepih jim zagotavlja snemanje študijskega gradiva ali tiskanje v pisavi za slepe, da lažje sledijo študijski snovi. Dragocen pripomoček za srednješolce z motnjami vida je uvajanje računalništva, prinaša pa tudi bolj JJW Loka, 24. maja - V Centru slepih v S*0?^0,*1' J1 £JJ2! P">grama ekonomskega in ko- optimistične poklicne možnos- tehnika. Ta bo ti. • D. Z. Zlebir, foto: G. Šinik lia}tu pwi nam je povedal Preselili v nove objekte, kjer je delo z vsemi generacijami ravnateij §Qle Jože Dolenec. Odprta vrata Centra slepih v Škofji Loki Računalniki večajo poklicne možnosti s, »red?* Loka' 24 maJ" * V Centru 8,epih v Ško9' Loki' U obsega programa ekoi in d za s'eP° m slabovidno mladino, proizvodno dejavnost merCjalneea "om starostnikov, letos slavijo skromen jubilej. Pred 15 leti so trniai _.„. f J Preselili v nove objekte, kje- H*ln * vsemi generacijami Movih varovancev veliko lažje e..Naš zavod je v Sloveniji zd'nSiVen' sa-! P0*1 *sto streno S0..uJe dejavnosti, kot so sjanJe in usposabljanje, zapostavi^6 in domsko varstvo rSvv h' kar bi morda drugod Dn, 1 na Stiri zavode," nam je jovedal direktor Centra slepih trid iKos* "Pri nas pa je isti eset'etno delovanje vseh v medSttn°vi Prednost' saJ smoz dnk °ino pomočjo vedno a°bro poslovali." loSt-aj lj Stev»ni so v škofje-rm centru slepih starejši ■ arovanci, kar 200 jih je. Sredn-S0]^; je 61, zadnja leta pa Odprti dan Varstveno delovnega centra v Kranju Kranj, 25. maja - Varstveno delovni center v Kranju, ki usposablja, zaposluje in varuje zmerno, težje in težko motene invalide, je ta teden odri vrata javnosti Prikazati želijo, kako usposabljajo prizadete ljudi, kako jim pomagajo razvijati samostojnost, sporazumevanje in stike z okoljem, kako jih vključiti v družbo, kako jih zaposlujejo in nudijo tudi razvedrilo. Pomembno je tudi sodelovanje s starši, ki so tem večnim otrokom opora tudi v odraslosti. Varstveno delovni center je nastal leta 1971 kot oddelek za delovno usposabljanje s šestimi varovanci pri posebni osnovni Soli. Ze naslednje leto seje njihovo Število podvojilo. Leta 1980 so z 29 varovanci delovali kot delavnica pod posebnimi pogoji pri osnovni šoli Helene Puhar. Danes je v varstveno delovnem centru že 42 varovancev, starih od 17 do 56 let. Glavni cilj je zagotoviti tem invalidom možnosti za ohranjanje in razvoj njihovih sposobnosti, uspešno delovanje v okolju in ukvarjanje s koristnim delom. V prihodnosti bi radi obnovili svoje prostore na Stritarjevi 7 in dogradili nove prostore z bivalno skupnostjo. Več o ustanovi, ki varuje in zaposluje duševno motene, v prihodnji številki. * D. Ž. Dve desetletji v novi šoli Kranj, 26. maja - Osnovna šola Simona Jenka v Kranju te dni praznuje. Dvajset let je minilo, kar so začeli delati v novi šoli. Praznik so proslavili delovno, z dnevom odprtih vrat, ko so si lahko obiskovalci pri dopoldanskem pouku ogledah, kako poteka Šolsko delo pri posameznih predmetih. Popoldne pa so v Šolski telovadnici priredili "čaj ob petih". • D. Z. KRANJČANKE - KRANJČANI, GORENJKE - GORENJCI! Kemična čistilnica LABOD Ljubljana Vam sporoča, da bo v petek, 27. S. 1994, odprta novo sprejemališče: namesto na Jenkovi ul. 2 bomo sprejemali predmete v čiščenje in pranje v Tavčarjevi ul. 39 (Župnišče) ob delavnikih od 8. do 19. ure in ob sobotah od 9. do 12.30 ure. Predstavljamo Vam naše storitve: - čistimo vse vrste tekstilnih izdelkov po sodobnih ekoloških postopkih čiščenja - peremo vse vrste perila, zavese (tudi lamelne), šotore ipd. - čistimo in barvamo usnjena oblačila (čistimo tudi krzno) - čistimo preproge in druge vrste talnih oblog, avtoprevleke itd. Vabimo Vas na otvoritev poslovalnice v Tavčarjevi ulici, danes, v petek, ob 15.30 uri. /—> o r> lakoći zdaj pa ta v večji meri izrabljajo svoje lastne notranje rezerve in za invalide ni več toliko dela. Razvijajo tudi samostojni proizvod, elektromagnetni ventil za pralne stroje, ki je tudi dobitnik modrega znaka "slovenska kakovost", čakajo le še na mednarodni atest. Klasična dejavnost slepih, Sčetarstvo in me-tlarstvo, je prav tako v zatonu, ker so v škofjeloškem centru za trg predragi. Srednja šola za slepo in slabovidno mladino v sklopu tega centra v triletnih programih izobražuje za poklic telefonista in administratorja. Šolanje zaradi posebnosti dela s slepimi traja štiri leta. Ker tudi Poleg izobraževanja za ta dva poklica skrbijo tudi za usposabljanje z delom, kjer mladim ljudem ni treba poslušati teoretičnega pouka. - —-' jv ui, launja icia pa se opremljenosti lahko merijo le z drueimi slovenskimi. Šolanje zarac s slepimi traja ustanovami. V proiz- ti poklici, v katerih večinoma t le z drugimi slovenskimi, ž mveč. tudi evropskimi izobra-vr»ri •imi ustanovami. V proiz- ,0dni dejavnosti so zaposlili delajo slepi, postajajo i .'ePe in tudi videče, ki izdelu- tevnejši, in ker želijo ol? zlasti predmete kovinske dijakom odpreti pot *a anterije. V preteklosti so višje in visoke šole, se pripravijo delali za razna podjetja, jajo na uvedbo štiriletnega vse zah-svojim tudi na Tereza Ziherl, doma s Primorskega, je že v zadnjem letniku administrativne šole: "Ker je program prilagojen, šolo delamo štiri leta. Zato sem se odločila, da bom po tem šolanju prek delavske univerze naredila 3. in 4. letnik, da mi bo priznana peta stopnja izobrazbe. Zaposlila se najbrž še ne bom, pač pa računam na študij. Te možnosti so za nas slepe' sicer zelo omejene, vendar kaže poskusiti. V razredu sem edina nevideča. Oslepela sem po prometni nesreči, ko nov *e ^ srecmJi Soli, potem pa sem se morala privaditi ojj.emu načinu življenja. Povsem samostojna nisem, že za odio* i V mesto potrebujem spremljevalca. Tudi če bi se ovir i Z* ^tucMJ jezikov, ki me zelo zanimajo, bi me slepota ie 7 ii **tudiJ jezikov terja veliko brskanja po slovarjih, kar L* Braillovo pisavo težko nadomestiti." Samo Jakia je Gorenjec, zdaj v 2. letniku programa za telefoniste: "V Ljubljani sem končal osnovno Solo za slepo in slabovidno mladino, nato pa sem poskusil na komercialni Soli v Kranju. Ni mi šlo, pa sem se preusmeril na sedanjo šolo. Sprijaznil sem se, da malo slabše vidim in na srečo mi ni treba uporabljati pisave za slepe, niti povečav. Poleg šole se ukvarjam tudi z radioamaterstvom in računalništvom in v tej smeri razmišljam tudi o svojem nadaljnjem šolanju. Upam, da bo z mojim vidom ostalo tako, kot je sedaj." "V našem dijaškem domu prebivajo tudi slepi in slabovidni učenci, ki se Šolajo na drugih srednjih Šolah v škofji Loki in Kranju, nekateri pa tudi že študirajo. Naj omenim dobro sodelovanje s Fakulteto za organizacijske vede v Kranju, kjer se Sola nekaj naSih učencev, eden med njimi, popolnoma slep, je tik pred iplomo," je dejal Jože Dolenec. "Med našimi dijaki so tudi taki, ki so se prej Šolali za druge poklice, vendar so se zaradi slabšanja vida preusmerili k nam, da jih prekvalificiramo. Ukvarjamo pa se tudi z rehabilitacijo kasneje oslepelih, ko jih v posebnem programu učimo živeti v novih pogojih in uporabljati pripomočke za slepe. Učijo se Braillove pisave, slepega tipkanja in drugih posebnosti, ki jih potrebujejo v novih okoliščinah. Delamo tudi z družino oslepelega, ki prav tako potrebuje čas, da dojame spremembo." Slepiin slabovidni, ki jih v škofjeloški srednji šoli usposobijo za poklic, vse težje dobijo delo. Morda se tudi zato bolj odločajo za Studij, zlasti na kranjski fakulteti za organizacijske vede, pedagoški, pravni in filozofski fakulteti. Zveza COKLA KRANJ - PRIMSK0V0 IN GREGORČIČEVA UL. ijfj OD® VEČ KOT 1000 MODELOV OBUTVE ZA VSO DRUŽINO PO ZELO UGODNIH CENAH Na 350 kvadratnih metrih PREGLEDNO IN Z VELIKO PROSTORA ZA IZBIRANJE IN POMERJANJE ! Ponudbo športne obutve smo razširili s programom adidas - Delovni čas: od 8. -19. ure, sobota od 8. • 12. ure •COkt: KULTURA UREJA: LEA MENCINGER Petek, 27. maja KULTURNI KOLEDAR KRANJ • V galeriji Prešernove hiše so na ogled likovna dela udeležencev 3. likovne kolonije v Premanturi. V galeriji Mestne hiše je na ogled izbor predvojnih likovnih del slikarja Ljuba Ravnikarja (1905-1973). V stebriščni dvorani Mestne hiše razstavlja tapiserije Silva Horvat iz Škofje Loke. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše razstavlja kamnite plastike in akvarele akad. slikar Peter Abram. V galeriji Pasaža radovljiške graščine razstavljajo fotografije člani Fotokluba Jesenice. V prostorih Gorenjske banke razstavlja akad. slikarka Brigita Poiegar-Mulej iz Lesc. BREZJE - V gostišču galeriji Zvon razstavlja fotografije Tomaž Kunst. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja je na ogled razstava risb Simona MlakarjaJV galeriji Fara razstavlja fotografije Janez Šifrar. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja Dušan Sedej iz Žirov slike na temo Ribe in krajine. V galeriji ZKO-Knjižnica razstavlja fotografije na temo Narodopisni motivi Peter Pokom. V Muzeju Železniki je na ogled razstava otroških izdelkov in risb. V Mali galeriji Žigonove niše se predstavljajo osmošolci OŠ Žiri s portreti sošolcev v tempera tehniki. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V galeriji Loškega gradu je na ogled razstava likovnih del slikarke Mirne Pavlovec V avli Gorenjske banke razstavlja fotografije Janez Pipan. TRŽIČ - V Paviljonu NOB razstavlja vitraže Lena Šajn, tkanice pa Majda Mrzelj. Ob osemdesetletnici pisateljice Branke Jurca PONOVNO KO ZORIJO JAGODE Ljubljana, 24. maja • Založba Mladinska knjiga je v torek pripravila srečanje z mladinsko pisateljico Branko Jurca, ki te dni praznuje osemdesetletnico. Ob tem so v zbirki Domen ponovno izdali njeno uspešnico Ko zorijo jagode z ilustracijami Melite Vovk - Štih. Branka Jurca je nekaj časa poučevala na ljubljanskih šolah, potem pa je bila več kot deset let urednica Cicibana in revije Otrok in družina. Najprej je začela pisati za odrasle, a se je kmalu posvetila literarnemu ustvarjanju za otroke in mladino. Ustvarila je bogato zbirko literarnih del, najbolj znana so Bratec in sestrica, Gregec Kobilica, Anča Pomaranča, Ko zorijo jagode, Dobra volja je najbolja. « Kot je v spremni besedi zapisal Miha Mate, je v povesti Ko zorijo jagode zajet proces neustavljivega prebujanja mladega bitja, ki že čuti potrebo po izražanju svojih stališč, mnenj nasproti odraslim; s svojimi ideali jim nasprotuje in tako doseže neko novo zrelost. Pisatcljičin življenjski jubilej je založba Mladinska knjiga zabeležila še z izidom slikanice Snežaki v vrtcu, ki jo je ilustrirala Ančka Gošnik Godec. Srečanje s pisateljico, ki sta ga vodila Miha Mate in Niko Grafenauer, pa so pripravili v osnovni šoli Ledina v Ljubljani, kjer so imeli v torek dan šole v letu družine. • M. A. Mednarodno pisateljsko srečanje - PEN '94 Razstava fotografij MESTO RADOVLJICA Radovljica - Fotografsko društvo Radovljica bo v okviru prireditev s skupnim naslovom "Radolško poletje" pripravilo razstavo fotografij na temo Mesto Radovljica. Razstava bo pravzaprav nekakšna bogatejša poskusna osnova za razstavo leta 1995, ko bo Radovljica praznovala 500. obletnico mesta, 700. obletnico radovljiške fare in 200. obletnico smrti A. T. Linharta. Ob tej priložnosti pri Fotografskem društvu Radovljica razmišljajo o organiziranju fotografskega ex tempora. Za letošnjo razstavo Mesto Radovljica, ki bo odprta 15. julija (črnobele) in 12. avgusta (barvne) v galeriji Pasaža radovljiške graščine, sprejemajo fotografije (črnobele in barvne) do 10. junija, Eravico do udeležbe pa imajo prebivalci Radovljice in člani FD adovljica. Razpisni pogoji zahtevajo, da so poslane fotografije za Radovljico značilne, lahko so tudi starejše, vendar pa ne smejo biti reprodukcije ali povečave starih razglednic. Avtorji pa lahko pošljejo tudi fotografije o mestu, ki so že bile razstavljene v Radovljici. Vsak avtor lahko pošlje do 15 črnobelih in prav toliko barvnih fotografij minimalnega formata 18-krat 24 cm na podlagi 30-krat 40 cm. Fotografije sprejemajo na naslov FD Radovljica, p.p. 54, lahko pa se prinesejo tudi osebno v prostore društva na Kopališki 10. KO STRPNOST NI LE UTOPIJA Bled - Zavzemati se za svobodo izražanja in nasprotovati jeziku sovraštva je lahko dilema ali pa tudi že odgovor na tudi danes aktualna, če ne bolj kot kdajkoli, vprašanja, ki so vznemirljiva in pomembna v negotovem svetu med mirom in vojno. Zato je bila izbrana tema letošnjega pisateljskega druženja v okviru PEN deležna splošne pozornosti v diskusijah letošnjih udeležencev. Težko je verjeti, da bo z letošnjega 27. srečanja pisateljev združenih v PEN, Peter Day, urednik časopisa PEN International in pisatelj, odšel z drugačnim mnenjem, kot pa ga je vseskozi zagovarjal. Gospod Day je namreč prepričan v absolutno svobodo izražanja, ki jo ljudem, tudi v Veliki Britaniji, od koder je doma, seveda določajo zakoni. Vendar pa ravno to ni bila tema letošnjega razgovora pisateljev z vseh koncev sveta. Peter Day je v podkrepitev svoje trditve navedel primer dr. Sadikija, britanskega državljana muslimanskega rodu, ki je po britanski televiziji in po časopisih glasno zagovarjal likvidacijo pisatelja Rushdija, avtorja zdaj že po vsem svetu razvpite knjige Satanovi stihi, po iranskem mnenju zaradi tega vrednega smrti. Gospod Day seveda niti v sanjah ne zagovarja kaj takega, zagovarja pa pravico, da dr. Sadiki to svoje prepričanje razglaša glasno in kjer le more in to brez vsakih omejitev. Zgodilo se mu seveda ni nič, nakopal si je le verbalno obsodbo britanskega PEN, saj vsi zakoni na britanskih tleh drugačno mišljenje dr. Sadikija seveda tolerirajo, dopuščajo in ne sankcionirajo. Peter Day seveda ne more spoštovati dr. Sadikija glede tega, kar je rekel o "na smrt obsojenem" pisatelju, spoštuje pa vsekakor izražanje njegovega (drugačnega) mnenja. Ne da bi se ob tem spraševal o posledicah, ki bi jih tako mnenje utegnilo imeti za Rushdijevo varnost. Vendar pa je bil namen letošnjega druženja pisateljev, večinoma iz evropskih držav, pa tudi ZDA, ugotoviti, ah vendarle strpnost in na drugi strani jezik nesprtnosti, sovraštva se- gata drug mimo drugega do neskončnosti, ali pa jima je vendarle treba postaviti določene meje. Ah se ta meja mogoče imenuje tudi cenzura, kot se je vprašal predsednik Slovenskega centra PEN Boris A. Novak, ki se v svojem sijajnem referatu na predlagano temo vprašal, kje so meje agresivnega jezika sovraštva in pasivnega jezika tolerance. Ali se tu ne skriva nevarnost, v katero so doslej padla že vsa gibanja, ki so temeljila na toleranci. Ah ne zahteva princip tolerance, da moramo biti netolerantni do netolerantnosti. Če je tako, odgovarja Boris A. Novak, potem toleranca izniči samo sebe in se sprevrže v lastno nasprotje. Razpravljalcem ni bilo treba, da bi plastično predstavili večno dilemo in razkorak med jezikom netolerantnosti in strpnostjo, vseskozi posegati nazaj v zgodovino. Današnji trenutek in ne daleč od nas je več kot nazorna predstavitev dileme, kako sodobni svet, intelektualci in vest ljudi nasploh tolerantno reagirajo na stvarnost nasilnega neto- lerantnega sveta v današnjem negotovem in nestanovitnem času. Čeprav vsi skupaj živimo v dobi, "katere smisel ne moremo zapopasti nič bolj, kot je Jona razumel notranjost kita", kot je zapisal Adam Michnik, pa so pisatelji tiste vrste ljudje, ki jih vprašanje umeščanja meja med strpnostjo in nestrpnostjo vznemirjajo bolj kot druge ljudi. Morda zato, ker imajo s svojo besedo ne le v biblijskem pomenu, ampak tudi dejansko moč spreminjati ne le zavest ljudi, pač pa tudi vplivati na njihovo podzavest. Predlagateljica letošnje teme za jezikom sovraštva - ne glede na to,- kako daleč od nas se sovraštvo pojavlja. Ali ni beseda toleranca postala že disident v besednjaku današnjega dne, je razmišlja' hrvaški pisatelj Mirko Mirko-vič, ko je govoril o posledicah nacionalizma epidemičnih razsežnosti in posebej njegovih posledic na tleh nekdanje jugoslovanske države ter pri tem "identificiral" virus intelektual; nega sovraštva, ki so ga od ljudi kulture prevzeli politiki in besede spremenili v moč dejanja. Toda ali je moč pisateljske besede v današnjem času morda manj slišna, ali ljudje manj berejo, se je spraševala francoska pisateljica Monique Garnier-Lancon, ki je tudi vodila pogovor v popoldanskem delu prvega dne razprav. Pri tem je poudarila pisateljsko odgovornost za besedo, ki zaradi "onesnaženja" f televizijo na intelektualni ravni, ostaja v ozadju. Dilema, o kateri je tudi včeraj, zadnji dan razprave, ko je pogovor vodila Alenka Puhar, je veliko bolj pomembna, kot se zdi na prvi pogled, na to je opozorilo kar nekaj udeležencev srečanja. Aleš Debeljak je menil, da princip tolerance nasproti principa agresivnosti, vsaj MUŠICA AETERNA -NEMINLJIVA GLASBA Na nadmorski višini 892 m sta na Binkoštno nedeljo odpela in odigrala redni koncert te sezone v okviru kamniške Zveze kulturnih organizacij v p. c sv. Primoža nad Kamnikom kamniška rojaka in ugledna slovenska glasbenika - baritonist SAMO VREMŠAK in organist HUBERT BERGANT. Gre za serijo koncertov cikla Musica aeterna • Neminljiva glasba, ki jih je prav na začetku te sezone v Kamniku začel S. Vremšak. rreuiagaieijica letošnje teme sprou principa agresivnusu, .»-» razgovora na blejskem srečanju kar zadeva posledice bosanske ameriška pisateljica Karen Ken- izkušnje, ni več opravičljiv. Princip tolerance je v bistvu pasivnost, so zvezane roke, je nesposobnost poseganja V stvari, preprečevanja stvari, ki se ne bi smele zgoditi. Ne bi se smela dogoditi materializacija metafore, ko so postala dejanja, upesnjena poprej v verzih, stvarnost. Prav gotovo se vsi ne zavedajo posledic, ki jih lahko prinese vojna v Bosni, je med drugim razmišljal bosanski pisatelj Tvrtko Kulenović. Ali je mar nemogoče, da bi se vojna iz Bosne ne razširila tudi po Evro; pi in bi morda sedanji evropski intelektualci, tudi pisatelji, ki so storili vsekakor premalo, da bi preglasili jezik sovraštva na tem in na drugih prostorih, iskali zatočišče pred vojno v Sarajevu? • Lea Mencinger, foto'-Gorazd Šinik nerly, ki je tudi vodila eno od treh okroglih miz, je v svojem obširnem razlaganju vznemirljive pisateljske dileme današnjih dni, ugotovila, da se je treba vprašanja lotevati tako s profesionalne pisateljske plati kot tudi z moralne. "Vprašanje je še pomembnejše, ker so med nami tako tisti, ki so bili žrtve na prvi pogled sicer drobnih omejitev svobode izražanja, kot tiste, ki so ustvarjali ostudni in škodljivi jezik sovraštva. Kot pisatelji bi morali podpirati standarde svobode izražanja, ki jih ne pogojujejo obstoječe omejitve; enako pa moramo sprejeti izjemno in učinkovito odgovornost, da nasprotujemo jeziku sovraštva z lastnimi besedili", je zapisala pisateljica, ki ve, da ima s kolegi vred darove in spretnosti, da lahko razkriva laži skrite Posebnost nedeljskega koncerta je bila, da so se ponovno oglasile restavrirane najstarejše ohranjene orgle na Slovenskem. Organist H. Bergant je namreč igral na orgelski pozitiv iz leta 1680, ki ga je izdelal prvi ljubljanski izdelovalec orgel Janez Faller (ok. 1602-1650). Inštrument je bil najprej namenjen kamniški frančiškanski cerkvi, pred dobrimi 150 leti pa so ga preselili v p. c. sv. Vb ARK MAJA SALON POHIŠTVA Kranj, PREDOSLJE 34 (KULTURNI DOM), TEL: 241 031 NE LETAJTE OD SALONA DO SALONA KO KUPUJE PRI NAS VAS ČAKA POSEBNA PONUDBA PO KONKURENČNIH CENAH I Delovni čas od 12. do 19. ure, sobota od 9. do 13. ure POSEBNO UGODNO - VRTNE GARNITURE Primoža nad Kamnikom. Leta 1990 je orgle restavriral Restavratorski center Republike Slovenije s sodelavci, od lani - za Criložnost ene od prireditev lejskega festivala IDRIART -pa so spet postavljene na kor svetega Primoža. Pevec - baritonist Samo Vremšak in organist Hubert Bergant sta bila seveda z majhnim orgelskim inštrumentom precej omejena pri izboru repertoarja. Zato se je njuna kantilena tokrat sukala med deli skladateljev G. Frescobal-dija, A. Gabrielija, H. Schutza, D. Zipole, J. S. Bacha, A. Nedveda, G. F. Haendla, G Pevski večer na Kokrici PESEM TREH ZBOROV Kokrica - V dvorani Kulturnega doma bo danes, v petek, ob uri pevska prireditev, na kateri bodo nastopili kar trije pe zbori s Kokrice: Moški pevski zbor Kokrica, Pevci slovens narodnih pesmi in Mešani cerkveni pevski zbor Koknca._^ Za Kokrico, kjer ima zborovsko petje tako dolgo j^'^gih nekateri še pomnijo petje pod vaško lipo - ni nastop kar treh^oo^ Snl9^ "obeno Presenečenje. Najdlje obstaja Moški pevsKi zu»» --trinajst članov, ki je predlanskim praznoval štiridesetfetnico delovat« ia Zanj je pevovodja Vinko Strniša izbral za nocojšnji pevski nastop šest pesmi, ki so nastale, ko so slovenski fantje oblačili vojaško «*£ (Oblaki so rdeči, Če na tujem zemlja me pokrije, Vsi so prihajah >" « S1"1'!3' W Xodi vse tri Pevske zbore, je izbral programe tu* za ostala dva zbora. Pevci slovenskih narodnih pesmi je zbor trinajstir. Faureja S &emVl?f« ? ^ ° SE? ' * "2 SC Zbra.h Še,e letos- nJihov program pa, kot že ime ka*J »a pILh^^u L> Graa" Se*?a Pr,edvsem slovenske narodne. Pevci se bodo predstavili s b,l'e ZtT tC?a konCerta 80 Pesm,rni'T£ot so Glej, glej, kak mimo gre, Prelepo frišno jutro g X£ ln]*u or8elsko 5» Pr°?r*m so sestavih tako, da bosta oba moška zbora zapela spremljavo, ki jih je odpel tudl skupaj. Mešani cerkveni pevski zbor Kokrica pa bo predstavi' pesmi, kot so Rož, Podjuna, Žila in druge. 0 "O prireditvi, ki smo jo naslovili Še bom. peli, smo se pevci začeli pogovariati i jeseni," je pred prireditvijo povedal pi dsednik Moškega pevskega zbora KoKn in tudi sam pevec Franci Strniša. "Ze ne* j časa smo iskali načine, kako drug? . predstaviti pevsko dejavnost na KoKj> Sodelovali smo sicer na prireditvi y z pomladi, ki jo je pripravilo sJcUPtSa. osnovno šolo Turistično društvo Kokri Nocojšnja prireditev pa je zgolj pevska. *► uvod v večer bo na citre igral Marjan Be* A z besedo pa bo pevski nastop povezov MarijaVodišek na tekst Petre Tomažic. Pevci s Kokrice so se na svoj nasyj obudili spomin na čase, fo »"Je na ^k^^^Sob^f^ pevske revije, vzbudili pa bi tudi radi zanimanje pri mladih pevcih, * se kar težko odločajo za zborovsko petje. Tako zamišljen gla^L večer slovenskih narodnih naj bi postal tradicionalen, jeseni pa p00, po vsei verjetnosti s tem programom gostovali še kje drugje-Besedilo in slika: Lea Mencinger 0- - - s---1--- solist Vremšak s posebej občutenim komornim tonom. Ta je bil pri relativno omejenem orgelskem inštrumentu še kako nujen, da so stare baročne in tudi sodobne arije zazvenele s kora sv. Primoža v vsej svoji polnosti. Vmes pa je igral orgelske medigre organist Hubert Bergant kar sam. Musica aeterna - Neminljiva glasba je tako dobila s tem nedeljskim -binkoštnim popoldanskim pevsko - orgelskim recitalom še nove razsežnosti. Cerkveni prostor p. c. sv. Primoža nad Kamnikom pa s tem še dodatne in ne zgolj liturgične prilike. Publika, ki je dodobra napolnila ladjo in prezbiterij, je tokrat znala prisluhniti glasbi. • F. K. BOGASTVO ZDRAVJA _TEJRME LENOM_ POČITNICE MED PRIJATELJI Če boste obiskali Terme Lendava, prav aotovo ne boste Prikrajšani za radosti poletnih počitnic. To najmanjše in najmlajše pomursko zdravilišče leži na obrobju 800 let starega mesta Lendava, pod obronki slikovitih Lendavskih 9oric. Na dlani ponuja domačnost, zdravje, pa tudi zabavo. Prijeten in sodoben hotel Lipa (218 ležišč) pod eno streho Ponuja kulinarične užitke ob glasbi v restavraciji ali taverni, kopanje v dveh bazenih v hotelu ali na prostem, trenutke sprostitve v savni, trimskem kabinetu, v številnih družabnih Prostorih ter kakovostne zdraviliške storitve. Te temeljijo na fosilni hipertermalni vodi z veliko parafina. Prijetno topla voda pa ni le blagodejna kopel, temveč tudi naravno zdravilno sredstvo za preprečevanje in zdravljenje revmatičnih in sklepnih obolenj. Učinke termalne vode dopolnuje fizioterapija, ročna, podvodna in tajska masaža, še zlasti pa Parafinske kopeli in obloge. Mir v naravnem okolju in Prijaznost gostiteljev boste užili v bližnjem kampu Petišov-c'. kjer se lahko namestite v bungalovih ali POČITNICE MEp PRIJATELJI pod platneno streho. Cena 7-dnevnega paketa s polnim penzionom 384 DEM, za otroke 30 % in 50 %, za upokojence 10 % popusta. Možnost plačila na tri obroke. Tudi možnosti za rekreacijo je obilo - igrišča z žogo, tenis, »banje, kegljanje, kolesarjenje, sprehodi po vinorodnih 90rje udeležencev mednarodne likovne kolonije in spoznali utr>P dežele na tradicionalni Lendavski noči v juliju in Lendavski trgatvi v septembru. MAMICA, OČKA, DEDEK IN BABICA! Pobegnimo iz mestnega vrveža v zavetje termalne vode, vinorodnih goric, rekreacijskih in možnosti, odlične kulinarike ter prijaznih ljudi. Sprejemljive cene, možnost plačila na obroke, popusti za otroke in upokojence. Informacije in rezervacije: Terme Lendava, 69220 Lendava Tel.: 069/75-720, telefaks: 75-723 NAJUGODNEJŠA PONUDBA MINOLTA FOTOKOPIRNIH STROJEV IN TELEFAXOV Možnost obročnega odplačevanja JE^ftUN« d.o.o.. Kranj, tal.7,064/213 162 D€ n it € TESNITI DONIT-TESNITI, d.o.o. C kom. Staneta 38. 61215 Medvode SLO Tel. cent.: 061/613-331, kornere.: 061Z6J3-121 1365/feleJatt^C ZAPOSLIMi m ***** DELAVCA V PROIZVODNJI za izdelavo tesnilnih plošč, za nedoločen čas, z enomesečno poskusno dobo. Delo je 3-izmensko. Kandidat mora imeti osnovnošolsko izobrazbo. Pisne vloge naslovite v 8 dneh na sedež podjetja, v kadrovsko-splošni oddelek. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 14 dni. dcnit C TESNITI it t» t* t» it tt 1» t» l» i» 1» 1» policija SVETUJE TUJA NESRECATUJA SKRB Od vseh nesreč r^a|ej)renašamo tujo. Naslednji ste na vrsti vi - ali pa tudi ne. Ukrepajte pravočasno -zavarujte sebe in svoj dom... ŽELIMO, DA ŽIVITE VARNO! Včeraj, danes, jutri Petrol ima svojo preteklost, sedanjost in prihodnost. Vedno pa je nekje ob Vas. Zasledite ga lahko v svojem otroštvu, najdete v letih zrelosti in zvest Vam bo tudi v obetih jutrišnjega dne. Razvil seje v veliko prijazno korporacijo, ki bo jutri močna, človeku in okolju prijazna delniška družba. Petrol je podjetje, v katerem skrbimo za Vas in prisluhnemo Vašim željam. V Sloveniji smo zgradili mrežo 253 bencinskih servisov. Samo na Kranjskem 34. 36 bencinskih servisov imamo odprtih ves dan in vso noč. Dva sta na Voklem, dva na llrušici. Eden na Jesenicah, in v Kranju. Omogočili smo plačevanje bencina s kartico Magna. Izdelali smo Vitrex in Antifriz. Ponudili Vam bomo olje Proton. Petrol je slovenska naftna družba, ki skrbi tudi za to, da bo naša dežela čim manj onesnažena. Veliko sredstev vlagamo v ekologijo. Tako prenavljamo stare bencinske servise Tudi na Kranjskem. Uvajamo okolju prijazno menjavo olja. Za Vas brezplačno v Kranju, na Bledu in v Medvodah. Pri točenju goriv skrbimo za varnost in zaščito okolja. Čeprav so cene bencina danes med najnižjimi v Evropi, je Petrol poslovno uspe ino podjetje. Zaradi našega znanja in naše poslovnosti. Zaradi skupnega jutri. PETROL Slovenska naftna druiba KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA lo.o. KRANJ, Jezerska c. 41 V prodajalni kmetijske mehanizacije na C. 1. maja vam nudimo: - traktorje Zetor, Lindner, Torpedo in Same - stroji za spravilo sena - bazeni za hlajenje mleka -rezervni deli za Zetor in SIP - vsa ostala kmetijska mehanizacija (£)lnformarije po tel. 064/325-032 V prodajalni na Rimskovem pa nudimo: - sredstva za varstvo rastlin, semena, gnojila, razna krmila, drobno orodje itd. (D Informacije po tel. 064/242-730 Trgovina je odprta vsak dan od 8. do 17. ure, sobota od 8. do 12. ure. IVI Mercator Preskrba Tržič TEHNIČNA PRODAJALNA DETEUICA 953-017 KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ ■ LAHORE, LJUBLJANSKA 22 NASVET ZA DOBER NAKUP AVTOMOBILA RENAULT ALI VOLVO: KUPI "DANES" NE ČAKAJ NA "JUTRI"! ("jutri bosta namreč davek In obrestna mera višja) Tel.: 221-276,211-225 AŽELEZNINA UTOŽELEZNI KOTU NA PUN IN OUE I i BOJLER s črpalko in veznimi cevmi 80 litrov 90.000 SIT 150 litrov 106.500 SIT KOTU od 23,6 kvv 50.250 SIT i do 72,3 kw 115.750 SIT IDEAL CLIMA & (s& l°S W trgovina - zastopanje - inženiring STENSKI PRETOČNI GRELNIKI NA PLIN OLJNI GORILNIKI BALTUR KRANJ, STRAŽIŠČE -Tel.311-378, 311-984 <;Oltl:KIC SGP GORENJC Radovljica odproda ali odda ¥ najem kletna lokala v objektu na Gorenjski cesti 33 c v Radovljici, namenjena za mirno obrt ali prodajalno. Velikost lokalov je po 43 m2. Interesenti naj vloge oddajo v roku 8 dni po objavi na naslov: SGP Gorenje Radovljica, Ljubljanska 11, 64240 Radovljica z opisom dejavnosti, višino najemnine. Informacije po telefonu 064/715-771. Ljubljana PRODAJNI CENTER KRANJ - PRIMSKOVO komunalna cona g 064/241-115. 241-114_ - TRGOVINA ŠKOFJA LOKA, ipodnjl trg 19, IT 064/622-950 ZA ZAŠČITO RASTLIN iN STROKOVNO SVETOVANJE Se priporoča SEMENARNA tradicija In kakovost RDEC CLIO BO LAHKO VAŠ - IN ŠE DRUGE BOGATE NAGRADE l_ L in to, če boste do 9. junija letos med sprehodom po dvoranah A ki D našli PUPO-dekle, ki deli brezplačne kupone.Napišite svoje ime, kupon pa vrzite v avto... in se prepustite sreči! Žrebale z janmo prireditvijo bo 9. junija 1994. Nakupovalna pot med ŠmartJasko 152 in Letališko 3 200 "T R G O V I N 2000 BREZPLAČNIH PARKIRIŠČ 20000 Z A M I S L I :,!:ao?;«*!»l«SSS'!' C L- Šmartinska 152. tel.: n.c. 06118 51100, Ljubljana 7627397^91 9941 GOSPODARSTVO UREJA:MARIJA VOLĆJAK Po sedmih (delovnih) dneh konec stavke v Suknu S preostankom marčevske plače spet na delo Sindikata podjetja Sukno in vodstvo so po dolgotrajnih pogajanjih ? torek okrog poldneva le podpisali sporazum o zagotovitvi stabilne proizvodnje. Delavci so prejeli zahtevanih 40 odstotkov marčevske plače v gotovini in po sedmih delovnih dneh stavke spet zaceli delati. Zapuže - Vodstvo podjetja se je s podpisom sporazuma zavezalo, da bo delavcem do konca maja zagotovilo aprilske plače po enakih osnovah kot za marec in do 3. junija nadomestila za prevoz na delo in prehrano v aprilu. Delavci so dali jamstvo, da bodo izpolnjevali pogodbena naročila; sindikata pa sta se zavezala, da do sklenitve novega sporazuma do konca junija ne bosta spodbujala in organizirala stavke v podjetju ali v posameznih enotah, da ne bosta nasprotovala razporejanju delavcev, če bo to narekoval delovni proces, tržne potrebe in organizacije dela in če bodo postopki zakoniti; prav tako pa tudi ne disciplinskim postopkom, ki bodo zakoniti in v skladu s kolektivno pogodbo. Stavkovni odbor, v katerem so bili predstavniki Neodvisnosti in Svobodnih sindikatov, je s tem vsaj pri plačah dosegel, kar je zahteval. Kot je že znano, je lastnik Sukna, republiški sklad za razvoj, 1. marca letos sklenil s svetovalnim podjetjem Gašperlin iz Ljubljane polletno pogodbo o vodenju zapuškega podjetja. Tričlanska "ekipa", ki jo vodi Tomaž Gašperlin, v njej pa sta Še Boris Gole in Marjan Vilfan, je ugotovila, da so se obveznosti Sukna hitro povečevale, da so od Markovićevih Časov do danes narasle že na 3,5 milijona mark in da bi podjetje v normalnem Brez vračila v naravi Sklad za razvoj se je kot lastnik podjetja Sukno dogovoril z denacio-nalizacijsklmi upravičenci, da so odstopili od zahtevka za vračih v •fcvav/ in da bodo zahtevali primerno odškodnino iz Slovenskega odškod-Hnskega sklada. tržnem gospodarstvu že zdavnaj propadlo oz. šlo v stečaj. Podjetje je preživelo le tako, da je najemalo bančna in druga posojila in da so mu s finančnimi "injekcijami" (za plače) pomagali ministrstvo za delo, Občina Radovljica s 400 tisoč markami občinskih obveznic in sklad za razvoj, ki je od oktobra predlani do zdaj prispeval 650 tisoč mark. Nenormalno visoke provizije Ker je po zatrjevanju Tomaža Gašper-lina v preteklosti poslovanje Sukna potekalo le na podlagi ustnih pogodb, brez pisno določenih obveznosti plačil, cen in rokov, so se s poslovnimi partnerji začeli pogovarjati o sklenitvi pogodb z vsemi potrebnimi sestavinami. V poslovanju z italijanskim partnerjem Triglav Saviteksom so v dveh mesecih 173 milijonov lir "minusa" spremenili v 17 milijonov lir "plusa", dosegli za 20 odstotkov višje prodajne cene in se sporazumeli, da bo vse blago takoj plačeval. Poravnali so štiri milijone tolarjev obveznosti do podjetja IBN (nekdanji Jugotekstil). Z nemškim Cal-warjem so se dogovorili za proizvodni načrt, s katerim bodo do konca letošnjega junija pokrili 544 tisoč mark obveznosti m ustvarili še 240 tisoč mark presežka; z Uniteksom pa so se sporazumeli, da odložijo poravnavo starih obveznosti in da sprotiJplačujejo le obresti. Ob tem, da urejaJM&dnose s starimi poslovnimi partner^, so že pridobili nova naročila od italijanskegakonfekcionarja, belgijskega kupca, ljubljanske Dekorativne, obnovili poslovne stike s Siscio iz Siska in z Vesno iz Zagreba, obiskali domala vse slovenske konfekcionarje, izboljšali ponudbo v trgovini v ZapuŽah... Z nemškim Calvvarjem so se dogovorili o tem, da jim je vnaprej plačal polovico posla, vrednega približno 240 tisoč mark; resno pa se ukvarjajo tudi s problemom nenormalno visokih provizij, ki jih plačujejo posrednikom. Velik izpad proizvodnje in prihodka Stavka, kije trajala sedem delovnih dnL Je povzročila velik izpad proizvodnje in prihodkov, otežila izpolnjevanje pogodbenih naroČil in omajala zaupanje prt poslovnih partnerjih. Vodstvo podjetja upa, da bodo delavci izpolniti obljube in nadoknadili izostanek in da tudi noben od poslovnih partnerjev ne bo preklical naročita. Kolikšen Je bil v Času stavke izpad prihodka, dovolj pove podatek, daje vrednost mesečne proizvodnje od 650 do 700 tisoč mark. Pogovt ori z bodočimi lastniki? Čeprav nekateri kupci že nestrpno čakajo, kdaj se bo Sukno "potopilo" in kdaj ga bodo lahko za majhne denarje (ter brez starih obveznosti in zaposlenin) kupili, pa ima podjetje po oceni Tomaža Gašperlina ob skrbnem poslovanju in trdem delu vse možnosti za preživetje, saj ima proizvod, trg in zadosti naročil. Ali bo tudi v prihodnje v njem "prostora" za 220 delavcev, bo največ odvisno od novih lastnikov in od tega, ali bodo sedanje zastarele stroje zamenjali z novimi in bolj zmogljivimi, ki bodo potrebovali mani delovne sile. Za nakup podjetja se najbolj zanimata poslovna partnerja Calwar in Saviteks; s prvim so se predstavniki družbe in republiškega sklada za razvoj pogovarjali že prejšnjo sredo, z drugim se dogovarjajo danes. • C. Zaplornik V ljubljanskem BTC-ju Merkur odpira novo prodajalno Merkur bo jutri, v soboto, v ljubljanskem nakupovalnem "mravljišču", v BTC-ju ob Šmartinski cesti, odprl doslej svojo največjo prodajalno v glavnem mestu. Kranj - Skupna površina novega trgovskega centra TC Merkur (v južnem delu hale A) je 3.100 kvadratnih metrov, od tega je 2.700 kvadratnih metrov prodajnih površin, na katerih bodo kupcem iz Ljubljane in drugod ponudili domala vse, kar naj bi imela sodobna blagovnica s tehničnim blagom. Kot poudarjajo v Merkurju, so prostore, ki so bili prvotno namenjeni za skladišča, začeli obnavljati in preurejati v prodajalno 1. februarja letos. Za gradbena dela ter vso opremo, med katero je tudi računalniška, so odšteli 166 milijonov tolarjev ah še celo nekaj manj, kot so načrtovali. V prodajalni, ki bo od ponedeljka do petka odprta od 9. do 20. ure, v sobotah pa od 9. do 13. ure, bo zaposlenih 26 delavcev. Novo trgovino bodo odprli jutri, v soboto, ob devetih dopoldne. Za dobro razpoloženje bosta poskrbela godba na pihala in Agropop s pevko Šerbi, pred vhod v blagovnico bodo skočili leski padalci, za prve kupce pa so v Merkurju pripravili presenečenja. • C. Z. Izvozniki pri vodstvu gospodarske zbornice Izvoznike skrbi tečaj Ljubljana - V ponedeljek so se sestali vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije in predstavniki podjetij, ki pretežni del proizvodnje prodajo na tuje. Ugotovili so, da je položaj izvoznikov slab in da se še poslabšuje; to pa se posredno odraža v tem, da izvoz nazaduje, da je Slovenija z izvozom na predlanski ravni in da s prodajo na tuje ustvari le dobro petino prihodkov v gospodarstvu. Izvoznike najbolj skrbi tečajna politika. Tečaj, ki je bil nekdaj pomemben spodbujevalec izvoza, zdaj te naloge ne opravlja, saj ves čas revalvira. Ob tem, da je vlada določila javno porabo na dokaj visoki ravni, se izvozniki pritožujejo tudi nad visokimi obrestmi za financiranje izvozne proizvodnje, nad obremenitvami, ki so še vedno takšne kot v prvih mesecih predlanskega leta, in nad počasnim dogovarjanjem z zunanjim ministrstvom o smotrni mreži predstavništev v tujini. Položaj izvoznikov bi sicer lahko izboljšali z izvoznimi spodbudami, vendar država za to nima denarja. Samo za 10-odstotne spodbude bi potrebovali 600 milijonov dolarjev. • C. Z. Kmalu nacionalni program Na Bledu se je včeraj končal dvodnevni posvet o poslovanju z nepremičninami, ki sta ga priredila Gospodarska zbornica Slovenije - Stanovanjsko združenje in slovensko nepremičninsko združenje. Namen posveta je bil strokovno javnost seznaniti z dejavnostjo, ki jo opravljajo člani obeh združenj, se pogovoriti o problemih in predlagati morebitne rešitve. Uvodno besedo je imel minister za okolje in prostor, dr. Pavle Gantar, ki je povedal, da ministrstvo pripravlja nacionalni stanovanjski program, katerega cilj je vplivati na povečanje obsega in raznovrstnost stanovanjske ponudbe, obenem pa povečati dostopnost v količinskem in ekonomskem smislu. • E. Gradnik Čigava je blagovna znamka Močno iskrenje zaradi Iskre Nadaljevanje s 1. strani) "Čl i tejo*"^6 ^^n"enJa « sonosilstvo blagovne znamke Iskra zatrju-ftiaml/8 -r° vea"° prispevale sredstva za vzdrževanje blagovne ^ ERO *" res* PodJeIJ» TSD, Števci, Vzdrževanje, Restavracija *namk Porav"avajo obveznosti iz pogodbe o uporabi blagovne v*drŽe • P?seDeJ Pa izstopajo števci, ki že poldrugo leto za njeno konfp VanJe m cepitev niso plačali niti tolarja," je na novinarski Holdh V Sredo deJaJ Dus*n Sešok, predsednik uprave Iskra '"K, in navedel, da holding poskusa od Števcev plačilo za trn*' " naveaei, na noituug §jub»u»« ^ "Porabo blagovne znamke izterjati po sodni poti. _Član uprave holdinga Jože JJJaec je natančno opisal last-t« , blagovne znamke od nastanka Is* * je natančno opisal last->ovne znamke od nas-cre do danes, med "rugim tudi prenos iz sozda na 20lding. Čeprav je kranjska Iskra števci v sodnem postopku opor-e*ala pogodbi, je temeljno in nato še višje sodišče v Ljubljani razsodilo, da ni bilo nič spornega, strokovnjak za vprašanja blagov-S* znamk prof. dr. Stojan Pie-?w je v posebni študiji ugotovil, da nri ------- poudaril, da so prizadevanja Združenja ostale članice Se bolj povezale pri trženju, lastninjenju, preobrazbi podjetij... K? Pri Iskri ne gre za kolektivno "'agovno znamk0) "PiCno koncernsko Niti marke ne! V Združenju pravijo, da članice nekdanjega sozda Iskra, ki ne vidijo prihodnosti v koncernu Iskra, niso pripravljene plačevati oderuške licenčnine Iskri Holding, ki je blagovno znamko pridobila brezplačno. V holdingu zatrjujejo, da plačilo za uporabo blagovne znamke ni oderuško. Po pogodbi lahko je-** °"?jnens in IBM in za katero zaračunavajo za znamko največ eneoa enotno upravljanje z 0,9 odstotka od prihodka posa-RovrL mesta- Sonosilstvo bla- meznega podjetja, sicer pa delež vem 2namke b' bilo po njego-dvf^imnenJu teoretično M*IVO». praktično pa šaljivo m tudi drago ^e dvanajst, pet podjetij 'no znamko, ampak za • -o koncernsko blagovno namko, kakršno imata, na pri-s«emens in IBM in za katero Ali Siemens ve? V upravi Iskre Holdinga se tudi sprašujejo, ali so v Siemensu, ki je manjšinski lastnik Iskratela, seznanjeni Z ustanovitvijo Združenja in z njegovimi zahtevami, pa tudi to, ali Siemens podpira "rušenje" blagovne znamke Iskra in s tem posredno tudi koncerna. "Če vodstvo Sie-mensa za to ve in s tem soglaša, potem bi bilo zelo pametno, če bt se do tega opredelila tudi slovenska vlada. Če pa je to samostojna odločitev direktorja Iskratela, se ml zdi zelo problematična, še zlasti zato, ker so podjetja na Laborah v preteklosti zelo negativno vplivala na ugled blagovne znamke Iskra," je dejal Dušan Šešok in opozoril na absurd, ki se kaže v tem, da je Siemens kot solastnik Iskratela hkrati tudi solastnik blagovne znamke Iskra. UNIVERZA V LJUBLJANI - EKONOMSKA FAKULTETA teži k usposabljanju managerjev, ki VIDIJO čez meje nacionalne ekonomije, POZNAJO zakonitosti mednarodnega trga, ZNAJO delati v mednarodnih teamih, RAZUMEJO kulturo drugih narodov, ZMOREJO obvladovati izzive sedanjega časa in se PRILAGAJAJO spremembam okolja. REDNI I MBA STUDU ne presega 0,3 odstotka, razen pri tistih, za katere velja najnižji težko znesek 10.000 mark. Iskrina podjetja plačajo na leto za uporabo blagovne znamke od 1,3 do 1,5 milijona mark, ki jih v holdingu porabijo po poseb-Cenrav • " ~ nem gospodarskem načrtu, med °°vou«»«L i.na 8plsku aanic drugim skromen del tudi za * »ono«iiT jt1ega Združenja pravdanje s kranjsko Iskro Štev-kkre Hvo 12 ,b!*l$ovne znamke ci. "Pri Števcih ni bistvo proble- Cenjsreajv u ™? ^dta *-- ^n^^TuJ"3^ ^ava proSTOH' Merkur certifikate ma v denarju, ampak vtem, da želijo biti solastniki blagovne znamke," je dejal Dušan Sešok in navedel, da so jim na sestanku 14. maja lani ponudili možnost, da bi v pogodbo o uporabi blagovne znamke vpisali katerikoli znesek, lahko tudi samo eno marko, pa te ponudbe niso sprejeli. • C. Zaplornik O^^ujpno ne naprave, Vzdrže- •ftil'' Re8t»vracija) aH so z (' risati ttaX? ^skro Restavracijo pa ^n»anj smešno, če že ne ban. Kranj - Predsednik korporacije Sava in njegovi sodelavci so včeraj na novinarski konferenci podrobno predstavili program lastninjenja, v kranjskem Merkurju pa so že začeli uresničevati prvi del programa, ki iim ga je republiška agencija za prestrukturiranje in privatizacijo odobrila 11. maja in je bu med drugim objavljen tudi v časopisu Delo in v Uradnem listu. V Merkurju so k notranjemu odkupu s certifikati osebno povabili vse zaposlene, nekdanje delavce in upokojence. Z zamenjavo certifikatov so začeli prejšnji Ketek, končali pa bodo v soboto, 18. junija. Kot je že znano, so se v ferkurju odločili za takšen program lastninjena, po katerem bodo zaposleni večinski lastniki. • C. Z. ŠTUDIJSKO LETO OD 1. OKTOBRA 1994 DO 15. DECEMBRA 1995 PREDVPIS OD 10. MAJA DO 30. JUNIJA 1994 REDNI PODIPLOMSKI ŠTUDIJ SPLOŠNEGA MANAGEMENTA < MBA POTEKA v sodobno opremljenih prostorih v Radovljici. VODIJO GA najboljši profesorji ljubljanske in drugih evropskih ter ameriških univerz, kot so Universiteit Amsterdam, Universitv o! Bristol, Cornell University. Kellogg School of Management in Indiana Universirv. NAMENJEN JE mladim, ambicioznim diplomantom različnih fakultet, ki želijo svojo strokovno usposobljenost nadgraditi s poslovodnimi znanji. OBSEGA strateško poslovodenje, poslovodenje financ, poslovodenje produkcije, trženja, človeških virov, informacijskih sistemov, organizacije in sprememb, poslovno pravo; za študente bančne smeri pa tudi bančni management, mednarodne finance, finančne trge in investicije. VKLJUČUJE rudi študijski obisk evropskih in ameriških poslovnih šol, podjetij, bank in drugih institucij. OMOGOČA pridobitev štipendije in delni študij na eni od tujih univerz. USMERJEN JE V PRAKSO vsak udeleženec predvidi možen razvoj svojega podjetja ob upoštevanju obstoječih družbenih in ekonomskih razmer. AKADEMSKI NAZIV magister poslovodenja in organizacije. VPIS je omejen. Minimalni pogoji za predvpis: diploma katerekoli fakultete, vsaj eno leto delovnih izkušenj ali povprečna fakultetna ocena 8, aktivno znanje angleškega iezika. DODATNA POJASNILA Mag. Danijela Voljč, Ekonomska fakulteta, Ljubljana, Kardeljeva ploščad 17, tel. (061) 168 33 33, int. 311 POSLI IN FINANCE UREJA: MARUA VOLČJAK 4* NA ŠTIRIH KOLESIH Aleko s Fordovim dizlom Priznanje izdelku tržiške Lepenke Nagrajena embalaža za spominke Tržič, 27. maja - Strokovna žirija je prisodila Priznanje za embalažo '94 izdelku Lepenke Tržič, katerega avtor je Brane Bandelj iz Dupelj. Gre za embalažo kolekcije spominkov tržiSkega mojstra obrti Jerneja Kosmača s skupnim nazivom Slovenska domačija, ki je bila opažena že na natečaju za suvenir Slovenije v Ljubljani. Nagrado bodo izdelovalcem izročili na sejmu embalaže EVPAK '94 Pred nekaj leti je mešano slovensko rusko podjetje Slomos na slovenskem trgu zastopalo in prodajalo avtomobile aleko, ki so izdelki ruske tovarne Moskvič. Zaradi težav v ruski tovarni se je dobava ustavila, pred kratkim pa se je uvoza iz Nemčije lotilo ljubljansko podjetje Kentax. Uvoz z nemškega trga je zanimiv predvsem zato, ker tam v aleko vgrajujejo 1,8-ntrski Fordov 6. junija letos. Izdelovanja omenjene embalaže so se lotili v Lepenki na pobudo tržiškega rezbarja že pred osmimi meseci. Ročni izdelek iz ekološko neoporečnih materialov je doslej potoval skupaj s spominki v Ameriko, Kanado, Anglijo, na Portugalsko, Norveško, Japonsko in še kam. Pred dvema mesecema so se odločili za sodelovanje na natečaju za Slovenski oskar in Priznanje za embalažo '94 pod pokroviteljstvom Gospodarske zbornice Slovenije. Poslali so embalažo Slovenska domačija v treh velikostih, ki je po oceni žirije zrela za priznanje. Tako Lepenka iz Tržiča doživlja uspeh že ob prvi udeležbi na sejmu INPAK, ki bo od 4. do 10. junija. Kot je napovedal avtor, bodo kmalu nared novi izdelki, ki bodo namenjeni predvsem embaliranju vinskih steklenic. • S. Saje Domusova razstava Pisarna za uspešne podjetnike Ljubljana - Center za dom, ustvarjalnost in svetovanje Domus iz Ljubljane je v sredo v svojih prostorih odprl informativno, svetovalno in prodajno razstavo "Pisarna za uspešne podjetnike". Razstava je namenjena načrtovalcem in opremljevalcem poslovnih prostorov, motorjem s petstopenjskim menjalnikom doseže najvišjo hitrost podjetnikom in lastnikom novoustanovljenih podjetij, ki si želijo 150 kilometrov na uro ob povprečni porabi med 4,9 in 6,7 litra ^JS™? J^?^L farmsko opremo. Mec plinskega olja na 100 prevoženih kilometrov. Zanimiva je tudi dizelski motor največjo močjo 43 KW/58 KM. Aleko diesel je sicer prostorna 4,35 metra dolga petvratna limuzina, ki z omenjenim cena, saj je aleko diesel s 13.500 nemškimi markami (kolikor hočejo skupaj z dajatvami pri Kentaxu) najcenejši avtomobil z dizelskim motorjem na slovenskem trgu. Kot kaže, se bo podjetje Kentax s predstavniki dosedanjega uvoznika, tovarne in nemškega partnerja kmalu začelo pogovarjati tudi o ekskluzivnem zastopništvu za Slovenijo. • M. G. Avtomobili bodo dražji Že v torkovi številki smo objavili novico o začetku veljavnosti uredbe o uvozu avtomobilov izključno z uravnavanim tristeznim katalizatorjem. Poleg tega, da s 1. julijem ne bo mogoča tudi prodaja vozil brez katalizatorja, bo s tem dnem tudi konec zdaj veljavne štiriodstotne davčne olajšave za vozila opremljena s katalizatorjem, kar z drugimi besedami pomeni, da se bodo avtomobili najbrž podražili. • M. G. i pr podjetji, ki se predstavljajo z različno opremo, jih je tudi nekaj z Gorenjske: Trend Škofja Loka s pisarniškim priborom, Telefon Trade ik Kranj s telefoni in telefari, Decorus Kamn zavesami... Razstava bo odprta do 31. maja in Tabernik Mengeš z CZ. Poslovati z Italijo Ljubljana - Center za mednarodno sodelovanje in razvoj je pred kratkim izdal nov poslovni priročnik iz serije "Kako poslovati s tujimi državami". Po priročnikih o poslovanju z Nemčijo in Avstrijo je izšel še priročnik "Kako poslovati z Italijo", Id je lani postala drugi katero je Slovenij dolarjev primanjkij Slovenija imela v blagovni menjavi za 294 milijonov Ijaja. Priročnik vsebuje vrsto koristnih podatkov, napotkov in namigov. V njem je razlaga goriškega in tržaškega sporazu- Povsem nov celovit sistem kakovostnih in cenovno ugodnih avtomobilskih zavarovani ŠNTOAc/riafic za Gorenjsko Za vse podrobne podatke pokličite po telefonu KR 211-688. Adriatic ma, za katerega je, denimo, dobro vedeti, da ga je mogoče spremeniti le z meddržavnim dogovarjanjem in da ga morebitni zaščitni ukrepi Evropske unije ali Italije ne morejo prizadeti. V priročniku je vrsta splošnih in praktičnih informacij o Italiji, o možnostih investiranja, o finančnih in deviznih predpisih, o davčnem sistemu ter uvozno izvoznem režimu, o obmejnem gospodarskem sodelovanju, o ustanavljanju in organizaciji podjetij... Poleg tega so v priročniku tudi naslovi bank, borz, trgovinskih zbornic, raznih združenj, ministrstev, slovenskih ustanov v Italiji itd. pa tudi namig slovenskim podjetnikom, naj se Ered poslovanjem z italijans-im podjetjem pozanimajo za njihovo boniteto. • C. Z. KAM JX A IZLKT? i CILJ, CAS POTOVANJA, 1 PRIJAVE DATUM ODHODA CENA PREVOZ GOSTINSKE STORITVE OPIS POTOVANJA 1 MEDUUH UŽKJAN J HZZERUA DARE Tol.:221 -051 | pomlad poletje i 11.200 SIT za 7 dni LASTNI NAROČILU DOPUST ZAJAHALlE, TENISAČE, JADRALCE 1 TOSKANA Z EUO 1 SLOVEMIJATURIST KRANJ j TEL: 211 946 [ od 10.6. (do 12.6. j 285 DEM | bus | oo|o [ ELBA. 5IENA, 1 j SAN VIN CEN j^O,- I BENETKE 1 SLOVENIJATURIST KRANJ 1 TEL: 211-946 1 2S.6. 160 DEM zeleni j vlak i prevoz vodstvo izleta I OGLED BENETK KAM NA KOSILO, VEČERJO ? jj IME GOSTINSKEGA lOBJEKTA KRAJ SPECIALITETE MENU CENA ODPRTO 1 GOSTILNA, Pr Primožič j TEL: 57-585 i Pristavo pri Tržiču ! nak d« krita it miki hnvntejdpoMrofili t tal* 1 it >i7il|i! 1 NO. SIT j vsak dan 9-23 j GOSTILNA ZARJA 1 Tel.: 49-305 | Trboje domač« |*di, |«dN po naročilu, vsak dao kadi« |k«fa 7oo sn, | pojest 1 vsak dan 11-23 pot., sob. 11-01 [ torek zaprto 1CAFE RESTAURANT |YASMIN-rel.:221567 1 KRANJ ICankorfava 1 1 jedi po naroolu | bogat solatni bifa t kosilo Isomo 1600.00 SIT ivsakoanod f 9. do 24. uri [NE0EUA ZAPRTO I PIZZERIJADARE 1 KRANJ | 550 SIT [VSAKDAN 12-04 PI - BIP DOSTAVA 8 02 TELEFON: 221-051 n»MM tal. ttmHtao uv*cala,plovll«inobj<*Ja nakup na KREDCT ti LEASJHO VEČ kot 1/3 VSEH uporabnikov /• mobitol KUPILA pri YANNI d.o.o. MEŠETAR Cene sredstev za varstvo rastlin Poslovalnica cerkljanske kmetijske zadruge v Šenčurju (vse cene so brez prometnega davka): * ridomil * antracol * ekalux ' primextra ' baycor(10dkg) 2.165,00 1.364,00 2.700,00 1.333,00 1.015,00 * dithan M-45 * decis * reglon * bavleton * cuprablau 1.333,00 2.460,00 1.730,00 1.620,00 515,00 Poslovalnica škofjeloške kmetijsko gozdarske zadruge na Trati (cene so brez davka): * antracol 1/1 * ridomil 1/1 * reglon 1/1 * seneor 1/1 * radazin 1/1 * pasagran 1/1 * fastac 100 g * piroxfluid 0,2 * metasitox 1/1 * bayleton 0,10 1.238,00 2.125,00 1.835,00 8.794,00 889,00 3.572,00 701,00 912,00 1.259,00 371,00 * dithan 1/1 * ridomil, 25 dkg * primextra 1/1 * promepin 1/1 * lentagran 1/1 * basudin 0,1 * mesorol 250 g * decis 0,1 * decis 1/1 * ekalux (prah) 1/1 1.142,00 732,00 1.259,00 1.134,00 3.409,00 275,00 292,00 458,00 2.298,00 379,00 Semenarna Kranj (vse cene so s prometnim davkom): tarot, 25 g seneor, 1 kg fastac 0,1 I dithan M-45 asulux, 1 5.300,00 8.760,00 640,00 1.375,00 3.703,00 zolone lekouide 0,2 I 542,00 * harmonv, 15 g * ekalux, 1 I * antracol, 1 kg * bavcor, 1 kg * ridomil, 1 kg * metasistox 0,2 I 2.276,00 2.580,00 1.480,00 6.340,00 2.540,00 472,00 Poslovalnica kmetijsko gozdarske zadruge Sloga na Prlmskovem Kranju (vse cene so s prometnim davkom): * betanal AM 11 1/1 2.599,00 *motivel1/1 7.461,00 * radazin 1/1 1.000,00 'antracol 1/1 1.484,00 * ridomil 1/1 2.252,00 * fastac 100 ml 882,00 * decis 0,1 I 449,00 * bavleton special, 100 g 300,00 Mfi^AMILK * bandel 1/1 * laddok 1/1 * lintagran 1/1 * dithan 1/1 * basagran 600,1/1 * dipterex 0,2 kg * basulin 40 WR 100 g 7.144,00 1.885,00 3.615,00 1.328,00 3.580,00 618,00 349,00 ® \\ HYunoni \\ ROVER Prodaja po sistemu staro ata novo Nakup vozil na kredit ali leasing Odkupujemo in prodajamo rabljena vozila JANEZ KAOIVEC Pipanov« 40» $on£ur Tel.: 004/4 TRGOVINA DOM trade d.o.o., ŽABNICA OD TEMELJEV DO SlMi POSEBNA PONUDBA: - ARMATURNE MREŽE - MODULARNI BLOK - STIROPOR - STREŠNIK BRAMAC - SCHIEDEL DIMNIKI NOVOST: PREVOZI IN RAZKLADANJE Z AVTO D VIG ALO M I INFORMACIJE V TRGOVINI AU PO TEL.: 331-454, 312-266 anan TI P01,4$ ■ 16.990 DEM 5 vrat, model 94,ojačana karoserija, garancija 1 leto. MONTANA, Celovška 135, Lj. Tel.: 061-558-376,0609-615-648 Petek, 27. maja 1994 k- Nova turistična pridobitev z Gorenjskega v Portorožu 3..., 2..., 1..., BUNNNGY ! Jure Košir in Franci Petek sta skočila prva Portorož - Minuli konec tedna so v Portorožu odprli in predstavili npvo turistično pridobitev. Sodeč po odzivu ljudi, številu vozil in direndaju okoli Bernardina je to res. okoli žerjava kar trlo radovednežev in tistih, ki so si privoščili ta neizmerni užitek. Mogoče je užitek kar preskromna beseda občutkov ob skoku proti morju. Na diplomi, ki jo prejme vsak skakalec, piše "Nova dimenzija med nebom in zemljo." Prav v to dimenzijo sodi nori občutek, ko te žerjav dviguje nad morje v višino 60 metrov. Seveda tudi vse ostalo. Posebno zmeden tesnoben občutek, ko stojiš pred skokom in buljiš proti dnu. Odštevanje spremljevalca Mareta v košari, odriv, padanje in zelena barva. Elastika se sprosti, potegne nazaj v nebo,... Noooorrro !!! Že ko se pripelješ na križišče nad Piranom, zagledaš mogočen zeleno obarvan žerjav, ki nosi nad morjem železno, gasilski, Podobno košaro. Krik, 3<-.2,..,l.., Bungy in iz nje skoči Človek. Proti morju, 60 metrov globoko. Seveda na elastiki, najmodernejši ta hip. Zgodovina teh skokov sega nekaj sto let nazaj. Na nekaj pacifiških otokih so možje dokazovali pripadnost plemenu in zrelost pred možitvijo, seveda, če so skočili s 30 rnetrov visokih bambusovih dreves, privezani na nič kaj Prožne ovijalke. Pred leti pa so l° atraktivno doživetje, bungv skok z elastiko prenesli v bolj civilizirane kraje. Začeli naj bi na Novi Zelandiji, Tajskem in seveda letos tudi pri nas. Da Gorenjci nismo od muh, Se je večkrat že pokazalo. In p'av Kranjčan Marko Štirn, ?bsolvent fakultete za šport se E °dločil, da predstavi ta sPort" Primorcem. Sam ga je sPoznal na potovanjih po Aziji, in kot pravi, ga je tako navdušil, da se je odločil to predstaviti in 0rganizirati tudi pri nas. Na otvoritveni dan je prvi skočil Jure Košir za njim Frenk Petek !n prva ženska Nancy Aljančič !2 Nakla. Pa še nekai novinar- Tomaž v vsakdanji podobi... Pa še nekaj novinar-SiT' £aiem pa je vreme prepre-g»Q nadaljnje užitke. V soboto, Se bolj pa v nedeljo pa se je Nepopisno doživetje, ki ni primerljivo z ničimer. Privlačna zmedenost, smeh in posebne oči, so posebnost vsakega, ko mu odpnejo elastiko in ga postavijo na "tla". Komentarji so različni, a samo tistih, ki niso skočili. Mogoče bi moral skočiti še kak uradnik, ki razmišlja o primernosti objekta za bungv skoke. Kot nam je zatrdil Marko Štirn, pa je članov Bungv jumping cluba iz dneva v dan večje. Kot kaže bo v Portorožu letos poleti najbolj živahno okoli Bernardina, kjer žerjav v nebo tokrat dviga ljudi. • Tekst in slike: Gorazd Šinik Tomaž bi rad naredil mednarodno kariero Znan obraz, pravzaprav grimaso s fotografije, so naši bralci najbrž takoj spoznali To je Tomaž Fajfar, doma iz Cirč, ki je bil še do lani anonimen, zdaj pa se nam njegov značilni obraz vsako nede|jo zvečer kaže v "špici" televizijske oddaje Nedeljskih 60. V našem uredništvu pa smo ga bolje spoznali letošnjega marca, ko se je odzval naši akciji "trojčki". Tudi Tomaž, zdaj star 28 let, je namreč eden od trojčkov. Kje ste se naučili značilnih grimas, s katerimi ste nas zabavali lani v rubriki Nedeljski stol? "Bilo je na mladinski delovni akciji, ko sem bil kot 12-letni fantič v pionirski brigadi v Brkinih. Tam je bil tudi neki mladenič, Primorec, klicali so ga Jogi, ki je tudi znal delati razne grimase. Učil me je in kmalu ugotovil, da sem naravni talent. Potem sem doma vadil in se učil novih izrazov. Razkazoval sem jih v družbi, za zabavo, kadar sem bil razpoložen. Lani pa sem nastopil tudi na televiziji, v oddaji Nedeljskih 60, že kot pravi profesionalec. " Kako ste prišli na televizijo? "Preden sem prišel na televizijo, sem moral opraviti dve avdiciji, eno od njih v Ljubljani. Aprila in maja lani sem na televiziji prvič nastopil in bil na koncu tudi absolutni zmagovalec posebne akcije Nedeljski stol. Urednik razvedrilnega programa Mito Trefalt mi je obljubil, da bo posnetke oddaje poslal v Švico, kjer naj bi tudi nastopil. Pričakoval sem tudi, da bom na tujem za kako leto podpisal pogodbo in morda nastopal v reklamah." S svojim talentom ste si torej obetali mednarodno kariero? "Da. Vendar se v letu dni, kar mi je bilo obljubljeno sodelovanje v tuji televizijski oddaji, ni nič zgodilo. Močno sem razočaran, vendar še vedno čakam. Ker sem brez službe, bi rad, da mi kdo pomaga najti kako delo za na dom ali kak honorarni posel. Medtem sem želel izdati tudi šaljive razglednice s svojim obrazom. Posnel sem fotografije, vendar nisem dobil niti založnika niti sponzorja, da bi mi uspelo. Še vedno upam, da bom svoj talent lahko vnovčil. S tem bi se rad poklicno ukvarjal, skratka, od tega bi rad živel." VREME Vremenoslovd nam za konec tedna obetajo sončno vreme, možne pa so posamezne popoldanske ploho. LUNINE SPREMEMBI Kerje polna Iona v sredo nastopile ob 5.39, bo po Herschlovem vremenskem ključu deževale« S m. in kadar se pači. Od česa živite sedaj? "Sem na zavodu za zaposlovanje. Delal sem namreč v Ikosu, ki je začel ekonomsko pešati in odpuščati tehnološke presežke. Tudi jaz sem eden izmed njih. Odkar sem brezposeln, prodajam knjige. V prostem Času pa se ukvarjam s fitnessom pri Popaju v Grčah. Rad tudi kolesarim, tečem in plavam, pozimi pa smučam. Še vedno sem samski. Rad bi spoznal kako dekle. Če se katera zanima zame, naj se mi oglasi po telefonu 325-638." Ze v komunizmu je bilo tako, Zdaj Je natančno isto in enako °o verjetno vedno: ko kaj konkretnega in po čisto človeško vnemarnega ušpiči visoka uradna oseba, državni uradi zamolčijo. Molčijo kot grob! Snažilka, ki bo ukradla metlo, °° brez pardona kaznovana, ktotako delavec, ki bo pljunil kilo iebljev! Če se bo pa kakšen Poslanec spustil na tako ali Podobno raven, bo pa to kar samoumevno: baraba poslanska Pač! Vse si privošči. In nič takega, žgečkljivega, "« pricurlja v javnost, Če niso zraven • mrhovinarski novinarji *« pa je dotična žrtev kakšnega Poslanca tako žleht, da o kakšnem grdem poslanskem aktu Zanalašč obvesti novinarje. Tako žleht je morala že pred časom biti ena mlada avtošto-Parka na Primorskem. Cajtengi so namreč objavili, kako da je lePo fletno stopala, ko ji je ustavila ena krasna limuzina. Prisedla je, nakar je voznik -naš poslanec, kdo pa - začel brhkega deklica nagovarjati. Saj veste, na kaj! Punca ga je spoznala, saj je bila doma iz istega kraja kot velespoštovani gospod poslanec, on pa je zaradi mladosti ni poznal Ko P° Je poslančevo dvorjenje Zadobilo neke konkretne pri-Jfne, se mu je odločno uprla. ** rekla kar naravnost: "Eh, Ivo, veš kaj! Kdaj bi pa " le lahko prišel pogledat svojo staro mamo, ko pa je vse dni 'ako sama..." Bomba! Punci do konca poti ni upal črhniti ne bev ne mev. Kako nevarno je čisto vsak-'janje srečanje z novinarji, seje 'Zkazalo tudi v primeru sedanjega našega zunanjega ministra. Znan je po svoji neposrednosti, Horda tudi rahli naivnosti, saj J< nekega dne - stopal! Ustavil mu je kdo drug kot: novinar! Kar štopar seveda ni vedel, ko sta vrgla eno fino debato o udbovcih in udbomafijcih. In potem je bila izrečena neka Žaljivka na račun nekoga tretjega, novinar je vse skupaj založil in avtoštoparska debata se je zavrtela - na sodišču! Kako krvavi smo vsi pod kožo, kažejo še druge zadeve in zadevice: od tega, kako si poslanci nonšalantno in z neverjetno aroganco prisvajajo družbena funkcionarska stano- cestah nadaljuje In sploh ni nič čudnega - če imamo že toliko nesreč, pravzaprav ne bi bilo logično, da se ne bi zaleteli tudi poslanci Čudno je le to, da - zahtevajo poslansko imuniteto!Zaradi prometne nesreče?!? Poslanska Imuniteta je pa pri nas res raztegljiva zadeva! Samo to lahko še pričakujemo, da bodo zahtevali imuniteto še za šverc -če se spomnimo, je švercala enkrat tudi ena gospa ministrova in ena gospa poslančevo: ena Poslanska imuniteta je kot elastika Poslanci se s svojimi avtomobili zaletavajo v navadne državljane, najraje pa kar v novinarje. In kaj zato, če so v časopisih? Saj imajo poslansko imuniteto! Poslanska imuniteta je očitno kot elastika in vsak poslanski prekršek politično motiviran... vanja in zanje plačujejo sramotno nizko stanarino, do poslanskih plač in rane jim upokojitve V zadnjem času pa je tudi neverjetno moderno, da se poslanci in poslanke na naših cestah - zaletavajo! Pa ne drug v drugega zaradi strankraskih strasti, ampak kar tako - v navadne državljane! Po incidentu, ko jo je zaradi prijateljskega prepričevanja zaradi parkiranja nekje v Ljubljani "fasal" poslanec, se poslanska morija na naših luster, ena pa blago enormnih količin. Pa bodo Imeli Imuniteto za krajo v trgovinah, za pretep na kakšni vaški veselici alt zato, ker so v navalu jeze zaštthalt lastnega jim soseda! Tako gorenjska poslanka zaradi prometne nesreče zahteva imuniteto, ravnokar pa lahko pričakujemo še eno imnuniteto zaradi poslanske prometne morije Ta Je šele farsa! Če je verjeti medijem, je bilo nekako takole Spet se je en gorenjski poslanec zaletel v -novinarja! Novinar - fotoreporter, ne bodi len, je ob popolnoma demoliranem avtomobilu povedal svojo verzijo, ki je prišla le v njegov časopis. Poslanec se je hudo zaletel, pa kaj! Zaleti se lahko vsak, v tem trenutku, če je le za volanom! Ko je prišla kranjska prometna policija, je - pobegnil Ne dobesedno, seveda, le avto je pustil in odšel domov. Pod sedežem so našit njegove dokumente in hajd domov. Našli so ga, povedal je, da je poskušal nuditi pomoč, da nesreče ne zanika... Vse lepo, če res ni bilo pobega, ni pa lepo nadaljevanje, kajti v nadaljevanju je poškodovani fotoreporter doživljal telefonske klice, ki so ga spodbujali, da bi vse to obrnili na politično plat! Aha, gospoda, to smo že videli in slišali! Če torej opolnoči zaradi spora pri parkiranju prebunka-jo poslanca, so to politične batine; če se zaleti poslanec, je to politična prometna nesreča. Če poslanec zaštiha soseda, so to politični urezi in posledično politični šivčkl Kar Je tuzems-ko vsakdanjega in življenjskega, za visokorodne poslance ne velja! Zanje je vse - politika! Kakšni časi, kakšne kategorije! Poduk je torej lasen: stokrat smo že povedali, da Je Slovenija tako majhna, da jo je ena vaška kura zmožna v dveh dneh preleteli Zato se nič ne da skriti in zato je čisto umestno pričakovati da bodo tako ali drugače o vsem takojci obveščeni novinarji četudi se poslanci vanje ne bodo kar naprej in naprej zaletavali in ministri pred novinarji dvigovali štoparski prst... • D. Sedej VOLKSBANK KARNTEN SUD Ljudska Banka Borovi]« Hauptplatz 6, 9170 Fertech Tel. 00 43/42 27/37 56, Fax 0043/42 27/37 56-26 ■ Vožnosti varčevanji in naložb v vseh svetovnih valutah. ■ Brez davka in stroškov. ■ Nakazila po celem svetu. Oglasite se, pogovorili se bomo v slovenskem Jeziku. Veselimo se vašega obiska in vam zagotavljamo, da bomo diskretno ustregli vašim željam Maistrov trg 2, Kranj Telefon: 064/213-261 064/218-586 Telefax: 064/211 -790 Ljubljana, 25. maja - Kranjska turistična agencija Odisej in hrvaški Arena turist sta včeraj predstavili svojo ponudbo letošnje poletje. Skupaj so pripravili že več prezentacij Istre, predvsem Pulja z okolico v Sloveniji, tokrat pa so predstavili tudi Odisejev novi katalog Moje poletje. Kot vedo povedati tako predstavniki Odiseja kot Arena turista, zanimanje Slovencev za počitnice v hrvaškem primorju po nekajletnem upadu spet hitro narašča. Pri Odiseju pa so opazili, da se v zadnjem času tudi Slovenci za kraj počitnic odločajo kak mesec pred odhodom, ta čas pa jih poleg Istre zanima tudi slovenska obala, Španija, ker je cenovno ugodna, Sardinija in Kalabrija ter po novem tudi Malta. Odisejeva novost na slovenskem tržišču pa je nezgodno zavarovanje turistov po vzoru zahodnih sosedov. • M. A. Od 3. junija ponovno na Radiu Žiri Zadetek v petek V nočnem programu Radia Žiri ob petkih od 19.30 do 22.00 ure bo od 3. junija naprej spet na sporedu priljubljeni ZADETEK V PETEK. Letos bo serija sestavljena iz dveh različnih oblik: za bralce Gorenjskega glasa in poslušalce Radia Žiri bo "Zadetek v petek od A do Ž" vsak drugi petek v obliki iskanja polnih polj na kuponu s 30 črkami; ravno tako vsak drugi petek pa bo kviz Zadetek v petek, ki je v letošnjem Letu družine zasnovan kot družinski kviz. Navodila za sodelovanje v oddaji Zadetek v petek od A do Ž: na kuponu prekrižajte eno črko, za katero menite, da skriva lepo nagrado. Seveda lahko ugibate večkrat, vendar vsakič na drugem kuponu (iz časopisa, fotokopije bomo izločevali). V oddaji na Radiu Žiri 3. junija zvečer bomo Erispele kupone vključili v oddajo in skupaj s poslušalci, ki se odo vključili vanjo s telefonom, ugibati polna polja, se zabavali... A B C Č D E F G H 1 J K L M N O P R S Š T u V Z t G L _A_I S Ž Pošilja: _ Pošljite na RADIO ŽIRI, 64228 Žirt do 3. Junija 1994 Petek, 27. maja 1994 SOBOTA, 28. MAJA NEDELJA, 29. MAJA PONEDELJEK, 30. MAJA 8.15 Tedenski izbor: Radovedni Taček; Lonček, kuhaj; Zimska tekmovanja; Klub klobuk; Tok tok, Zgodbe iz školjke 11.30 Simonove sanje, kanadski tlim 13.00 Poročila 13.05 Tednik, ponovitev 13.50 Ob 45-letnici Radia Koper -Capodistria 15.00 črna obleka za morilca, ponovitev francoskega filma 17.00 TV dnevnik 17.10 Kaviar, angleška poljudnoznanstvena oddaja 18.00 Regionalni program Ljubljana 18.45 TV mernik 19.10 Žrebanje 3x3 19.30 TV dnevnik 20.06 Utrip 20.30 Ona + on 21.30 Korenine slovenske lipe: Pretakanja, življenje med Bardom in Trstom, 6. oddaja: Bardo 22.00 TV dnevnik 22.40 Sova: Zasebni detektiv Philip Mariovve, ameriška nanizanka; Smeh gospodov, angleški film 10.30 Povečava, ponovitev 13.56 Intervju: Lordan Zafranovič 14.36 Antologija slovenske glasbe za klavirski trio, 4. del 15.40 Sova, ponovitev 17.10 športna sobota 17.10 Košarka: NBA, posnetek 18.05 Kolesarska dirka Giro d'lta-lia, posnetek 18.50 Modra divjina, ameriško-angleška poljudnoznanstvena serija 19.30 TV dnevnik 20.10 Jezdeci, angleška nadaljevanka 21.05 Veliki zločini in procesi 20. stoletja, koproduk-cijska dokumentarna serija 21.30 Poglej in zadeni 22.46 Sobotna noč: Zlata doba rock'n'rolla; Anja Rupel; Regina; Ženske v rocku 13.05 Prizma 13.50 Narodna glasba 14.05 Poročila 14.10 Nedolžna šala, češki barvni film 15.40 Hišni ljubljenčki 16.10 Beverlv Hi!Is 90210, nadaljevanka 17.00 Poročila 17.05 Vivat banus, dokumentarna oddaja 17.50 TV razstava 18.00 Televizija o televiziji 18.30 Santa Barbara, nadaljevanka 19.15 Na začetku je bila beseda 19.20 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Posebna vrsta, ameriški barvni film 21.45 Film video film 22.30 Poročila 22.35 Športna sobota 22.50 Slika na sliko 23.50 Poročila v nemščini 23.55 Sanje brez meja V 16.50 TV koledar 17.00 Proti toku 17.30 To je ljubezen, angleška nanizanka 17.35 Športna sobota: Rokomet: Finale pokalnega tekmovanja (ž), prenos 19.30 Dnevnik 20.15 Ljubezen da, ljubezen ne, ameriška humoristična nanizanka 20.40 Krila na nebu, dokumentarna oddaja 21.30 Cro pop ročk 22.15 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriškananizanka; V območju somraka, ameriška nanizanka; Meso in kri, ameriški barvni film 7.00 Borza dela 9.00 CMT 10.00 Spot tedna 10.15 Kino, kino 11.00 Dance session, ponovitev 11.30 Devlinova zveza, ameriška nanizanka 12.20 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 Video strani 16.20 Spot tedna 16.25 ITV, oddaja za begunce 16.55 Igre na kotalkah, športna oddaja 17.25 Na robu, ponovitev ameriškega barvnega filma 19.00 Ameriških deset 19.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 20.00 Modna dežela 20.30 Radio FM, ameriška humoristična nanizanka 21.00 Utrip srca, ameriški barvni film 22.45 Ulica rumene nevarnosti, ponovitev 23.35 Spot tedna 23.40 CTM 0.45 Borza dela TV AVSTRIJA 1 9.00 čas v sliki 9.05 Pri Huxtablovih 9.30 Otroški program 10.30 Pot do elemstva, angleška komedija 12.10 epote Češke 12.30 Hello Austria, Hello Vienna 13.00 čas v sliki 13.10 Zakon gospoda Missisipija, nemš-ko-švicarski film 14.40 štirinajst let - kaj zdaj?, pred izbiro poklica 15.00 Otroški program 16.15 Bev-erly Hilis, 90210 17.00 Mini čas v sliki 17.10 X-large 18.00 Čas v sliki 18.05 Slika Avstrije 18.30 Cornelius pomaga 19.30 čas v sliki 20.00 Sport 20.15 Stavimo, da..., vodi Thomas Gottschalk 23.30 Mednarodni miting v lahki atletiki 0.05 Čas v sliki 0.10 Samurajevo poletje, nemški TV film 1.50 Poročila/Ex libris 8.00 Vremenska panorama 12.50 Mojstri jutrišnjega dne 13.00 An-tvverpen 13.45 Mojstri jutrišnjega dne 14.00 Ali imate radi klasiko? 15.00 Oče in sin, 4. del 16.00 Jaz o sebi 16.50 Izlet v preteklost 17.00 Kdo me hoče 17.15 Ozri se po deželi 18.00 Nogomet 19.00 Avstrija danes 19.30 čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Mrtveci dlje živijo, nemški TV film 22.00 čas v sliki 22.15 Nevarna prijateljica, ameriška kriminalka i EKONOMSKA 2 M M POKUdn 211-111 o OBISKALI o VAS BOMO T E LETV 19.00 Risanka 19.10 Program lastninjenja v Savi 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Druga sobotna sreča '94 (poletna akcija TA Odisej, TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ, Gorenjskega glasa in Radia Tržič) 20.30 Slovenski šopek: 15 let Škofjeloškega okteta 23.00 Nočni zabavno-erotični pro gram 2.00 Videostrani v 19.00 Boutique MS v Cerknem (3 del) 20.00 Moda in mi - T. Prezelj (11. oddaja) Kontaktne oddaje vsak dan od 20. do 21. ure. 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Ti, jaz in najin otrok 11.50 Radio Kranj iz Šmar-jetne - v živol 12.00 Mali oglasi 12.30 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Izbor pesmi tedna 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 6.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 9.00 Danes v občini 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi - čestitke In pozdravi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.00 Nasveti za varno hojo po hribih 17.00 Novice 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. B TRIGLAV JESENICE 5.00 Dobro jutro (vmes vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Megašok 11.16 Duhovni razgledi 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 12.30 Zeleni nasvet 13.00 Glasba je življenje 14.00 Melodija tedna 14.15 Obvestila 14.30 Telegraf 15.00 Osrednja Boročila 16.15 Osmrtnice 16.30 omače novice 17.00 Igre na žaru 18.00 čestitke KINO, SOBOTA CENTER amer. druž. kom. BEETHOVEN 2 ob 17. in 19. uri, prem. amer drame PHILADELPHIA ob 21. uri STORŽIČ amer. thrill. PRIDEN SINKO ob 16. in 18. uri, amer. ljub. drama ČAS NEDOLŽNOSTI ob 20 uri ŽELEZAR KONCERT NARODNOZABAVNE GLASBE ob 17. uri nora olim. kom. LEDENA STEZA ob 20. uri TRŽIČ amer. kom NUNE POJEJO 2 ob 18. in 20. uri DUPLICA amer. fant. film KUŠTRAVCIIV ob 18. in 20. uri RADOVLJICA amer. akcij, thrill. PELIKANOVO POROČILO ob 20.30 uri ŠKOFJA LOKA amer. ris. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, amer. film SCHINDLERJEV SEZNAM ob 20. uri 8.30 Otroški program: Živ žav 9.20 Uporniki v službi kralja, ponovitev 9.45 Oscar Junior: Mati, ponovitev 9.56 Slepa nedelja, angleška oddaja 10.45 Slike iz Sečuana 10.55 Mednarodno baletno tekmovanje v spomin Rudolfa Nure-jeva, 1. del 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 Modra divjina, ponovitev ameriško-angleške poljudnoznanstvene senje 13.00 Poročila 13.05 Vsi zbori zadonite, izbor iz 5. revije slovenskih cerkvenih zborov 14.30 Skrivnost poleta 1501, ameriški film 16.00 še se bomo srečali, angleška nadaljevanka 17.00 TV dnevnik 17.10 Po domače 19.30 TV dnevnik 20.10 Zrcalo tedna 20.30 Pomladnih 3x3 22.15 TV dnevnik 22.35 Sova: Tečaj prešuštvovanja po žensko, angleška nadaljevanka; Zasebni detektiv Philip Marlowe, ameriška nanizanka 11.00 Sova, ponovitev 12.00 Kar-aoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistria 12.45 Ona + on, ponovitev 13.50 Športna nedelja: Barcelona: Formula 1 za VN Španije, prenos 15.50 EP v šport-no-ritmični gimnastiki, posnetek iz Soluna 16.45 Poglej in zadeni, ponovitev 18.00 Športna nedelja 18.00 EP v športno-ritmični gimnastiki, posnetek iz Soluna 19.00 Giro d'ltalia, posnetek kolesarske dirke 19.30 TV dnevnik 20.10 Slovenski magazin 20.40 Grk Zorba, ameriški film (čb) 23.00 športni pregled 8.15 TV koledar 8.25 Poročila 8.30 Zgodilo se je v Rimu, angleški barvni film 10.00 Poročila 10.05 Poglej me 11.00 Malavizija 12.00 Poročila 12.10 Kmetijska oddaja 13.00 Narodna glasba 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duševni klic 14.05 Poročila 14.10 Zmagovalci 14.55 Opera box 15.30 Poročila 15.35 Družinski zabavnik 17.15 Simon in Laura, angleški barvni film 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Sedma noč 21.45 Poročila 21.50 Vrnitev domov, nadaljevanka 22.40 Šport 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 12.00 TV koledar 12.10 Top D J mag, ponovitev 13.10 Cro pop ročk, ponovitev 13.35 Formula 1, prenos dirke za VN Španije 15.45 Karting: Mednarodno prvenstvo Hrvaške 17.00 Košarka: NBA liga 17.30 Jadranje: Dalmacija CUP, reportaža 77.45 Priprave na SP v nogometu 18.20 Veslaška regata osmercev, reportaža 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Neptunova hči, ameriški barvni filmn; Leteči cirkus Montvja Pvthona, angleška humoristična nanizanka 8.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 8.15 Koala, risanka 8.36 Male živali, ponovitev 8.50 Don Kihot, risanka 9.50 Video igralnica 10.20 Utrip srca, ponovitev ameriškega barvnega filma 12.00 Nedeljski nagovor: Pater Benedikt Lavrih 12.15 Helena, gledalci čestitajo in pozdravljajo 13.00 Podobe na filmskem platnu 17.25 Taborniška kanu turneja, reportaža 18.45 Spot tedna 18.50 Koala, risanka 19.05 Don Kihot, risanka 20.00 Veseli EMŠO 20.10 Ulica rumene nevarnosti, angleška nanizanka 21.10 Kino, kino, kino, oddaja o filmu 21.56 Texasville, ameriški barvni film 0.00 Spot tedna 0.05CTM TVAVSTRIJA1 15.25 Hiša v Jeruzalemu 15.30 Otroški program 16.35 Paraker Lewis 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Montevideo 18.00 Čas v sliki 18.05 Odštevanja 18.30 Doktor Trapper John 19.30 Čas v sliki 19.48 Šport 20.15 Evropski forum 22.00 Budovi nauki 22.05 K1, kultura v živo 22.50 Grk Zorba, ameriški film 0.05 Richard Strauss 1.20 Poročila/ 1000 mojstrovin 18.00 Na poti po Avstriji 18.30 Slika Avstrije 18.55 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas < sliki 20.15 Sam proti mafiji, nadal jevanka, 6. del 22.10 čas v sliki/ Šport 22.25 Hej, sestra 22.50 Ostra radijska postaja, ameriška komedija 0.25 čas v sliki 0.30 Skrivnost letečega hudiča, ameriška srhijivka 2.00 Poročila/1000 mojstrovin 9.00 Referendumska nedelja: Utrip na voliščih - 1. 9.15 Miha Pavlina (ponovitev otroške oddaje) 10.15 Referendumska nedelja: Utrip na voliščih - 2. 10.30 Poz drav pomladi 11.00 Petkov te denski pregled (ponovitev) 11.20 Vse najboljše (glasbene čestitke) 11.30 Referendumska nedelja: Utrip na voliščih - 3. 11.45 3 - 2 -1 gremo (videospoti) 15.00 Videostrani 15.00 "Muska iz piksne" - M. Jelene (10. oddaja) 19.00 Janez Lotrič - tenorist in Tone Potočnik -pianist na koncertu v OŠ Železniki (1.) 20.00 Po Sveti deželi - dokumentarna oddaja Jožeta Tavčarja (5. del) 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Dežela kranjska: Medvode 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Mali oglasi 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 16.20 Druga godba 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19.30 do 24.00 Večerni program 8.00 Napoved programa 8.30 Radijska čestitka 9.00 Agencijske novice 10.00 Kmetijska oddaja 10.30 Iz narodnozabavnih logov 11.00 Novice, obvestila, osmrtnice 11.40 Sprehod po kinodvoranah 12.00 Nedeljska duhovna misel 12.15 EPP 12.30 Čestitke in pozdravi 13.30 Nedeljsko popoldne na valovih RA Žiri, vmes vremenska napoved, prometne informacije, kulturni kažipot 15.30 Dogodki in odmevi 16.00 Škofjeloških 6 1600 Zabavno glasbena lestvica 19.00 Odpoved programa 100,2 Niz M 7.00 Ferdo in otroci 9.00 Dopoldanski vodeni program 9.15 Novice 9.30 Horoskop 9.45 Vreme 11.15 Novice 12.00 Duhovnik Rudi Koncilija 12.15 Novice 13.00 Nedeljska reportaža 14.00 Glasbena lestvica 15.00 Vodeni program 15.15 Novice 17.15 Hollywood-oddaja o filmu 18.00 Gostuje radio Trbovlje 19.00 American top 40 22.30 Jazz galerija 1.00 Nočne glasbene želje 2.00 Satelit ■v v Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika 8.00 Mirin vrtiljak 8.30 Horoskop 10.30 Kuharski recept 11.00 Radijski sejem 12.00 Osmrtnice 12.06 Čestitke 13.00 Nedeljska tema 14.00 čestitke 15.00 Osrednja poročila 16.00 Čestitke 17.00 Tema 18.30 Minute za resno glasbo KINO, NEDELJA CENTER amer. druž. kom. BEETHOVEN 2 ob 17. uri amer drama KK^S*,?- 19onin 2U5 uri ST0RŽ,& arner'thnT PRIDEN nKSk?«iV8' ■'" 2°- U? iF£ZM ns" MACKE 'Z VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, amer. fant. film KUŠTRAVCI IV. ob 18 in 20 uri N^Sf&S*^ ISE&V* 1B- uri' amer- U"b-drama ČAS ^k?^ °J?»2a. «n.^.PUCA Prem- "o™ olim. kom. LEDENA 11.15 Huckelberrv Finn in njegovi prijatelji, koprodukcijska nadaljevanka 11.35 Znanje za znanje, učite se z nami 12.05 Kaviar, angleška poljudnoznanstvena oddaja 13.06 Tedenski izbor 13.05 Slovenski magazin 13.35 Športni pregled 14.50 Oči kritike, ponovitev 15.50 Moč in slava: Najnovejši dosežki 16.20 Dober dan, Koroška 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Radovedni Taček; Cobi in prijatelji; Slike iz Sečuana 18.00 Regionalni studio Maribor 18.45 štiri v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Sedma steza 20.35 Pravičnost na preizkušnji 21.15 Omizje 22.35 TV dnevnik 23.00 Sova: Grda, umazana, zabita, angleška nanizanka; Zasebni detektiv Philip Marlowe, ameriška nanizanka 13.45 Forum 14.00 TV mernik 14.15 Utrip 14.30 Zrcalo tedna 14.45 Pomladni 3x3 16.30 Obzorja duha 17.00 Sova, ponovitev 18.50 Univerzitetni razgledi 19.30 TV dnevnik 20.10 T. March-ant: Zbogom, kruti svet, angleška nadaljevanka 21.05 Studio City 23.00 Brane Rončel izza odra 0.30 Giro d'ltalia, posnetek kolesarske dirke Zadnji krog v Monzi, jugoslovanski barvni film 23.00 Ameriških deset 23.30 Poročila 23.55 Spot tedna 23.55 Na velikem platnu 0.10 CTM 0.45 Borza dela ™ ■ BOB IS B li\SUWSU- 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.40 Nikoli več 15.00 Otroški program 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 1&30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 19.55 Šport 20.15 Športna arena 21.07 Pogledi od strani 21.15 Obsojen na življenje, ameriški TV film 22.45 Revolveraš z rdeče reke, ameriški vestem 0.20 Monokel se smeji rumeno, francoski akcijski film 1.10 Poročila/1000 mojstrovin 17.00 Echos de France 17.30 Upova ulica 1&00 Pri Huxtab!ovih 18.30 Povej resnico 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.15 Gozdarska hiša Falkenau t1.07 Kompas 22.00 Cas v sliki -port 22.35 VVittgenstein, angleški film 23.45 M A. Nummien smgs VVittgenstein 23.50 Zarota žensk, angleško-nizozemski film 1.40 Poročila/1000 mojstrovin * TELETV 19.00 Risanka 19.10 Športni konec tedna 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 Predstavljamo Kegljaški klub Kranj 21.00 Skriti gost v studiu (v živo) 23.00 Videostrani 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.10 TV šola 11.35 Ali ste vedeli? 12.00 Poročila 12.05 TV koledar 12.15 Divja vrtnica, mehiška nanizanka 12.40 Popolna tujca, serija 13.05 Ciklus filmov Johna Wayna: Angel in odpadnik, ameriški film 14.55 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Modul 8 16.30 Živeti z... 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35 Santa Barbara 19.30 TV dnevnik 20.15 Arena 21.10 Dramski program 22.10 Poročila 22.15 Hrvaška in svet 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v nemščini 0.05 Sanje brez meja v 15.30 TV koledar 15.40 OKoli sveta v 80 dneh, ponovitev 16.05 Vrnitev domov, ponovitev 17.00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Zgodbe DickaFrancisa, koprodukcijska nanizanka 21.00 Vas bomo že kako prepričali, angleška dokumentarna oddaja 22.00 Ciklus filmov Humprevja Bogarta: Key Largo, ameriški čb film 23.35 Električni cowboy 7.00 Borza dela 12.00 Na velikem Klatnu 12.15 Luč svetlobe 13.06 elena, ponovitev 13.50 Pozitiv 14.30 Spot tedna 14.30 Borza dela 14.45 CTM 16.20 Spot tedna 16.25 Na velikem platnu 16.40 Poslovni dosje, dokumentarna oddaja 17.10 Texasville, ponovitev ameriškega filma 19.10 Luč svetlobe 20.00 Popspot 20.30 Brlog, španska nadaljevanka 21.00 Poročila 21.10 19.00 "Cvekologija" - odrska P<£ dstava dramskega krožka O^^V kno (1. del) 26.00 Pločevinaste skomine (1. de!) 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj - danes 9.20 Tema dneva: Vzgojne skupine tudi v Kranju 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Dogodki in odmevi (RS) 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.20 Juke box 19.30 do 24.00 Večerni program 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.30 Glasbo izbirate yi 10.00 Dopoldanske novice 1200 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slišali 13.46 Osmrtnice 14.30 Mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jut" 15.30 RA Slovenija 16.30 Tolar za knjigo 17.00 Otroško mladinski program 19.00 Odpoved programa 7.00 Dober dan 7.15 Novice 8.30 Vreme 9.00 Horoskop 9.30 K*1 danes 10.15 Novice 10.30 Odaai o kulturi 11.15 Angleščina BBC novice 13.00 imamoi jihrau 13.55 Pasji radio 14.00 13 ožiflo sanih 15.00 Popoldanski voo» program 15.15 RGL komentira obvešča 17.15 Novice 19.1» "V vice 19.25 vreme 20.00 Starnpej, do 22.00 West hot mix žur Satelit w Oddajamo vsak dan od 16- dofi 30 ure, ob nedeljah od 10. dO 'JSJE ure, na UKV stereo 88,9 in 95 " ter srednjem valu 1584 KHz r.io naio, porodnišnica o.v» • -0 na kronika 8.30 Telegraf »-go Horoskop 10.30 Novice i*1^ 1BC novice 12.10 Osmrtnice^-iportni pregled 13.30 Gorenjci f cestah 14.00 Melodija tedna Obvestila 14.30 Telegraf^ Osrednja poročila 16.15 Obve» 16.30 Osmrtnice 16.30 Dornj viže 17.00 Zimzelene S'ISjP 18.00 Čestitke 18.30 BBC 1* Telegraf KINO, PONEDELJEK CENTER prem. amer. ris. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. un, arn gra^a PHILADELPHIA ob 18. in 20.15 uri 8TORŽIĆ Danes,zap" ?flr%R Danes ^P*0' TR2lC nora olim. kom. LEDENA STEZ* 18. in 20. uri 70 Odprte strani- od k do 43. strani Kaj) kako do zdaj in odločanje o jutri 'Gradili z lastnim denarjem in delom", "Vsaka hiša ima svoj telefon", "Zagotovili so si vodo in prostore", "Ponovno obujanje življenja na vasi", "Občina bi samostojno gospodarila z vodami", "Ne bosta se cedila med in mleko", "Pričakujemo, da bomo dobili, kar nam pripada"... To je le nekaj naslovov, kjer na 29 straneh tokrat predstavljamo bodoče gorenjske občine na območju sedanjih petih in deloma tudi v občinah Kamnik, Domžale in Ljubljana- Šiška... Skorajda ni primera, da ne bi bile ocene o dosedanjem delu v sedanjih občinah, v sedanjih krajevnih skupnostih ugodne. Za jutri pa so povečini nejasne, negotove, zelo kritične pa tudi prežete s prepričanji, da bo v njihovi novi občini bolje, ali pa se bolje... POGLEDI K E G A JUGA /if ^° referendum. Jezikoslovec in *rarni zgodovinar Stanko Bunc, nekdaj Pr°fesor v Kranju, je to tujko razloiil z judsko glasovanje". In v oklepaju dodal: j°LP?Sebno važnih driavnih vprašanjih, ki ^ vlada sama ne more ali noče rešiti". Zato ^nzultira, vpraša za svet ljudstvo samo. z£^ferendumu, ki šteje v teoriji in v praksi ga nePosredno obliko demokratične- odl anJa' Vč^ih smo se referendumsko na ° ° samoprispevku. Potem ko so in mPODrali & vse, kar se je dalo, od plač °d dobička (kolikor ga je kdo ustvarjal), ftaT°m niso mogli ali hoteli vzeti še več, so 5Qmna8°VOrili' ^ damo & sami od sebe. In oupravljalci, ki smo verovali v sociali-Svm: snto dajali. Tako kot dajejo verniki za srn*0 cerkev aH gasilci za svoj dom. Dajali s t°feveda tudi zato, ker je bil tak naš neposredni interes; ker se je $ol° zoramm denarjem gradilo tisto, kar smo res potrebovali: e, vrtci, ceste, kanalizacija in mrliške vežice... ali .at pa se na^a vlada ni mogla ali hotela sama odločiti o tem, no na1 urazdrobi sedanje, kardeljanske komune in jih spremeni v 0(ll\. tropske" občine. Zato nas kliče, naj se v nedeljo o tem v lfn° kar sami. Čeprav je med ljudstvom samim nenavadno odi* ta^n> te pripominjajo, da jim sploh ni jasno, o čem naj bi ste Referendumsko vprašanje bo sicer povsem razvidno: ali v t Zht0' da ta m ta nase^a skupaj sestavijo novo občino. Ljudje, ki Ste i n.ase^1 prebivajo, bodo seveda za - zakaj pa ne?! Tisto, kar ob/ lm m josno, pa je dvoje: zakaj je bilo treba razbiti dosedanje j\ne> m še: ali in kako se bodo nove sploh obnesle, od a *>rV° od °°eh vprašanj je na straneh našega časopisa Pof°^0r'' dr' France Bučar, eden od najvidnejših idejnih satn ik°V teH sPrememb- Govoril je takole: "Z novo lokalno obč°UPravo se bo politična moč bistveno spremenila. Sedanje ji so bile bistvena sestavina komunistične vladavine ali karkoli urad reČemo' lmeli smo parlament ali skupščino, ki je bil poštni ZQto 5a žigosanje tistega, kar so sklenili v cekaju ali politbiroju. ki 5oJedel°l parlament brez problemov. Enako je bilo v občinah, 'Koral pre{*vsem uPravne, ne pa samoupravne enote. Biti so 00(* 6 *a^° velike, da jih je bilo mogoče učinkovito obvladovati. se Se^kl Poljski sekretar ni bil podrejen občini, ampak cekaju. To aJ podira. Imperij se ruši, zato odpori. Tako predpostavljam. erendum? Reforma na vrhu je bila narejena. Imamo strankarski sistem in parlament, čeprav slabo deluje. Spodaj pa je še vse po starem. Imamo torej nekonsistenten /konsistenten, po Buncu: trden, gost, čvrst/ sistem, kar pa je stari sistem bil. To skladnost moramo sedaj uresničiti. Če bo lokalna samouprava stara, bodo potrebne reforme na vrhu, zato je po reformi na vrhu naslednji korak reforma na lokalni ravni." (GG, 18. marca 1994.) Naš bohinjski rojak je torej povedal, da sta razloga za spremembe predvsem dva. Prvi je ideološki: sedanje občine je treba razdreti ie zato, ker so komunistična tvorba (in kljub temu, da v marsičem prav dobro funkcionirajo). Drugi je v tem, da je treba, po evropskem zgledu, razločiti upravno in samoupravno. Z državno upravo naj se urejajo tiste zadeve, ki so skupne vsem državljanom Republike Slovenije. Z lokalno samoupravo pa tiste zadeve, ki neposredno zadevajo le prebivalce določene lokalne skupnosti. Predvsem take, ki jih ne more urediti vsak zase, ampak jeto možno le v skupnosti. Z drugimi besedami: tiste, ki smo jih v komunizmu so omogočali s samoprispevki. (Najbrž jih tudi v demokraciji ne bomo zmogli drugače kot z lastnim delom in sredstvi.) Razlogi, ki jih navaja dr. Bučar, so jasni. Že prepričane so prepričali, tisti, ki menijo drugače, so se ob njih nemara le namrdnili. Sicer pa je vse to že ad acta. To, da se sedanje občine ukinejo in ustanovijo nove, je odločeno. Zdaj gre za odločanje o drugi od prej omenjenih neznank: ali in kako se bodo nove občine obnesle. To vprašanje je tako, da se naša oblast ob njem ne more ali pa noče odločiti sama. Zato nas kliče na nedeljsko konzultacijo. Če se bodo iz našega glasovanja sledeče odločitve izkazale za uspešne, bomo nanje ponosni oboji: oblast in občani. Če bo drugače - če se bo vse skupaj izkazalo za še enega od političnih eksperimentov z neželenim izidom (katerih smo že vajeni), pa bo oblast nemara porekla: Čemu tožite, dragi občani - se mar niste prav za to 29. maja 1994 odločili vi sami?! Miha Naglic GORENJSKI GLAS / stran 13 / Kranj, 27, maja 1994 Nove občine Drugačnost, ki bo potrebovala čas V nedeljo se bomo na ožjem delu Gorenjske, na območju sedanjih petih občin in na spodnjem, prav tako geografskem delu Gorenjske odločali o novih občinah. Iz sedanjih petih občin naj bi nastalo 26 novih, iz spodnjega dela pa bodo v gorenjskem prostoru še najmanj tri. Ne glede na to, kakšni bodo po končanem referendumu v nedeljo zvečer uradni rezultati odločitve, ob morebitnih "presenečenjih" lahko pričakujemo, da se bomo povečini najbrž odločili za nanovo opredeljene občine. S tem bomo postavili meje nove lokalne samouprave, za katero smo se opredelili ob vstopanju v Evropo. Kako smo si jo zamislili, to bodočo lokalno samoupravo, in kako jo bomo uresničevali, pa sta vprašanji, ki sta v teh dneh nekako viseli v zraku in odgovor nanju je ta trenutek za številne, ki se bodo v nedeljo odločali, neznanka. Iskanje prednosti bodočega samoupravnega odločanja v primerjavi s sedanjim na podlagi računice, koliko več denarja bo zdaj ta ali oni kraj, ta ali druga krajevna skupnost po novem dobila, najbrž ni prava, edina in predvsem ne realna primerjava. Veliko bolj utemeljena je tista, na podlagi ugotovitev, ki v zadnjem času niso bile tako osamljene, da bi ponekod, kjer so že do zdaj potrjevali, da s pičlim denarjem, ki ga dobijo, znajo dobro gospodariti in veliko narediti ter reševati celo zelo zahtevne težave. Resnična prednost pa se bo morala še izoblikovati z razkrivanjem neznank, na katere ta trenutek, še ne vemo odgovora, pa ne nazadnje s premagovanjem občutka, da smo samostojni le zato, da se lahko, ne oziraje se na sosede, odločamo po lastni volji. Nove občinske meje, ki naj bi bile okvir lokalne samouprave in samostojnega delovanja, naj bi bile hkrati tudi Zgolj in samo okvir nove drugačnosti, za katero si bo treba vzeti pripravljenost, voljo, čas,... da se ne bomo vanje zaprli. Referendumsko območje Dovje - Mojstrana Obsega naselja Belca, Dovje, Mojstrana in Zgornja Radovna. Za tako referendumsko območje so se odlocdi krajani 11. marca na zborih krajanov, ki so bili v Mojstrani, Rado v ni in na Dovjem, zanje pa je bila značilna tudi zelo dobra udeležba. Na območju nove občine živi okrog 2300 prebivalcev, gospodinjstev je skoraj 800. V dosedanji občini Jesenice obsega bodoča 6,8 odstotka prebivalstva. Mojstrana izpolnjuje vse pogoje Od enajstih pogojev, določenih v 13. členu Zakona o lokalni samoupravi bodoča občina Dovje-Mojstrana večino tudi izpolnjuje: - osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami: trgovini v Mojstrani in na Dovjem, mesnici v Mojstrani in na Belci, pripravlja se odprtje zasebne diskontne trgovine - dostopnost do osnovne zdravniške oskrbe je zagotovljena tudi z enkrat tedensko zdravniško ordinacijo v Mojstrani - osnovna šola: kompletna osemletka v Mojstrani - osnovna komunalna opremljenost: pokopališče in mrliške vežice na Dovjem, urejen odvoz odpadkov, načrtuje se tudi gradnja plinovoda in kolektorja do osrednje čistilne naprave na Jeseničan - osnovne PTT storitve zagotavlja pošta v Mojstrani z redno dostavo pošiljk in opravljanjem storitev v zvezi z denarnimi prometom - prostori za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti: v stavbi, v kateri je sedanja krajevna skupnost, imajo svoje prostore tudi turistično, športno, planinsko društvo, gorska reševalna služba in strelska družina. Na Dovjem imajo svoje prostore kulturno-umetniško društvo in bodoča agrarna skupnost, v Mojstrani pa društvo upokojencev. - osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost so izpolnjeni s smučarsko vlečnico, naravnim drsališčem, športnim igriščem, teniškimi igrišči, streliščem, umetno plezalno steno, trim stezo, lepo urejenim kulturnim domom na Dovjem, delovanjem mešanega pevskega zbora, Planinskim muzejem - dostopnost do bančnih in finančnih storitev: nekaj jih opravlja pošta v Mojstrani, najbližja banka pa je na Jesenicah, ki so oddaljene le 10 km - požarno varnost zagotavljajo tri gasilska društva: mojstranš-ko, dovško in gasilska enota v obratu LIP Bled v Mojstrani • v civilno zaščito, ki je organizirana za področje sedanje jeseniške občine, je vključenih okrog 25 krajanov bodočega referendumskega območja. Občino so Mojstrančani že imeli V preteklosti sta na tem območju že obstajali tako občina kot tudi fara - ta obstaja še danes. Po podatku iz Aljaževe kronike naj bi občina nastala že leta 1803, vendar tu se ni šlo za pravo občino - takrat je bila to menja pod Francozi. Prava letnica nastanka je 1853, ko so z zakonom, ki je od leta 1851 veljal za vse avstrijske dežele, nastajale nove občine. Fara pa je nastala že leta 1491 in s farno cerkvijo sv. Mihaela na Dovjem in podružno sv. Klemena v Mojstrani obstaja še danes. Za gospodarjenje na vasi je skrbela srenja oziroma vaška skupnost, ki je obsegala isti teritorij kot občine in fara. Največ poudarka je bilo vedno na pašnem gospodarstvu, saj je bila živinoreja glavna panoga. Srenja je imela svoj odbor in načelnika tega odbora, ki je bil neke vrste župan. Ta je lahko reševal gospodarske stvari, ki so zadevale pašo invaške zadeve. Sicer pa je bila županija Dovje (ta naziv je tedaj veljal za obe naselji, Dovje in Mojstrano) edino območje na zgornjem Gorenjskem, ki je spadalo pod loško gospostvo z glavarjem v Škofji Loki. Županija in župani so mu bili podrejeni in v bistvu njegovi posredniki. V 19. stoletju je tu zacvetelo fužinarstvo, velik vpliv je imela tudi izgradnja železnice leta 1870, ki so jo čez slabih 100 let ukinili. Z železnico oziroma možnostjo transporta je močno zaživela tudi lesna dejavnost, veliko lesa so izvozili zlasti v čezmorske dežele. Na razvoj vasi je precej vplivala tudi cementarna, ki je začela obratovati leta 1893. Z nastopom industrijskih delavcev se je spremenila tudi dotedanja struktura prebivalstva, ki so jo sestavljali v glavnem kmetje in obrtniki. Cementarna je zaradi konkurence v Trbovljah prenehala delovati leta 1932, tako da se je tu še bolj odražala kriza, ki je v 30-tih letih zajela ves svet. Deželne meje, ki so obstajale do leta 1918, niso predstavljale ovir glede prehoda ali sodelovanja med deželami; po 1. svetovni vojni pa je bližina meje imela izredno negativen vpliv - severna je šla po Karavankah, italijanska pa preko Triglava. Tudi po 2. svetovni vojni je bilo to področje zaradi državnih meja zaprto, do leta 1947 so morali vsi, ki so hoteli na Triglav, imeti dovolilnice. V Mojstrani je bila deset let nastanjena velika vojaška enota, ki je močno "pripomogla" k zaprtosti kraja in tudi k njegovemu nazadovanju, zlasti, kar se tiče turizma, saj je bila Mojstrana pred 2. svetovno vojno po številu nočitev na drugem mestu takoj za Bledom. Največje akcije v preteklosti: asfaltiranje, mrliške vežice, telefonija Gradili z lastnim denarjem in delom Večina krajanov poudarja, da od dosedanje občine Jesenice niso dobili nobenega denarja Kar se tiče dosedanjega dela oziroma aktivnosti, krajani poudarjajo predvsem dejstvo, da je večina stvari, ki jih je kraj v preteklosti pridobil, nastala z njihovim lastnim delom in denarjem. Tako je bila v zadnjem času ena pomembnejših akcij napel- 1'ava telefonskega omrežja, s :atero je telefonske priključke dobila ena tretjina gospodinjstev. Akcija je bila še zlasti pomembna za nekoliko bolj oddaljeno Radovno. Napeljavo telefonskega omrežja je vodil Izvršni svet skupščine občine Jesenice, skupaj s PTT podjetjem Kranj, vsi naročniki pa so prispevali svoj delež, ki je bil precej visok. Prav tako pomembna je bila izgradnja mrliških vežic na Dovjem, ki so jo financirali krajani s samoprispevkom. Z mrliškimi vežicami trenutno upravlja Komunalno podjetje Kovinar Jesenice, s pokopališčem pa Krajevna skupnost - gre za neko čudno dvojnost, ki jo kaže v prihodnje razrešiti. V preteklosti je bila zastavljena tudi ureditev in razširitev pokopališča na Dovjem. K ohranjanju prostora so veliko pripomogli žarni grobovi. Izdelan je bil kataster ob- stoječih grobov in ažurirana evidenca lastnikov grobov oziroma tistih, ki plačujejo najemnino. To akcijo vodi poseben pokopališki odbor, ki ga je imenoval svet Krajevne skup- poskrbelo za zid okoli pokopališča. Deloma je bila (in bo) akcija financirana s kreditom in z denarjem, ki ga ljudje plačujejo za grobove. Tudi novo cerkveno streho in pobeljeno nosti. Delo bi moralo biti končano do 1. novembra 1993, a je slabo vreme septembra in oktobra to preprečilo. Izvajalec je Gradiš Jesenice, Podjetje za urejanje hudournikov pa bo fasado so financirali krajani oziroma farani, ki so veliko pomagali tudi s prostovoljnim delom. Na podoben način in zlasti s požrtvovalnim delom dovškega župnika je bila zgra- jena tudi Aljaževa kapelica na Kredarici. V preteklosti je bilo na območju bodoče občine precej narejenega in zgrajenega npr. osnovna šola sredi šestdesetih let, kasneje tudi vrtec in dozidave k šoli, predvsem zamenjava ravne strehe z dvokap-nico, saj so krajani že tedja opozarjali, da ravna streha ni primerna za alpski svet. Negativno gradnjo pa prav gotovo predstavlja devet stanovanjs-kihblokov, ki so zrasli na kmenjsko-obdelovalni površini. Od kulturnih dejavnosti je treba omeniti odprtje Planinskega muzeja v Mojstrani, vsakoletno slikarsko kolonijo v Vratih z deli, ki so kasneje tudi razstavljena in postavitev Aljaževega kipa ob magistralni cesti Jesenice - Kranjska Gora. Asfaltiranje cest v kraju zaradi njihove dotrajanosti sicer spada med prioritetne naloge v Erihodnosti, vendar je bilo veli-o že narejenega, seveda zopet s samoprispevkom krajanov, pomagale pa so tudi tedanje mladinske brigade s prostovoljnim delom. V Mojstrani ima turizem tradicijo in velike možnosti za razvoj Prihodnost Mojstrane je v turizmu Kaj in kako bodo delali v novi občini, je odvisno od novega župana in financiranja Poleg del, ki so že v teku, na primer ureditev in razširitev pokopališča, je največ prioritetnih nalog s področja cesrne- Pa dela oziroma asfaltiranja, otrebna bo dokončna ureditev ceste v Radovno z izvozom na lokalno cesto Mojstrana -Vrata, ureditev ceste v Vrata, kar ie še zlasti pomembno zaradi načrtovanega poudarka na turizmu in ureditev izvozov na Belci, ki pa so povezani predvsem z varnostjo. Nujno potrebna bo tudi sanacija zidu okrog starega dela pokopališča na Dovjem. Finančno bo to izredno velik zalogaj, saj je zid pod spomeniškim varstvom, iz proračuna pa za te zadeve ni namenjen niti tolar. Vse druge stvari pa se navezujejo na razvoj turizma, ki večini krajanov pomeni osnovo, na kateri bodo gradili prihodnost nove občine. Moj- strana ima že dolgoletno, deloma prekinjeno, tradicijo turistične dejavnosti, ki je cvetela zlasti pred drugo svetovno vojno, kraj pa je bil znan kot naravno okrevališče. Je izhodiščna točka za gorske ture v Julijske Alpe in Karavanke. Naravne danosti so velike, vendar ne bo šlo za industrijski turizem z velikimi hoteli, ampak bo poudarek na mehki varianti z družinskimi penzioni in zasebnimi sobami. Osnovna enota naj bi bila torej družina, ki vodi penzion, s čimer se izognejo najemanju tuje delovne sile. Največ bo seveda odvisno od zasebne iniciative krajanov, pri čemer lahko računajo na to, da sam kraj nikakor ni reveri, ni izrazitih socialnih problemov, prav tako je precej visok tudi delež ljudi z višjo ali visoko izobrazbo. Ž razvojem turizma pa so povezane tudi vse ostale stvari - pogoj so urejene ceste, predvsem pa bodo morali poskrbeti za lokale, ki bodo turistom nudile prehrano - tak trenutno v Mojstrani ne obstaja (izjema je mogoče edino Pizzerija Bistrica), v poštev pa pride ureditev že obstoječe kuhinje ob trgovini, za katero ima podjetje Delikatesa predvideno razširitev. V zadnjem času je prišla v javnost tudi ideja o gradnji smučarskega centra na Vrtaški planini, o dopustnosti gradnje Ea bo odločal Državni zbor epublike Slovenije. Ena od možnih dejavnosti v prihodnosti bo tudi strokovno in varno vodenje pohodnikov oziroma izletnikov v gore - to bi lahko zagotovili alpinisti, "Hi-malaici", ki jih v kraju ne manjka, za ostalo pa je lepo poskrbela narava z dolinami Vrata, Kot in Krma. Bolj bi kazalo izkoristiti tudi olimpijski kolajni Jureta Koširja in Alenke Dovžan, saj lahko pomenita neko podlago, na kateri kraj gradi svoj ugled. Ena od najodgovornejših nalog bodoče občine bo lastno prostorsko planiranje, ki ga predpisuje tudi 29. člen Zakona o lokalni samoupravi. Občinske meje ne bodo smele predstavljati ovir, saj bosta nujni povezava in visoka stopnja skupnega planiranja vse Zgornjesavske doline od predora Karavanke do Rateč, da ne bi prišlo i° podvajanja stvari. Določanje nalog za prihodnost pa niti ni preveč smotrno, saj je vse odvisno od odločitev bodočega občinskega sveta m Župana, veliko pa tudi od tega, kako se bo Republika odločila-glede financiranja novih občin -trenutno sta v javnosti dye varianti, tretja pa tudi ni izključena tako, da vse ostaja »e odprto. Anketa "Stara občina z našim krajem ravna zelo mačehovsko" Branko Ban, upokojenec: "Mislim, da je prav, da bo Mojstrana občina, nenazadnje je to v preteklosti že bila. Stvari se bodo prav gotovo spremenile, če bomo lahko odločali sami, zdaj pa mnoge stvari ostajajo na Jesenicah. Tudi kakšen tolar več bo ostal pri nas, zdaj je tako, da vse odteka drugam." Darja Pretnar, študentka: "Upam, da bo ustanovitev nove občine prinesla tudi nova delovna mesta in predvsem boljšo organizacijo, ki je v trenutnih občinah bolj slaba. Ker je kraj manjši, se ljudje poznajo med seboj, zato ne bo toliko birokracije. Mislim, da se bo več naredilo za domači kraj, več se bo vlagalo in tudi bolj smotrno, predvsem v turizem. Vida Šušteršič, upokojenka: "Pozdravljam ustanovitev lastne občine, saj so le-te v preteklosti že delovale in to uspešno. Dobro nam bo šlo, če bodo na položaje prišli pametni in pošteni ljudje, m če bo v občino res pritekal denar od davkov. Vsi bomo morali pomagati in tudi veliko bolj držati skupaj. Začetne težave bodo prav gotovo velike, rezultati pa se bodo pokazali šele čez leta." Mirko Rabič, gradbeni delavec: r. je, da bomo imeli svojo lastno občino, nam ne bo treba več podpirati nj**J. pa nedelavnih ljudi na Jesenicah. Dr2?v,Xj bomo morali skupaj, ne biti nevosjcu in se zavzemati za kraj, da bo z F zaživel turizem', ki ima tu ned.X0"La ogromne možnosti. Potem bo tudi n občina lahko zaživela." France Voga, samostojni P^**j5 "Stara občina z našim krajem ra zelo mačehovsko. Dobivali nismo no nega denarja, vse smo dosegli z lai*nC delom in denarjem. Od nove or* lahko pričakujemo, da se bodo o« reševali problemi, ki težijo ljudi.^ krajevnih skupnosti ie danes ta*. ^ vedno omogoča preglasovanje --o f j. blemih v našem kraju so glaS(^oti delegati od Rateč do Žirovnice, i • me tudi geslo, da bodo te občine n .fl novega - to ni res, imeli smo jih ze VA^ so dobro delovale. Tudi turizem Je^$taii dobro uspeval, potem pa smo Pgeje. spalno naselje za Jesenice oz. na ^ zarno. Mojstrana in Jesenice ^-gnu spadata skupaj, saj imamo mi v " ..0" razvoj turizma, Jesenice pa indusi ; • E. Gradnik Plinovod in kabelski sistem V bodočo občino Jesenice bo sodila tudi največja primestna krajevna skupnost Javornik -koroška Bela. Napeljava plinovodnega omrežja. Z začudenjem ugotovili, da v odloku o referendumskih območjih sploh niso upoštevali ne Javornika in ne Koroške Bele kot naselji. Bodoča jeseniška občina bo po vsej verjetnosti ena večjih slovenskih občin, saj naj bi se Po sedanjem predlogu v jeseniško občino združile krajevna skupnost Javornik - Koroška Bela, Blejska Dobrava, Pod-mežakla, Planina pod Golico, "Hišica in mestne občine. . Vsaka krajevna skupnost una danes številne probleme, a vsaka je hkrati lahko ponosna na dosedanji razvoj, za katerega so v veliki meri Prispevali tudi prebivalci sami. V minulem obodbju so s Številnimi samoprispevki -P°leg občinskih - ter občasni- mi akcijami pripomogli k razvoju krajev. Danes tako stoji na Blejski Dobravi večnamenska zgradba z gasilskim domom, za katerega so prispevali krajani sami; tudi na Hrušici imajo kulturni dom, v katerem so delovale in še delujejo številne organizacije in društva. Mestne krajevne skupnosti so velike, med krajevnimi skupnostmi izven mesta pa je največja Javornik - Koroška Bela, kjer živi 5.000 ljudi. Zato smo se tudi odločili, da predstavimo akcije in probleme te krajevne skupnosti. Krajevna skupnost obsega Koroško Belo, Javorniški Rovt, Potoke, Javornik - Bor-ovlje, Podkočno in del Tomšičeve ceste. Ko se je začelo razpravljati o lokalni samoupravi in o novih občinah, so prav v tej krajevni skupnosti presenečeno ugotovili, da v odloku o določitvi referendumskih območij kot naselji sploh niso bili vpisani, ne Javornik in ne Koroška Bela. Zato so Izvršnemu svetu skupščine občine Jesenice poslali zahtevo, da se tako Koroška Bela kot Javornik vključita v referendumska ob- e>Q Pomembnimi pridobitvami na Blejski Dobravi je vsekakor gasilski dom in nad njim "ženski prostor. Krajani so objekt začeli graditi s samoprispevkom. - Foto: J. Pelko močja in vpištea kot naselji. Postopek bo potekal kar nekaj časa. Kot prvi v sedanji občini so se v krajevni skupnosti Javornik - Koroška Bela odločili, da začnejo z napeljavo plinovodnega omrežja in po programu naj bi ga prvi naročniki dobili že letos avgusta. Za napeljavo plinovoda se je odločilo kar precej prebivalcev, prijave pa še vedno prihajajo. Na delu Tomšičeve ceste, ki sodi v krajevno skupnost Javornik in Koroška Bela, so dela v zaključni fazi. Že pred petimi leti so v krajevni skupnosti napeljali satelitski sistem. Zdaj so krajani podpisali nove pogodbe, na osnovi katerih bodo tudi plačevali mesečni znesek za vzdrževanje kabelskega sistema. V minulem obdobju so asfaltirali kar precej cestnih odsekov, na asfalt pa čakajo predvsem na Koroški Beli. Po Erogramu komunalnih del odo asfalt na najbolj kritičnih odsekih še letos tudi dobili.Na območju krajevne skupnosti poteka akcija za uvedbo avtobusne krožne vožnje do jeklarne na Beli. Avtobus naj bi do jeklarne pripeljal predvsem zaposlene v železarni. Na območju krajevne skupnosti je v zadnjem času kar precej gostinskih lokalov in novih trgovin, zato so sprejeli odlok o poslovnem času. Mesto brez tržnice in avtobusne postaje i^eni. mestu Jesenice, kjer je več mestnih krajevnih os», imajo že nekaj časa kar veliko problemov. V središču Jesenic bi vsekakor morali urediti malo golf igrišče. Tudi prodaja sadja in zelenjave v baraki ne sodi v mesto. Nedaleč od tega, nasproti železniške postaje pa je že dolgo tudi ponesrečeno zgrajen in zanemarjen spomenik. Erl BOtovn" Kmed naJvečJih Je Prav Prost P°marijkanje parkirnih mapi trov v mestu in hudo slaba niče * na cesta skozi Jese" skun« . Posebej v krajevni ŽakPa Hrušica in Podme-njihr« ^uc Tako kot drugod naj bi kran\ Kot je tudi domala nerazumljivo, da tak turistični kraj nima niti enega taksija, kaj šele reševalnega vozila. Smučarji, ki se, denimo, ponesrečijo na smučišču, morajao Čakati v Zdravstvenem domu na reševalno vozilo, ki pripelje z Jesenic. In ponavadi morajo čakati kar dolgo, saj Jesenice vendarle niso tako blizu. Morda je velika priložnost za razvoj Kranjske Gore tudi raziskava, ki naj bi jo financirali in ki naj bi pokazala, če je v bližini, pod Karavankami, termalna voda. V Gozd Martuljku je gorska smučišča umetno zasri li, žičničarji pa sami nJJ > denarja, da bi naenkrat um ^ zasneževali vsa smučišča. f sezone so v resnici avnega snega ni, kar arK"Zratu-tudi podatki, koliko <*n\??DiCe. jejo kranjskogorske *»* ;e Zadnja dobra zimska sezona bila leta 1987. Žičničarji obljubljajo, d« p —"sme«1 ob koncu leta ure 9\M Z veliko težavami so darle zgradili obvoznico mimo Kranjske Gore. Petrolov hotel Špik že naročil načrte: da bodo zgradili ^fP^ji podobno raziskavo in prve vrtine in poskrbeli, da bo v n ^. sezoni z umetnim snegom ^ ženih več smučišč kot v^ sezoni. Hitreje se pač ne■ °.^.tnih kreditov ne morejo naje«, sredstev pa je premalo... do pokazale, da obstaja možnost, da je v tem predelu res termalna voda. Največ pa je seveda v Kranjski Gori, ki živi od zimskega turizma Anketa Kranjska Gora Ljudje so premalo obveščeni... Kranjska Gora je občina že bila in mnogi se je še spominjajo. Kljub temu pa so nam domala vsi naključni anketiranci dejali, da je vprašanje, če bodo nove občine res imele dovolj denarja in da jih skrbi, če bodo lahko odločale o pomembnih zadevah. Takole pravijo: Zvonko Blenkuš: "Prav gotovo bodo z uvedbo novih občin nekatere prednosti in nekatere pomanjkljivosti. Sam vendarle ne bi na novo lokalno samoupravo gledal preveč pesimistično. Vprašanje pa seveda bo, če se bo zamenjalo samo ime, vse drugo pa bo ostalo tako kot je. Obenem tudi mislim, da so ljudje o prednostih in pomanjkljivostih uvedbe nove lokalne samouprave premalo obveščeni." Mirko Krašovec: "Kranjska Gora je občina že bila in sam nimam nič proti, če bo ponovno občina." Jože Jakclj "Mislim, da se iHjf^ zavedajo dovolj, kaj se bo z u & toliko občin v Sloveniji kasnej zares dogajalo. Vse to bo vehKO ^ stroški bodo ogromni, vprašanje y ,c koliko bodo nove občine zares ^ pristojnosti. Sam močno dvomim,0 občine lahko, denimo, odic>ca ,Q prostoru. Nekaj pristojnosti do . y na Jesenicah, še več pa v LJUD'J*lej Kranjski Kori je bil vsaj zame1Jajan» največji problem v tem, ker p sami nismo imeli nič besede pn ti bi v Kranjski Gori lahko gradiu- ^ Alenka Požar: "Ne vem, N,!wkIo bodo nove občine. Upam vsaj, °* jcifl občani lahko sami odločali o kraju in njegovem razvoju.' Lidija Miklič: "Kranjska ^ojo občina bila že davno, imela i ^ sodnijo in svojo davkarijo. *£:ajo-Kranjskogorci še danes spom'J^ Mislim, da je kar prav da *wartuij Gora s Podkorenom, Gozd *J*L|fr kom, Sredniim vrhom in Logon r ane svoja občina." ___^.----' Ratečani so za razvoj svojega kraja prispevali denar in delo Vsaka hiša ima svoj telefon Poleg telefonije in asfaltiranja je bila ena pomembnejših akcij v preteklosti obnova kulturnih spomenikov. Kot večina bodočih občin tudi Rateče med pomembnejše dosežke v preteklosti štejejo napeljavo telefonskega omrežja in asfaltiranja cest. Lahko se Pohvalijo, da imajo danes skoraj vsa gospodinjstva v Ratečah svoje telefonske priključke. Akcija je bila financirana iz sredstev občanov oziroma samoprispevkom ter iz sredstev za demografsko ogrožena območja. Tudi akcija asfaltiranja cest je bila zelo uspešna, saj so skoraj vse ceste asfaltirane, pri čemer so spet pomagali občani s SO-odstotno udeležbo. Velik Problem v kraju so, zaradi specifičnosti pokrajine, predstavljali tudi komarji. Proti nJim se že tretje leto uspešno borijo z uporabo sredstva GTI Pod nadzorom inštituta iz Lud-^gshaffna v Nemčiji. Rezultati so Že vidni, saj komarjev danes skorajda ni več. Ena najpomembnejših nalog v preteklosti pa je bila nedvomno obnova kulturnih spomenikov. Tudi tu so sodelovali občani s prostovoljnimi prispevki, delno pa je akcijo financiral Zavod za spomeniško varstvo, "eliko so pomagali krajani s Prostovoljnim delom. Slo je za izredno sinkronizirano akcijo, saj so bili vsi ljudje, ne glede na "barvo" za to, da se obnova spomenikov izpelje. Tako so obnavljali predvsem strehe in fasade cerkva in znamenj, delno pa so obnovljene tudi petsto let stare freske v cerkvi sv. Tomaža. sodelovala tudi občina Jesenice, tako da njihovega prispevka ne gre čisto izničiti. Lep primer za to je, lani rešen problem vodovoda Tamar-Rateče, financiran iz občinskih sredstev in sredstev za demografsko ogrožena območja. S samoprispevkom so bila narejena tudi športna igrišča za mali nogomet, košarko in odbojko. Pri določenih stvareh je Rateče poskušajo dobiti lastno občino ravno zaradi specifičnosti območja, za katero nihče noče skrbeti. Po razpadu Avstroogrske monarhije je namreč po Rapalski pogodbi iz leta 1919 skoraj polovica celotnega območja občine Rateče pripadlo Italiji in od tedaj naprej velja za dvolastninsko. Pn tem se seveda srečujejo z mnogimi problemi od vsakodnevnega pretokaljudi, živine in kapitala preko državne meje, pn čemer so ovira pogoji in predpisi dveh držav, do omejenega gibanja in uporabe prometnih povezav v kmetijske in gozdarske namene. Gre tudi za probleme glede vzdrževanja meteornih in hudourniških voda, lokalnih poti in mostov na dvolastninskem delu ozemlja. Veliki so pritiski Italijanov, naj bi slovenski lastniki svojo zemljo na sosednji strani prodali, vendar ljudje to zemljo večinoma čuvajo in je ne prodajajo. Nova občina Rateče - Planica naj bi imela tudi poseben status ravno zaradi dvolastninstva, obmejne lege (tromeja), utemeljujejo pa ga tudi s tem, da je njihovo območje razvrščeno v gorsko-višinsko ter razvojno šibko in demografsko ogroženo območje. ^ prihodnosti Rateč je predvideno ponovno aktiviranje vsaj štirih razredov osnovne šole "Nazaj hočemo osnovno šolo" Pečani veliko pričakujejo od ureditve Planice in s tem odprtje novih delovnih mest. Ena pomembnejših nalog v Prihodnosti je za Ratečane in njihove otroke ponovna vzpostavitev vsaj štirih razredov °jnovne šole. Le-to so okrajne plasti na silo ukinile leta 1969, jako da se danes dnevno okrog ~? otrok vozi v osnovno šolo v kranjsko Goro, to pa je tudi ena redkih povezav oziroma ^kupnih interesov med Rate-Can» in Kranjskogorci. Ponov-n° aktiviranje osnovne šole je Predvideno v programu demografsko ogroženih območij, famor Rateče spadajo. Ukini-l!V os,»ovne šole, ki je bila J*01« argument več za pros-,0rsko stisko in začetek Ijadnje nove šole v Kranjski 2°.ri' j« bila za Rateče eden "•jvečjih udarcev v novejši •godovini, zato si bodo močno Prizadevali, da bodo s primer-J° adaptacijo stare šole, v *ateri ima zdaj svoje prostore l^ec, ponovno dobili nazaj °semletko ali vsaj štiri razrede. Ostale naloge so podobne kot v vsej Zgornejsavski dolini: gre za plinifikacijo, javno kanalizacijo in povezavo s kolektoriem na Jesenicah. Veliko pričakujejo tudi od Pla- nice oziroma sprejetja ureditvenega načrta in s tem povezanih dejavnosti. Tako naj bi dobili nov no tel, smučišča in tekaške proge. Vse to pa jim bo, seveda, zagotovilo nova delovna mesta, saj se trenutno okrog 45 ljudi vozi na delo v Belo peč, drugi pa v Kranjsko Goro, Mojstrano ah na Jese- Prihodnost Rateč je deloma odvisna od intenzivneješega ukvarjanja s kmetijstvom, ki danes prebivalcem ne pomeni glavnega vira preživljanja, predvsem pa naj bi šel razvoj v smeri turizma v obliki manjših penzionov s spremljajočimi dejavnostmi. Velik poudarek bo tudi na samozaposlovanju v kombinaciji kmetijstva in turizma. Sicer pa Ratečani niso pretirano zahtevni, saj je zanje pridobitev že obnova pošte, ki jo bodo končali v bližnji prihodnosti. Ankete "Zupan naj za svojo funkcijo ne prejema plače!" Maja Oman, ekonomsko-komercialni tehnik: "Vesela sem, da bodo Rateče lastna občina, čeprav moram reči, da se mnenja precej krešejo. Upam, da nam bo država dala več denarja, glede na to, da smo demografsko ogroženo območje. Več naj bi se vlagalo tudi v kmetijstvo in gostinstvo. Tudi Planico bi radi spravili na svoje, da bi bili neodvisni od Ljubljane - v tem vidim rešitev problema zaposlitve. David Kopavnik, elektrotehnik: "Od nove občine pričakujem predvsem ekološko ureditev ekosistema v vasi in onesnaževanja presihajočega jezera ter s tem izvira Save. V preteklosti je uprava Triglavskega narodnega parka dobila veliko denarja, ko je vodila goste v naša lovišča, Ratečani pa od množice pobitih živali niso dobile niti tolarja. Pričakujem, da bo rateška agrarna skupnost dobila nazaj tudi pravico do lova, lovni režim pa lahko ostane tak, kot ga določa TNP." Jure Jeršin, poklicni gasilec: "Sem absolutno za lastno občino.Več bo turizma pa tudi denar od tega bo ostajal doma. Možnosti imamo take kot malokdo pri tem mislim na Planico in Tamar. V Planici so veliki dobički, mi pa od tega nimamo nič in pričakujem, da se bodo v novi občini te stvari uredile. Glede majhnosti pa tole: bolje je dati več denarja za majhno občino kot pa za tank!" K Gorazd Kobler, policist: "Sem proti ustanovitvi nove občine. Zdi se mi, da bo vse skupaj preveč razdrobljeno. Kraj e premajhen, v njem je premalo ljudi, oljša bi bila povezava s Kranjsko Goro. Tudi stroški bodo zelo veliki, saj nimamo nobene industrije, turizem pa je šele na začetku." Olga Lavtižar, upokojenka: "Občina je v Ratečah že obstajala in takrat je tudi dobro delovala, kako bo sedaj, pa je vprašanje. Prav gotovo bodo težave s financiranjem. Saj bo šlo, če bodo vsi delali tako kot včasih, neprofesionalno, ko je bil župan kmet in za svojo funkcijo ni prejemal nobene plače." • E. Gradnik Referendumsko območje Rateče Planica Na območju sedanje KS Rateče-Planica živi po Eodatkih iz registra prebivalcev, 646 ljudi. V naselju Leteče je 210 hiš in 74 kmečkih gospodarstev, 42 kmetij je zaščitenih. Rateče s Planico so naselje, Id leži na tromeji med Slovenijo, Italijo in Avstrijo in kot tako stičišče treh narodov, jezikov in kultur. Katastrska občina Rateče obsega skoraj 50 km2 površine, od tega je dobra polovica na slovenski strani, okrog 23 km2 pa na italijanski. S tako površino se KS Rateče uvršča na tretje mesto po velikosti v občini Jesenice, za Kranjsko Goro in Mojstrano. Značilno za to območje je nazadovanje rasti prebivalstva, zlasti v povojnem obdobju, ko se je število prebivalcev zmanjšalo za več kot 10 odstotkov. Vzroki za to so predvsem ekonomske in socialne narave. V naselju živi večinoma avtohtono prebivalstvo, s čimer so povezane tudi močne dnevne migracije na Jesenice, v Mojstrano, Kranjsko Goro, Italijo in Avstrijo. Sicer pa se prebivalci v glavnem ukvarjajo s kmetijstvom, gozdarstvom in turizmom. Ratečam manjka samo osnovna šola Od zahtevanih enajstih pogojev bodoči občini Rateče -Planica manjka samo osnovna šola, ki so jo okrajne oblasti ukinile leta 1969. - Osnovna preskrba z življenjskimi potrebščinami: trgovine z živih in tehničnim blagom, kmečka trgovina, mesnica. - Dostopnost do osnovne zdravniške in socialne službe: zdravstveni dom je oddaljen 7 km, patronažna in babiška služba, obisk zdravnika na domu. - Osnovna komunalna dejavnost: pokopališče, kanalizacija meteornih voda, cestišča, parkirišča za osebne avtomobile in avtobuse, vodovod, telefonija, javna razsvetljava, lastna komunalna mehanizacija. - Osnovne prometne in PTT storitve: redne avtobusne zveze po magistralni cesti, končna avtobusna postaja Rateče, poštni urad Rateče, vsakodnevna dostava pošte na dom. - Prostori za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih aktivnosti: v stavbi KS Rateče so krajevni urad, pisarna KS, arhiv KS, sejna soba, dvorana z odrom in 130 sedeži, turistični biro, skladišče za CZ in GRS, knjižnica. Sedež KS, osmih društev in strank itd. - Osnovni pogoji za športno in kulturno dejavnost: trim kabinet, igrišče za košarko, mali nogomet, odbojko, nogometno igrišče, balinišče, otroško igrišče ob vrtcu, tekaške proge, skakalnice od 25 metrov dalje, krajevna knjižnica, dvorana s 130 sedeži in odrom ter pomožnimi prostori. - Dostop do bančnih in finančnih storitev: Poštna banka Slovenije v okviru poštnega urada Rateče, menjalnica Kompas Rateče. - Informacijsko-dokumentacijska dejavnost: preko oglasnih desk, pisnih obvestil in lokalnih informacij, zborih občanov in javnih razprav. - Požarna varnost: gasilski dom z vso pripadajočo opremo, hidrantno omrežje, dva bazena za protipožarno vodo. - Civilna zaščita: enote CZ v KS Rateče, GRS Rateče, krajevni odbor RK in Karitas Rateče. Ratečani imajo glede občine in fare dolgoletne izkušnje Prve župane so volili v vaški gostilni Ratečani pa imajo tudi bogato kulturno zapuščino, saj je v njihovem kraju nastal drugi najstarejši pisani dokument v slovenskem jeziku. Rateče so v preteklosti imele tako samostojno župnijo kot tudi lastno občino. Pred letom 1851 ni bilo nobene moderno urejene občinske uprave, župana so sicer imeli, volih pa so ga tako, da so se gospodarji zbrali v vaški gostilni in izbrali vaškega predstojnika.Izvoljeni župan je bil za eno leto prvi mož v občini, razsojal je o občinskih zadevah in skrbel za red na vasi. Za svoje delo ni prejemal nobene plače. Pred 2. svetovno vojno je bila občina Rateče vezana na Srensko načejstvo v Radovljici, po njej pa se je politična oblast nad Ratečami menjala in sicer med Kranjem, Radovljico in Jesenicami. Občina je uspešno delovala do aprila 1952, ko so jo na silo in proti volji prebivalcev ukinili in priključili občini Kranjska Gora. Ratečani so se temu, za tiste čase več kot pogumno, uprli in dosegli ponovno razpravo v Skupščini LRS, kot C»gumno, uprli in dosegli ponovno razpravo v Skupščini RS, kjer pa niso imeli uspeha tako, da so bili 12. maja 1952 dokončno priključeni Kranjski Gori in kasneje Jesenicam. Samostojna župnija v Ratečah obstaja že dvesto let Sprva je naselbina spadala v prafaro na Rodinah, v 12. in 13. stoletju pa je kraj pripadal župniji Marija na Zilji na Koroškem. Od konca 14. stoletja so Rateče spadale £od radovljiško župnijo. Tu je nastal tudi znametini Latešld ali Celovški rokopis, drugi najstarejši pisani dokument v slovenskem jeziku. Ugodne razmere za ustanovitev samostojne duhovnije so nastale v času cesarja Jožefa II. Domačini so pospešeno gradili župnišče in prezidavah cerkev, tako da se je prvi duhovnik tu naselil že leta 1787, njegovi nasledniki pa samostojno župnijo Rateče vodijo še danes. Žirovnica ali Breznica Sedanja krajevna skupnost Žirovnica je bila že nekdaj občina. Imenovala pa se je BREZNICA. Na žirovniškem območju se bodo v primeru, če bo referendum o novi lokalni samoupravi uspel, odločili, kako se bo imenovala nova občina. Ali bo Žirovnica ali pa Breznica. Na minulih zborih so se krajani odločili za referendumsko območje. Od 3070 volilnih upravičencev jih je na referendumski volilni zbor prišlo 145 ali 4,72 odstotka. Za novo občino Žirovnica ah Breznica je glasovalo 143 prisotnih, dva sta bila proti. Nekateri krajani so zahtevali, da se spremeni tudi ime občine v Breznico. Vendar pa tega ne morejo izpeljati na sedanjem referendumu, ampak je to stvar, ki jo bodo predložili v odločanje na lokalnih volitvah. Tako navodilo so namreč dobili iz Ljubljane. Z jeseniške strani je vstop v vasi pod Stolom kar precej težaven, saj je treba preko železniškega prehoda, na katerem so večkrat spuščene zapornice in zaradi razmeroma dolgega čakanja vozniki vozijo po stranski poti. Krajevna skupnost se je tudi sporazumela z železnico, da obnovi kanalizacijsko omrežje pri železniški postaji, saj so se bližnji krajani zaradi odtekajoče vode precej pritoževali. -Foto: J. Pelko Kabelsko omrežje V Žirovnici so začeli s projektom izgradnje kabelskega televizijskega omrežja CATV. Vsi, ki it imajo individualne antenske naprave, so s tem pridobili dodatne programe, kajti kodiranih programov v prihodnje ne bo več. Prednosti, ki jih nudi kabelsko omrežje, so med drugim v sprejemu vseh zemeljskih programov, sprejemu programov iz petih satelitov, možnost priključitve dveh TV sprejemnikov na gopodinjstvo, vzdrževanje je pod strokovnim nadzorom, vključi pa se lahko tudi televizijski program. Cena priključka za zasebno hišo bi bila 440 nemških mark v tolarski protivrednosti, poravnali pa naj bi jo v šestih mesečnih obrokih. Upravni razvoj - veliko sprememb V Krajevni skupnosti Žirovnica so dobili iz Zgodovinskega arhiva Ljubljane, enote za Gorenjsko, zanimiv zgodovinski oris, kam so nekdaj upravno sodili. Po osvoboditvi je bilo okrožje Kranj razdeljeno na tri okraje: okraj Kranj - Jelovica, ki je obsegalo območje Kranja in Krope, okraj Šenčur - Naklo in okraj Tržič -Brezje. Ob volitvah sredi avgusta 1945 so se vsi trije okraji združili v nov okraj Kranj. Kot oblastni organ je v okraju deloval okrajni odbor OF Kranj in krajevni odbori OF, ki so se po volitvah preimenovali v krajevne narodnoosvodilne odbore. Ko je izšel zakon o upravni razdelitvi federalne Slovenije, se ie od okraja Kranj ločilo območje Krope, ki so ga priključili k okraju Jesenice. Okraji Kranj, Jesenice in Radovljica so bili združeni v širše upravno območje, ki se je imenovalo okrožje Ljubljana. V okraj Jesenice je spadala tudi Žirovnica. Naslednja upravna razedlitev je sledila leta 1946, nato pa je leta 1948 zakon ukinil okrožja. Po tem zakonu je Žirovnica sodila v okraj Jesenice. Naslednji eksperiment: nov zakon o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije leta 1952, ko se je okraj Jesenice preimenoval v okraj Radovljica. Mestni ljudski odbori so se preimenovali v ljudske odbore mestne občine, LOMO, kraji pa so se združevali v večje teritorialne enote, ki so jih poslej imenovali občine. Po tem so okraj Radovljica sestavljale mestne občine kot Bled, Jesenice... in tudi Žirovnica. V začetku poletja 1955 so uvedli komunalni sistem in ukinili okraj Radovljica in ga priključili k okraju Kranj. Namesto prejšnjih manjših občin so ustanovili 11 občin -komun in Žirovnica je sodila pod Jesenice. Nato so bile spremembe še leta 1959, sredi leta 1962 so ukinili okraje, na Gorenjskem pa so ustanovili pet večjih občin. In ta upravna razdelitev je v nedeljo spet pred novo spremembo... V novi občini Žirovnica - deset vasi Kulturno zanimiva in bogata občina Malo gospodarskih objektov, a zato veliko zasebnega podjetništva. Žirovnica - Krajani so s številnimi prispevki v denarju in materialu pomagali, da imajo v bodoči žirovniški občini zadovoljivo komunalno infrastrukturo. Toliko kulturnih in naravnih znameniosti ima le malokatera slovenska občina. V desetih vaseh pod Stolom prebiva približno 4.000 ljudi -od Žirovnice do Rodin. Medtem ko so v minulih letih bili Jrebivalci zaposleni na bližnjih esenicah ali v Radovljici, se jih danes kar precej odloča za zasebno podjetništvo. Tistim, ki pa se na delo še vedno vozijo z Breznice, Sela, Žirovnice, Smokuča, Zabreznice, Vrbe, Most, Brega, Rodin ali Doslovč, pa so kljub težavam zagotovoljene dobre avtobusne zveze, prav tako je v Žirovnici tudi železniška postaja. V preteklosti so imeli kar nekaj težav z ukinjanjem nekaterih avtobusnih zvez, kajti nekatera avtobusna podjetja so menila, da so linije nerentabilne, vendar so poblem ugodno reših. Bodoča občina Žirovnica, ki sicer nima veliko industrije - v kraju je ostal obrat kranjske Planike, v Mostah pa je elektrarna - je znana predvsem po tem, da v teh krajih stojijo spomeniki in spominske hiše znamenitih Slovencev: v Vrbi Prešernova, v Doslovčah Finž-garjeva, na Breznici je čebelnjak Antona Janše, Čopovo domačijo obnavljajo, na Rodinah je rojstna hiša pisatelja in duhodvnika Janeza Jalna, po krajih pa je še več krajevnih naravnih in kulturnih spomenikov: na Rodinah antična vila rustica, v Smokuču poznoanatična in zgodnjesredn-jeveška nekropola, na Breznici lokacija nekdanje cerkve sv. Nikolaja, v Zabreznici prazgodovinska naselbina v Selcah in poznosrednjeveška cerkvica sv. Lovrenca, na Selu prazgodovinska naselbina Lebenice, v Žirovnici poznoantično grobišče in prazgodovinska naselbina Lipje, v Mostah pa cerkev sv. Martina z območjem poznoantičnega in zgodnjesrednjeveškega grobišča ter zgodnjesrednjeveška nekropola na Rožičevem vrtu. Skratka: po naravnih spomenikih izredno zanimivi kraji, ki jih je vredno obiskati. Zato si prizadevni kulturni delavci iz teh krajev tudi trudijo, da bi na ogled zares vrednih spomenikov naše zgodovine privabili čimveč obiskovalcev. Dolgo je že znana Pot kulturne dediščine od Žirovnice do Rodin in aleja slavnih mož pred osnovno šolo. V minulih letih so ljudje s svojim prostovoljnim delom veliko vložili v razvoj kraja, saj so sodelovali pri krajevnih samo- ririspevkih, pomagali v materia-u, nenazadnje pa vedno prispevali tudi za razvoj jeseniške občine, kjer v preteklosti tudi ni manjkalo prispevkov za jeseniške šole, vrtce... Obiskovalec, ki prihaja v kraj, najprej opazi, v kakšnem stanju so lokalne ceste. Žirovniški krajevni skupnosti je kljub večnemu pomanjkanju denarja za komunalo v minulih osmih letih uspelo asfaltirati skoraj vse ceste, razen odseka v Vrbi in deloma na V sedanji krajevni skupnosti Žirovnica nimajo velikih gospoda/^ kih objektov in industrije - le elekrarno v Mostah in obrat Plani na Breznici. - Foto: J. Pelko Bregu. Vendar pa je promet skozi vasi vedno večji in je tako marsikje asfaltna prevleka že hudo poškodovana m nujno potrebna popravila. Predvsem glavna cesta je ponekod že luknjasta in bo večino slabša, če je ne bodo popravili. Tako kot pri vseh akcijah za splošno dobro krajevne skupnosti in vseh prebivalcev so predvsem za cestna popravila in asfalt vedno prispevali tudi krajani sami. Ker pa opažajo, da je cesta skozi vasi prometno precej nevarna predvsem za pešce in kolesarje, bi radi vsaj na najbolj nevarnih odsekih - pred šolo, denimo -uredili kolesarsko stezo in pločnike. Postopoma so dobili tudi telefonske priključke in zdaj jih je zadosti: na telefonsko omrežje je priključenih 700 naročnikov. V bodoči žirovniški občini bodo imeli kar dve gasilski društvi in obe zelo aktivni -skrbita in vzdržujeta 130 hidran-tov in dva požarna bazena. Zato, ker je bilo prebivalcev vedno več in ker so zrasla nova stanovanjska naselja, predvsem novo stanovanjsko naselje na Rodinah, je postalo krajevno pokopališče na Breznici premajhno. Krajevna skupnost je zato že vložila dokumentacijo za širitev pokopališča, medtem ko se za širitev pokopališča na Rodinah še niso odločili. V krajevni skupnosti so vložili kar precej truda v razširitev pokopališča na Breznici. Zda) je vložena dokumentacija za širitev pokopališča na Breznici, obenem pa so se odločili, da vsaj za zdaj še ne bo tudi širitve pokopališča na Rodinah. Ureditveni načrt Smokuča Uredili bodo staro vaško središče Lipa, kapelica in avtobusni postajališči Kar nekaj časa se je v jeseniški občini razpravljalo o novem domu in o urejenem vaškem jedru v Smokuču. Tako so tudi že sprejeli načrt o ureditvi središča smokuča. Po tem načrtu naj bi v središču Smokuča zgradili objekt, v katerem bi bil gasilski dom, trgovina in dvorana, dopuščajo pa tudi možnost ureditve poslovnih prostorov ali stanovanj. Na trgu sredi Smokuča bodo uredili tlak, zasadili lipo, post- avili kapelico in uredili nekdanje napajališče. Ob rekonstrukciji ceste skozi središče vasi naj bi postavili avtobusni postajališči. Na urejenem trgu bodo stale klopi, informacijske table z načrtom vasi in javni telefon. Površine, ki niso asfaltirane, bodo v Smokuču urejene kot zelenice. Skratka: po tem načrtu bo lepa in stara vas Smokuč dobila svoje urejeno vaško jedro. V Smokuču bodo postavili dom, zgradili kapelico in z«*8 lipo... - Foto: J. Pelko Anketa - Žirovnica nova občina Občine - samo velik strošek Ko smo na različnih krajih bodoče žirovniške občine spraševali ljudi, kaj mislijo o novi občini Žirovnica in o novi slovenski lokalni samoupravi, odgovori za snovalce nove lokalne samouprave niso bili kaj prida spodbudni. Marsikdo, tudi tisti, ki nam je dal le "zasebno" izjavo in ni želel javne objave svojega mnenja, je dejal, da bo pravzaprav novim občinam kar hudo. Nič denarja ne bodo imele, pa administracija bo večja... Darko Jenkole: "Nove občine? Kaj pa jaz vem, politika me ne zanima!" Tončka Lipnik: "Po mojem mnenju se ne bo prav nič spremenilo. Na bolje zanesljivo ne! Saj se niti natančno ne ve, koliko denarja bo vse to terjalo! Prav gotovo ne manj kot zdaj, a ne le zaradi nove administracije, ampak tudi zaradi drugih stvari, ki jih bodo morale občine same plačevati." Darko Komac: "Če govorim iskreno, je po mojem mnenju vse preveč občin v Sloveniji. In vse to bo tudi ogromno stalo - to ve vsak, ki malo razmišlja. Če računamo, da bo imela vsaka občina po osem zaposlenih, potem se lahko samo sprašujemo, kdo bo plačeval to administracijo. Gospodarstvo, davkoplačevalci? Vsi ti, ki že danes plačujemo državno administracijo, ki ni manjša, ampak vedno večja." Stanko Dolar: "Mislim, da je kar prav, da je Žirovnica nova občina, saj_ je nekdaj že bila. Mislim, da v novi občini denarja res ne bo več, menim pa obenem tudi to, da smo v preteklih letih v krajevni skupnosti zadovolji0 uredili krajevno infrastrukturo." Filip Dolar: "Nove občine bodo vsekakor samo en velik srošek in nič f*f: drugega. Namesto, da bi mislih' na " nove zaposlitve in na gospodarsko rast, ki edina omogoča napredek, se ukvarjamo z lokalno samoupravo. Čeprav nisem proti, da Žirovnica postane nova občina, se pa obenem tudi sprašujem, kako bo ta občina živela, ko pa ima industrije tako malo - le elektrarno v Mostah in obrat * Planike, kar pa seveda ne zagotavlja kraju denarja." Za boljšo prometno varnost v kraju Cerkljani bodo v kratkem hodili po pločniku Po dveh desetletjih je krajevni vladi projekt s pomočjo občinske blagajne vendarle uspel Cerklje so v zadnjem obdobju tudi pod kapo kranjske občine in na splošno bolj skopo kot radodarno odmerjenega denarja za delo krajevnih skupnosti lepo napredovale. Jeseni, ko bo sklenil poltretje leto trajajoči mandat sedanji svet krajevne skupnosti, bodo izdali poseben zbornik, v katerem se bodo pohvalili, pa tudi pograjali... Trenutno v krajevni skupnosti gradijo prepotrebno peš pot ob desni strani ceste od Zgornjega Brnika do stavbe policije v Cerkljah. 650 metrov dolg pločnik bo nared do 20. junija. Pločnik bo bistven prispevek k boljši prometni varnosti pešcev, saj je cesta, ki med drugim vodi proti Krvavcu, zimskemu smučarskemu centru za kranjsko in ljubljansko zaledje, dokaj ozka, po drugi plati pa iz leta v leto bolj prometna. Gradnja pločnikov v Cerkljah bo končana do 20. junija. Projekt za izgradnjo pločnikov je sicer star že dve desetletji, tedaj je bila od lastnikov tudi že odkupljena zemlja zanj, vendar ga je s pomočjo občinske blagajne uspela udejanjiti šele sedanja krajevna vlada. V drugi fazi gradnje pločni kov pride na vrsto odsek od policije do Grada - za to morajo dobiti še soglasja lastnikov zemljišč ob cesti, v tretji, zadn ji, fazi pa od bencinske črpalke oziroma Zg. Brnika prek Sp Brnika do magistralne ceste Kranj-Kamnik. S podobno vnemo kot pločnikov se Cerkljani nameravajo polotiti tudi semaforizacije ne varnega križišča, v katerem se križajo ceste proti Pšenični Polici, Vasci, središču Cerkelj in Zg. Brniku. V njem je bilo že več hujših prometnih nezgod, ki se jim v pnhodnje žehjo ogniti s semaforjem. zaupati mladim in vnovčiti lastne gospodarske potenciale Zamisli bodo v samostojni občini lažje izvedljive grkljani nameravajo izkoristiti bližino krvavških smučišč in letališča Brnik Jjogatejšo turistično in gostinsko ponudbo v dolini, šibkejše kmetije pa okrepiti z a°datnimi dejavnostmi in specializacijo Občina Cerklje ima korenine *e v "stari" Jugoslaviji. Njen *uPan je bil volonter, kar bo tudi v novi cerkljanski občini, obirali bodo takega, ki bo a°bro poznal kraje, ljudi, nar-avne, gospodarske, komunalne J° druge danosti ter probleme. Te bo moral znati tudi uspešno resevati. .te podeželskega kraja z ljud-m>. ki so tudi razmišljali tradicionalno podeželansko, so J*rklje v zadnjih nekaj desetletjih zrasle v vsestransko razvito, napredno kmečko-delavsko nabije. Imajo osemletno osnovno š°lo, vrtec, banko, pošto, farno cerkev z župniščem, zdravstveno postajo, raznolike obrtne ^javnosti, kopico, gostišč, mes-nic. trgovin, celo blagovnico, ne nazadnje tudi krajevni urad, ki p želijo obdržati tudi v samostojni občini. Za veliko občino se namreč ' ogrevajo, ker bi bili v nadaljnjem razvoju preveč °.meJeni, so prepričani. Njihov &as bi bil v občinskem svetu ^estne občine Kranj prešibek, njihov svetnik, če bi ga v njem sP'oh imeli, praviloma preglasan. Zato, pravijo, je treba ne sprejeti priložnost, ki jim jo daje država, zaupati mladim in izkoristiti lastne gospodarske potenciale. V krajevni skupnosti oziroma novi občini Cerklje imajo veliko načrtov. Na komunalnem Eodročju nameravajo potegniti analizacijo s prekati čistilnih naprav od vznožja Krvavca prek Cerkelj, Zaloga, Brnika do Domžal. Na skrbnejše varstvo tekočih voda je resno opozorila lanska okužba ameb, ki so se pojavile v vodnih rezervatih oziroma ceveh. Od tedaj skupaj z Zavodom za zdravstveno varstvo Kranj redno nadzorujejo vodo, ki je trenutno znosna za pitje. Prebivalci krajev pod Krvavcem na izkoriščanje vodnih rezervatov nimajo bistvenega vpliva, saj z njimi pogodbeno razpolagata komunalni podjetji kranjske in domžalske občine. Ne gre le za to, da vode, znane kot krvavški biser (nekaj izvirov je še mogoče piti brez dodatka razkužil) onesnažuje kemija, predvsem anorganske snovi za izboljšanje rodovitnosti tal, ampak vode tudi pretir- ano izkoriščajo. Dogovora izpred štirih, petih desetletij, da morajo struge obdržati najmanj 20 do 30 odstotkov tekoče vode, nihče ne spoštuje. Glavni vodovod Cerklje - Grad -Dvorje - Poženik - Zg. Brnik se je podaljšal v Mengeš, Domžale, celo do Šiške, ne da bi Cerkljane kdorkoli vprašal za dovoljenje. S tem škodijo naravi in ljudem. Obrtna struga Mlinščica, denimo, ki je nekdaj poganjala mline, žage, kovačije, je skoraj povsem presahnila, z njo vred pa so umrle tudi stare obrti ob njej. Dosti bolje ni z Reko. Torej tudi v želji, da bi lahko vplivali na svoje vode, z njimi tržili, tiči razlog, zakaj hočejo Cerkljani svojo občino. Pametni Cerkljani tudi vedo, kaj jim prinaša Krvavec s svojimi smučišči in infrastrukturo na eni strani ter letališče Brnik na drugi strani; delo, zaslužek.boljše življenje. Truda krvavških žičničarjev zato ne bodo teptah, ovirali umetnega zasneževanja, nasprotno, ponudbo bo treba obogatiti z novimi hotelskimi posteljami, kakovostnimi gostinskimi storitvami, z zaprtimi toplimi baze- ni, z domačo kulturno folkloro, in to v krvavškem vznožju, v dolini. Krvavca doslej ljudje pod njim niso znali prav izkoristiti, včasih so se obnašali kot pravi Gorenjci; nevoščljivi sposobnim, naprednim ljudem, ki so "prehitevali" s svojim delom in znanjem. Zdaj že prevladuje drugačno razmišljanje, namreč da se turizem mora osamosvojiti in privatizirati, sicer pravega uspeha ne bo. Cerkljani kujejo tudi načrte o dograditvi osemletke. Z nekaj novimi prostori bi lahko prešli na enoizmenski pouk, potrebna je tudi večja telovadnica. Razmišljajo o vrtcu, ki je pretesen. Zelo veliko pozornosti posvečajo kmetijstvu. Na Cerkljanskem je še vedno 35 do 40 odstotkov kmečkega prebivalstva. Šibkejše kmetije se bodo morale krepiti z dodatnimi dejavnostmi, kot so turizem, specializacija, farmske prireje, gojitev zdravilnih zelišč in podobno. Tu bi lahko zrasel manjši obrat za pridobivanje eteričnih olj, predelovalnica mleka. Prostorov, volje in sposobnih ljudi ne manjka, manjka le denar. Miha Sleme iz Cerkelj: "Imejmo samostojno občino! Ne verjamem sicer, da bo zato kaj več denarja, a kolikor ga bo, bo vsaj v domači občini. Dobro Pomnim čase, ko smo v Cerkljah imeli občino. Bilo je drugače kot Potem v kranjski. Poznali smo se med seboj, sodelovali, tudi marsikaj speljali. Upam, da bo spet tako." Peter Grošelj iz Glinj: "Moj kraj naj bi ostal v kranjski občini, vendar bi bil sam bolj za to, da gre pod Cerklje, kjer je včasih že bil. Kar imam uradnih opravkov, jih običajno urejam na krajevnem uradu v Cerkljah. Kako bo na splošno po delitvi občin, ne vem, mislim, da bo zelo pomembno, kdo bo občine vodil in koliko bo delal za ljudi.! Lojze Semolič iz Cerkelj: "Če bodo v občini imeli besedo dobri gospodarji, bo tudi napredek. Mislim, da je v Cerkljah dovolj ljudi, ki so sposobni in bi znali občino dobro voditi. Po mojem bi morah najprej poskrbeti za cesto od Brnika, skozi Cerklje in proti Krvavcu. Na sploh pa bo dela dovolj kar za nekaj županov." Marinka Likozar iz Cerkelj: "Ne vem, zakaj so nove občine potrebne, bojim se, da bomo zanje še več plačevali. A če že morajo biti, sem vsekakor za samostojno občino Cerklje. Upam, da se bomo za marsikaj lažje dogovorili, seveda pa bo čas pokazal, ali so pričakovanja prava. Če bi Cerkljani ostali v kranjski občini, bomo za privesek." Nada Jerič iz Dvorij: "Dvorje naj bi sodile v cerkljansko občino. Ali je to dobra rešitev ali ne, težko rečem, o tem sem premalo razmišljala. Gotovo pa bo državni aparat dražji, saj bo v občinah zaposlenih precej novih ljudi. Mislim, da bo pomembno, kdo bo občine vodil in koliko bo znal prisluhniti tudi ljudem iz obrobnih krajev." Referendumsko območje Cerklje Referendumsko območje občine Cerklje obsega naselja Ambrož pod Krvavcem, Cerklje, Dvorje, Grad, Pšenična Polica, Stiska vas, Štefanja Gora in Vasca z 2245 prebivalci in 1732 volilnimi upravičenci. Občina do 1958. leta Vse do 1958. leta, ko se je zadnja priključila kranjski občini, je bila v Cerkljah občina. Obsegala je znatno večje območje od sedanjega referendumskega, saj so bili v njej tudi kraji iz krajevnih skupnosti Šenturska Gora, Poženik, Velesovo, Zalog ter Zgorii in Spodnji Brnik, ki še naprej ostajajo v veliki kranjski občini. V svetu cerkljanske krajevne skupnosti zato ne skrivajo nezadovoljstva nad državnimi načrtovalci nove lokalne samouprave, ki niso upoštevati niti zgodovinskih niti ekonomskih zakonitosti. Občine, ki so v preklosti dokazale, da so sposobne preživeti - to je namreč dokazala tudi cerkljanska - bi po njihovem moral državni zbor potrditi po starih zemljevidih, namesto da ljudem meče pesek v oči. Cerklje tudi v okrnjeni sestavi izpolnjujejo vsa zakonska priporočila za oblikovanje občine. Pogled na središče Cerkelj Zgodovinski oris Cerklje so se sprva imenovale Trnovlje, po cerkvi Marija v Trnju, medtem ko se pod sedanjim imenom prvič navajajo 1239. leta. Poleg Šenčurja so Cerklje največji kraj na ravnini med Kranjem in Kamnikom. Gručasta vas ob potoku Reki na Cerkljanskem polju ima svoje gospodarsko, kulturno in prometno središče z izhodom na vse strani. Cerklje so tudi izhodišče izletov v območje Krvavca. Kraj slovi po vsakoletni razstavi cvetja in lovstva pa tudi sicer je to zgledno hortikulturno urejeno naselje. Sedanja župnijska cerkev Marijinega vnebovzetja je bila sezidana med leti 1777 do 1783, prezbiteru pa šele 1819. Njena zunanja in notranja podoba sodi med najvidnejše dosežke t.i. ljubljanskega baroka. Na tem mestu je stala starejša cerkvena stavba, ki so jo v 15. stoletju obdali s taborskim obzidjem in štirimi stolpi. Vhodni del novega pokopališča s kapelo je oblikoval arhitekt Jože Plečnik. Na trgu stoji spomenik rojaku, skladatelju Davorinu Jenku, visok obelisk pa je posvečen krajanom, ki so padli med NOB. Na trgu je tudi rojstnahiša slovenskega dramatika, režiserja in enega največjih gledaliških igralcev Ignacija Borštnika. V bližini je Hribarjeva hiša, kije bila last slovenskega politika, deželnega poslanca in ljubljanskega župana Ivana Hribarja. Hišo je odkupila in prenovila Gorenjska banka. V Cerkljah je tudi rojstna hiša organizatorja slovenskega gasilstva Franceta Barleta. C AVTOOPREMA ) BOLTEZ Kranj, St. Žagarja 58c, 331-662 Referendumsko območje Jezersko Referendumsko območje za ustanovitev občine JEZERSKO je eno tistih redkih v sedanjem preoblikovanju lokalne samouprave, ki ostaja opredeljeno na območju sedanje krajevne skupnosti z vsemi posebnostmi visokogorske, od sedanjega centra odmaknjene krajevne skupnosti in še hkrati mejne s sosednjo državo. Zajema Spodnje in Zgornje Jezersko in ima okrog 680 prebivalcev in 525 volilnih upravičencev. Na celotnem območju pa je nekaj nad 200 gospodinjstev. Dve veliki akciji Izpolnjeni vsi pogoji Pravzaprav je zanimivo, da na primer v sorazmerno majhni krajevni skupnosti po številu prebivalcev, po razsežnosti oziroma površini pa dokaj veliki, izpolnjujejo praktično vse v 13. členu naštete zakonske pogoje. Kar zadeva preskrbo, imajo na primer dve trgovini. Na svojem območju imajo zdravstveno in zobno ambulanto. Nimajo sicer popolne osemletke, imajo pa podružnično šolo in tudi vrtec. Šola je bila v marsičem vsa leta do zdaj gibalo društvenega dogajanja na kulturnem in drugih področjih. Pošta je na Jezerskem že vsa leta in tudi krajevni urad imajo. V domu Korotan so prostori za krajevno skupnost, pošto, Turistično društvo in še dvorana za različna srečanja in prireditve ter nekateri drugi prostori. Dokler niso imeli tega objekta, so bili na Jezerskem v primerjavi z dolino za marsikaj prikrajšani. Ko pa so predvsem z lastno zavzetostjo in delom in Kod vodstvom sveta ter še posebej zavzetega predsednika filana Kocijana uredili dom, je danes redek konec tedna, da se v njem kaj ne dogaja. Ne primanjkuje jim športnih igrišč in samostojnih športnih objektov. Imajo samostojno gorsko reševalno službo in možnosti za planinski turizem. Nimajo sicer samostojne bančne ustanove, vendar pa Jezerjani kar precej denarnih poslov opravljajo prek pošte. Odkar so zgradili TV pretvornik, imajo dva televizijska programa, sami pa izdajajo tudi občasno krajevne informacije. Še posebej delavni in tudi dobro opremljeni so gasilci na Jezerskem. In tudi civilna zaščita samostojno in uspešno deluje. Pred dnevi so na Jezerskem končali obnovo stare cerkve sv. Ožbalta. Pečat iz leta 1880 Ohranjena sta še dva odtisa pečata krajevne občine Jezersko iz leta 1880. Nemški napis ima ime: Ortsgemeinde Seeland, sredi pečata pa je pred tremi smrekami na večji divji petelin ali pa drug ptič. Krajevna občina Jezersko je obstajala vsaj od leta 1831, ko se na popisnih pol ah Jožefinskega katastra omenja kot krajevni sodnik (Ortsrichter) Jakob Štular s tremi odborniki. Naslednje leto se potem Jakob Štular omenja kot občinski sodnik (Gemeindericter), imel pa je tudi tri odbornike. Te krajevne občine so bile, po razlagi prof. dr. zgodovinskih ved na znanstveno raziskovalnem centru Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani Boža Otoperca, neke vrste krajevne samouprave. Zal je zaradi dejstva, da je Jezersko do 1918 spadalo pod deželo Koroško, ostala neraziskana zgodovina nastanka nove občine po 1848. Vse gradivo je namreč v Deželnem arhivu v Celovcu. V bližnji preteklosti je bilo Jezersko navišje alpsko klimatsko zdravilišče (za očesno TBC). Še po starem in ohranjenem izročilu je bilo na Jezerskem nekdaj jezero in so čolni pristajali pod Mlinarskim sedlom. Planšarsko jezero pa je nastalo po vojni. Na zelo staro naselitev jezerskega spominja ledinsko ime Za gradiščem. Stara cerkev sv. Ožbalta iz sredine 14. stoletja ima dve plasti stenskih shk. Starejše freske so iz 14. stoletja (Zadnja sodba). Mlajše freske ob prezbiteriju in ob slavoloku pa so iz konca 15. stoletja. Kip sv. Ožbalta iz okrog 1430. leta hrani Narodna galerija. Od starih stavb iz 16. stoletja pa sta tu še Šenkova hiša in Jenkova kasarna pri Štularju na Ravnem, ki je bila menda nekdaj grad roparskih vitezov. Z Jezerskega so doma Ignacij Muri, publicist; Franc Muri, narodni delavec, ki je kot dolgoletni župan na Jezerskem ob sodelovanju praškega zdravnika Chodouns-kega pripomogel, da se je kraj razvil takrat v klimatsko zdravilišče. Včasih, že v tem stoletju, so Jezersko primerjali tudi s švicarskim Davosom. V zadnjem obdobju pa je predvsem pri preskrbi z vodo veliko naredil svet KS s predsednikokm Milanom Kocijanom. Zagotovili so si vodo in prostore Čeprav je bilo zaradi izgradnje sedanjega vodovoda na trenutke precej pomislekov, se je lani ob največji suši pokazalo, da jim na Jezerskem ni primanjkovalo vode. Druga velika akcija, ki so se je lotili ob pomoči občine, pa je bila obnova in ureditev Kulturnega doma Korotan. Trideset kilometrov oddaljeni od središča občine Kranja in po večini zaposleni v Kranju na Jezerskem morda na trenutke niso vedno najbolj razmišljah o možnostih, ki jih kraj ima predvsem na področju turizma. Pa vendar se je turizem, kakršnega smo bili vajeni še marsikje drugje v nedavni preteklosti, obdržal tudi na Jezerskem. Če je nazadoval, je to bolj v primerjavi recimo s švicarskim Davosom, ki sta se v preteklosti primerjala kot turistično enakovredna v tem delu Evrope. Z lokalno samoupravo oziroma v okviru krajevne skupnosti pa so na Jezerskem podobno kot drugod reševali predvsem komunalne probleme. Svojevrstno prelomnico je prav na tem, komunalnem in infrastruk-turnem področju tudi pri drugih dejavnostih Jezersko zabeležilo, ko je predsedniško funkcijo v svetu KS prevzel Milan Koci-jan. Kot pogoj za izvolitev je namreč postavil podporo pri odločitvi, da se na Jezerskem uredi preskrba s pitno vodo. Nekaj let je potem trajala akcija za izgradnjo več kilometrov dolgega vodovoda. Vendar je uspela. Pa si po njej niso oddahnili, marveč so se lotili takoj načrtov obnove sedanjega Kulturnega doma Korotan, v katerem imajo zdaj prostore krajevna skupnost, pošta, turistično društvo in poleg dvorane za prireditve še nekaj drugih. Že po obnovi Doma Korotan je občina predvsem na pobudo krajanov prisluhnila elektrifikaciji doline Dov in končno je dobila še zadnja hiša pred manj strokovno rešitev za sanacijo Planšarskega jezera, ki je ob lanski suši presahnilo. Trenutno je nekdanja močvirna kotanja spet napolnjena, vendar se bodo slej ko prej najbrž morah odločiti, ali jezersko kotanjo zatesniti, ali pa se jezeru in Poleg vodovoda je bila druga velika akcija v minulem obdobju ureditev in obnova Kulturnega doma Korotan. kot desetletjem tudi elektriko. Tem akcijam pa so potem sledile številne manjše, vendar nič manj pomembne. Tako so na primer zgradili tri avtobusna postajališča in ob jezeru v zadnjem času tudi turistični kamp. Imajo tudi načrte in turizmu ob njem vsake toliko časa (v najbolj neprimernem trenutku) odpovedati. Jezersko je tudi eden od redkih krajev, kjer so sami poskrbeli za odlagališče odpadkov. Imajo tudi svoje skladišče za strojno opremo, saj pozimi sami skrbijo za ceste. Na celotnem območju so v preteklosti obnovili javno razsvetljavo. Imajo svoje pokopališče in mrliške vežice, kjer morajo urediti še čajno kuhinjo in sanitarije. Zadnji akciji, ki sta potekali v sedanji krajevni skupnosti, pa sta bili izgradnja televizijskega pretvornika. Z velikimi napon in lastnim delom, kjer je bil spet "motor" Milan Kocijan, so ga zgradili in zdaj večina prebivalcev Jezerskega lahko končno spremljaprvi m drugi televizijski program Slovenske televizije. Tako kot po domala celotni sedanji kranjski občini v zadnjih letih pa so se tudi na Jezerskem lotih obnove sakralnih objektov. Naprej so obnovili cerkev sv. Andreja v Ravnem, pred dnevi pa tudi staro cerkev sv. Ožbalta. Letos pa je bila tudi zelo učinkovita in množična vsakoletna akcija očiščevanja struge in obrežij ter celotnega kraja. Težko bi med številnimi društvi na Jezerskem razlikovali o večji ali manjši aktivnosti. Vendar pa so vseeno v nekem trenutku zares izstopali (in še vedno) gasilci, ki so usposobljeni in tudi dobro opremljeni. Na Jezerskem je tudi vedno bolj živahno na turističnem in na športnem področju, vendar pa jih na slednjem čaka problem, ki je vsem znan kot "žičnica". Skupno delo in sodelovanje Turizem bo osnovna razvojna naloga Sedemdeset kilometrov cest je na območju današnje krajevne skupnosti. Če bodo hoteli uresničiti zastavljeni cilj na področju turizma, jih bo treba ne le vzdrževati. Pomislekov, da ne bi mogli biti jutri samostojna občina, na Jezerskem nimajo. Vendar pa niso redke ugotovitve, da bodo morali še kako sodelovati vsi skupaj in se enotno lotevati nalog, da bodo dosegli cilje. Sicer pa ne glede na to, kako se bodo odločili krajani, jih na Jezerskem čaka sanacija usadov in predvsem Skodovnika, ki zasipa jezero in je že zasul tudi več kot 40 vodnih preprek do jezera. Druga naloga, tri so jo trenutno malce odložili, je sanacija jezerske kotanje Planšarskega jezera. To dvoje in ureditev ostale infrastrukture za lepi in prijaznejši izgled kraja bo osnova za nadaljnji razvoj in za turizem, ki bo najbrž moral biti osnovna opredelitev bodočega občinskega vodstva nove občine; če se bodo tako odločili. Sedanje povezave s sosednjo Koroško, na naši in avstrijski strani naj bi prav tako krepili in vsaj v sedanjem obdobju na ta način razvijali na Jezerskem predvsem izletniški turizem. Pri tem ocenjujejo, da kot visokogorska občina ne bi smeli imeti posebnih težav glede urejanja cest. Seveda bodo morali biti pogoji tudi za delovanje vseh tako imenovanih zakonsko opredeljenih pogojev novih občin. Pri tem jih seveda čaka lastno delo in pretehtano odločanje. Pri- izrečena, da brez enotnosti ne da so marsikaj na5e° ' pomba, Id je bila v krajevni bo šlo, in kakršnakoli je že bila, upoštevanja vredna tudi v skupnosti v preteklosti večkrat je je bilo doslej vendarle toliko, hodnje. bo pri- Anketa Prebivalci bomo bolj obremenjeni Jože Meško, Jezersko: "Nimam prave predstave in občutka, kaj pomeni nova občina. Premalo vem o tem. Prej bi rekel, da bo za prebivalce to večja obremenitev kot pa razbremenitev. Spomnim se, da so včasih razlagali, da so majhne občine predrage. Zdaj slišm obratno. Ne vem, kdo, čeprav so se vedno sklicavali, da so strokovnjaki, ima bolj prav." Marjana Karničar, Jezersko: "O tem, kaj pomeni nova občina, ne vem veliko. Odločiti se bo vsekakor treba, mislim pa, da se bomo Jezerjani odločili za svojo občino. Marsikaj smo do zdaj na Jezerskem sami naredili oziroma s pridnostjo našega sedanjega župana. Včasih je bilo Jezersko že občina. Bojim pa se, da bo več ostalo v dolini." Janko Istenič: "Nisem sicer Jezer-jan, vendar, ker je žena Jezerjanka, Jezersko dobro poznam. Mislim, da bo bolje in prav, da bo Jezersko samostojna občina. Če bi bilo drugače, bi bili v vsem odvisni od Kranja. V novi občini pa se bodo lahko sami odločali in dogovarjali." Monika Selišnik, Jezersko: "Vem, da se pripravjajo nove občine, in vem, da naj bi bilo tudi Jezersko samostojna občina. Ne vem pa, kaj bo to pomenilo. Slišim, da se nimamo česa bati, da smo že zdaj marsikdaj morah delati tako, kot da smo odvisni od sebe. " Florjan Dolžan, trgovina Jezerjan: "Jezersko so lahko, in prav je, da postanejo, svoja samostojna občina. Drugačna organiziranost bi za Jezer-jane najbrž pomenila preveliko oddaljenost od centra. Da pa na Jezerskem znajo delati, so tudi Že dokazali. Res pa je, da imajo zares delovnega predsednika sedanje krajevne skupnosti." Naložbe za višjo kakovost življenja Kranju se pozna, da je občinsko središče Med pomembnejšimi letošnjimi načrti so: rekonstrukcija kokrškega mostu, Old-hamske ceste in Ceste Staneta Žagarja v Kranju, nadaljevanje plinifikacije, odprtje plavalnega centra, umiritev prometa v starem delu mesta... Nedvomno je Kranj v zadnjih letih na vseh področjih -razen na gospodarskem, kjer deli usodo celotnega slovenskega gospodarstva (a se tudi že Pobira na noge) - dosegel nekaj zavidanja vrednih sprememb. Z gradnjo kanalizacijskega omrežja, postavitvijo čistilnih na-Prav, deloma pa tudi s Proslulom umazane industrije • je vrnil življenje v reko Savo, Prehod na ekološko čistejša goriva je meščanom napolnil Pljuča z zdravjem, zgrajeni in Prenovljeni so bili kilometri cest, nova križišča, delavski most, v večino hiš in stanovanj so prišli telefoni, skratka, težko seje spomniti vseh komunalnih Pridobitev, ki Kranjčanom lepijo vsakdan. Obsežna blokovna gradnja na rodovitnih poljih se je ustalila. Tudi to je dobro. Zdaj se odpirajo le še manjši kompleksi individualnih hiš v primestju, ki tešijo graditeljske potrebe ljudi. Industrijska je prav tako obstala 2a svojimi ograjami, v velikih zapuščenih tovarniških halah se Postopno naseljujejo obetavna zasebna podjetja in obrti. Zdi se, da je Kranj končno dosegel točko, ko lahko več stori za višjo kvaliteto življenja figovih prebivalcev. To potrju-Je)o tudi nekatera že začeta in načrtovana dela. Tako bo Kranj jeseni končno le dobil plavalni center, v katerem bo dovolj prostora za rekreativni in tekmovalni šport. Lani odprtemu študentskemu domu se bo pri srednji strojni in elektro šoli na Zlatem polju kmalu pridružila prepotrebna telovadnica, po zaslugi "šolskega tolarja" so vse bliže razrešitvi še stiske ekonomske srednje šole in fakultete za organizacijske vede. V Kranju razmišljajo tudi o drugi, morda klasični, gimnaziji, eden očitno trših orehov pa bo preselitev Osrednje knjižnice, ki naj bi dobila prostore v nekdanjem domu JLA, ki ga obrambno ministrstvo zastonj ne spusti iz rok. Nekako do konca leta bo razširjen in obnovljen kokrški most. Delo naj bi bilo sicer končano poleti, vendar se bo zaradi krušljivosti podlage v kanjonu zavleklo in seveda primerno podražilo. Letos naj bi bili prenovljeni tudi najbolj prometni kranjski cesti, to je Oldhamska in Cesta Staneta Žagarja. Plinovodno omrežje bo po Kranju raztegnilo nove lovke in v njegovem severnem delu seglo do blokovnih in individualnih kurišč. Potem ko so cerkve v krajevnih skupnostih kranjske občine v zadnjih letih večjidel že Junija bo v starem mestnem jedru Kranja, ki se duši v pločevini in izpušnih plinih, začel veljati nov prometni režim. Komunalci bodo odganjali nezaželena vozila in jih usmerjali na parkirišča v obročju jedra. obnovili, ob sicer običajnih godrnjanjih, da je za krajevne potrebne iz občinske blagajne daleč premalo denarja, vneto nadaljujejo predvsem z gradnjami kanalizacij, asfaltiranji krajevnih cest in postavitvami javne razsvetljave, ponekod pa bodo urejali tudi avtobusna Eostajališča, mrliške vežice, po-opahšča, vodotoke, mostove in oporne zidove, kulturne, gasilske in športne domove ter igrišča, skratka, ambicioznosti in pridnosti podeželanom ne-manjka. Oboje, pa še kakšen tolar iz lastnih žepov, tudi potrebujejo, saj jim ni, tako kot meščanom, domala vse prineseno na pladnju. Predvsem zato se v nekaterih delih kranjske občine poslavljajo; upajo, da bodo v lastnih občinah, z denarjem, ki jim ga bo odmerila drŽava, naredili več. banjska občina se poslavlja od desetih krajevnih skupnosti Večina ostaja zvesta Kranju ^°va kranjska občina, ki se bo potegovala za status privilegirane mestne občine, bo Pfedvidoma obdržala 36 krajevnih skupnosti z okrog 58.500 prebivalci. Kako oblikovati °bČinski svet, da "obrobje" ne bo povsem preglasovano? Kako bodo na nedeljskem občina pa bo imel Kranj med "obrobje" lahko celo nobene- z njim podeželje še naprej l^endumu o novih občinah drugim tudi pomembno pravico ga. Kaj takšna sestava pomeni boleha zaradi slabih krajevnih ^dje glasovali, ve samo Bog. izdajati urbanistične doku- za odločanje o konkretnih cest, vodovodov, neukroćenih e gre količkaj verjeti tistim, ki mente, in to celo za manjše vprašanjih, si lahko predstavi- meteornih in fekalnih voda, Po rtlfrca Prišli na županovo sosednje občine. jamo. Lahko, da bodo meščani manjkajočih mrliških vežic, kieVa na zb°re občanov, A to je že posebno poglavje, solidarni s podeželjem, lahko dotrajanih družbenih domov dur i? določali meje referen- Če pogledamo na kranjsko pa bodo za njegove težave tudi in podobnih problemov, mskih območij, bo sedanja občino kot enega od 340 gluhi. Kako uskladiti interese, da ■ ■ eni ne bodo samo dobivali, kra^L^ območij, bo sedanja občino kot enega ou mu sedJm «ij?bii?? razDad.la na kamenčkov lokalne samou- fVfesto bo eotovo dalo Dre- em ne DOa° samo uou.v* skunno«bČm- DJSCt kraJexvm1h Prave v slovenskem mozaiku dn^t m^stm lomunah - k^na- Pa ostajali praznih rok PovSano nukbl POSam,č lh P°tem ^tovo zbuja največ ffij^ff^^^iSm oziroma pobirali drobtinice? Ci"e Je °b,tova,° no7? ob' u8ibanJ s"tava občinskega fn krrzišc^^^ Kako uraVnotežiti glasovanje JS^^^^S ^SlsSiC^ iT t^^^m^^ ^s^o^to^ "eVo^nf°^a Zbori skupščine občine Kranj Č0rnamočn občm^r^fTase 8tr svetmkov' .kl bodo postaja, parkirna hiša, prisluh- so v ta namen že sprejeli "pismo sasSElSSS -nfc^e^s SHSSSIS s^sr^s ano rok° LJa Esr&sj^r&scs * v za spremembo Carmen Kurson iz Kranja: "Dogajanja okrog novih občin kolikor-tofiko spremljam, o tem se precej pogovarjamo tudi v komercialni šoli, ki jo obiskujem ob delu. Mislim, da bo v majhni Sloveniji preveč občin. Kranjska že zdaj ni Pretirano velika, po novem se bo delila na sedem kosov. Najbrž se bodo sčasoma občine spet združevale. Na referendum ne bom šla." Marija Csipo s Prims-kovega: "Občin bo po novem preveč, vsaj tako sama razmišljam, zato nas bodo tudi več stale, več bo "komandantov". Sicer se za občine ne zanimam pretirano, za Primskovo pa je po mojem pametno, da ostajamo v Kranju. Seveda je še vprašanje, kaj booo ljudje na to rekli na referendumu, nekateri bi bili kar za svojo občino." Natalija Plestenjak iz Zg. Bitenj: "Po pre- t'šnjem načrtu nai bi tilo območje od Zab-nice do StražiŠča v samostojni občini, potem smo "padli" nazaj pod Kranj. Nekoliko mi je žal, ker Stražišče ne bo občina, pričakovala sem, da bomo v njej tudi ljudje iz manj pomembnih zaselkov prišli do besede, do kakšnega metra asfalta na lokalnih cestah." Miro Jambrešič iz Hrastij: "Vem, za kaj fre pri preobrazbi lo-alne samouprave, nisem pa prepričan, ali bo to dobro ali ne. Ljudje na splošno ne zaupamo novotarim, toliko manj, ker ne vemo, kako se bo po novem delil denar, koliko ga bo, koliko bomo o njem lahko zares odločali. Vse to, vsaj meni, manjka za odločitev." Franc Kuželj s Prims-kovega: "Mislim, da bo še več problemov kot jih je bilo zdaj. Vsaka občina, ki bo šla na svoje, se bo morala sama financirati. Večje bodo združile več denarja in zato lažje napredovale. Tudi na Primskovem so nekateri sprva razmišljali o samostojni občini. Pametno je, da ostajamo v Kranju." Referendumsko območje Kranj Referendumsko območje za ustanovitev nove občine Kranj obsega naselja: Rakovica, Spodnja Besnica, Zabu-kovje, Zgornja Besnica, Spodnje Bitnje, Srednje Bitnje, Zgornje Bitnje, Britof, Orehovlje, Zgornji Brnik, Spodnji Brnik, Vopovlje, Spodnje Duplje, Zadraga, Zgornje Duplje, Golnik, Gorice, Letenice, Srednja vas-Goriče, Zalog, Čepulje, Javornik, Sveti Jošt nad Kranjem, Lavtarski vrh, Planica, Pševo, Bobovek, Ilovka, Kokrica, Mlaka pri Kranju, Srakovlje, Tatinec, Kranj, Breg ob Savi, Jama, Mavčiče, Meja, Podreča, Praše, Jamnik, Nemilje, Njivica, Podblica, Bistrica, Gobovce, Podbrezje, Poženik, Pšata, Šmartno, Predoslje, Suha pri Predosljah, Apno, Sveti Lenart, Sidraž, Šenturška gora, Viševca, Vrhovje, Ravne, Tenetiše, Trboje, Žerjavka, Babni vrt, Čadovlje, Pangršica, Povije, Trstenik, Zabije, Adergas, Češnjevek, Praprotna polica, Trata pri Velesovem, Velesovo, Voglje, Hrastje, Prebačevo, Voklo, Cerkljanska Dobrava, Glinje, Lahovče, Zalog pri Cerkljah, Šutna, Žabnica. Na tem območju živi 58.511 prebivalcev, vohlnih upravičencev je 44.298. Rekonstrukcija kokrškega mostu se bo zaradi nestabilne podlage v kanjonu Kokre zavlekla do konca leta. Zgodovinski oris Kranj seveda izpolnjuje vsa zakonska priporočila za oblikovanje novih občin, po republiških strokovnih podlagah naj bi pridobila tudi status mestne občine. Referendumsko območje obsega naselja sedanjih 36 krajevnih skupnosti, torej "izgublja" le deset krajevnih skupnosti. Občina v sedanjem obsegu je nastala z združitvijo več prejšnjih občin. Leta 1955 so ji bile priključene občine Besnica, Gorice, Jezersko, Mavčiče, Naklo, Predoslje in Šenčur ter dela občine Smlednik s Trbojami in Žerjavico in občine Žabnica s Cepuljami, Lavtarskim vrhom, Planico, Šutno, Žabnico, Spodnjim, Srednjim in Zgornjim Bitnjem. Leta 1958 ji je bila priključena še občina Cerklje. Pred zadnjo vojno je bilo to ozemlje del okraja Kranj, ki je obsegal še današnjo tržiško občino in takratno smledniško, ne pa Žabnice, ki je bila v škofjeloškem okraju. Na predrimsko naselitev opozarjajo nekdanje gradišče na vrhu Šmarjetne gore in grobišča na več mestih okrog Kranja, na rimsko dobo pa nekdanja naselbina Camium na pomolu Kranja, veliko grobišče pri Bobovku in antične najdbe na njivi Kalvariji pri Lahovčah. Po ozemlju kranjske občine je vodila pot prek Ljubelja na Koroško že v prazgodovinski dobi. Sledovi staroslovenske naselitve v Kranju izvirajo iz 9. in 10. stoletja. Iz tega obdobjaje izpričan tudi obstoj nekaterih vasi. Naseljen je bil najprej vzhodni del Kranjske ravnine, potem sosednje Sorsko pije, ki pa so ga deloma kolonizirali brižinski škofje s priseljenimi Nemci. Mestna naselbina Kranja seže verjetno v začetek 13. stoletja. Iz 15. stoletja je ohranjenih nekaj odlokov, ki se tičejo njegovih privilegijev. Turški napadi niso prizanesli ne mestu, ne okolici. V Kranju in na Brdu sta bili močni postojanki protestantov. V tem času se je na Gorenjskem razvilo fužinarstvo, kar je ugodno vplivalo na mesto Kranj. Industrializacija je dobila razmah šele po prvi vojni in nadaljnji poleg po letu 1945. V Kranju, kjer je pred zadnjo vojno dominirala tekstilna industrija, so s nato bolj razvile druge industrijske panoge. Danes je v kranjski občini zaposlenih nekaj več kot 26.000 ljudi. TRGOVINA s perilom kopalkami Gregorčičeva 8. 64000 Kranj N/UVICJ& iN H/UU60DNEJŠA PONUDBA IZDELKOV USa KOPALKE - O//// ^[p^BLUZE - raxY SPODNJE PERILO - R«VOk_ POSEBNI POPUST DO 1 1- 6.1994 IN KUPON ZA ŽREBANJE Referendumsko območje Naklo Bodoča občina Naklo obsega naselja Cegelnica, Malo Naklo, Naklo, Okroglo, Pivka, Polica, Strahinj in Žeje. Na tem območju živi 2700 ljudi, na referendum 29. maja bo povabljenih 2084 volilnih upravičencev. Izpolnjeni zakonski pogoji Naklo izpolnjuje večino kriterijev po Zakonu o lokalni samoupravi, ki naj bi jih upoštevali pri oblikovanju novih občin. Dobro urejeno ima osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami, saj je v Naklem celo več trgovin z živili. Tu je tudi štirirazredna osnovna šola, ki jo bodo dogradili v osemletko. Osnovna komunalna opremljenost je zadovoljiva, ljudem so zagotovljene prometne (mestne in medkrajevne avtobusne povezave) in poštne storitve, v kulturnem in gasilskem domu so prostori za lokalne, družbene, kulturne m politične dejavnosti, v šoli oziroma pri njej pa tudi za nekatere športne dejavnosti. V Naklem dokaj redno izdajajo krajevno glasilo Naklanc, kar je vsekakor dobro izhodišče za obhkovanje informacijsko-dokumentacijske dejavnosti, zagotovljeno ima tudi požarno varnost (prostovoljno gasilsko društvo) in civilno zaščito. Podobno kot velja za zdravstveno in socialno oskrbo, ki je Naklancem zelo blizu v Kranju, je tudi s finančnimi m bančnimi storitvami, del teh je mogoče opraviti tudi na pošti v Naklem. Naklo kot bodoča samostojna občina v bistvu ne izpolnjuje le prvega zakonskega kriterija; nima prek 3000 prebivalcev, čeprav je tej številki dokaj blizu. Nogometno igrišče v Naklem, na katerem je nekaj let zmagovala ekipa Živil, bodo morali naklanski športniki do 24. junija pospraviti. Nogometaši sicer gostujejo na kranjskem stadionu, kar pa seveda ni najboljša rešitev. V krajevni skupnosti Naklo, bodoči novi občini, resno razmišljajo o gradnji večnamenskega športno-rekreacijskc- fa centra. Najprimernejšo lokacijo trenutno vidijo na vrhu tuclja, najbrž pa pot do uskladitve z lastniki zemljišč in naravovarstveniki ne bo povsem ravna. Zgodovinski oris Naklo je bilo do 1955. leta, ko se je priključilo občini Kranj, samostojna občina, status občine je dobilo že sredi prejšnjega stoletja. Župnijska cerkev sv. Petra, ki je bila zgrajena leta 1735, je eden najlepših primerov baročne arhitekture pri nas. Na zunanjščini prezbiterija sta dva sklepnika, ki izvirata iz gotske prednice današnje cerkve. V cerkvi so slike Laverja in Wolfa, glavni oltar pa je delo Janeza Vurnika iz leta 1870. V Naklem sta bila rojena tržaško-koprski škof Jernej Legat in Jurij pl. Weiseneg "Carbonarius", osebni zdravnik Petra Velikega. "Na Gradišču" nad vasjo Pivka, na dvignjenem konglomeratnem robu nad staro kranjsko cesto in križiščem proti Ljubelju in Radovljici so leta 1969 arheološka izkopavanja odkrila naselbinske najdbe iz mlajše kamene dobe(okoli 1800 pred n.š.) in razrušen, štirikotno grajen obrambni stolp. V ostankih zidanih ruševin so bili najdeni nagrobniki z napisi iz 1. do 2. stoletja n.š. Varovala sta ga globok obrambni jarek in visok zemeljski nasip v obliki sidra. Domnevajo, da so ga razrušili Slovani v 7. stoletju. Naselje Okroglo se omenja 1263. leta, enajst let kasneje ga je češki kralj Otokar II. podaril freisinškemu škofu Konradu. Tu je že od nekdaj vozil brod čez Savo. Razen podružnične cerkve sv. Marije Madalene je na Okroglem znamenit tudi dvorec Toma Zupana, profesija, duhovnika in kulturnega delavca, ki se je po letu 1904 tu stalno naselil. Tomo Zupan (1839 - 1937) je oboževal Prešerna, odkupil in zbral je številne predmete, ki so danes shranjeni v Prešernovem spominskem muzeju v Kranju. Bil je eden od ustanoviteljev šolske narodnoobrambne organizacije Družbe sv. Cirila in Metoda (1885). Gradič in posestvo je zapustil slepim. Blizu Okroglega je znamenita tudi duplina nad Savo, v katero so se po bojih v Udin borštu zatekli borci Kokrške čete. Votlino so Nemci 22. aprila 1942 zavzeli, preživel je le en borec. Pogled v doslej opravljeno delo Ko gre zares, Naklanci znajo stopiti skupaj Nič jim ni bilo podarjenega; če so hoteli imeti vodovod, kanalizacijo, cesto, telefonijo, so morali sami poprijeti za delo in seči v lastne žepe. Kadarkoh se je v naklanski krajevni skupnosti zečela katera od številnih resno zastavljenih gradbenih akcij, so jo ljudje podprli z lastnim delom in denarjem, vedoč, da namesto njih nihče "iz mesta" ne bo ničesar naredil, nihče ničesar dal, če pa že, je bila to običajno samo kaplja. Ena redkih in tudi zadnja pridobitev, s katero je samoprispevek vseh kranjskih občanov obogatil tudi Naklo, je bila štirirazredna osnovna šola, zgrajena pred dvema desetletjema. Večino dela so torej morali postoriti sami. Če se ozrejo nazaj, se lahko s ponosom; akcij, ki so jih združevale v hotenju po razvoju, boljšem življenju, je bilo kar precej. Od gradnje tako imenovanega tržiškega vodovoda do telefonije, s katero so pred dvanajstimi leti "pokrili" vso krajevno skupnost, razen Žej. S samoprispevkom so asfaltirali cesti od Nakla do Strahinja in od Strahinja do Bistrice, s katerima zdaj upravlja Cestno podjetje. Na referendumu so izglasovali samoprispevek za mrliške vežice in telovadnico, vendar jim Letos bodo v Naklem razširili in obnovili gasilski dom, v katerem je postalo pretesno za vso sodobno gasilsko opremo. je skokovita inflacija "pojedla" telovadnico. Razočaranje Naklancem ni vzelo poguma. Tudi zadnja leta so uspešno "pospravljali" po svoji krajevni skupnosti. Od Strahinja so potegnili kanalizacijo, asfaltirali so cesto od bencinske črpalke v Naklem do Pivke, obnovili cerkev, največji zalogaj pa je bila vsekakor kanalizacija od Stare ceste do Pivke. Vse so delali s samoprispevkom, nekaj denarja pa dobili tudi na vsakoletnih natečajih iz občinske blagajne. Nekaj bo iz nje pricurljalo tudi letos, ko se Naklo bržkone ločuje od kranjske občine. Tako so na natečaju dobili pol milijona tolarjev za prepotrebno razširitev gasilskega doma, da bodo gasilci lahko spravili vanj vso opremo. Kljub skromnejši občinski "injekciji" kot so pričakovali, bodo poskušali asfaltirati cesti na Okroglo in od Police do Pivke ter se polotili regulacije hudourniške Dupeljš-čice na najbolj ^kritičnem 90-metrskem odseku v Strahinju-Tu bodo na novo uredili tudi razsuto križišče in cesto. Naklancev pa seveda ne povezujejo zgolj komunalni problemi, ki jim jih zlepa še ne bo zmanjkalo, ne glede na to, ali bodo imeli svojo občino ali pa bo njihov denar še naprej kopnel na gostem kranjskem situ. V kraju goje pestro društveno življenje. Ttoistično društvo po izgubi številnih gostov, kiji"1 nh je vzela avtomobilska cesta in nestabilne razmere na tleh nekdanje Jugoslavije, ponovno vzcveta v povezavi s kulturo. Na drugo rojstvo se pripravlja tudi kulturno društvo, katerega sloves trenutno rešujejo otroci iz šolskega dramskega krožka in mešani pevski zbor. Zelo dobro delajo kinološko društvo, gasilsko, upokojensko in tudi čebelarsko. Kaj in kako naprej Osemletka, športno rekreacijski center... Želje in načrti Naklancev so veliki, mnogi so prepričani, da jih bodo lažje uresničili v lastni občini. Osemletka je največja bolečina in hkrati želja staršev in njihovih otrok. Pobuda, da bi štirirazrednico v Naklem dogradili, postaja z dogovorom o odkupu dodatnih 3000 kv. metrov zemljišča vse bolj otipljiva. Odprto pa je seveda še bistveno vprašanje: od kod dobiti denar za gradnjo in opremo. V vodstvu krajevne skupnosti menijo, da bodo kot samostojna občina lažje trkali na vrata državnega ministrstva za šolstvo, hkrati pa se ne sprenevedajo, da bo nujen tudi znaten lasten delež. Ob tem upajo tudi na podporo podjetij (na območju Nakla je kar 128 podjetij in obrtnih poslovalnic), ki so se ob različnih akcijah krajevne skupnosti že doslej kazala v dobri luči. Razen osemletke v svetu krajevne skupnosti razmišljajo tudi o športno rekreacijskem centru. Uresničitve te zamish se bo treba resno lotiti, najsibo Naklo še naprej del kranjske občine ali samostojna občina. Nogometno igrišče v Naklem morajo namreč po odločbi sodišča pospraviti do 24. junija. Športniki in rekreativci torej ostajajo brez vsega, če seveda ne štejejo majhne šolske telovadnice, ki pa je za številne dejavnosti in člane naklanskega TVD Partizan seveda skoraj kot nič. V svetu krajevne skupnosti se že ogledujejo po lokaciji novega športno rekreacijskega centra. Po nekaterih ocenah bi bila še najprimernejša na vrhu Štuclja, seveda pa bo najpej potreben dogovor z lastniki zemljišč in naravovarstve niki. To sta dve osrednji (najdražji) nalogi, ki naj bi Naklancem izboljšali in polepšali življenje. Ob njiju čaka na uresničenje še vrsta komunalnih načrtov, med drugim dokončna regulacija hudournika Dupeljščica ter ukroti tev deževnega jezerca na Glavni cesti v Naklem, ki bi ga Dograditev podružnične šole v osemletko bo največji zalosai. Id v prihodnjih letih čaka Naklance. radi speljali v kanalizacijo. Čeprav je ta cesta v oskrbi Cestnega podjetja Kranj, ki bi moralo poskrbeti za odvodnjavanje, so v krajevni skupnosti, naveličani čakanja, sami naročili izdelavo projekta. Upajo, da ga bodo v Cestnem podjetju sprejeli, ko jim ga bodo prinesli-Nujno potreben obnove je tudi naklanski kulturni dom. V krajevni skupnosti bi se obnove lotili že letos, vendar bodo Eočakali na razplet denaciona-zacijskega postopka. V svetu krajevne skupnosti ne skrivajo želje, da bi Naklo spet postala občina. Prepričani so, da jim bo ob sposobnem, ambicioznem vodstvu uspelo i denarjem, kolikor ga Že bo, bolje gospodariti kot zdaj * njihovim denarjem gospodari kranjska občina. Predvsem Pa bo ostal v Naklem. Naklo sčasoma dejansko lahko postane ena najlepših podeželskin občin na območju sedanje kranjske občine. Prebivalstvo je koncentrirano, gospodarstvo in kmetijstvo dovolj močno zastopana in uspešna, g'.8^0} komunalni problemi večjidei rešeni. Helena Novak iz Strahinja: "Sem proti drobljenju občin, ker to po moji oceni prinaša samo več stroškov, pravega učinka pa ne vidim. Naš kraj tudi pod kranjsko občino počasi vendarle napreduje, dvomim, da nam bo, če bomo imeli svojo občino Naklo, šlo bistveno bolje." Polde Štamulak iz Nakla: "Sem za to, da v Naklem spet dobimo občino. Denar bo ostal tu, nad njegovo porabo bomo imeli večji pregled. S sedanjim "župa-nom" sem zelo zadovoljen, upam, da bomo v samostojni občini probleme, ki so še pred nami, hitreje in učinkoviteje reševali. Seveda je veliko odvisno od tega, kdo bo občino vodil in kako bo gospodaril z denarjem." Robert Kuhar iz Nakla: "Mislim, da bo kar v redu, če bo Naklo občina. Nadzor nad denarjem bo večji, lažje ga bo obračati, če bo kaj narobe, se bo tudi vedelo, koga poklicati na odgovornost. Izbrati bomo morali sposobne ljudi, da bodo znali dobro gospodariti in da jih ne bo preveč." Minka Jošt iz Nakla: "Seveda se še spomnim časov, ko je bila v Naklem občina. Najbolj se spomnim po tem, ko sem peljala registrirat kolo. Kako bo po novem z občinami, me posebno ne zanima, o tem naj odločajo predvsem mlajši. Če bo Naklo spet občina, bo priroč-neje urejati zadeve, za stroške pa bo najbrž slabše." Slavka Štular i* Strahinja: "Včasih smo govorili, da nas denar plava v Beograd, zdaj pravimo, da potuje v Kranj, od koder se ga zelo malo vrne. Sem za to, da V Naklem dobimo občino, verjamem, da bomo z denarjem sami znali bolje gospodariti, da bomo lanko več naredili. Poznamo se, lažje se bomo dogovarjali. Na vseh področjih živahno Poudarek na komunalni infrastrukturi Med največjimi akcijami v minulem obdobju so bile na celotnem območju skrb za vodo, ceste in telefonija. Bilo je obdobje v preteklosti, ko so tudi na tem območju, kjer delujejo štiri krajevne skupnosti, največje sile usmerjali v urejanje cest. Morda v primerjavi s krajevnimi skupnostmi Bela, Preddvor in Hotemaže - Oleševek še najmanj v krajevni skupnosti Kokra, kjer pa so se srečevali z drugačnimi problemi. Krajevna pota v KS Kokra so v razpotegnjeni vasi povečini sami urejali. Vendar pa je bil pogosto glavni problem v Kokri prehodnost čez reko oziroma mostovi, zavarovanje obrežij in odvodnjavanje. To je tudi ena tistih krajevnih skupnosti, kjer so že pred leti zgradili največj avtobusnih postajališč ob regionalni cesti. Prav v zadnjem času Pa so se lotili dveh akcij, od katerih je ena mrliške vežice, ki so jih marsikje, tudi na referendumskem območju (Preddvor) zgradili že prej, zdaj pa so se lotili obnove cerkve. Živahno na vseh področjih pa je bilo vsa leta v preteklosti v krajevni skupnosti Predddvor in sosednji KS Bela. Krajanom, predvsem pa vodstvu in še Posebej dolgoletnemu predsedniku Jožetu Zormanu gre zasluga, da so prav v Preddvoru strgali sesutju Dom krajanov. Celovita prenova je trajala sicer kar celo srednjeročno obdobje, vendar danes je prav ta objekt središče vsega dogajanja tako na kulturnem in tudi drugih Področjih. V določenem trenutku so v Preddvoru pa tudi na drugih območjih in krajih namenjali veliko pozornost kanalizaciji in telefoniji (Tupaliče). Največja akcija, ki so se je ob podpori takratne občinske skupnosti in Erispevku krajanov lotili, pa je ila prav gotovo gradnja več kilometrov dolgega popolnoma novega vodovoda na Možjanci. Sicer pa so bila vlaganja ob sodelovanju prav v Možjanco ogromna tako na področju telefonije in tudi ureditve ceste. Nekdaj komunalno neurejena vas se danes lahko primerja po komunalni opremljenosti s sleherno nižinsko vasjo ali manjšo krajevno skupnostjo. Čeprav vseh pridobitev in del, ki so se jih povečini lotevali krajani na podlagi programov, za katere so se dogovorili, njihovo uresničitev pa so največkrat vodili sveti oziroma predsedniki ali pa posebej im-enovaniposamezni gradbeni odbori, seveda na tem mestu ni moč našteti. Zato poglejmo nekaj pomembnejših: Kot rečeno, so povsod urejali ceste in telefonijo. Postopoma so dograjevali in opremljali javne razsvetljavo. Nemajhna skrb je veljala gozdnim cestam oziroma vlakam. V Tupaličah so se lotili tudi kanalizacije in na celotnem območju je bilo obnovljenih ali na novo zgrajenih kar nekaj mostov. Na področju komunalne infrastrukture nista prav nič zaostajala tudi Hotemaže in Olševek. Po izgradnji osnovne komunalne infrastrukture, ali pa vzporedno z njo, pa so namenjali precejšnjo skrb tudi rekreaciji oziroma športu, kulturi, turizmu. Najbrž ni naključje, da je ob tem, ko ima Preddvor hotel in jezero, skupaj z Belo v zadnjem obdobju pripravil daleč naokrog odmevno in zelo obiskano prireditev Kmečka ohcet. Ocena preteklega obdobja na celotnem referendumskem območju prav gotovo ne bi bila popoma, če ne bi vključevala osnovne ugotovitve: Ob sposobnem in zavzetem vodenju in uresničevanju želja ter ob podpori širše skupnosti, ki pa je bila vedno manjša od lastnega dela in prispevka, so ljudje na različnih področjih vsakdanjega življenja in bivanja veliko naredili. Na "komunali" še veliko dela Glavna naloga bo kanalizacija Cilj je urejeno turistično območje kot recimo onkraj meje._ ^a področju komunalne urejenosti in opremljenosti jutri to °biuočje čaka še precej dela. Osnovna bo vsekakor kanalizacija. Gre za zelo prereče ekološko vPrašanje, ki je povezano z Jezerom, hkrati pa je osnova 23 opredeljeni razvoj in cilj, da ^e na turističnem področju Uresničijo namere, ki so bile °Predeljene že včeraj. Ureditev kanalizacije bo ter-I? čistilno napravo. Novi obeski svet, če se bodo na tem °bmočju odločili za svojo občilo, se bo hkrati moral lotiti tudi Prometne infrastrukture. Varen Promet v središčih bo terjal ureditev pločnikov. Veliko dela n denarja bo treba za ureditev 'n olepšavo nekaterih središč v £ecimo bodoči občini. Če bodo nkrat urejene osnovne mož- nosti na področju komunalne infrastrkture, kjer bo najbrž še nekaj časa potrebna predvsem skrb za čistočo (sanacija divjih smetišč) ob urejenem odvozu odpadkov, potem bodo potrebna vlaganja v turistično ponudbo in podjetniško, obrtno ter uslužnostno dejavnost zagotovila tudi lažjo pot do turizma. Danes v Predvoru, na Beli pa tudi v Kokri in Hotemažah ter v Olševku že vse bolj razmišljajo in si želijo, da bi ta del današnje občine čimprej postal podoben krajem onkraj meje, kjer jim turizem pomeni veliko več kot zgolj preživetje. Ob tej glavni Kar zadeva olepšavo posameznih središč in celotnega območja, bo treba nadaljevati z dosedanjo usmeritvijo, ko na primer v Preddvoru pravkar obnavljajo farno cerkev. usmeritvi pa bo treba misliti, zagotoviti denar in razvijati tudi ostale dejavnosti kot so kultura, šport, rekreacija. Anketa Kakšne bodo sploh pristojnosti? Jože Ekar, Mače: "Mislim, da premalo vsi skupaj vemo, kakšne pristojnosti bodo imele nove občine. Kako je sploh z denarjem. Kaj bomo ljudje, občani na občini sploh lahko urejali. Bojim se, da bo denarja premalo. Recimo, da se bo morda našel primeren finančni ključ. Če se bo, potem bo v redu." Nataša Zavrl, Preddvor: "Vem, da se pripravljajo nove občine. Sicer pa o referendumskem odločanju v nedeljo vem zelo malo. Nimam prave predstave, kako bo, če bo Preddvor nova občina. Če bo zaradi tega kaj bolje, je vsekakor prav. Bojim pa se, da vsi skupaj ta trenutek veliko premalo vemo o tem." Miran Zadnikar, Preddvor: "Imam občutek, da nihče ni pomislil na financiranje. Danes smo že navajeni razmišljati o denarju, o vodi, ekologiji... Pred nekaj leti, ko smo se odločali za samostojno pot, smo bili vsi veliko bolj navdušeni, kot pa smo ta trenutek." Marjan Ciperle, Preddvor "Največja napaka je, da nihče ne ve pojasniti, iz česa oziroma od kod in koliko denarja. Zato mislim, da je to namen razbiti Slovence m Eotem vladati. Ne bo šlo rez denarja. Veliko bolje bi bilo, da bi občine ostale v regiji." Andrej Mekuč, Tupaliče: "Slišal sem, da se pripravlja- {o nove občine in da naj bi rila občina tudi Preddvor. Včasih je že bila in takrat, kot se spomnim, je bilo kar v redu. Kako bo pa po novem, ne vem. Da znamo na tem območju kar dobro gospodariti, smo do zdaj dokazovali. Če naprej ne bo možnosti za nadaljevanje, bo pa to slabo." Referendumsko območje Preddvor Referendumsko območje za ustanovitev občine Preddvor obsega štiri sedanje krajevne skupnosti v severnem delu današnje kranjske občine in sicer KS Preddvor, Bela, Kokro in Olševek - Hotemaže. Naselja na območju pa so naslednja: Bašelj, Breg ob Kokri, Hotemaže, Hraše pri Preddvoru, Hrib, Kokra, Mače, Možjanca, Nova vas, Olševek, Poteče, Preddvor, Spodnja Bela, Srednja Bela, Zgornja Bela in Tupaliče. Na celotnem območju je okrog 3700 prebivalcev in tisoč gospodinjstev. Izpolnjeni praktično vsi pogoji Kar zadeva preskrbo je na celotnem območju več trgovin in sicer v vseh krajih s sedeži sedanjih krajevnih skupnosti in tudi v drugih. V Preddvoru je tudi zdravstvena postaja in nanjo so že do zdaj bih vezani v glavnem vsi prebivalci s tega območja. V Preddvoru je popolna osemletna šola, v Olševku in Kokri pa nepopolni. Vzgojno varstvene ustanove so v Preddvoru , Oleševku in na Beli. Glede preskrbe s pitno vodo so razen Bele in Preddvora ostali prebivalci vezani na preskrbo s Kranjem. Na Možjanci pa imajo svoj vodovod. Območje je danes dobro povezano s telefonskim omrežjem, saj je bilo na celotnem območju v minulem obdobju več telefonskih akcij. Pošta je v Preddvoru, za zgornji del Kokre pa na Jezerskem. V Preddvoru, na Beli in v Olševku imajo {>rostore za kulturno in drugo dejavnost in za uresničevanje okalne samouprave prostorskih težav ni. Tudi v Kokri imajo takšen prostor v sedanji šoli, ki pa je glede na prostorsko razvejanost manj primerna za skupna srečanja. Na celotnem območju je več športnih igrišč in prostorov za rekreacijo, dokaj razvejana pa je tudi kulturna dejavnost; še posebno v Preddvoru. Sicer pa so že zdaj člani Kuda v Preddvoru tako rekoč iz vseh krajev sedanjega referedumskega območja. Bančne in finančne storitve lahko danes na tem območju opravljajo na pošti v Preddvoru, pa tudi v trgovini Vencelj, kjer je Posojilnica in hranilnica. Na celotnem območju je kar pet gasilskih društev in sicer povsod, kjer so danes sedeži krajevnih skupnosti. V KS Olševek - Hotemaže pa sta gasilski društvi v obeh naseljih. Poleg različnih drugih društev imajo v Preddvoru tudi knjižnico in Dom oskrbovancev v Potočah. Povsod pa imajo organizirano tudi civilno zaščito. Preddvoru občina ni neznanka Preddvor in celotno območje ima bogato zgodovino. Zanimivo je, da je Preddvor že bil občina za časa Marije Terezije in Franca Jožefa, v stari Jugoslaviji po prvi svetovni vojni m tudi po drugi svetovni vojni, dokler ni prišlo do združitve občin. Na celotnem območju so fare Preddvor, Oleševek - Hotemaže spada pod faro Šenčur, Kokra pa pod faro Jezersko, vendar pa v Kokri mašuje preddvorski župnik. V srednjem veku so bili na tem območju podjetni baroni in med njimi Eckg, ki je naredil tudi grad Brdo. Prvi učitelji so po poznanih zapiskih bili v Preddvoru iz Vetrinja, ker je imel tu fevd tudi vetriniski samostan. Sicer pa je sredi Preddvora preddvorska graščina, ki jo je sredi 10. stoletja podaril Bertold II. Meranski vetrinjskemu samostanu. Med kasnejšimi lastniki sta bila stiski samostan in družina in rodbina VVurzbach, ki je potem posestvo razprodala. . Cerkev sv. Petra v Preddvoru iz srede 18. stoletja imaWolfovo shko Zadnje večerje in freske Matije Bradaške. V kapeli pred cerkvijo so Laverjeve slike. S Spodnje Bele je doma Blazij Grča, narodni delavec in publicist, s Srednje Bele Matija Valjavec Kračmanov, pesnik, zbiratelj ljudskega blaga in jezikoslovec, z Zgornje Bele pa je doma bukovmk Matija Naglic. Deset kilometrov dolga vas Kokra se prvič omenja leta 1147. Marijina cerkev v Kokri je iz leta 1797 in ima klasicističen veliki oltar ter Laverievo shko sv. Urbana. Olševek se prvič omenja leta 1154, od tod pa sta doma skladatelj Ciril Pregelj in Stanko Repe, propagator športnega letalstva. Vas Hotemaže pa se prvič omenja leta 1207, v njej pa je cerkev sv. Urha iz druge polovice 15 stoletja. V cerkvi je tudi lep rokokojski oltar iz iz leta 1701 in stranska oltarja Štefana Subica. Za celotno območje in za krajevne skupnosti v tem delu sedanje kranjske občine pa je bila značilna izredna aktivnost pri urejanju komunalnih naprav. V zadnjem času pa se je zelo razvila tudi zasebna iniciativa z različnimi dejavnostmi in lokah. Zanimivo je, da na celotnem območju danes delujejo kar tri turistična društva. Referendumsko območje Šenčur V referendumsko območje občine Šenčur sodijo naselja Šenčur, Srednja vas in Luže, ki imajo skupaj 3183 prebivalcev, od teh je volilnih upravičencev 2294. Daljši spisek že kot še ne narejenega Manjka samo zdravstvena postaja Šenčur izpolnjuje vse zakonske pogoje, potrebne za novo občino. Manjka edino zdravstvena postaja, ki bi jo v krajevni skupnosti radi uredili že letos, in sicer v hiši nekdanje šenčurske hranilnice in posojilnice. Hiša, ki so jo Šenčurjani kupili 1910. leta, je z ukinitvijo njihove prešla v last kranjske. v hiši je predvidena ambulanta splošnega zdravnika in lekarna. Šenčurjani so zanjo že dogovorjeni z Zdravstvenim domom v Kranju, ki jim je pripravljen "odstopiti" enega od zdravnikov, medtem ko so v Gorenjski lekarni pripravljeni urediti lekarniški del zdravstvene postaje. V Šenčurju so zato rahlo nejevoljni, ker na kranjski občini odlašajo z vračilom hiše. Boje se namreč, da bi si zdravniki in lekarnarji premislili in bi navsezadnje ostali praznih rok. Šenčurjani žele, da bi jim kranjska občina čim prej vrnila stavbo nekdanje hranilnice in posojilnice za zdravstveno postajo. M*«« lilij Osemletka v Šenčurju resda ima telovadnico, ld pa je za številne športnike in rekrealivce pretesna, zato v športnem parku načrtujejo gradnjo večnamenske telovadnice. Zgodovinski oris Šenčurska občina je bila ukinjena 1955. leta, ko se je priključila h kranjski. Tedaj je obsegala precej širši krog naselij kot naj bi jih nova občina Šenčur, saj je segla na sever s Hotemažami in Olševkom, na jug pa s Trbojami. Meje fare so ostale enake do danes. Staro šenčursko naselje je bilo prvič omenjeno leta 1221. Kraj je doživljal različne spremembe, vendar je celota obdržala dokaj nespremenjen značaj. V neposredni bližini farne cerkve sv. Jurija so leta 1990 odkrili ostanke rimske naselbine: kritine hiš in keramične dele posod. Rimski bronasti cesarski novci iz 2. in 3. stoletja izpričujejo čas rimske konolizacije. Na mestu prejšnje srednjeveške cerkve je bila leta 1747 zgrajena sedanja baročna cerkev. Na oboku prezbiterija so freske Franca Jelovška iz leta 1750, ki predstavljajo dogodke iz življenja sv. Jurija. V cerkvi so tudi slike Janeza in Jurija Subica ter Egartnerja. Baročni veliki oltar je soroden velikemu oltarju na Primskovem, stranska oltarja sta delo kranjskega kiparja Janeza Vrbnika. V času turških vpadov v 16. stoletju so cerkev obdali s taborskimobzidjem. Ohranjen je njegov južni del in del zahodnega obrambnega zidu s strelno lino. Severozahodno od Šenčurja je Srednja vas s podružničnima cerkvama sv. Radegunde in sv. Katarine, ki stojita druga poleg druge, med njima je samostojno stoječ zvonik. Udarniško tudi v "modernih" časih Središče Šenčurja je v zadnjih letih precej spremenilo svojo podobo, kajpak, na bolje: med drugim ima nov nakupovalni center, pošto, banko, lepo urejene zelenice, pločnike, parkirišča. To pa seveda niso edine pridobitve Šenčurjanov, ki modernim časom navkljub še veliko naredijo udarniško; z lastnimi rokami in denarnimi prispevki, delno pa jim je pri njihovih načrtih pomagala tudi kranjska občina, s katero so na splošno v dobrih odnosih. Tako so na področju komunalne infrastrukture uredili kar nekaj cest, javno razsvetljavo, pokopališče, imajo domove za društvene dejavnosti, športni park, mrliške vežice, krajevno knjižnico, v katero domačini radi zahajajo. Vzporedno s tem se je Šenčur razvijal tudi po gospodarski oziroma poslovni plati. Razen že omenjenega novega nakupovalnega centra je kraj dobil še banko in novo pošto. Samoprispevki, ki so sicer uradno že davno pokopani, v šenčurski krajevni skupnosti še naprej rojevajo sadove. Takor- ekoč vsako leto imajo kakšnega. Ljudje so pripravljeni delati in dati denar, če gre za pametno skupno stvar in če so akcije pošteno peljane. Svet krajevne skupnosti zadnje čase bolj moti to, ker kranjska občina po vzoru nekaterih sosednjih ni spremenila svojega pristopa do sofinanciranja potreb krajevnih skupnosti. Če bi hkrati s sprejemom občinskega proračuna sprejemali tudi usklajene programe krajevnih skupnosti, bi se zanje v občinski blagajni verjetno našlo tudi več denarja. Na ta način bi krajevne skupnosti hitreje napredovale, hkrati pa bi bila njihova vodstva deležna še večjega zaupanja krajanov, saj bi se z vnaprej znanim finančnim deležem občine z njimi lažje dogovarjali za izpeljavo posameznih akcij in zneske potrebnih prispevkov. Zdaj je namreč pot ravno obratna; krajevna skupnost naj bi praviloma za določeno nalogo zagotovila vsaj 30 odstotkov denarja, torej upravičeno pričakuje, da bo večji del pokrila občinska blagajna, potem pa je delež običajno zamenjan. Kritike seveda dežujejo na vodstvo krajevne skupnosti, nezaupanje raste, odpade tudi katera od načrtovanih nalog. Takih napak v novi občini Šenčur, če jo bodo krajani izglasovali, ne bo. Z^denarjem na podeželju dobro gospodarijo Šenčurska občina naj bo najprej prijazna Glavni načrti: zdravstvena postaja, večnamenska telovadnica, vrtec, kanalizacija, plinovod. Po priključitvi šenčurske občine h kranjski je Šenčurju ostal krajevni urad, v katerega krajani precej zahajajo, da jim ni treba zaradi vsake malenkosti v Kranj. Zato pričakujejo, da bo tudi v novi občini, če se bodo Šenčurjani zanjo odločili, državna uprava ostala najmanj v zdajšnjem obsegu. V nasprotnem primeru bodo prevarani. Žal reorganizacija državne uprave ne gre v korak s preobrazbo lokalne samouprave, tako da je neznank, ki marsikoga verjetno ovirajo pri odločitvi za novo občino, še precej. Šenčurski svet krajevne skupnosti tudi pričakuje od državnega zbora in odgovorne komisije, da država ne bo pretirano mačehovska do novih, zlasti podeželskih občin. Tu z denarjem, kar ga imajo, dobro gospodarijo. Predvsem zato nočejo, da bi v Sloveniji še naprej imeli državljane dveh razredov; tiste, ki morajo krepko plačati za vse, in druge, ki samo dobivajo. Zagotavljajo, da nikogar ne bodo zaposlili in plačevali, če zanj ne bo pravega dela. Novo občino Šenčur vidijo najprej kot občino prijaznih ljudi, uslužbencev, ki bodo, denimo, starejšemu, okornemu krajanu brez besed sami izpol- nili ta ali oni obrazec. Domišl-javih oblastnikov ne potrebujejo. Avtorji novih občin in reorganizacije državne uprave bodo torej morali tehtno razmisliti o pristojnostih novih občin pa tudi o pristojnosti okrajev, na nivoju katenh naj bi občine reševale nekatere skupne, zlasti komunalne, probleme, kot so voda, ceste, odpadki in podobno. In katere glavne naloge čakajo Šenčurjane v vsakem primeru? Prva je vsekakor na vrsti zdravstvena postaja, k njim prihajata dva bencinska servisa, v kraju pa se že resno pogovarjajo tudi o gradnji večnamenske telovadnice za potrebe osnovne šole in šenčurskih športnikov. Neuresničena ie ostala gradnja vrtca, ki ga je kranjska občina obljubljala vsaj petnajst let, pa ji je zanj vsako leto zmanjkalo denarja. Šenčur se je z novim naseljem individualnih hiš - vse še niso vseljene - močno pomladil, prihajajo zlasti mlade družine z majhnimi otroki. Vrtec za sto otrok, prilagojen delovnemu ritmu staršev, bi bil Z novim stanovanjskim naseljem bo Šenčur dobil približno tisoč novih občanov. Prihajajo predvsem mlade družine z majhnimi otroki, ki bi čimprej rabili večji vrtec. komaj dovolj velik. Na komunalnem področju pa bo glavna naloga šenčurske občine ureditev kanalizacije in meteornih vod po kanalu od piševka, Luž do Srednje vasi in Šenčurja. Tudi za te probleme kranjska občina doslej ni imela posluha. Plinovodno omrežje, ki bo šlo iz Kranja mimo Šenčurja na letališče Brnik, nameravajo Šenčurjani izkoristiti in se nanj priključiti. Dela, skratka, tudi v novi občini ne bo manjkalo, čeprav je krajevna skupnost večji del infrastrukture že solidno uredila. Ne le ceste, ulice, javno razsvetljavo, parke, tudi njihovo pokopališče po oceni poznavalcev sodi med najlepša. Krajevna skupnost ga zdaj ureja za vse farane, torej tudi tiste iz sosednjih krajevnih skupnosti, ki ostajajo v kranjski občini. V prihodnje bo najbrž potreben; dogovor, kako ga skupaj vzdrževati. šenčurjani želijo tudi boljše odnose z letališčem Brnik, ki jim je prinesel hrup, vzel zemljo, zlasti gozdove. Zdaj priča; kujejo, da bo v "zameno sodeloval pri izpeljavi njihovih načrtov in končno uresničil dogovor o postavitvi protihrupne zavese, sklenjen že pred leti s kranjsko občino. Silvo Vidmar iz Šen čurja: "Nisem posebno navdušen nad novimi občinami. Toliko občin za tako majhno Slovenijo se mi zdi neracionalno. Denar bo še bolj razdrobljen. Ker novih davkov ne bo, določeno število ljudi pa bo treba zaposliti v vsaki občini, dvomim, da bomo občani od tega kaj več imeli. Sicer pa je z denarjem tako; kdor ga je znal dobiti doslej, ga bo tudi potem. Na referendum bom seveda šel." 1 Štefan Kurni iz Srednje vasi: "Pravega odgovora za drobljenje občin ne najdem. Morda nam bo Šenčurja-nom v novi občini bolje, ne vem, mislim, da bo zelo pomembno, kdo bo na čelu in kako bo gospodaril. Čaka nas še precej dela. Nimamo zdravnika, zobozdravnika, telovadnice v športnem Earku, tudi nekaj cest o treba še obnoviti." Anica Šubic iz Srednje vasi: "Nisem za delitev občin, ker bodo stroški zanje gotovo višji, plačati pa jim bomo morali seveda mi, delavci. Kjer je več gospodarjev, slabše je, vsak vleče po svoje. Upam, da bodo v šenčurski občini, če jo bomo izglasovali, dobro gospodarili, doslej so pokazali, da to znajo." Tone Pole iz Sajev-čevega naselja: "Mislim, da bi bilo bolje, če bi kranjska občina ostala taka kot je. Z delitvijo občin bo država dražja, to pa zlasti nam, upokojencem, ki nam daje tako "dobre" pokojnine, ne diši. V Šenčurju bi bilo pametneje, da uredijo zdravstveni dom kot da se ukvarjajo z novo občino." Vido Marko iz Šenčurja: "Od šenčurske občine ne pričakujem veliko. Sem bolj za kranjsko občino, saj nas je večina tam zaposlenih, tudi uradne poti nas vodijo v Kranj. Tja bomo morah hoditi tudi, če bomo imeli svojo občino. V Šenčurju pogrešam predvsem zdravstveni dom." Visočani čakajo na vračilo več hektarov vaških zemljišč Pri reševanju večine problemov ostajajo sami Slovo od kranjske občine bi bilo za Visočane sladko. V svoji "vnesni" občini bi radi videli kraje nekdanjega šolskega okoliša olševske šole, torej tudi Olševek, Hotemaže in Luže. Odločitvi Visočanov in Milja-nov za samostojno občino so botrovali tudi geografsko-zgodo-vinski oziroma prostorski argumenti, ki jim jih sicer nekateri odrekajo. Njihov položaj je poseben tako v kranjskem kot širšem prostoru. Krajevna skupnost je umeščena med Preddvor, Cerklje, Šenčur, Predoslje, ki vsaka s svoje strani zadevajo vanjo. Ta vpliv se je po vojni močno čutil. Visočani pa zdaj čutijo, da je njihovo "vmesno" območje zrelo za samostojno urbanistično enoto. Na Visokem so se spontano razvile nekatere centralne dejavnosti kot, denimo, zbiralnica mleka in delovna enota Elektra, največja pridobitev po vojni pa je nedvomno pošta in sedež telefonske centrale. Posebno vlogo je vseskozi igralo delo na področju kulture in športa. Visoko je vsa leta po vojni sinonim za dobro organizirano in kvalitetno kulturno dejavnost, ki je presegla okvire krajevne skupnosti. Prav na Visokem so večkrat organizirali osrednje občinske proslave oziroma so jih Visočani pripravljali v Kranju. Pomembnost "vmesnega" Prostora se je pokazala tudi pred dvajsetimi leti, ko bi na Visokem lahko dobili novo šolo. Priložnost jo zamudili, v znatni meri po •astni krivdi. V referendumskem območju občine Visoko sta le naselji Visoko in Milje. Visočani menijo, da bi vanj sodile vse vasi iz nekdanjega šolskega okoliša ol-jjevske šole, torej tudi Olševek, Hotemaže in Luže. Razvoj bo Pokazal, da imajo prav, so pre- pričani in dodajajo, da bi se na ta način lahko uresničila tudi želja po skupni fari. Občina Visoko, če se bodo ljudje zanjo odločili, bo majhna občina. Preden so se Visočani zavestno odločili za oblikovanje lastnega referendumskega območja, so iskali potrditev na Koroškem, kjer podobno majhne občine delujejo že več desetletij. Visoko je pobrateno z občino Globasnica, v kateri je okrog 1500 prebivalcev, od njih so dobili vso podporo. Osnovni vir financiranja novih občin bo dohodnina. Po republiški analizi za leto 1992 sodi krajevna skupnost Visoko po deležu oziroma odstotku dohodnine, ki ga je plačevala v kranjsko občino, visoko v zgornjo polovico. Ta del se bo vračal v občino, odstotek pa bo odvisen od tega, katere naloge bo država poverila občini. Dokler to ni povsem jasno, je preuranjeno sklepati, ali bo majhna občina Visoko lahko preživela ali ne. Izjemna lega Visokega in Milj med Kranjskem in Jezerskim, ob kanjonu Kokre, krajema daje dobre možnosti za razvoj turizma. Tovarn si tod ne želijo. Spodbujajo zasebno podjetništvo, trgovino (trenutno jih je že petnajst), turistični razvoj bodo gradili v povezavi s kulturo in športom. Kar je kmetij, pa lahko postanejo samostojne prodajne in predelovalne enote, lankorazvija-jo kmečki turizem. Najpomembnejša pridobitev zadnjih let je gotovo sodobna Mercatorjeva trgovina, ki so ji sledile manjše zasebne trgovine Prenova regionalne ceste skozi Visoko na Miljah in Visokem. Obnovili so visoški dom kulture, ki ima eno najbolj akustičnih dvoran v Sloveniji, imajo interno kabelsko televizijo s prek 300 priključenimi gospodinjstvi, tu je še pošta s telefonsko centralo, ki zagotavlja telefonske priključke tudi sosednjim krajevnim skupnostim. Izgradnje telefonije so se v letih 1982/83 prvi v Jugoslaviji lotih s samoprispevkom in lastnim delom, ko so 1989. leta sklenili še drugi del, so bili med zadnjimi, ki so še gradili "udarniško". Regionalno cesto od Britofa skozi Milje in Visoko so lani končno začeli obnavljati. Na Visokem ji dodajajo pločnik, javno razsvetljavo, na Miljah ob Kokri grade športni center. Na Visokem nastaja velik športno rekreacijski in turistični center s teniškimi igrišči, baliniškem, otroškim igriščem in sprehajalnimi potmi, ki ga bodo postopno razvili v alpski avto camp v stilu mini Šobca. Za teniška igrišča se že štiri leta potegujejo, da bi jih legalizirah, vendar ne uspejo, ker je tretjina zemljišča v lasti kranjske občine, dobili bi ga v nakup ah najem, česar pa Visočani ne sprejemajo, saj so ga sami uredili. Brez občinske pomoči so tudi pri reševanju problematike pasjega zavetišča, sami so se pogajali za obnovo regionalke, za vodovod, prestavitev telefonije in javno razsvetljavo. Imajo več hektarov zemljišč, ki so bila včasih vaška zemljišča. Lani so z zakonom prešla v državno last, ob oblikovanju občin jih bodo dobili nazaj. Torej bodo s svojo zemljo lahko sami upravljali. Občina ni le prostor, geografski pojem, je predvsem vsebina Visočani nimajo kompleksa majhnosti Pristop Visočanov k preobraz-b| lokalne samouprave se precej razlikuje od pristopov, kakršni so Praviloma drugje. Na Visokem si n°ve občine ne predstavljajo kot nek prostor, geografski pojem, ampak predvsem kot vsebino, Obvladljivo jedro, v katerem uodo prebivalci lahko uveljavljali m sooblikovali svoje življenje. uokar imajo krajevno skupnost, 80 sledili temu načelu, zato tudi jUkoli niso bili v zadregi ne s kadri, ne s problemi, ne z rešitvami. Pa čeprav so z občinske ali ^avne mize dobivali zgolj drobtinice. Zakon o lokalni samoupravi ukinja velike občine z državnimi Pristojnostmi. Ukinja tudi krajevne skupnosti, hkrati pa jim daje priložnost, da se združujejo v manjše, suverene občine. Zakon je v občinah z nad 3000 prebivalci namesto večinskih predvidel proporcionalne volitve. To je bil vzvod za razmišljanje Visočanov, kaj jih čaka. Če bi se odločili za občino Šenčur, jim nihče ne daje zagotovila, da s tem ne bi uničili svoje krajevne skupnosti oziroma samouprave. Ker so zakonodajo razumeli tako, da vse upravne pristojnosti vzame k sebi država, lokalno samoupravo v nekoliko širšem pojmu kot zdaj pritiče krajevni skupnosti, pa bodoča občina, so na Visokem prišli do prepričanja, da morajo oblikovati samostojno občino, če hočejo vsaj ohraniti sedanjo samostojnost. Sicer pa preobrazbo lokalne samouprave razumejo kot dolgoročen proces. Če se bo kdaj kasneje pokazalo, da bi bilo bolje kako drugače, ni razloga, da bi trmasto vztrajali. V svetu krajevne skupnosti priznavajo, da so se s to problematiko resneje spopadli šele dva tedna pred Grosovim sklicem zbora občanov. Preštudirali so zakonodajo, razmišljali, kaj bi, odgovor pa je dal že prvi zbor, na katerem so krajani odločili, da so za lastno pot. Odločitev so v en glas potrdili tudi na drugem zboru. Državni zbor je uzakonil voljo ljudi. Visočani nimajo nikakršnega kompleksa majhnosti. Podobnih občin bo v Sloveniji 200. Ne bodo se skrivali za občinskim plotom, probleme, zlasti komunalne, bodo reševali s sosedami, zanje plačevali ustrezne deleže. Referendumsko vprašanje: ali ste za ustanovitev nove občine na vašem referendumskem območju ali ne, Visočani zastavljajo drugače: ah ste za to, da o vašem življenju soodločate sami ah pa boste te odločitve raje prepustili modrejšim ljudem v Šenčurju, Kranju. V globini tega razumevanja krajani ne bodo naplahtani, zagotavljajo v svetu krajevne skupnosti Visoko. Seveda pa se bo vsak odločal sam. In na Visokem so se vedno znah pametno odločati. Se bodo tudi zdaj? Cilka Pelko z Vboke- S»: "Na splošno menim, a bo v Sloveniji preveč občin in da bo to za našo majhno državo predrago. Politikom zamerim, ker so ljudem pustih povsem proste roke, če že hočejo manjše občine, naj bi jih ukrojilipo starih zemljevidih. Tako pa so ljudi samo sprli. Ne vem, če bo Visočanom bolje v svoji občini, sama bi bila kar za Kranj. Kar bo uradnih poti, bodo še naprej vodile v mesto. Sicer pa počakajmo, kaj bo prinesel čas." Franc Omeha z Visokega: "Nisem za nove občine, ker bodo dražje. Na Visokem svet krajevne skupnosti dobro dela, le s cesto gre precej počasi, saj jo Primorje Ajdovščina {irenavlja Že drugo eto. Na referendum bom vsekakor šel, nisem pa še docela prepričan, kako bom glasoval glede na to, da bo državna uprava še vedno v Kranju." Lojze Zupan z Visokega: "Manj občin, bolje ie, tako mi pravi- «dolgoletne izkušnje, arsikdo rad prevzame funkcijo, ne da bi se pošteno vprašal, ali je zanje sposoben. Takih ljudi je povsod preveč. Zame velja tisti, ki je sposoben, izkušen, posten, ne glede na to, kako je Eolitično opredeljen, fa referendum pa gotovo grem." Andreja Bogomilec iz Hotemaž: "Če sem iskrena, me dogajanja okrog novih občin bolj malo zanimajo. Vem le, da jih bo veliko, preveč, da bi se lahko karkoli zasukalo bistveno na bolje. Kolikor vem, gre naš kraj pod Preddvor. Zdaj je center v Kranju, nanj smo se navadih, morda bi bilo najpametneje, da tako tudi ostane." Vinko Pelko z Visokega: "Če govorim na splošno, nisem za drobitev občin. Po uradnih opravkih bom moral v Kranj, tudi če bomo na Visokem dobili svojo občino. Pravijo, da bo denarja več, ne vem, verjamem pa, da ga bomo sami znah bolje obrniti. Poslušam ljudi, ki se kregajo. Nekateri so za občino Visoko, drugi proti, pritegniti je mogoče prvim in drugim." Referendumsko območje Visoko V referendumskem območju občine Visoko je krajevna skupnost Visoko z istoimenskim naseljem m sosednjimi Miljami, prikrajšana pa za naselje Luže, kjer so se prisotni na zboru občanov odločili za priključitev k občim Šenčur. Na referendumskem območju živi 1069 prebivalcev, na referendum bo povabljenih 763. Na občinski meji ne bo konec sveta Na Visokem zakonske pogoje za oblikovanje novih občin razumejo kot vprašanje, ali bo njihova občina ljudem sposobna zagotoviti večino funkcij: osnovno preskrbo, zdravstveno in socialno oskrbo, šolanje, komunalno opremljenost, društveno udejstvovanje in podobno. Odgovarjajo s kratkim da; čeprav Visoko samo zmore zagotoviti predvsem večino funkcij tržne narave (banka, pošta, trgovine) to ni nikakršna slabost, saj bodo otroci še naprej odhajali v šole v Olševek, Šenčur, Preddvor, Predoslje, Kranj, Škofjo Loko, voda bo še naprej tekla po njihovih ceveh, kranjski komunalci bodo odvažali smeti, tudi do zdravnikov v Kranju je le deset minut vožnje. Ni torej pomembno, ali ima občina svojo šolo, zdravstveni dom, komunalno podjetje, pomembno je, da bo občina ljudem zagotovila dostop do njih. Ta pa vsekakor bo zagotovljen, ne glede na bodoče občinske meje. Sedanje poslovno in društveno središče Visokega bo tudi upravni sedež nove občine. Zgodovinski oris Visoko je do leta 1955. sodilo v šenčursko občino, po republiških strokovnih podlagah naj bi se zdaj spet znašlo v njej. Vendar so ljudje na zboru občanov odločili drugače. Visoko naj bi prvič postalo samostojna občina. Zgodovinski oris Visokega je zelo jedrnat. Viri ga navajajo kot dolgo razpotegnjeno vas ob cesti Kranj -Jezersko. Z Visokega vodijo ceste tudi v Šenčur in Cerklje, prek mosta čez Kokro pa na Suho. V baročni cerkvi sv. Vida je znamenit Goetzlov veliki oltar, ob cerkvi pa peterokotno znamenje iz 17. stoletja s freskami. Podobno velja za Milje, naselje med Britofom in Visokim, ki je po zadnji vojni izgubilo kmečki značaj. GOZD TRGOVINA IN SERVIS Kranj d.o.o. 8taneta Žagaija 53 Vrtne kosilnice in motorne kose znanih proizvajalcev po ugodnih cenah. Verižne motorne žage, ročno gozdarsko orodje, zaščitna sredstva in oprema za delo pri poseku in spravilu lesa. Olja za motorne žage, traktorske gume, žične vrvi... Servis motornih žag, brezplačni pregledi, hitro in kvalitetno popravilo I VSE ZA GOZD v trgovini NTER GOZD na Primskovem v Kranju, Staneta Žagarja 53, tal.: 064/241-670 Odprto vsak dan od 8, do 16., sobota od 8, do 12. ural Iz krajevne skupnosti v občino Nova občina Begunje, za katero se bo glasovalo na XXX. referendumskem območju, bo imela nekaj več kot 2.000 prebivalcev in obsega območja naselij: Begunje, Poliče, Zapuže, Dvorska vas, Mlaka, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas in Zgoša. Na področju sedanje krajevne skupnosti in bodoče občine Begunje precejšen del površine obsegajo gozdovi, travniki in pašniki. Večina prebivalstva je zaposlenega v dveh največjih tovarnah Elan in Sukno Zapuže. Delež zaposlenih v Elanovih družbah je že na območju sedanje občine Radovljica kar 7,6 odstoten. Izpolnjena večina zakonsko predpisanih funkcij Tudi na območju sedanje krajevne skupnosti Begunje so izpolnjeni skoraj vsi pogoji za oblikovanje noveve občine. Prebivalcem je povsem zagotovljena preskrba z življenjskimi potrebščinami, posebno v zadnjih letih, ko se tudi na tem področju vse bolj uveljavlja zasebna ponudba. Enako je z osnovnimi pogoji za športno in kulturno dejavnost. Osnovnošolci ostajajo v Begunjah samo do četrtega razreda. Šolanje nato nadaljujejo v Radovljici. Sicer pa število šoloobveznih otrok narašča, tako da v zadnjem času razmišljajo tudi o uvedbi še drugega oddelka prvega razreda. Knjižnica v Begunjah je odprta enkrat tedensko, v letu 1992 je bilo iz nje izposojenih 4.600 knjig. Osnovne prometne in PTT storitve so prebivalcem zagotovljene, prav tako komunalna opremljenost. V Begunjah imajo tudi nov gasilski dom, v katerem so še prostori za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti. Problematična je le dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe ter bančnih in finančnih storitev. Za slednje pričakujejo, da bodo zagotovljene v sklopu nove ureditve centra Begunj. Težje je z zdravniško in socialno oskrbo. To bi bilo najbole organizirati v okviru Psihiatrične bolnišnice Begunje. Graščina v središču Begunj, kjer sta sedaj Muzej talcev in psihiatrična bolnišnica. Zanimive Begunje Begunje so med obema svetovnima vojnama in do leta 1954 že bile samostojna občina. Tudi sicer ima kraj zanimivo zgodovino, ki priča o njegovem središčnem pomenu glede na okoliške vasi na eni strani, in o njegovi obrobnosti glede na večja mesta na drugi. Sredi Begunj stoji grad Katzenstein, zgrajen leta 1537. Po Valvasorju so ga od prvotnih lastnikov, Rajnskih, dobili kacjanarji. Eden od njih se je proslavil v bojih s Turki. V 16. stoletju so imeli tu zatočišče protestanti. V stolpu v kapelici, ki jo je leta 1601 razstrelila protireformacijska komisija, sta pridigala Dalmatin in Kupljenik. Grad so v 2. polovici 17. stoletja prenovili. Od leta 1875 dalje je bila v njem ženska kaznilnica, med zadnjo svetovno vojno pa nemška postojanka. Tu je bilo zaprtih več kot 12.000 Slovencev, od teh so jih 1.300 ustrelili - deloma na grajskem dvorišču, deloma v Dragi. V gradu je sedaj muzej talcev, ki ga je lani obiskalo več kot 3.500 turistov, sicer pa so v njem predvsem prostori Psihiatirčne bolnišnice Begunje. Leta 1953 so po osnutkih arhitekta Eda Ravnikarja na vrtu gradu in v Dragi uredili grobišča. V farni cerkvi sv. Urna iz leta 1740 so zanimive slike M. Bradaške, I. Groharja, L. Laverja in H. Langusove. Na strmi skali pa so ob vhodu v Drago za obiskovalce zanimive razvaline gradu Kamen ali Lambergovega gradu. V njem so najprej bivali gospodje iz Kamna, kasneje pa je bil v posesti Celjanov in Ortenburžanov. Od leta 1436 dalje so v njem živeli Lambergi. Najpomembnejša tega rodu sta bila prvi ljubljanski škof Žiga in njegov brat Gašper, zmagovalec mnogih turnirjev, ki ga opeva tudi ljudska pesem. Grad je v prvi polovici osemnajstega stoletja razpadel. Zgodovinsko zanimivo pa je tudi prazgodovinsko gradišče nad Begunjami in podatek, da so v Begunjš-čici od leta 1872 do 1917 kopali manganovo rudo. V izgradnjo infrastrukturnih objektov je bilo vloženega veliko dela Od župnišča do vodovoda Prebivalci Begunj in okoliških vasi so znani po tem, da se hitro in učinkovito kar sami lotijo obnove ali pa kar izgradnje zanje potrebnih objektov. Tako je bila leta 78 z njihovo pomočjo obnovljena velika farna cerkev, ki je štiri leta prej dobila tudi nove zvonove. Do danes so pravzaprav obnovljeni tako rekoč vsi sakralni objeti na območju bodoče občine, med drugim tako cerkev svete Lucije in cerkev sv. Petra na hribu nad Begunjami, kjer so obnovljena streha in zvonik ter objekt tako zaščiteni pred propadan- {'em. Pred trinajstimi leti je >ilo ob farni cerkvi dogranje-no novo, sodobno župnišče, istega leta pa še krajevni dom družbenih dejavnosti, skupaj s telefonsko centralo, v katero je vključenih tudi nekaj krajev s območja krajevne skupnosti Lesce: Stu-denčice, Hraše in Nova vas. Dom so zgradili s samoprispevkom in prispevkom delovnih organizacij, predvsem Elana, zraven pa je bilo vključenega veliko prostovoljnega dela - predvsem gasilcev in lastnikov planine Planinca, ki so podarili ves les, potreben za izgradnjo 300 kvadratnih metrov velikega objekta. V njem so sedaj prostori PTT, vrtec in mala šola, frizerski salon, urad krajevne skupnosti in seveda gasilci. Eden izmed prostorov je namenjen tudi lovski družini. Prav tako leta 1982 so krajani Begunj in okoliških vasi naredili tudi napeljavo vodovoda na domačijo ob cerkvi sv. Petra na hribu nad Begunjami. Delali so udarniško v organizaciji krajevne skupnosti in gasilskega društva. Vodovod je bil končan v dobrih dveh dneh, v akciji pa je bilo udeleženih prvi dan več kot sto in drugi nekaj manj kot sto ljudi. Naslednje leto je bil zgrajen televizijski pretvornik na Dobravi, ki omogoča sprejem prvega in drugega programa nacionalne televizije tudi v zgornjem delu Begunj. Pred kratkim pa so bile dograjene tudi poslovilne vežice. Postavljene so v objekt starega župnišča, pred tem pa so pokojniki do pogreba ležali doma. Tudi za izgradnjo tega objekta je bil dogovorjen prispevek krajanov. Vsak naj bi zanj dal 50 nemških mark, vendar so do sedaj od njih zbrali le nekaj več kot 50 odstotkov predvidenih prispevkov. Delo zadnjih nekaj let je tudi asfaltiranje lokalnih cest, ki povezujejo kraje in naselja v bodoči občini. Uredili so tudi potok Blatnica in potok skozi Dvorsko vas, ki sedaj tečeta po ceveh. Sicer pa si tudi Begunje želijo postati turistična občina. V ta namen so že pred nekaj leti uredili Erivlačno sprehajalno pot med »rago in Krpinom. Pot vodi tudi mimo atraktivnih ostankov gradu Kamen, katerega temeljita obnova se žal še m začela. Muzej talcev v središču kraja sicer zadnja leta obiskuje manj domačih turistov kot v preteklosti, čeprav je obiskovalcev, tudi tujih, Še vedno precej. Za slednje sta zelo privlačni in obiskani tudi gostilna in galerija Avsenik, ki dajeta Begunjam značilen pečat. Priljubljena rekreacijska pot za domačine in prebivalce okoliških mest, predvsem Lesc in Radovljice, pa je Sankaška koča nad Begunjami. Potem ko jo je pred dvema letoma uničil požar, jo je turistično društvo do lani obnovilo, tako da ie predvsem ob koncih tedna spet zanimiva izletniška točka. Tudi Begunje želijo postati turistična občina Mnogo načrtov za ureditev kraja V novi občini bo prednostna naloga organizacija osnovnega šolstva, krajani si želijo tudi ambulanto, za katero bi bilo najracionalneje, da je vključena v sklop Psihiatrične bolnišnice Begunje. Od manjših projektov pa že v letošnjem letu načrtujejo asfaltiranje ceste med Dvorsko vasjo in Otokom in obnovo kapele na pokopališču. V novem objektu pošte bodo zamenjali avtomatsko telefonsko centralo s še sodobnejšo, predviden pa je tudi sprejem zazidalnega načrta za center Begunj, s katerim bo prostorsko urejena pološčad pre novim Gasilskim domom, ob športnem igrišču in za sedanjo avtobusno postajo. Zazidalni načrt je v soglasju s krajevno skupnostjo izdelan tako fleksibilno, da je možno pridobiti končno rešitev z razpisom natečaja, kar bo Stara šola v centru Begunj je objekt, ki ga domačini nočejo prepustiti propadu kvaliteten prispevek pri oblikovanju področja. Ob tem pa krajani poudarjajo zahtevo po sanaciji stare šole, ki je zanimiv objekt, vreden obnove, takšen, kot je sedaj, pa ka# podobo kraja. Sicer pa naj bi bil tudi razvoj nove občine Begunje usmerjen predvsem v turizem-Nosilec osnovne podobe je gostišče Avsenik, ki skupaj z galerijsko ponudbo privablja predvsem številne tuje turiste. Razvijati pa želijo tudi kmečki turizem, ki ima glede na neokrnjeno naravo v okolic« naselij lepe možnosti, žal pa do sedaj na tem področju nikakor ni dovolj ponudbe Anketa Dvomi Če je mnenje petih naključno izbranih ljudi, ki smo jih srečali dober teden pred referendumom v Begunjah, pomemben kazalec vzdušja v referendumskem območju, potem je malo možnosti, da bo sedanja krajevna skupnost {»ostala nova občina. Naši sogovorniki se bojijo premajhnih o kalnih skupnosti, prevelikih stroškov zanje in dejstva, da se ob vsem tem pozablja na bistvene gospodarske probleme. Marko Smrekan "Nova občina Begunje? Največja traparija, ker delitev na majhne občine pomeni razpršitev moči v strategiji obvladovanja nekega prostora." Franci Jane "Sicer tudi Radovljica ni ne vem kako dobra občina, pa kljub temu nikakor nisem za to, da Begunje Eostanejo samostojna občina. Občani orno morali zbrati veliko več denarja, da bomo lahko preživljali velik birokratski aparat, ki bo prav gotovo nastal skupaj z vzpostavitvijo nove občine." Rudi Hrovat: "Mislim, da nove občine v Begunjah ne bo. Tudi sam ne bom glasoval zanjo. Zato, ker bo z njo zagotovo tudi veliko dodatnih stroškov. Meni pa se ni težko odpeljati v Radovljico in tam urediti stvati, ki jih potrebujem." Mojca Legat: "Vsega hrupa okoli nastanka novih občin sploh ne spremljam. Niti prek časopisov niti po televiziji. Načelno pa sem proti. Komaj se navadiš na eno, Že te silijo v nekaj novega. Tudi meni se ni težko odpraviti v Radovljico in tam urediti tisto, kar je v pristojnosti občine." Tina Mencinger "Poslušam razprave v zvezi z nastajanjem novih občin in menim, daje vse skupaj trapasto. Na področju sedanje občine Radovljica po mojem tudi za naprej zadošča ena sama občina. Sern proti temu, da bi Begunje postale samostojna občina, ker bodo potem stolčke in z njimi vred previsoke place spet dobili tisti, ki si jih ne zaslužijo-Sicer pa naj politiki raje razmišljajo o tem, kako ohraniti delovna mesta, ce bomo obdržali tovarne kot so Sukno v Zapužah in podobne, ne pa da zapravljajo čas z novo občinsko upravo." Dosedanje delo krajevne skupnosti Bled Na Bledu so nekoč že imeli občino Bo v novih občinah res večja moč in samostojnost odločanja, se bo ljudem v drugačnih lokalnih skupnostih kaj bolje godilo? O tem razmišljajo tudi na Bledu, čeprav so nekoč že imeli svojo občino. Ž« od tedaj nemara izpolnjujejo vse pogoje, potrebne za to, da občina neovirano deluje. Kot nam je povedal predsednik dosedanje krajevne skupnosti Bled Vinko Merlak, jih dotlej ni pretirano oviralo dejstvo, da je občina v Radovljici, republika pa v Ljubljani, saj so z lastnimi močmi uresničili veliko potreb tukajšnjih ljudi, pri razvoju turizma pa je seveda morala pomagati širša družbena skupnost. Nekaj slabih izkušenj z državo imajo le na področju gospodarjenja z vodami (Blejsko jezero z naravnimi pritoki), kjer naj bi kot nova občina prevzeli tudi te naloge. Blejski kot, katerega osrčje je izpolnjeno z 2 kilometra dolgim in do kilometra širokim jezerom, že dolga leta privablja turiste. Po slovenski vojni je turizem padel skoraj na ničlo, pojavila se je brezposelnost in z njo kopica spremljajočih negativnih pojavov. Blejski turizem se zdaj spet počasi postavlja na noge, zato je tukajšnjim ljudem veliko do tega, da ga naredijo Prijetnega sebi in gostom, ki ga obiskujejo v turistični sezoni- Sedanji krajevni skupnosti je poverjena zlasti skrb za komunalno infrastrukturo, kar operativno zmorejo sami, medtem ko za finančno plat njihove dejavnosti deloma skrbi proračun sedanje občine. Lani so za program skupne rabe dobili 700.000 tolarjev denarja. Poskrbeli so za tekoče urejanje ceste, čiščenje, redno vzdrževanje, pluženje Pozimi. V turističnem kraju je zelo pomembno urejanje parkov in zelenic, urejanje in čiščenje jezera in njegove okolice, kar med drugim zajema tudi pobiranje peloda in alg in vode, obnovo m revitalizacijo §arkov, zasajanje drevja. Veli-ega pomena je tudi prometna ureditev. Kraj kot je Bled, 365 dni v letu potrebuje redarsko službo. Velik problem na Bledu je parkiranje: negostoljubno od domačinov je, če s svojimi vozili zasedejo centralna parkirišča, saj s tem odganjajo goste. Enako neprivlačen je Bled za turiste, če je obala jezera prav do vode zasedena z avtomobilsko pločevino in če si domačini kar po svoje prik-rajajo nekatera pravila prometnega obnašanja. Zato velja omeniti enega nedavnih podvigov, ko so jezersko obalo uredili tako, da so avtomobilom preprečili fizični dostop prav do jezera. Za domačine so uredili nekaj parkirišč nekaj dlje od turističnega središča, tako denimo pri Ledeni dvorani in hotelu Krim. Prometnemu kaosu bodo lažje kos tudi z legalizacijo še nepostavljenih prometnih znakov: če bodo urabanisti presodili, da so potrebni na nekaterih mestih, kjer so si ljudje zamislih nekakšen "ad hoc" prometni režim, jih bodo tja tudi postavili. Da bi se turisti, ki bodo obiskovali Bled, v tem prijetnem turističnem središču laže znašli, Blejci opremljajo križišča s svetlečimi tablami in smernimi puščicami, ki privedejo tujca prav do cilja. Znes-vetlečimi tablami pa se Pojavljajo domači podjetniki, ako bo kraj enotno opremljen, kar prispeva k njegovi popolni estetski podobi. Denar za dejavnost krajevne skupnosti prihaja z občine, veliko pa si na Bledu pomagajo tudi s prispevki domačih podjetij. Tu so se že večkrat izkazali zlasti blejski hotelirji, ki finančno sodelujejo pri izgradnji infrastrukture. Tako so denimo primaknili delež k občinskim sredstvom, ko so vzdolž Ljubljanske ceste postavljah nove svetilke. Ker ne gre za navadno ceneno izvedbo, temveč za tako, ki lepo dopolnjuje videz turističnega mesta, je bila tukajšnja javna razsvetljava nekaj dražja. Elek- tro mreža je zdaj zgrajena, na tem območju je vsega 998 svetilk. Rezultat takšnih skupnih teženj je tudi blejska telefonija: že se namreč vkljaplja nova digitalna centrala, s katero je telefonsko pokrit ves Bled. Med največjimi pridobitvami zadnjih let omenjajo izgradnjo Trgovskega centra v središču Bleda. Pri razvoju turizma in urejanju infrastrukture je nemara res videti, da krajevna skupnost misli le na Bled, medtem ko "satelitski" kraji pobirajo le drobtinice. Toda tudi okoliški kraji imajo od tega razvoja svoje koristi, tudi sedanji krajevni skupnosti Ribno in Zasip ne ostajata v senci. Na Bledu se ne ukvarjajo zgolj s komunalo in prometom, pri njih živi tudi kulturna dejavnost (upokojenski pevski zbor, folklora, razvija se plesni studio, pojavlja se zamisel o mladinskem gledališču), za obveščenost krajanov izdajajo Blejske novice, da o številnih športnih klubih niti ne govorimo. Med vidnejšimi omenimo veslače (bronaste olimpijce), odbojkarski klub, smučarje (njihova je tudi alpska smučarka Špela Pretnar), kegljači na ledu, hokejisti, ribiška družina, nogometni klub, klub za podvodno orientacijo..., skratka kakih 20 klubov in društev. Mova občina Občina bi samostojno gospodarila z vodami VeČina dejavnosti, ki jih je že zdaj opravljala krajevna skupnost, se bo prenesla tudi na novo občino Bled. Veliko novega si ne obetajo, Pričakujejo pa, da bodo kot »ova občina lahko samostojno gospodarili z jezerom in narav-»uni vodotoki. Doslej je bila gospodar nad njimi republika, s čimer imajo na Bledu nekajletne slabe izkušnje. Morda tudi za ta primer Velja reklo "daleč od oči, daleč °d srca". Blejci so morali namreč dolgo časa opozarjati na Številne probleme v zvezi z Jezerom (onesnaženje), preden so se pri upravljalcu zganili. Ce °° gospodarjenje z njim predela nova občina Bled, se bodo stvari že spričo interesa domačinov nedvomno hitreje odvijale, pravijo v vodstvusedanje krajevne skupnosti Bled. Promet ostaja šibka točka turističnega kraja, vendar temu Med blejskimi načrti je ureditev kanalizacije v prvem planu. Sodeč po nakopičenih ceveh je za izgradnjo že vse pripravljeno. problemu niso kos, dokler nimajo obvoznih cest, denimo proti Gorjam v eni in proti Bohinju v drugi smeri. Če bi jih imeli, bi razbremenili promet skozi središče Bleda, te ceste bi postale lokalne in na njih bi kot občina laže uveljavljali svoj vpliv. Kot že rečeno, Bled potrebuje stalnega redarja. Že letos septembra, ko se je po sezoni navadno izteklo njegovo delo, ga bodo obdržali za stalno. Doslej denar od redarske službe ni ostajal v kraju, v novi občini pa bi moral. Urejenje prometnega režima, postavljanje svetlečih znakov in siceršnje komunalno urejanje krajev v prhodnji blejski občini ostajajo prednostne naloge v prihodnjem letu. Najbolj prednostna od vseh pa je ureditev kanalizacije. Anketa Več uprave, manj učinka j^fcUjučni sogovorniki z Bleda, ki smo jim zastavili vprašanje o bn »j n' Ntmoupravi, niso bili posebno prevzeti nad tem, da ° »led postal samostojna občina, kot je bil nekoč. Lojzka Miklavčič: "Vem, da smo Blejci občino nekoč že imeli. Ne vem pa, če bo ravno dobro, da jo bomo spet dobili. Več in manjše občine najbrž pomenijo tudi večje stroške za državno upravo. Vse to pa bomo morah plačati državljani, delavci od svojih plač." Filip Ferjan iz Ribna: "Pravzaprav mi je vseeno, kako bodo po novem urejene občine, ker se na te stvari ne spoznam najbolje. Tudi Bled bo občina, vendar ne vem, ali je to prednost ah ne. Počakajmo, kaj bo prinesla prihodnost. Če sem odkrit, tudi s sedanjo občino nimam najboljših izkušenj. Ko sem gradil hišo, sem pol leta čakal zgolj na soglasje, kdove ali bo v novih pogojih kaj drugače!" Slavko Triplat: "Seveda se bom udeležil referenduma za novo organiziranje občin. Blejci bomo res imeli svojo občino, toda nekatere stvari bomo morah nedvomno še urejati v Radovljici. Sem obrtnik in imam z občinskimi službami precej opravka. V občinah po novem pravzaprav ne vidim pravega smisla." Jože Bernard: "Kljub 35 letom, preživetih v tujini, se še vedno počutim Blejca. Tudi dogajanje okoli nove lokalne samouprave spremljam. Mislim, da bo zlasti v manjših občinah prišlo do problemov, saj se bo z razdelitvijo velikih občin na manjše celote razcepila tudi infrastruktura, kar bo občutno pn standardu majhnih. Večje občine z razvito indutrijo ah turizmom bodo vsekakor na boljšem." Irena Jemc: "Drobljenje občin se mi ne zdismiselno, saj bo veliko dražje, kot je bilo sedaj, prineslo bo več neproduktivnih delovnih mest, zagotovo pa bo manj učinka. Potem ko bo na tako majhnem teritoriju kot je sedanja radovljiška občina, več majhnih občin, se bodo nekatere stvari podvojile ali potrojile. Za Bohinj, ki je bolj oddaljen od sedanjega občinskega središča, se mi svoja občina še zdi sprejemljiva, za Bled, ki je tako blizu, pa manj." Referendumsko območje Bled Referendumsko območje Bled s skupno 8209 prebivalci, zajema krajevne skupnosti Bled, Bohinjsko Belo, Ribno in Zasip. Sam Bled ima po podatkih iz minulega leta 5664 prebivalcev, Bohinjska Bela 638, Ribno 1046 in Zasip 861. Sicer to območje obsega naslednje vasi, ki jih naštevamo po abecednem redu: Bled, Bodešče, Bohinjska Bela, Koritno, Kupljenik, Obrne, Ribno, Selo pri Bledu, Slamniki in Zasip. Na Bledu je nekaj industrije, denimo lesna in tekstilna. V Vezeninah Bled je po podatkih iz leta 1993 zaposlenih 453 delavcev. Majhen delež v gosdpodarstvu občine predstavljajo tudi kmetijstvo in ribištvo ter gozdarstvo, Bled ima tudi nekaj gradbenih firm, razvita je trgovska dejavnost. Le v Špeceriji Bled je zaposlenih 246 delavcev. Najvidnejša gospodarska panoga je turizem z osmimi večjimi hoteli in tudi zasebno ponudbo v tej gospodarski veji, ki predstavlja več kot desetino v gospodarstvu dosedanje občine. Bled ima osnovno šolo s 34 oddelki, v katerih je povprečno po 24 učencev. Šolo obiskuje 822 učencev. Blejcem je dostopno tudi osnovno zdravstveno varstvo, saj imajo tu zdravstveni dom s 55 zaposlenimi. Za kulturno raven domačinov skrbi tudi knjižnica (odprta trikrat tedensko), ki je v letu 1992 izposodila 45.545 knjig. Enkrat tedensko je odprta tudi knjižnica v Zasipu, ki je istega leta izposodila 1.322 knjig. Omenimo še obiskovalce pomembnejših turističnih zanimivosti v letu 1992. Muzej na Blejskem gradu je obiskalo 81.157 domačih in 21.900 tujih gostov, muzej cerkvene umetnosti na otoku pa 130.320 domačih in 3.690 tujih obiskovalcev. Bled lahko funkcionira kot občina Že večkrat poudarjeno dejstvo, da je bil Bled svoje dni že samostojna občina, spet kaže ponoviti pri izpolnjevanju zakonskih pogojev za nove občine. Bled ima namreč vse institucije, potrebne za delovanje novih občin in izpolnjuje celo več pogojev, kot jih zahteva zakon. O osnovni preskrbi z življenjskimi potrebščinami ne gre dvomiti, saj ima poleg mreže trgovin s temi predmeti tudi sicer dobro razvito trgovsko dejavnost. Pred časom so jo dopolnili še z odprtjem velikega trgovskega centra v središču Bleda. Primarna zdravstvena oskrba jim je zagotovljena v zdravstvenem domu na Bledu, ki je bil tudi doslej osrednja zdravstvena ustanova v radovljiški občini. Ima osnovno šolo, na Bledu pa je celo srednja šola. Več kot zadostili so tudi pogojem po osnovni komunalni opremljenosti in s tem povezanimi lokalnimi javnimi službami.osnovnim prometnim in PTT storitvam, imajo prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti, pogoje za športno in kulturno dejavnost, dostopnost do bančnih m finančnih storitev, informacijsko dejavnost, požarno varnost in civilno zaščito. Blejski zdravstveni dom, kjer za zdravje domačinov skrbi 55 zaposlenih, je bil doslej osrednja zdravstvena ustanova tudi v radovljiški občini. Več kot stoletje že turistični kraj Bled je zelo stara naselbina. Arheologi so odkrili staroslovanske grobove na otoku, na Mlinem, v Pristavi, na Žalah in ob cesti na Grad, v spodnji plasti pa žgane grobove iz latenske dobe. V pisanem viru se prvič omenja leta 1004. Do srede prejšnjega stoletja je obsegal pretežno kmetske naselbine. Sele zgraditev gorenjske železnice leta 1870 in turske proge leta 1906 mu je odprla možnosti, da izkoristi naravne lepote za turizem. Za utemeljitelja blejskega turizma velja Švicar Arnold Rikli, ki je leta 1854 zaradi prijetnega podnebja tu odprl sončno in zračno letovišče. Bledu je do slovesa pripomogel tudi zajeti topli vrelec pri Toplicah, šele potem se je začel prav razvijati turizem v zvezi z jezerom in njegovo slikovito okolico. Postal je letovišče alpskega tipa in eden najpomebnješih turističnih krajev Slovenije. V času nemške okupacije je bil Bled upravno središče Gorenjske. Bled je mestno naselje od leta 1960, ko so se združili doslej samostojni kraji Grad, Mlino, Rečica, Zagorice in Želeče. Nad Bledom se pne znameniti Blejski grad, imenitno razgledišče, srednjeveško grajsko poslopje pa je spremenjeno v muzej in gostišče. Prvo sporočilo o njem seže vil. stoletje, ko je cesar Henrik II. podaril briksenski škofiji obsežno blejsko posest med obema Savama. V 16. stoletju je grad prizadel potres, kmalu zatem so ga razdejali uporni kmetje. V 16. stoletju so bili zakupniki grofje Auerspergi, ki so morah grad zapustiti, ker so dali zavetje protestantom. Leta 1803 so briksenska posestva sekularizirali. Leta 1856 je avstrijska vlada prodala grad rodbini Ruard, lastnici številnih fužin na Gorenjskem. Med kasnejšimi lastniki je bil Ivan Kenda, ki je poslopje temeljito predelal v gostišče in tudi sicer veliko storil za blejski turizem. Razen gradu je na Bledu še več zgodovinskih znamenitosti, zlasti cerkva. Mercator - Meso Izdelki Škofja Loka Mercator - Meso - Izdelki Škofja Loka s 365 zaposlenimi združuje tradicijo in znanje, poslovnost in kvaliteto, vam od letos dalje nudi svoje že uveljavljene in dobro poznane mesne proizvode pod novo blagovno znamko GORENJSKE MESNE DOBROTE. Vse naše trajne, poltrajne, obarjene in kuhane izdelke, specialitete in dietni program je od sedaj naprej možno dobiti v novi embalaži pod blagovno znamko: Pridite v naše prodajalne ne bo vam žal, saj boste izbrali po vašem okusu. MERCATOR - MESO - IZDELKI VARNA VRATA IN OKNA Z VARNOSTNO TEHNIKO * CILINDRIČNI VLOŽKI VISOKE KVALITETE VS * DODATNA KLJUČAVNICA ZA VARNOSTNO ZAPORO z zunanjim VS cilindričnim vložkom ali brez njega - Z jekleno varnostno zaporo je dodatna ključavnica varnejša kot katerakoli varnostna veriga. Za vsa vrata uporabljajte VS cilindrične vložke - varni proti vlomu - varni proti vrtanju - odporni proti obrabi Prednost sistema VVink Haus VS je različna kombinacija zaklepanja in le en ključ za več vrat. * VARNOSTNO OKOVJE Okovje se vsidra v vratno krilo in ga iz zunanje strani ni mogoče odviti ali sneti. KUKALO -180° vidnega kota, za vrata od 35 do 50 mm, debeline, z notranjo zaporo POZOR! V ZALOGI IMAMO CIL VLOŽKE KKL PRENOSNE KASETE ZA DENAR, TREZORJE ZA OSEBNO (VZIDNEIN POHIŠTVENE IN PROFESIONALNO UPORABO, ZA MENJALNICE-NA 2 KUUČA), TREZORJI ZA OROŽJE IN KLJUČAVNICE ZA 0R0ŽJE.VSI ARTIKLI SO IZ UVOZA. RADIKOV1Č KLJUČI IN RADIKOVIČ d.o.o. EKSPRES IZDELAVA KLJUČEV VARNOSTNI SISTEMI 64000 Kranj, Kebetova 8 tel.:064/224-103, 211-505, fax.-.064/224-103 UGODNO I VSE VRSTE OBRAZCEV BIRO OPREMA PRODAJA PISARNIŠKEGA MATERIALA NA NAROČILNICE ŠOLSKE POTREBŠČINE FOTOKOPIRANJE K4RLN Gregorčičeva 6, Kranj Tel.064/213-162 Hotelsko podjetje GRAND HOTEL TOPLICE BLED, p.o. Bled, Cesta svobode 12 Delavski svet podjetja razpisuje v skladu z določili statuta delovno mesto DIREKTORJA za štiriletni mandat Za direktorja je lahko imenovana oseba, ki izpolnjuje rrasleonje pogoje: - da ima višjo ali visoko šolsko izobrazbo - da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del v gostinstvu in turizmu - da ima sposobnosti organiziranja in vodenja - da obvlada en tuj jezik • da predloži program dela za mandatno obdobje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati po^ljoj0 v 8 dneh po objavi na naslov: H P Grand hotel Toplice, Bled, Cesta svobode 12 z oznako "za razpisno komisijo". Kandidate bomo o določitvi obvestili v 8 dneh po sprejetju sklepa o imenovanju. VIMI tu je, vse svetu pismu, stariga inu noviga testamenta, slovenski, tolmačena, skuzi J u r j a Dalmatina AVT0r.?EX - ŠKODAlMLjl 3A IH Of.1 3P? SI! LASTNIKI AVTOMOBILOV SKODA - POZOR! VABIMO VAS NA "NAJ ŠKODA PIKNIK" SOBOTA, 11. JUNIJA, ob 12h ( OB VSAKEM VREMENU) ODLIČNA GOSTINSKA PONUDBA BOGAT ZABAVNI PROGRAM Z GOSTI (MOPED SH0W BUTIK, 12. NASPROTJE.ALBERTO GREGORIČ...) VRHUNEC DNEVA: ŽREBANJE OS. AVTOMOBILA ŠKODA POGOJ ZA ŽREBANJE: DA STE ČLAN AMD AVT0IMPEX -ŠKODA, DA BOSTE PRIŠLI V DOLENJSKE TOPLICE, DA BOSTE PRI SEBI IMELI ČLANSKO IZKAZNICO NA ISTO TEL. ŠTEVILKO SPOROČITE.DA BOSTE PRIŠLI NA PIKNIK IN SODELOVALI DA SE NAM PRIDRUŽITE boste v posebnem , i/ur/oil /C/C ŽREBANJU ZA tel:UolloZZ-oD lepe nagrade! CE SE NISTE ČLAN AMD AVTOIMPEX -ŠKODA-ŠE JE ČAS, U KNJIGE J* 1584 smo dobili knjigo, ki pomeni polno uveljavitev )Ven$kega jezika in potrditev samobitnosti slovenskega iroda. J^jena je bila v 1500 izvodih, do danes pa se je ohranilo le Klh 66 izvodov. P let pozneje, na pragu novega tisočletja, v novi in neodvisni ;*vi> bomo to knjigo ponovno natisnili za vse, ki se zavedajo 'ne9a pomena. DALMATINOVA BIBLIJA bo izšla v faksimilirani izdaji, torej kot natančen posnetek izvirnika, kar omogoča najsodobnejša tiskarska tehnologija. Natisnjena bo na posebnem papirju, zvezali pa jo bodo ročno. 1520 strani, format 24 x 36 cm. IZKORISTITE UGODNO PRILOŽNOST IN SI ZAGOTOVITE PO NIŽJI PREDNAROČNIŠKI CENI SVOJ IZVOD TEMELJNEGA DELA SLOVENSKEGA PISMENSTVA! Z novim nastisom DALMATINOVE BIBLIJE bomo obeležili petdesetletnico Založbe Mladinska knjiga. založba mladinska knjiga SKLEPNO DEJANJE Učenjak in pesnik Jurij Dalmatin s sodelavci na konjih sredi zime, na Silvestrovo 1583, zapusti VVittenberg in se napoti proti domovini. Spotoma se ustavi v leipzigu in 8. januarja 1584 z založmkom Samuelom Selfischem obračuna stroške za natis Biblije, ki so znašali 3523 goldinarjev, 4 groše in 9 pfenigov. V Augustusburgu (14.-15.I.) se še zahvali za pomoč saškemu volilnemu knezu in se skozi Prago (18.1.), Dunaj (29.1.), Celovec (5.II.) in prek Ljubelja S. februarja vrne v Ljubljano. Za skrbnika nad zalogo Biblij, ki so jih cele mesece v sodih tihotapili v Ljubljano, postavijo 22. marca 1584 Adama Bohoriča. Vezan izvod Biblije stane 4 goldinarje in 30 krajcarjev, nevezan pa goldinar manj. Cena faksimila: 79.800 SIT Po izidu bo cena knjige 95.760 SIT. Vaš prihranek: 15.960 SIT! Knjigo DALMATINOVA BIBLIJA najenostavneje naročite z izpolnjeno naročilnico, ki jo pošljete na naslov: Založba Mladinska knjiga, Prodaja po pošti, Slovenska 29, 61000 Ljubljana. Knjigo lahko pod enakimi pogoji naročite pri naših poverjenikih in v vseh knjigarnah. Najhitreje pa knjigo naročite po telefonu na št.: 061/140-24-07, ki Vam je na voljo 24 ur na dan! NAROČILNICA GORENJSKI GLAS 275/94 DA, v prednaročilu naročam knjigo DALMATINOVA BIBLIJA, ki bo izšla oktobra letos. Prednaročniška cena: 79.800 SIT, velja do 15. junija 1994. V ceno nista vračunana 5% prometni davek in soudeležba pri stroških pošiljanja. Knjigo bom plačal(a) v........obrokih brez obresti. Napišite število obrokov (največ 10)1 Priimek: Naslov:. Ime: Pošt. št.: Pošta: Zaposlitev:__ Tel. št. doma:_ Naročilnica zavezuje Založbo in naročnika! Želim, da me obveščate o knjižnih novostih. Datum: Podpis: 227. referendumsko območje Nova občina Bohinj bo imela okoli 5.200 prebivalcev, od tega 3.500 tistih, ki so zavezanci za dohodnino. Največ prebivalcev ima krajevna skupnost Bohinjska Bistrica, 3.000, Koprivnik 400, KS Srednja vas v Bohinju 1000 in Stara Fužina 700. Od več kot 64.000 hektarov površin v sedanji občini Radovljica je 53 odstotkov gozda in 15 odstotkov nerodovitnega sveta. Kmetijskih zemljišč je 19.500 ha, od tega več kot 10.000 ha v zasebni lasti. Od zasebnih kmetijskih zemljišč jih leži v hribovitem ter višinskem področju okrog 40 odstotkov, k temu pa lahko dodamo Še več kot 7.000 ha planinskih pašnikov, ki jih je v občini 66. Velika večina na območju Bohinja, kjer med drugim veljajo tudi omejitve zaradi posebnega režima Triglavskega narodnega parka. V njem namreč leži 4.000 ha kmetijskih zemljišč, skupaj pa zavarovano območje zavzema kar polovico, 32.500 ha, sedanje občine Radovljica. Sicer pa bohinjska kotlina kot del Triglavskega narodnega parka leži 30 kilometrov od Bleda na 520 metrih nadmorske višine. Srce kotline je štiri kilometre in pol široko Bohinjsko jezero, katerega obala je popolnoma neprizadeta, na kar so Bohinjci še posebej ponosni. V Bohinju in okolici je za goste v privatnih sobah, hotelih in kampih na voljo 2.500 ležišč. Sicer pa so v referendumskem območju zaobjeta naslednja naselja: Bitnje, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Češnjica, Brod, Goreljek, Gorjuša, Jereka, Kamnje, Koprivnik, Laški Rovt, Lepence, Nemški Rovt, Nomenj, Podjulje, Polje, Ravne, Ribčev Laz, Savica, Srednaj vas v Bohinju, Stara Fužina, Sturod, Ukane in Žlan. Poskrbljeno za domače prebivalstvo in turiste Tudi Bohinj ima izpolnjene vse formalne pogoje za to, da postane nova občina. V Bohinjski Bistrici je centralna osnovna šola, podružnična je tudi v Srednji vasi, medtem ko je na Koprivniku začasno zaprta. Na območju nove občine sta dve pošti, kulturni dom Jožeta Ažmana v Bohinjski Bistrici, manjši tudi v Stari Fužini. Le policijske postaje nimajo. Radi bi, da bi bila v novi občini vsaj stalna enota policije, prostore zanje imajo pri avtobusni postaji, kjer je tudi krajevni urad. Za osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami je poskrbljeno, prav tako primarno zdravniško oskrbo. Zdravstveni dom v Bohinju ima 24 zaposlenih - enega zdravnika, dva specialista in stomatologe. Sicer pa je Bohinj že sedaj turistično območje in ta dejavnost je tisto, od česar želijo Bohinjci živeti tudi v prihodnje. Zaenkrat je v Bohinju 99 prenočitvenih kapacitet v hotelih A kategorije, 514 v B in 64 v C. 2.500 prenočišč je na voljo v zasebnih sobah, apartmajih in gostiščih, 500 pa v kampih. Bohinj obišče tako pozimi kot tudi poleti veliko domačih in tujih turistov. V letu 1992 jih je samo slap Savica obiskalo več kot 61.000, od tega približno šestina tujcev. Tradicionalno turistično območje Prav v mejah sedanjega referendumskega območja je do leta 1960 že obstajala občina Bohinj, mnogo ljudi se tega še spomni. Območje je geografsko in gospodarsko zaključena celota in Bohinjci so prepričani, da bodo zaradi tega in zaradi primerne velikosti živeli v uspešni in gospodarsko močni občini. Sicer pa so že pred tremi leti, ie v starem parlamentu torej, predlagali, da bi se poskusno predstavili kot nova občina. Nedavno obnovljeni planlarski muzej v Stari Fužini skupaj z žago in starim mlinom priča o življenju nekoč. Zanimiv in nazoren prikaz stare tehnologije izdelovanja sira, ki ga želijo Bohinjci ponuditi kot poseben, kakovosten produkt domačinu in tujemu trgu, privablja številne turiste. Bohinjski svet je zgodovinsko pomemben zaradi železarstva, ki seže celo v predrimsko dobo. To dokazujejo kupi žlindre med Ajdovskim Gradcem in Jelovico, kjer so dobivali železovo rudo. V Bohinjski Bistrici je leta 1549 fostavil prve fužine Maulner, medtem ko so plavži na ozabljenem začeli delovati leta 1562. Izkoriščali so vodno moč Bistrice. Izdelke iz železa so spravljali s tovornimi konji v Italijo, od tam pa so tovorih živila in vino. Po stari poti preko Baškega Prevala so gonili tudi drobnico in govedo v Furlanijo. Sredi 18. stoletja je prevzela fužine družina Zois.Ko pa je začelo železarstvo v 19. stoletju nazadovati zaradi razvoja moderne industrije, je vdova Karla Zoisa leta 1868 fužine prodala Kranjski industrijski družbi. Ta je leta 1891 ugasnila zadnjo peč, ker je medtem obrat prenesla na Jesenice. Za tem so sicer poskušali v Bohinju razviti žebljarstvo, kar pa se ni obneslo. Po zgraditvi bohinjske železnice leta 1906 je dobilo področje možnost novega gospodarskega razvoja. Bohinjska Bistrica je zamenjala Srednjo vas na mestu najvažnejšega naselja vsega Bohinja, v času med obema svetovnima vojnama pa je veljala za poglavitno središče smučarstva. BOHINJ Turistično - gospodarski razvoj podeželja Ponovno obujanje življenja na vasi Kljub železarski tradiciji so lesna industrija, gozdarstvo in kmetijstvo, predvsem živinoreja poleg turizma tiste dejavnosti, ki najbolj okarakterizirajo Bohinj. Da bi združili vse omenjeno v prijetno bivalno celoto, so že v okviru sedanje občine Radovljica pričeli s prizadevanji za ohranitev bogatega avtentičnega okolja in vzpodbudo raz-voja obenem. Višinska območja, ki jih je v Bohinju največ, so namreč posebnega pomena tako za občino kot za celotno Slovenijo. Razvojni cilj je zato ohraniti rodovitno zemljo, zdravo in čisto vodo ter zrak. četudi so pogoji življenja v tej območjih zahtevnejši, življenje pa je dražje, je višinska območja kot svojstveno kvaliteto pro-trebno ohraniti naseljena in v njih razvijati naravi prijazne gospodarske dejavnosti, predvsem turizem. V zadnjih letih je bila pri zaščiti višinskih in demografsko ogroženih predelov pomembna pomoč države. Odraža se v sofinanciranju projektov, v glavnem na področju urejanja infrastrukture in pri pospeševanju gospodarske dejavnosti z zagotavljanjem sredstev pod ugodnimi pogoji. Tako je doslej KS Koprivnik - Gorjuše prejela državna sredstva za izgradnjo PTT omrežja, Stara Fužina za elektrifikacijsko omrežje in Bohinjska Bistrica za komunalno infrastrukturo. Pri vseh teh projektih je finančno sodelovala tudi občina Radovljica, kar je bil predpogoj za pridobitev republiških sredstev. Ta odstopajo od občinskega, še bolj pa od republiškega povprečja v dveh smereh: imajo manjši delež mlajših od 14 let in večji delež prebivalcev, starejših od 65 let. To še zlasti velja za višinska območja, kjer je število otrok do 14. leta skoraj enako številu oseb, ki so stare več kot 65 let. dejavnosti pa Smučarski center Kobla ter Žičnice Vogel. Se pa v zadnjem času v teh območjih širi zasebno podjetništvo. Tako sta v višinskih območjih aktivni dve zasebni podjetji, v hribovskih pa kar 34, ti zaposlujejo 47 delavcev. Še bolj je razširjena obrt, posebej pa izstopajo oddajalci sob, ki so Občina Radovljica je imela po popisu prebivalstva iz leta 1991 34.578 prebivalcev. 27 odstotkov od teh jih živi v hribovsko-višinskih območjih, od tega več kot 3 odstotki (1.136) v višinskih območjih. Prebivalci višinskih območij se manj zaposlujejo, predvsem zaradi pomanjkanja in oddaljenosti delovnih mest, ukvarjanjem s kmetijstvom in neugodne starostne strukture prebivalstva. V kraju bivanja jih ima zaposlitev manj kot šest odstotkov. V hribovskih območjih je struktura malo boljša, vendar je tudi ta pod republiškim m občinskim povprečjem. Industrija je slabo razvita. Od podjetij so v Bohinju le Plamen Kropa, obrat LIPa in Almire v Bohinjskih Bistrici ter Gozdarsko kmetijskazadruga Srednja vas v Bohinju. Od terciarnih skoncentrirani predvsem v Stari Fužini, Bohinjski Bistrici, Srednji vasi in Ribčevem Lazu. V preteklem letu je krajevna skupnost Koprivnik - Gorjuše praznovala Vodnikovo leto. Krajani so s številnimi prireditvami, bogatim programom in delovnimi dosežki opozorili nase. Sicer pa je bila sistematična prenova in oživljanje vasi Koprivnik in Gorjuše zasnovana pred približno petimi leti. V obeh vaseh je takro v 134 gospodinjstvih živelo 383 ljudi. Osnovni cilj programa oživljanja kraja je bd zaustaviti odseljevanje mladih vaščanov v dolino, predpogoj realizacije teh nalog pa ohranjanje avtentične kulturne krajine in ekološkega ravnotežja. V petih letih je bilo tako mnogo storjenega na področju komunalne infrastrukture. Asfaltirana je bila glavna cesta Koprivnik - Gorjuše in vse vaške ceste, vključno z večino kmetijskih dvorišč. Na novo so bili zgrajeni dostopi do nekaterih kmetij, vodna zajetja in črpališča, na Koprivniku so zgradili gasilski dom z dvorano za kulturne prireditve, mrliško vežico in avtobisno postajo. Postavljena je bila lastna telefonska centrala s 67 telefonskimi priključki in zamenjana vsa stara električna napeljava. V okviru ohranjanja so obnovili notranjost in zunanjost farne cerkve, župnišče in preuredil) pokopališče. Obnovljeni so bili še stari vaški vodnjak, vse kapelice in znamenja ter Vodnikovega razglednika in poti. Kmetijstvo in gozdarstvo ostajata osnovna gospodarska dejavnost, z ureditvijo nekaterih kmetij v hiše odprtih vrat in z organiziranjem prodaje nekaterih tradicionalnih kmetijskih proizvodov direktno na kmetijah pa želijo razviti izletniški turizem. Tako so za tri kmetije že izdelani projekti priobliko-vanja kmečke hiše v hišo odprtih vrat, pridobljenih je osem kmetij, ki bodo prodajale svoje proizvode na svojih kmetijah, za te proizvode pa je tudi že izdelan zaščitni znak, dogovarjajo pa se tudi za obnovitev sirarne na Koprivniku in obnovo starega vaškega mlina, ki bi bil gospodarski objekt in turistična atrakcija obenem. Za turiste, ki znajo ceniti neokrnjeno naravo Želijo ohraniti naravno podobo m tradicijo vasi, tako da ne bo le profitna logika tista, ki bo usmerjala življenje na tem slikovitem delu Slovenije. Cilj domačinov je ohraniti Bohinj čimbolj naraven in značilen. Seveda je veliko stvari, ki jih je vendarle potrebno urediti. Bohinjci računajo namreč na goste, ki bodo znali ceniti neokrjeno naravo ter pristnost in prijaznost prebivalcev, ki tu živijo. Pričakujejo, da se bo v povezavi s turizmom postavilo na noge tudi gospodarstvo. S planšarstvom bi radi oživili planine, ki bi bile tako tudi bolj zanimive za pohodnike. Planinske koče pa bodo sanirali tudi v naravovarstvenem smislu, tako da odplake in smeti, ki se tam naberejo, ne bodo še naprej onesnaževale okolja. Že v letošnjem letu je tako načrtovana izgradnja kanalizacije, speljane iz Ukanca do hotela pod Voglom, kar bo pomenilo v celoti očiščeno pritočno stran jezera. Poudarjajo, da bo razvoj nove občine temeljil na enakovrednem vlaganju v vsa po- dročja, ne le Bohinjsko Bistrico kot središče z največjim številom prebivalcev. Pri tem bo za vse turizem v prihodnje najpo-mombnejša dejavnost, zato želijo vse tovrstne storitve dvigniti na čimbolj kvalitetno raven. Turistično urejena vas ima kot celota veliko več možnosti, da si pridobi gosta, zato se v takšno ponudbo vključujejo in medsebojno dopolnjujejo tako prenočitvene in prehrambene zmogljivosti kot tudi trgovina in servisne storitve. Kot dodatna ponudba pa še prikaz izdelovanja domaČe obrti ali sira ter prodaja na domu ah vaškem sejmu, športni in rekreacijski objekti, urejene »jj označene pešpoti, smučarsKe proge za tele, sankališča, naravna in umetna drsališča ter urejena smučišča in vodnisK služba za spoznavanje znamenitosti vasi. Za to pa je p?trep-no ustrezno svetovanje i usposabljanje ljudi, izboljšan«* infrastruktura, investicije v a-gradnjo kapacitet, zagotovi" finančno podporo ter PromV cijsko službo ter organiziratii u povezati ponudnike raznem dobrin. Anketa V pričakovanju Boh. Bistrica, Ribčev Laz - Bohinjci se za svojo občino zavzemajo že dolgo časa. Zaradi'gospodarske ter porstorske zaokroženosti območja in zato, da bi zbrali več denarja, ki bi ga vlagali v razvoj Bohinjskega turizma. V novi občini želijo doseči kar največ, pretirano optimistični pa ne upajo biti. Darja Lazar, Slovenijaturist: "Če bo pametno vodstvo, če bomo Bohinjci znali stopiti skupaj, tako kot do danes še nismo, bi bilo lahko v redu in lepo. Če ne, kdo ve, kaj bo..." Janez Žontar, upokojenec "Pričakujem, da se bo nova občina Bohinj dobro obnesla. Laže nam bo, ker ne bo potrebno hoditi v Radovljico, seveda pa je razumljivo.da bo vse skupaj tudi dražje. Najpomembnejše se mi zdi dejstvo, da bo v prihodnje povezanost med občani in občino kot institucijo večja kot dosedaj in da bomo vsi skupaj največ pozornosti namenili razvoju turizma. Vera Celdin, prodajalka v Merca-torju: "Mislim, da bo po novem slabše. Nova uprava bo gotovo tudi dražja. In v Radovljico bo tako ali tako še vedno treba hoditi. Vsega pač ne moreš opraviti tu. Meni to do sedaj ni bilo težko. Kadar so bile takšne potrebe, sem se pač odpravila v Radovljico in tam mimogrede opravila še vse (ot-malne zadeve." Zurap Šabani, "pri Cukiju": "Nova občina Bohinj? Dobro po eni strani in slabo po drugi. Seveda sem za samostojno občino Bohinj, če le vse skupaj ne bo pomenilo prevelikega povečanja stroškov uprave. Sicer Pa Je dobro, če bodo o razvoju območja io razdeljevanja odločali domačini- Tu živijo in sami najbolje vidijo, katera področja je najprej treba urediti." Helena Rauter, receptorka: "Ne. Z eno besedo. Sem proti temu. da bi bil Bohinj nova občina. PO opravkih ali kar tako mi nikakor m težko iti v Radovljico." Krajevna izkaznica zadnjih štirih let Naj se kdo reče, da v Gorjah niso delavni! V zadnjih štirih letih so na območju P^vl^Sfi?ii^ter foodni^ mostove, rešili problem oskrbe s pitno vodo v vaseh Grabče^P^knT Laze, razširili telefonsko omrežje, asfaltirali nekaj manjš.h cestnih odsekov... Gorje - »Zdaj, pred referendumom, na katerem se bodo krajam odločali o svoji občini, nam ni treba "zagnati P™W™d™V »troja" in jih prepričevati o smiselnosti tega, da so Gorje^svoja občina. Dovolj Je, če na mizo damo "krajevno id»KO pretekosti, ki Jobro pokaže, kaj je » »."^^SSfe nove občine narejeno v zadnjihštirih let*, in ki je tudi jamstvo za prihodnost," je dejal predsednik *^J"g™ skupnosti Anton Poklukar in poudaril, da bi naredili še več, če o» se krajani pred tremi leti odločili za samoprispevek. In kaj vse so Gorjanci naredili v zadnjih štirih letih oz. kaj vse je bilo narejeno na območje njihove krajevne skupnosti? S pomočjo krajanov, Gozdnega gospodarstva °led, Občine Radovljica in še nekaterih so uredili štiri mostove: dva v Radovni, Rokov toost v Podhomu in most v Pokljuško sotesko. Radovljiška Komunala je na veliko željo krajevne skupnosti in krajanov gradila vodovod do vasi Grabče ter Zgornje in Spodnje Laze, kjer so zlasti v Poletnih sušnih mesecih občutili precejšnje pomanjkanje Pitne vode. S tem je rešila največje probleme pri oskrbi z v°do na območju krajevne skupnosti, nekaj težav je le še l zaselku Zatrata in v višjele-žeČih predelih Višelnice. Pred tremi leti so v krajevni skupnosti sklenili veliko "telefonsko akcijo", v kateri so Položili 71 kilometrov telefonskega kabla (92 odstotkov po 82,8 odstotka so prispevali krajani, 4,4 odstotka Občina Radovljica, 6,2 odstotka PTT Kranj, 1,2 odstotka Gozdno fospodarstvo Bled, 4,7 odstot-a predstavlja krajevni samoprispevek, razliko prispevki Zavarovalnice Triglav in drugih podjetij. zemlji in 8 odstotkov po dro- fovih) ter na zgrajeno telefons-o omrežje priključili 537 naročnikov. Vrednost del je bila več kot 2,2 milijona mark: V zadnjih štirih letih so asfaltirali nekaj krajevnih cest, uredili parkirišče pred prostori krajevne skupnosti m štiri avtobusne postaje (Krnica, Dolgo brdo, Zgornje in Spodnje Gorje), delno poskrbeli za odvajanje vode z makadamskih cest, s pomočjo brezposelnih, ki jih vključujejo v javna dela, odstranili večino divjih odlagališč odpadkov, uredili vaško korito v Spodnjih Gorjah in poskrbeli za odvodnjavanje...V Mevku-žu so uredili 150 metrov kanalizacije, na Višelnici 100 in v Podhomu 250 metrov. V Mevkužu prav zdaj končujejo z obnovo pročelja in zakristije podružnične cerkve ter z urejanjem okolice. Dela vodita krajevna skupnost in župnijski urad, slovesnost in blagoslov obnovljene cekrve pa bo 12. junija. Krajevna skupnost se je lani vključila v republiški program Celostnegarazvoja podeželja in obnove vasi (CRPOV), v okviru katerega želijo oživiti zvončarstvo, spodbuditi razvoj sadjarstva ter urediti vaško jedro Zgornjih Gorij in Radovno kot dolino naravne in tehnične dediščine. V skupščinskem postopku je tudi načrt za ureditev obrtne cone v Spodnjih Gorjah, kjer bo na 18 tisoč kvadratnih metrih površine deset novih obrtnih delavnic. ^ačrti, želje, potrebe... Povrnitev lovišča in pravice do lova y Gorjah želijo večji nadzor nad naravnimi dobrinami, izboljšanje turistične ponudbe, razvojni program, ki ne bo odvisen od dnevne politike, splošno zdravstveno in zobno ambulanto, boljšo cesto, povrnitev lovišča in pravice do lova... .Kot poudarja Anton Poklu-.>,r. DreHcpHnit Wa;<>uno sku' pr?dsednik krajevne **pnosti Gorje in krajevni gornik v radovljiški občins-nr« up5eini» žellJ° v okviru neo8rama CRpOV (Celostna razvoja podeželja in obnove vasi) pripraviti tak £S?Jm Program, ki bi bil VodM uen od te£a' kd0 bo DnS .krajevno skupnost oz. ^eavideno novo občino. V Želi- ln okoliških vaseh si SSP večji nadzor nad narav-viri1 dobrinami, kot so vodni nitn t°yišče' naravne zname-KisJJ-f ln gozdovi, ki naj bi v neS\prihodnosti (tako kot oaj) postali "tovarna", ka- mor bi Gorjanci hodili na delo. Še naprej se bodo prizadevali, da bi (dobili nazaj, kar so nekdaj že imeli. Lovišče, s katerim zdaj upravlja Triglavski narodni park, svojo lovsko družino in pravico do lova! Ker se zelo majhen delež turistov, ki gredo skozi Gorje v dolino Radovne, na Pokljuko ali kam drugam, ustavi v Gorjah, načrtujejo izboljšanje turistične ponudbe, v katero bi vključili tudi številne naravne znamenitosti. V kraju spoznavajo, da bi s temi naravnimi dobrinami, če bi jih le primerno uredili in ponudili, lahko tudi kaj zaslu- žili. Krajam se že dlje časa pritožujejo nad izredno slabim stanjem regionalne ceste skozi Gorje in opozarjajo, da bi bilo zaradi izboljšanja prometne varnosti treba zgraditi pločnik na delu od Spodnjih Gorij do Krnice. Na asfaltno prevleko čaka tudi 8,4 kilometra krajevnih cest. Ker so v Gorjah nekdaj že imeli splošno zdravstveno ambulanto, se bodo v predvideni novi občini močno zavzemali za to, da bi jo spet dobili. Pa ne le to! Skupaj z osnovno šolo se bodo prizadevali tudi za zobno ambulanto za otroke in odrasle. Urediti bo treba tudi kanalizacijo, rešiti problem oskrbe s pitno vodo v zaselku Zatrata in na višjeležečih predelih Višelnice, zgraditi športni park z nogometnim in nekaj teniškimi igrišči - in še bi lahko naštevali. Načrtov, potreb, želja in pričakovani je bilo v krajevni skupnosti Gorje vedno veliko. Tako je tudi zdaj in tako bo tudi v prihodnosti. Predsednik krajevne skupnosti Anton Poklukar je prepričan, da jih bodo sami lažje uresničili kot v okviru večje, blejske ali radovljiške občine. Anketa: Gorjanci o občini Gorje "Najprej bi morali urediti ceste" Dragica Repe iz Zgornjih Gorij: "Gorje so premajhne, da bi lahko bife svoja občina. Za to tudi ne izpolnjujejo vseh pogojev: nimajo banke, bencinske črpalke... Mislim, da bi bilo bolje, če bi se Gorje priključile Bledu ali da bi bile tako kot doslej del radovljiške občine." Mojca Robič iz Zgornjih Gorij: "Jaz nisem za to, da bi sedanja krajevna skupnost Gorje postala občina. Zdi se mi, da tako meni večina krajanov in da bo referendum le težko uspel. Sedanja krajevna skupnost dobro deluje in ni razlogov, da bi jo spreminjali v občino. Bojim se, da bo potlej slabše, kot je bilo doslej, in da bodo davki še večji. Če pa Gorje že bodo svoja občina, bi se morale najprej lotiti ceste." Jože Repe iz Zgornjih Gorij: "Ne vem, zakaj je treba spreminjati lokalno samoupravo. Naj bo tako, kot je bilo doslej! Četudi bodo Gorje morebiti svoja občina, ne bo nič bolje. Še vedno bo treba po številnih opravkih v Radovljico. Ljudje tudi bolj malo vedo o tem, kakšne bodo pristojnosti novih občin." Marjan Lukežič s Poljske: "Mislim, da bi bilo za Gorje bolje, če bi se priključile Bledu ali če bi ostale del sedanje radovljiške občine. Gorje so premajhne, da bi bile svoja občina in da bi lahko same zbrale dovolj denarja za reševanje krajevnih problemov. To ni samo moje mnenje, ampak tako razmišlja večina." Marija Justin iz Zgornjih Gorij: "Jaz bom na referendumu glasovala za to, da Gorje postanejo svoja občina. In upam, da bo tako glasovala tudi večina krajanov. Če bomo "na svoje", bo denar ostal v domačem kraju in bomo tudi lažje kaj naredili. Najprej bi morali urediti glavno cesto, ki je zdaj v precej slabem stanju." Krajevna skupnost - občina! Območje predvidene občine Gorje obsega sedanjo krajevno skupnost Gorje, ki se razprostira na 121 kvadratnih kilometrih površine in obsega dvanajst vasi: Zgornje in Spodnje Gorje, Podhom, Krnico, Poljšico, Višelnico, Mevkuž, Grabče, Radovno, Spodnje in Zgornje Laze ter Pernike. Po zadnjih podatkih živi v teh vaseh 2.783 prebivalcev, od tega 1.345 moških in 1.438 žensk. Največja vas so Spodnje Gorje, kjer živi približno tretjina vseh prebivalcev krajevne skupnosti, na drugem mestu so po številu prebivalcev Zgornje Gorje, na tretjem Krnica, sledita Podhom in Poljšica pri Gorjah, najmanjši pa sta Radovna in Perniki, ki sta ob popisu prebivalstva pred tremi leti imeli le po 17 prebivalcev. Število prebivalcev rahlo upada. Vseh gospodinjstev v krajevni skupnosti je 819, vseh osnovnošolskih otrok 279. Krajani so zaposleni predvsem v blejskem LIP-u, v Gozdnem gospodarstvu Bled, v Elmontu, jeseniški Železarni in v turističnih Eodjetjih, nekaj se jih ukvarja tudi z obrtjo in s metijstvom. Nekdaj med največjimi Gorje imajo kot svoja občina že nekaj izkušenj in tradicije. Iz "Pregleda krajevnih občin" iz 1928. leta je razvidno, da so bile nekdaj med največjimi občinami v tedanji ljubljanski oblasti, in da je bila na območju sedanje radovljiške občine od nje večja le občina Srednja vas v Bohinju. Nekdaj so v občini Gorje spadale tudi vasi Zasip, Blejska Dobrava, Podmežakla in Zgornja Radovna, ki pa so se tokrat odločile, da se priključijo drugim občinam v radovljiški in jeseniški občim. "Le zdravstvenega doma in banke nimamo" V Gorjah pravijo: "Vse, kar je po zakonu pogoj za ustanovitev občine, imamo, z izjemo zdravstvenega doma in banke. Imamo pa nekaj, kar nekateri drugi nimajo in kar sicer ni zakonski pogoj: veliko število pridnih, delovnih in zagnanih ljudi, zelo malo brezposelnih, izjemno naravno bogastvo, kot so gozdovi, vodni viri, naravne znamenitos- Gorje imajo svojo osnovno šolo Na območju predvidene občine Gorje je osemletna osnovna šola, vrtec, pošta, pet živilskih trgovin, krajevni urad, knjižnica (predlani je sposodila krajanom več kot šest tisoč knjig), približno dvajset kilometrov cest, od katerih je 11,5 kilometra že asfaltiranih, 8,5 kilometra pa še makadamskih... Gorje so svoja fara s sedežem župnijskega urada v Zgornjih Gorjah ter s farno in z dvema podružničnima cerkvama. Na območju predvidene občine delujeta dve gasilski društvi, dobro je poskrbljeno tudi za lačne in žejne, saj je tod kar sedem gostinskih lokalov. Telefonskih priključkov je dovolj, oskrba z vodo je zadovoljiva, nekaj problemov je le še v zaselku Trata in na višjeležečih predelih Višelnice. Avtobusne povezave z Bledom, Radovljico in drugimi kraji so dokaj dobre, kanalizacija še ni urejena, vse bolj primanjkuje športno-rekreacijskih površin. Nekdaj so imeli tudi zdravstveno ambulanto, a so v osemdesetih letih ostali brez nje. Denar lahko dvigujejo le na pošti, bančne poslovalnice nimajo. Gorje so tudi gospodarsko precej močne: poleg Elmonta ter dela gozdnega gospodarstva (avtopark in gradbena operativa) je tu še 67 obrtnikov ter nekaj zasebnih podjetij. Petek, 27. maja 1994 Dve naselji - občina! Območje predvidene nove občine Kropa obsega področje sedanje krajevne skupnosti, ki jo sestavljata le dve vasi - Kropa in Brezovica. Po zadnjih podatkih živi na tem območju le 1.020 prebivalcev ali le nekaj več kot ob popisu 1991. leta, ko je na Brezovici živelo 64 molkih in 60 žensk, v Kropi pa 427 molkih in 463 žensk. Meja sedanje krajevne skupnosti in morebitne nove občine poteka na vzhodni strani po hribu do Jamaika, po obronkih Jelovice do Vodiške planine ter po Črnem potoku do izliva v potok Lipnico. Od štirih do ene... Kropa sodi po urbanističnih posebnostih ter po tehnično zgodovinskih in drugih kulturnih spomenikih med najpomembnejše slovenske zgodovinske kraje. Železna ruda, leseno oglje in vodna moč so omogočili razvoj dejavnosti, ki je živela do konca 19. stoletja in jo v spremenjenih razmerah nadaljujeta tovarni Plamen in UKO. Zgodovinski zanimivosti kraja sta zlasti slovenska peč na volka in v kovaški muzej preurejena nekdanja žebljarska delavnica, sicer pa je vse naselje zaščiteno kot narodopisna in tehniška znamenitost. Najstarejšo jaškasto talilno peč, kar jih poznamo na Slovenskem, so odkrili ob gradnji ceste na Jamnik 1953. leta v Dnu nad Kropo. Peč je nastala sredi 13. stoletja in je delala do srede 15. stoletja. Visoka je bila okoli tri metre in je v desetih urah dala do 200 kilogramov težkega volka. Rudna nahajališča okoli Krope so se raztezala po južnih in zahodnih robovih Jelovice in po grebenih Kroparske gore, sicer pa so bila tudi prav blizu naselij. Domala petsto let so bili končni izdelek kroparskih fužin Žeblji. Ob Kroparici se je nekoč na razdalji vsega 1.200 metrov vrtelo več kot petdeset vodnih koles. Železarstvo je doseglo vrhunec v drugi polovici 18. stoletja, nato pa je sledilo nezadržno propadanje. Pred stotimi leti so v Kropi in Kamni gorici ustanovili žebljarsko zadrugo, ki je pomenila začetek industrijske dobe. Kot piše Janez Šmitek v knjižici Kovaški muzej v Kropi, je Kropa 1782. leta štela blizu 1.400 prebivalcev (več kot danes), 1931. leta vsega 578, štiri desetletja kasneje pa (skupaj z Brezovico) 955 prebivalcev. Po skupnih prizadevanjih Upniške doline je.., Kropa ostala osamljena Ker so krajevne skupnosti iz Upniške doline v zadnjih letih nastopale skupno in enotno (to se je pokazalo zlasti pri prizadevanjih za posodobitev ceste), je bilo tudi pričakovati, da bodo predlagale oblikovanje skupne občine. Ko so o tem odločali na zborih krajanov, so ustanovitev svoje občine predlagali le v Kropi. Kropa - kaj ima in česa nima Poleg vsega ima tudi tradicijo Čeprav je krajevna skupnost Kropa majhna, izpolnjuje večino pogojev, ki jih za ustanovitev občine predvideva zakon o lokalni samoupravi. Na območju predvidene nove občine so tri trgovine z življenjskimi potrebščinami, zdravstvena ambulanta, lekarna (kot letošnja pridobitev), pošta s telefonsko centralo za del Upniške doline, vrtec, poslovilne vežice in pokopališče, knjižnica, prostori (v kulturnem domu) za delovanje lokalne samouprave in za društveno dejavnost, več športnih objektov (večnamensko letno igrišče v središču Krope, letni 25-metrski bazen, večnamensko asfaltno igrišče in manjši atletski stadion, teniška igrišča, manjša vlečnica s smučiščem), kovaški muzej... Kropa je nekdaj imela tudi svojo osnovno šolo, a so jo potlej za potrebe celotne Lipniške doline zgradili v Lipnici, tako da formalno sodi v krajevno skupnost Srednja Dobrava.Vodnih virov imajo dovolj in z vodo iz njih oskrbuje tudi dvanajst sosednih naselij. Domala vse krajevne ceste so asfaltirane, medtem ko je regionalna cesta v zelo slabem stanju in potrebna temeljite obnove. Dostopnost do bančnih storitev se bo kmalu izboljšala, saj Poštna banka Slovenije že ureja poslovalnico v prostorih pošte. Kanalizacija ni urejena, čistilne naprave nimajo. Za požarno varnost je poskrbljeno: poleg gasilskega društva deluje v okviru civilne zaščite še enota prve pomoči. Kropa je tudi svoja fara z dvema cerkvama. Tu so tudi tovarna Plamen, UKO, del lipniške Iskre Mehanizmi ter nekaj gospodarsko močnih obrtnikov in podjetnikov. In poleg vsega ima Kropa še tradicijo: vse do 1955. leta, ko so uvedli nov komunalni sistem, je že bila občina. Kropa • Zbora krajanov v Kropi se je od približno osemsto volilcev udeležilo 44 krajanov, ki so bili soglasni v tem, da Kropa ne glede na odločitev ostalih krajevnih skupnosti predlaga ustanovitev občine. To za kraj ne bo nekaj novega: Kropa je namreč občina že bila! Poglejmo, kaj je bilo na območju predvidene občine Kropa narejeno v zadnjih šestih letih oz. v času, ko jo vodi Janez Lotrič? * Začnimo pri cestah! Posodobili in asfaltirali so cesto od Stočja proti Lipnici, zgradili nov most prek Črnega potoka, in dosegli vsaj to, da bo za obnovo kamnogoriškega odse-ga regionalne ceste skozi Lip-niško dolino prišel na vrsto kroparski. * Uredili so več hudournikov, ki so ob večjih nalivih poplavljali, odnašali zemljo in povzročali krajanom še druge neprijetnosti. * Za največji dosežek štejejo obnovo dotrajanih stopnic od trga v Kropi do poti proti farni cerkvi ter ureditev kanalizacije in odvodnjavanja. * Dosegli so, da je Vodnogospodarsko podjetje Kranj uredilo strugo potoka Kroparica. mmmm^ fer jBfe^' Pomemben dosežek - obnova stopnišča. * Obnovili so pročelje poslovilnih vežic ob pokopališču. * Letos so v novih naseljih prepleskali vse drogove javne razsvetljave, v starem delu Krope pa namestili kovane svetilke. * Skupaj z Alpdomom in Plamenom so obnovili del strehe na kulturnem domu. * Prav zdaj razširjajo cestne odseke proti naselju Stočje in proti Brezovici, obnavljajo krajevno pot v višjeležeče naselje v Kropi in urejajo betonske stopnice na Kastelo. * Obnovili so hišice, v katenn je pesek za posipanje cest. Čeprav bi še lahko naštevali, kaj je bilo na območju predvidene občine narejeno v zadnji" šestih letih, naj bo za tokrat dovolj. Omenimo samo to, da vse to ne bi bilo narejeno, ce Eri tem s prispevki, z delom ali ako drugače ne bi sodelovali tudi krajani. Načrti, potrebe, želje... Najprej občina, nato ceste, kanalizacija... Kot poudarja predsednik sveta krajevne skupnosti Janez Lotrič, je veliko nalog odvisno od tega, ali se bodo krajani na referendumu odločili za svojo občino ali ne. Če se bodo odločili, jih čakajo volitve v organe občine, delitev premoženja s sedanjo radovljiško občino, uresničevanje nalog, ki jih novi zakon nalaga občinam... Ko bodo oblikovali občino in poskrbeli, da bo lahko normalno delovala, bodo prišle na vrsto druge naloge. * V predvideni novi občini Kropa bi potrebovali ureditveni načrt za staro jedro Krope in za bajer, ki so ga nekdaj kot vodno zajetje uporabljali za pogon kovaških kladiv in kasneje manjše vodne elektrarne v Plamenu. Ker se stari del Krope že prazni, bo treba za omejitve pri obnovi dobiti ustrezna denarna nadomestila ali spodbude. V starem delu Krope obnavljajo hiše * Pokopališče je zaradi priseljevanja in širitve naselij postalo premajhno, zato ga bo treba razširiti. * Ker zdaj odpadne vode odtekajo v Kroparico, si v kraju želijo, da bi čimprej uredili kanalizacijo in zgradili čistilno napravo, za kar so (za območje celotne Lipniške dobne) že izdelani idejni načrti. * Če bi se cestarji držali dogovorjenega programa o obnovi ceste skozi Lipniško doli- no, bi kroparski odsek ceste morali že obnavljati. Ker se to doslej še ni zgodilo, se bodo prizadevali, da bo sprejeti program obveljal in da se bodo stroji in delavci s ceste v Kamni Gorici preselili na odsek proti Kropi. * Skupaj z ostalimi občinami z območja sedanje radovljiške občinami bodo poskušali pois" kati lokacijo za ureditev novega odlagališča odpadkov. * Med pomembne naloge sodi ureditev zajetja Kropa!-' ice in posodobitev vodovodnega omrežja, ki je na nekaterih mestih staro že več kot petdeset let. * Načrtujejo tudi obnovo strehe na kapeli sv. Marije v Kropi. * Želijo si, da bi se gospodarstvo na območju Predv^ dene občine okrepilo in da 01 še izboljšali turistično ponudbo. Kroparji o občini Kropa "Kako bomo živeli, je odvisno od podjetij" nisem povsem prepričana, dajbo Pot|^j Zala Zupan iz Krope: "Kropa - nova občina? Jaz mislim, da bi bilo bolje, če bi bilo še naprej tako, kot je bilo doslej. Le zakaj bi nekaj spreminjali, ko pa je krajevna skupnost kar dobro delovala. Kropa je premajhna za občino in bo predvsem finančno vedno težko shajala. Ne vem, kaj bo bolje, če bomo "na svoje". Večino zadev bo še vedno mogoče urediti le v Radovljici. Nisem prepričana v to, da bo referendum uspel." Janko Berce iz Krope: "Ne vem, ali je še kje v Sloveniji kak kraj, ki bi ga potisnih v večjo revščino, kot so Kropo. Kraj, ki je bil nekdaj gospodarsko in družbeno zelo pomemben in razvit, so povsem potisnih ob stran. Samo primer: Plamen je nekdaj zaposloval okrog 580 delavcev, zdaj pa jih ima verjetno že Eolovico manj. Iz vse te revščine se orno lahko rešili le, če bo Kropa občina. Jaz bom na referendumu glasoval "za" in upam, da se bo tako odločila tudi večina ostalih krajanov." Stana Gašper in iz Krope: "Čeprav zdaj tudi od Radovljice nimamo veliko, ko bomo morebiti svoja občina, kaj bolje. Kako bomo živeli, je predvsem odvisno od položaja podjetij, v katerih smo zaposleni. Kot mi je znano, vsem ne kaže najbolje." Magda Berce iz Krope. "Kropa je premalo bogata, da bi bila lahko svoja občina. Gospodarsto je v velikih težavah, še zlasti slabo stoji Plamen. Čeprav bo referendum verjetno uspel in bo večina glasovala "za", se mi zdi, da w bilo za Kropo bolje, če bi bila še nap*e> del radovljiške občine." Zdenko Zupan iz Krope: "Kot pismonoša sem dosti med krajani u? poznam njihovo razpoloženje. ŠtevilrH ne vedo kaj dosti o novih občinah, zato na vse skupaj gledajo z nezaupanjem Jaz sem za to, da je Kropa občina-Mislim, da bo potlej vsaj nekaj denarja ostalo v Kropi. Novo občinsko vodstvp bo moralo najprej močno "pritisniti,, da bodo cestarji izpolnili obljube & posodobili glavno cesto." Dosedanja krajevna skupnost, jutrišnja občina Lesce ( B Krajevna skupnost - strelovod za jezo krajanov kulturne sfere domačinov. Ljudje so prepričani, da je krajevna skupnost dolžna P08^11" vse vitalne potrebe prebivalcev, od cest do odvoza smeti, za kaj tokega pa nima finančnih zmožnosti Od sedanje občine so v Lescah za lanske naložbe denimo dobili le 11 odsttkov vsen »redstev, ostalo so morali pri podjetjih in društvih nabrati sami. Krajevna skupnost je občinski strelovod za jezo krajanov, je toke razmere ocenil predsednik posedanje krajevne skupnosti ln prihodnje občine Lesce Ber-"•nl Tonejc. Ko namreč nasto-P» komunalni problem, ljudje °d krajevne skupnosti terjajo, naJ ga odpravi, ta pa je žal °dvisna od pičlih finančnih sredstev iz občinskega proračuna in od tistega, kar nabere pri Podjetjih in društvih. Iz prorada je letos za vse naložbe v Ccstno in komunalno infrastrukturo namenjenih 945.000 tolarjev, pa še te lahko koristijo Šele v novembru. Lani je bilo ^narja iz proračuna sicer pre-več, še vedno pa ne dovolj *a vse lanske naložbe. Kljub ^mu so lani spravili skupaj ^>5 milijona tolarjev, kar so P°rabili za dograditev poslovilen vežic, ureditev pokopališča In Žarnega zidu, asfaltirali so Jugi del ceste med Hrašami in ttlebcami, urediU in asfaltirali J° Pločnike ob Alpski cesti Imedtem ko cestišče na asfalt-n° prevleko še čaka). Od obe dob •ne so za vse to dobili ro desetino sredstev, ostalo ^°d domačih podjetij in ev, od katerih se je naj- bolje izkazalo (gospodarsko zelo močno) turistično društvo. V okrilju materialne sfere življenja krajanov je dosedanja krajevna skupnost Lesce torej med drugim odgovorna za vzdrževanje cestne in komunalne infrastrukture, kar ji ni oteženo le zaradi finančnih razlogov, temveč tudi zato, ker v širšem okolju še ni rešeno vprašanje avtoceste in njenih priključkov mimo Lesc. Poleg tega pa skrbi tudi za duhovne in kulturne potrebe krajanov. V Erostorih družbenega centra v escah domujejo številne dejavnosti: kultura, šahisti, društvo upokojencev, radioamaterji (prek radijskega stolpa v bližini so navezali že veliko stikov s svetom in se leta 1991 v vaji reševanja izkazali kot dobro usposobljeni)... Največje je turistično društvo, ki poleg društvene pomeni tudi gospodarsko dejavnost in za kraj tudi veliko finančno prispeva. Za lesko godbo so ti prostori postali že pretesni, tako da so se za naprej dogovorih za prostore z Verigo. Godbeniki namreč dobro skrbijo za svoje nasledstvo, saj v glasbeni šoli izobražujejo vrsto mladih ljudi. V družbenem Ureditev pokopališča (žarnega zidu in poslovilnih vežic) je ena večjih lanskih naložb, ki so jo v Lescah izpeljali z večino lastnih sredstev. centru je žal premalo prostora za bolj množično kulturno dogajanje, ki v socialno težjih Časih med ljudmi spet dobiva veliko veljavo. Le avla leske šole je dovolj velika za te vrste kulturnega dogajanja. Tudi glede financiranju kulturnega m društvenega življenja imajo Leščanislabe izkušnje. Iz proračuna sedanje radovljiške občine jim za ta namen pripada 159 tolarjev na prebivalca. Le za vzdrževanje in ogrevanje teh prostorov morajo odšteti dvakrat več denarja. Bojijo se, da tudi v prihodnje ne bo bolje, če si ne bodo pomagali sami. Če hočejo zadovoljevati potrebe prebivalcev, ki so pover- jene krajevnim skupnostim, se morajo v Lescah že zdaj v veliki meri znajti sami. Občinski proračun jim zagotavlja omejena sredstva, večino morajo s pomočjo domačega gospodarstva zagotoviti sami. Vedo, da bodo naloge nove občine večidel Eodobne sedanjim nalogam rajevne skupnosti, zlasti na področju občinskih in krajevnih cest, vode, kanalizacije, odstranjevanja smeti, pokopališke dejavnosti, pa tudi kulture in družabnega življenja, vse ostale pristojnosti bodo zelo majhne. Za razliko od sedanjega stanja pa bodo imele nove občine stalen finančni vir za dejavnost. Nov a občina Ne bosta se cedila med in mleko V Lescah so v sedanjem krajevnemJ^ff^ trf^oS S* občino le prioobili. Nt> P"**«^ JSa med ^jeg. let. dalje, ko bodo nove obfcne^vefc,ce^ P mleko, nedvomno pa bo za kraje v lej ui~u» , kot doslej. Občina bo imela stalni finančni vir za dejavnosti. Se Vcdno se bo sicer v veliki meri °Pirala na pomoč iz okolja, Vendar se gospodarsko dokaj fočnim Lescam glede tega ni ;atl za prihodnost. Z argumenti !n izračuni spodbijajo tudi "•aitve, da bodo z občino pove: ^i tudi večji administrativni ?|roški. Dokazujejo celo, da J^o nižji. V prihodnji občini "^unajo zlasti na aktivno delo-,ar»je ne le občinskega sveta, jemveč tudi raznih odborov, *arnor bodo vključili ljudi, ki s na določena področja delo-najbolj spoznajo. Vsa ^ na določena področja deloma najbolj spoznajo. Vsa Pohranjena sredstva bodo vlo-5U v potrebe domačega okolja. 5« dosedanjim delom so doka-2au, da to zmorejo. Nekatere stranke v sedanji °bČini spodbijajo Leščanom ?akonito pravico do oblikovan- to last ne občine, pravi predsed- nik dosedanje KS Bernard Tonejc, ki je prepričan, da bi bile prevelike občine odmaknjene od potreb ljudi z vasi, te bi postajale občinska periferija, finančna moč in moč odločanja pa bi se koncentrirali v središčih, Škoda bi bilo tvegati sedanjo samoiniciativo ljudi tudi iz manjših krajev, ki so pripravljeni marsikaj prispevati za svoj domači kraj. Čeprav so z denarjem vedno na tesnem, imajo Leščani v prihodnje, ko bodo že občina, kar nekaj načrtov glede ureditve razmer. Med prednostnimi je kanalizacija nad Rožno dolino, pa ureditev občinskih in lokalnih cest v temokolju, kjer nekatere zaradi dotrajanosti že postajajo nevarne (denimo Čopova cesta proti Lancovem). Poskrbeti bo treba za odvodnjavanje meteornih voda ob Ceste so med najbolj perečimi problemi Lesc in okolice. Na sliki je cestajti povezuje vasi Hlebce in Hraše, Id so jo uredili lam. cestah, za boljšo ureditev požarne varnosti (imajo dve gasilski društvi, v Lescah in Hlebcah). Razmišljajo o klur-nem centru z dvorano, ki bi lesko kulturno življenje spravila na višjo raven. Ob tem spet računajo na materialno podporo domačih društev, ki so se že nekajkrat dobro izkazala. Že letos pa naj bi v vseh štirih vaseh (v Lescah, Hlebcah, Hra-šah in Studenčicah) uredili javno razsvetljavo. V Hrašah m Hlebcah pa tudi poskrbeli za potok Blatnica, kjer se zdaj namesto čiste vode pretakajo fekalije. Anketa Manjše občine se bodo težko prebijale L**ce kot prihodnja občina ima med ljudmi različne odmeve. Bn»i,?v.08t, 80 Predvsem nezaupljivi in čakajo, kaj bo glede c lokalne ureditve pokazal čas. Angela Lipovec: "Ne vem, ali bomo s svojo lastno občino Leščani lahko prišli skozi in ali bomo lahko, majhni kot smo, sami preživeli. Bolj majhen okoliš smo z okoli tri tisoč prebivalci. Niti svoje ambulante nimamo, le tovarno in nekaj trgovin. V bližim je sicer Sobec, ki prinaša nekaj denarja, toda slišim, da ga želijo pod sosednjo radovljiško občino. Tudi za vaščane Studenčic, ki so bolj povezani s sosednjo Žirovnico, ne vem, ali bodo hoteli pod občino Lesce." Marinka Čakš: "Ali je osnovanje nove občine v Lescah prednost ali slabost, bomo šele videli. Veliki smo dovolj, da bi lahko preživeli. Poleg Lesc ta okoliš sestavljajo še vasi Hraše, Hlebce in Studencice, in z njimi vred nas je kar veliko prebivalcev. Na referendum bom zagotovo šla, kaj pa nam bo v novih pogojih vsem skupaj prinesla prihodnost, pa je najbolje počakati, kako se bo obneslo." Azra Mujezinovič: "Sem še srednješolka, ki se za zadeve, kakršna je tudi nova lokalna samouprava, nič kaj preveč ne zanimam. Vem le toliko, kot slišim od starejših. Ti pa so večinoma mnenja, da so Lesce premajhne za lastno občino in da bi bilo bolje, če bi še naprej ostalo tako, kot je zdaj." Franci Šubič: "Pri oblikovanju novih občin je tako, da bodo ene imele denar, druge pa ne in to se bo najbolj čutilo na lokalnihcestah. Po urejeni cesti se bomo peljali tam, kjer bo občina denarno dovolj močna, da jo bo uredila, po slabi pa tam, kjer za obnovo ne bo denarja. Za Lesce, mislim, se ni bati: imajo Verigo, Gorenjko, Sobec in nekaj močnih zasebnikov, tako da bodo gospodarsko lahko kos svoji samostojnosti. Sam sem se v Lesce priselil iz Žirovnice." Bernarda Klemenćič iz Hlebe: "Ne vem, ali bo s tem, ko bodo Lesce postale samostojna občina, kaj drugače kot sedaj. Počakajmo in videli bomo. Sedanja krajevna skupnost Lesce kar dobro skrbi za nas tudi v okoliških vaseh. Lani so nam uredili cesto, problemov pa je še veliko, denimo prometni znaki." Referendumsko območje Lesce Referendumsko območje Lesce zajema območje dosedanje krajevne skupnosti Lesce, ki je bila ustanovljena na zboru volilcev 13.1. 1964. To območje meri 886 hektarjev in združuje vasi Lesce, Hraše, Hlebce in Studencice. V njih je po podatkih iz leta 1993 skupno 3437 prebivalcev, 1672 moških in 1765 žensk. Od tega je v samih Lescah 2931 prebivalcev, v Hlebcah 234, v Hrašah 172 in v Studenčicah 100. V Lescah je osnovna šola z 21 oddelki s skupno 429 učenci. 80 učencev je iz Begunj. Vzgojno-varstveni zavod Lesce z 8 oddelki in 177 otroki v varstvu, ima edini v radovljiški občini jasli. V Lescah je poleg večjih družbenih podjetij Verige, Murke, Žita Gorenjke, Merkurja, Špecerije, še 67 zasebnih podjetnikov, 81 rednih in 43 popoldanskih obrtnikov. Od komunalnih objektov omenjajo: 82 hidrantov, 150 svetilk javne razsvetljave, 2062 krajanov je priklopljenih na kanalizacijo. Od cest imajo 65.797 kvadratnih metrov asfaltiranih in 10.894 kvadratnih metrov makadamskih, 5951 kvadratnih metrov asfaltiranih pločnikov, 16 kvadratnih metrov mostov; vsega skupaj 82.658 kvadratnih metrov. Dosedanja krajevna skupnost je upravljalec pokopališča in novo zgrajenih poslovilnih vežic. Zakonski pogoji so izpolnjeni Lesce dosledno izpolnjujejo vse zakonske pogoje, ki so potrebne za samostojno občino: osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami (tu je tudi sedež trgovskega podjetja Murka z več trgovinami s povprečno 209 zaposlenimi), dostopnost do primarne zdravniške in socialne oskrbe, osnovno šolo, osnovno komunalno opremljenost in s ternpovezane lokalne javne službe, osnovne prometne in PTT storitve, prostore za izvajanje lokalnih, upravnih, društvenih in političnih dejavnosti, osnovne pogoje za športno in kulturno dejavnost, dostopnost do bančnih in finančnih storitev, požarno varnost, civilno zaščito. V družbenem centru sredi Lesc je združenih več prej naštetih funkcij. V njem delujejo organi krajevne skupnosti, kulturne dejavnosti, društva... V osnovni šoli Frana Šaleškega Fmžgarja v Lescah je 21 oddelkov s 450 otroki. Zgodovinski oris Lesce omenjajo že v enajstem stoletju Lesce so pomembno prometno križišče. Tod se od glavne gorenjske ceste odcepijo ceste proti Bledu, Begunjam, Radovljici in prek Hraš v Zabreznico. V naselju je tudi železniška postaja. Večina ljudi dela v industriji, ki zaposluje tudi ljudi iz bližnje in daljne okolice. Sodeč po navedbah v Krajevnem leksikonu Slovenije Lesce omenjajo že v začetku 11. stoletja. Pod zaščito sosednjih graščakov se je tod močno zasidral protestanti-zem, ki ga je od leta 1564 učil zlasti Peter Kupljenik. Pomemben kulturnozgodovinski spomenik po slogu in opremi je Marijina cerkev. Prvotno je bila tu zgrajena lesena kapela (1173). Cerkev ima lep baročni oltar in prižnico. Leta 1736 jo je s freskami poslikal F. Jelovšek. Stolp stoji zase in je še delno gotski. Na Legatovi hiši nasproti je ohranjena Laverjeva slika. Tu so doma naslednji pomembni ljudje iz zgodivine: pravnik in strokovni publicist Joža Bohinec, podpornik šolstva in nabožni pisatelj Jurij Gollmajer, mladinski pesnik in pripovednik Mirko Kunčič, narodni heroj Anton Dežman - Tonček. Po drugi svetovni vojni se je kraj zelo razvil. Po vojni so očistili strugo potoka, ki izvira na Legatovi gmajni. Potok se razširi v Šobčev bajer, od koder odteka čez opuščeni mlin v Savo. Leta 195 / so ob njem uredili kopališče, 1961 še restavracijo in zatem je tu zraslo letoviško naselje, zraven pa avtomobilski kamping. V bližini Lesc je tudi športno letališče, Alpski letalski center. Izpolnjeni več kot le formalni pogoji Radovljica ima izpolnjenih vseh enajst zakonskih pogojev za to, da postane nova občina, potegovala pa se bo tudi za naziv mestne občine, saj slednji prinaša več denarja in večje kompetence. Kot dosedanje upravno središče občine ima izgrajeno vso potrebno infrastrukturo - ne le osnovno preskrbo z življenskimi potrebščinami, urejen zdravstveni dom, v njegovi bližini lekarno in center za socialno delo, pa dom Dr. Janka Benedika, kjer so v oskrbi starejši in obnemogli. V Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta skupaj s podružničnimi šolami v petdesetih oddelkih obiskuje več kot 1.200 otrok. V njeni neposredni bližini je tudi osnovno šola s prilagojenim programom, na območju nove občine Radovljica tudi Zavod dr. Matevža Langusa in Glasbena šola. V občini so tudi vrtec, muzej in knjižnica ter Srednja ekonomska in gostinsko - turistična šola s sedežem da Bledu. Podjetje z največ zaposlenimi je radovljiška Almira, ki daje delo nekaj več kot 500 delavcem, ki predstavljajo skoraj 7 odstotkov deleža v gospodarstvu sedanje občine. V Zdravstvenem dumu Radovljica je zaposlenih sedemdeset zdravstvenih delavcev: trije zdravniki, sedem specialistov in šest stomatologov. Nova občina Radovljica tretjina stare 231. referendumsko območje za ustanovitev občine Radovljica obsega 37 naselij :Brda, Brezje, Češnjica pri Kropi, Črnivec, Dobravica, Dobro polje, Globoko, Gorica, Kamna Gorica, Lancovo, Lipnica, Ljubno, Mišače, Mošnje, Nova vas pri Lescah, Noše, Otoče, OvsiŠe, Peračica, Podnart, Poljščica pri Podnartu, Posavec, Praproče, Pre-zrenie, Radovljica, Ravnica, Rovte, Spodnja Lipnica, Spodnja Dobrava, Spodnji Otok, Srednja Dobrava, Vošče, Vrbnje, Zaloše, Zgornja Lipnica, Zgornja Dobrava in Zgornji Otok. Sedanja občina Radovljica po površini obsega skoraj 65.000 hektarov. V 96 naseljih z 11.500 gospodinjstvi živi 34.000 prebivalcev. Nova občina jih bo imela približno tretjino, vajveč seveda v samem mestu Radovljica, saj jih na območju sedanje KS Radovljica živi več kot 6.000. Referendumsko območje za ustanovitev nove občine Radovljica obsega osem krajevnih skupnosti: Brezje z 866 prebivalci (404 moški in 462 žensk), KS Kamna Gorica s 510 prebivalci (214 moških in 269 žensk), KS Lancovo s 726 prebivalci (338 moških in 388 žensk), KS Ljubno, ki ima tisoč prebivalcev (499 moških in 501 žensk), KS Mošnje s 585 prebivalci, od tega 284 moških in 301 žensk, KS Podnart, 962 prebivalcev, 450 moških in 512 žensk. Največja po številu prebivalcev je krajevna skupnost Radovljica, kjer živi 6.610 prebivalcev, 3.127^ moških in 3.480 žensk; v 231. referendumsko območje pa je vključena še krajevna skupnost Srednja Dobrava, kjer v petin naseljih živi najmanj, le 452 prebivalcev, od tega 223 moških in 223 žensk. Po trenutnih podatkih je tako v novo občino Radovjica vključenih približno 12.000 prebivalcev. Že 500. obletnica mesta Radovljica Sedanja Občina Radovljica je nastala leta 1961 z združitvijo prejšnjih občin Bled, Bohinj in Radovljica. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo na tem področju kar enajst: Bled, Gorje, Ribno, Bohinjska Bistrica, Bohinjska Srednja vas, Kamna Gorica, Kropa, Lesce, Mošnje, Ovsiše in Radovljica. Mesto Radovljica s svojo osrednjo lego, tako v sedanji kot v bodoči občini, predstavlja gravitacijski center okoliških vasi in krajev. Kot ugotavlja zgodovinar Jure Sinobad, je Radovljica postala mesto proti koncu petnajstega stoletja ali v prvih letih šestnajstega, vsekakor pa pred letom 1510. Iz tega leta je tudi prvi pisni dokument, v katerem se Radovljica omenja kot mesto. Žal se ni ohranil noben pravni dokument o povzdigu Radovljice v mesto. Je pa dokumentirana dograditev velike gotske dvorane župne cerkve sv. Petra, o kateri priča tudi napis nad portalom, na katerem je vklesana letnica 1495. Tako pomembna gradnja dokazuje, da je Radovljica v tistem času že prerasla iz trga v mesto. Staro mestno jedro obsega hiše, cerkev in graščino, kjer so prostori radovljiškega Muzeja - vsako leto ga obišče blizu deset tisoč domačih in tujih turistov. Na glavnem trgu je spomenik dobrotnici Josipini Hočevar, na hiši ob ozkem pregodu na glavni trg pa je vzidana spominska plošča velikemu Radovjičanu Antonu Tomažu Linhartu, po katerem se imenujeta tudi knjižnica in osnovna šola. Prihodnje leto bodo Radovljičani zabeležili dvestoto obletnico smrti zgodovinarja in dramatika, katerega "Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije" je najpomembnejši idejni dosežek slovenskega preporoda. Kot dramatik ima Linhart zasluge za prvo dramsko besedilo v slovenskem jeziku in hkrati prvo gledališko predstavo v sodobnem pomenu, Županovo Micko, s katero se je Linhart uveljavil tudi kot prvi gledališki organizator in režiser. Vse do začetka 19. stoletja je bila Radovljica zaprta v meje obrambnih naprav. Kmalu po letu 1800 pa so začele prve hiše prečiti mestni jarek, posamezne lesene pristave pred mestnimi vrati so zamenjavale zidane hiše. Načrtno rast mesta je začrtal novi odsek ceste proti Lescam, ki je zamenjala staro pot skozi Globel. Ob njej so zrastle v prvem desetletju našega stoletja prve stavbe - sodišče, Šola, Mestna hranilnica, današnja Ljubljanska banka, Mestna posojilnica, Čebelica in stavbe premožnejših občanov. Obdobje po drugi svetovni vojni je usmerilo razvoj mesta proti zahodu v smeri Lesc in severovzhodu. Na novih območjih se stanovanjska blokovska gradnja povezuje s sklenjeno gradnjo individualno zasnovanih stanovanjskih objektov, obdanih z vrtovi. Radovljica - upravno središče sedanje in nove občine Linhartovo mesto in srce Dežele Razvoj mesta Radovljice je bil ves čas usmerjan v izgradnjo mesta kot upravnega središča dokaj velike občine, ki v sedanji obliki obsega več kot 64 hektarov površine. Največ, 35 hektarov je gozdnate površine. Večina tega območja bo seveda v prihodnje najverjetneje del občin Bohinj in Bled, tako da Radovljici ostaja mesto kot upravno središče skupaj z okoliškim zaledjem obdajajočih krajevnih skupnosti Brezje, pa Kamna Gorica, Lancovo, Srednja Dobrava in Podnart na desnem bregu Save, novo referendumsko območje pa obsega še krajevni skupnosti Ljubno in Mošnje. Zaradi centralne funkcije mesta in okolice je bilo v zadnjih letih veliko naporov vloženih v ureditev mestne infrastrukture. Obnovljena je bila avtobusna postaja, pošta in občinski upravni prostori v stavbi Čebelice, ki je bila zgrajena v prvih desetletjih tega stoletja. V sedemdesetih letih je bila dograjena tudi osnovna šola, ki se imenuje po Antonu Tomažu Linhartu, in v kateri je, potem ko ji je bil v osemdesetih priključen razmeroma velik prizidek, prostora za petdeset oddelkov osnovnošolcev, kar pomeni 1.200 učencev na 12.278 metrih površine ustanove. V njeni neposredni bliži-ni je osnovna šola s prilagojenim programom. Imenuje se po Antonu Janši, v osmih oddelkih se dnevno izobražuje okoli petdeset učencev. Prav tako kot osnovna šola nosi ime zgodovinarja in dramatika Linharta, rojenega v Radovljici, tudi občinska knjižnica. Pred nekaj leti obnovljena stavba je v zadnjem času postala eden izmed najpomembnejših centrov kulturnega dogajanja v mestu. Torkovi večeri v mali knjižnični dvorani so postali že tradicionalni in najrazličnejša predavanja, glasbene in gledališke prireditve so vedno dobro obiskani. Za otroke, predvsem predšolske, pripravljajo program ob Četrtkih popoldne. Vanj so vključene pravljične ure, ter lutkovne in druge predstave. Samo letu 1992 so našteli kar 3.600 obiskovalcev prireditev in izposodili več kot 83 tisoč knjig. Novost zadnjega desetletja je tudi stavba Izobraževalnega centra Radovljica prav v središču mesta, obnovljeno pročelje hotela Grajski dvor in urejena parkirišča ob mestni tržnici. V sklopu centra mesta pa je v zadnjem času zrastlo tudi mnogo manjših trgovskih in gostinskih lokalov, ki so popestrili njegovo ponudbo. Mrliške vežice z novim pokopališčem so bile zgrajene leta 1980 s samoprispevkom, ki g ga Radovljičani zbirali «»» leta.. Ob tem so naredili tut» novo pokopališče in dostop ao njega. Precej je bilo urejeneg tudi na področju kanalizacije, žal še do sedaj ni bila izgrajen-čistilna naprava, tako da s večina odplak iz gospodinjstev intudi od drugod še vedno z»Vd v Savo. Uravnotežen razvoj Prednost ureditvi starega mestnega jedra Skrb nove občine Radovljica ne bo le nadaljni razvoj mesta, temveč celotnega območja. Povezovanje prostora, turizma in kulture z osnovnimi elementi gospodarskega in kulturnega razvoja. Načrtovana plinifikacija mesta že dobiva formalno podobo in glede na to, daje to prednostni projekt, pričakujejo, da bo še letos pridobljena vsa potrebna dokumentacija, leta 1995 pa naj bi bili na sistem že priključeni prvi večji porabniki. Prva in najpomembnejša naloga v krajevni skupnosti Radovljica pa je po načrtih sveta KS realizacija obnove mestnega jedra. Zato se bodo Radovljičani takrat, ko se bodo odločali o novih občinah, odločali tudi o samoprispevku: za izgradnjo petindvajsetmetrskega pokritega bazena in za prvo fazo ureditve mestnega jedra, torej trea pred cerkvijo. Sicer pa je bil v zvezi s tem že na zadnji seji občinske skupščine sprejet odlok, da se za sedanjo KS Radovljica vrednost točke za nadomestilo stavbnega zemljišča v letošnjem letu poveča za 50 %. Tako zbrana sredstva bodo namenjena ureditvi Linhartovega trga. Tudi zato, ker v letu 1995 mesto praznuje tri pomembne mejnike iz svoje bogate zgodovine: 500 letnico mesta - mestne pravice je Radovljici cesar Friderik III. podelil v nevarnih časih turških upadov, radovljiška župna cerkev sv. Petra pa je v letu 1495 dobila veliko gotsko dvorano; 700 letnico župnije, saj je bile leta 1296 pravarni sedež sem prenesen iz Rodin; obeležena pa bo tudi 200 letnica smrti A. T. Linharta, radovljiškega rojaka, prvega slovenskega dramatika, kritičnega zgodovinarja in etnologa ter preporoditelja. S proslavljanjem obletnic v letu 1995 bodo prireditelji vzpostavili Radovljico kot Linhartovo mesto kulture. Ob raziskovanju, predstavljanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti si bodo prizadevali za nadaljno uveljavite športnih, rekreacijskih, zabavnih in prostočasnih programov. Povezali jih bodo s turističnim razvojem in uveljavili Deželo - Radovljiško ravnino kot geografski, civilizacijski, kulturni i» turistični pojem, vreden primerjave Bledu m Bohinju. Sicer pa Radovljica že sodeluje tudi v nacionalnem projektu oživljanja kulturne podobe starih mesij nih jeder, cerkva in gradov, v želi pospešiti proces oblikovanja kulturne identiteteposarnez nih mest in krajev ter njihov" promocijo v slovenskem mednarodnem prostoru. V Radovljici se zavzemaj tudi za to, da bi bil čimp™ zgrajen podaljšek pr°me„". obvoznice za Kropo do mag-tralne ceste Jesenice - J-kar bi zmanjšalo promet » j samo mesto. Sicer pa je JJ drugim v načrtu tudi obnovu cestno prometnih znakov, ju j že v teku, semaforizacija u d enjske ceste, sanacija ceste Radovljice do Nove vas i ureditev travnatega trncou ob magistralni cesti pn oow za Radovljico, sicer pa » ^ načrtih zapisani tudi. naeru obnovitev kanalizacije, vu vodnega omrežja, njZKonap. tostnega in telefonske^ omrežja ter asfaltiranje p** talih makadamskih cest. Anketa Le kako bomo vse to občutili navadni ljudje Radovljica - Ko smo se deževnega četrtkovega popoldneva sprehajali po praznih ulicah Radovljice in naključne mimoidoče spraševali o tem, kaj pričakujejo od nove lokalne samouprave, jih je večina v dvomih zmajevala z glavo. Je bilo temu krivo slabo verme, pomladanska utrujenost ali morda preslaba informiranost o stvareh, ki se tičejo nas vseh? Lokalni politiki pozivajo krajane, naj se v čimvečjem številu udeležijo referenduma, kjer se bo odločalo o novih občinah. TI pa v večini ne vedo, za kaj glasovati. Peter Kolaru, trgovec: "Mislim, da vse skupaj, nove občine, nov način lokalne samouprave, ni najbolj pametna stvar. Prostor bo preveč razdrobljen in spet se bodo prepirali med seboj, čigava lastnina je kaj. Nič dobrega ne pričakujem." Ana Kunstelj, dijakinja: "Vse skupaj me bolj malo briga. Za tovrstne probleme se ne zanimam, dolgih razprav ne spremljam ne na televiziji ne prek drugih medijev. Vseeno mi je, moja volja tako ne more vplivati na končno odločitev." Ana Perčič, dijakinja: . 0 "Jaz sem mnenja, da je za^La. večjem številu manjših občin av Upravljanje bo lažje, pa še denai po mojem bolj enakomerno raz. jen. Pričakujem, da bo nov lokalne samouprave učinkoviteje starega." Janez Urh, gimnazijski maturi«* "Jaz ne vidim nobene spreme« gledano z očmi navadnega Ciov Je kaj razlike v tem, če.en°efTlv čakam pred uradnikovim okent Radovljici ali kje drugje?" Vera Smolej, delavka v hotej* "Ne vem, če bo kaj bolje alin če bo, je prav, če pa ne, pa tu d, moremo nič spremeniti. ~a 'histvu nega človeka je tako ah tako v d vseeno. Najbolje, da počakamo m prepričamo." Začelo se je z izgradnjo zdravstvene postaje Razburkanemu obdobju je sledilo delo Takrat, ko bi v krajevni skupnosti lahko kaj naredili in nenazadnje P?d^ težko sporazumevati. V zadnjem obdobju pa so na področju komunalne infrastrukture beležili pravi razcvet. V začetku osemdesetih let je Gorenja vas dobila zdravstveno in lekarniško postajo in razširjen je bil obrat Jelovice. Ze takrat so bili prvi zametki rudnika Žirovski vrh.Vendar pa je imela investicija v rudnik za kraj izredno negativen vpliv zaradi posega v prostor oziroma zaradi objektov in spremljajoče infrastrukture. Gorenja vas je bila namreč takrat opredeljena kot malo Velenje. Prav zaradi tega je kmalu, to se je investicja v rudnik že začela, prišlo v krajevni skupnosti do hudih nasprotovanj. Ljudje so opozarjali, da bodo Priseljenci prevladali nad avtohtonim prebivalstvom. Da so imeli prav in se niso strinjali z načrtovanimi posegi, se danes lepo potrjuje. Vodstvena struktura, ki je bila takrat naklonjena megalomanskih načrtom, je Potem odstopila in padla je Avbljeva rdeča črta. Namesto !2 blokov so na Blatah bili zgrajeni štirje. Takratni načrti s° se sicer ustavili, vendar pa so bili odnosi v krajevni skupnosti "zastrupljeni". Velika škoda Najmanj tri leta se v krajevni skupnosti ni dalo nič narediti. Takrat, ko je rudnik že poskusno obratoval, je Gorenja vas na področju komunalne infrastrukture vsak dan zamujala. Marsikaj bi takrat lahko uredili, morda celo kanalizacijo, ki jo zdaj gradijo. Kasneje se je pokazalo, ko so se stvari pomirile, da je bil rudnik z mehanizacijo vedno v pomoč pri izgradnji infrastrukture. Veliko denarja "je prišlo" iz rudnika in zato so bili ljudje manj obremenjeni, kot morda kje drugje. Največja napaka pa je bila narejena, ko se je pripravljal zazidalni nčart za rudnik, ker niso v KS vztrajali pri urbanistični ureditvi Gorenje vasi. Tako denarja, ki je bil, KS ni mogla s pridom investirati. Ponos Gorenje vasi je pokopališče z vežicami. Anketa Večina prepričana o prednosti Petra Klemenčič, Gorenja vas: "Za napovedano spremembo lokalne samouprave se res ne zanimam preveč, mislim pa, da tudi drugi ne vedo veliko Kar zadeva opredelitev, da bi bila Gorenja vas samostojna občina, pa mislim, da bo tako kar prav in dobro. Kar pa zadeva naloge, bi najbrž morali misliti na cesto." Andrej Pusta vrh, Gorenja vas: "Po moje je opredelitev za samostojno občino pravilna. Potem bomo vsaj vedeli, kam kaj gre in kako bomo delali. Dela pa bo veliko. Mislim na, da bomo nalogam kos, če bomo dobili tisto in toliko, kot obljubljajo. Brez davkov pa tako ali tako nikdar ni šlo." Izidor Selak, Dolenja Dobrava: "Težko rečem, ali je bolje tako, kot je zdaj, ali bi bilo, kot je predvideno. Ne vem, kako bo z denarjem. Upam, da slabše ne bi smelo biti. Kar pa zadeva jutrišnje naloge, mislim, da kraj že dolgo časa potrebuje trgovski center. Prednost bi vsekakor morala imeti kanalizacija s čistilno napravo. Glavna naloga pa bo sanacija rudnika." Helena Pintar, Gorenja vas: "Po moje pa bo, če bomo samostojna občina, več denarja ostalo v kraju. Kar prav je, da dobimo občino. Ne vem sicer, kaj je ta trenutek najbolj pomembno. Najbrž pa bo treba misliti na obvoznico oziroma ceste in problem rudnika je tukaj, ki ga bo treba razrešiti." Karel Jezeršek, Hotavlje: "Vedno sem trdil, da se bodo z novimi občinami stroški povečali. Če pa bo to drugače urejeno, potem je prav, da Gorenja vas Eostane občina. Vseeno pa se bojim, da odo nove občine potegnile za seboj tudi večjo administracijo. Odpriranje novih delovnih mest pa bo ena prvih nalog, nadaljevati pa bo treba z urejanjem infrastrukture." Poskrbljeno je tudi že zdaj za šport in rekreacijo. Postopno oživljanje Potem so se zadeve umirile in postavljeno je bilo novo vodstvo. Če bi že takrat, so kasneje ugotavljali, imeli svojo lokalno skupnost, bi bilo morda danes bistveno drugače. Pa vendar so po krajih hiteli, da bi nadoknadili zamujeno.Vodstvo je sledilo politiki policentričnega razvoja v občini in tako se je začela intenzivna obnova cest, izgradnja telefonije, načrtno so se lotili vodooskrbe, izgradnje kanalizacije, ogledalo kraja pa je postalo pokopališče z mrliškimi vežicami. Za vsa ta dela ljudem naenkrat ni bilo več škoda dela in prispevkov. Ob prvih demokratičnih volitvah v svet KS pa sta sodelovanje in zainteresiranost še narasla, hkrati pa je začel nekako "popuščati" občinski vložek oziroma del za reševanje problemov. Danes v krajevni skupnosti delajo sami in predvsem dobro gospodarijo. Številni so zato prepričani, da bi ob sedanji spremembi lokalne samouprave na območju zamenjali samo ime: namesto KS občina. Prva naloga: sanacija rudnika V prihodnje, pri čemer po večini ne dvomijo, da Gorenja vas ne bi bila jutri samostojna občina, bo prva in osnovna naloga sanacija rudnika. Hkrati bo treba opredeliti nosilce akcije za drugačno Eroizvodnjo in s tem v zvezi o treba misliti na kadre iz domačega okolja. Tega se bo moral takoj lotiti novi občinski svet. Zagotoviti bo treba tudi prostor za nadaljnji razvoj oziroma obstoj obstoječe industrije oziroma gospodarstva ter podjetništva na celotnem območju. Na dokončanje čakajo ceste, kot so obvoznica skozi Gorenjo vas, Gorenja vas Todraž skozi Dolenjo Dobra vo in Todraž - Lučine. Začeto kanalizacijo s čistilno napravo bo treba dokončati, dolgoroč no pa misliti na povezavo Hotavelj in Dolenje vasi. Občina bo morala nadaljevati s programi razvoja infrastruk ture in skrbeti za kulturno, športno, socialno ter druge društvene in družbene dejav nosti. Občina Gorenja vas v številkah Površina v kv. km 71,64 Število prebivalcev 3.050 Število zaposlenih Delež zaposl. v % Število obrtnikov "Število kmetij Upravna zgradba Avtobusna postaja Avtob. postajališča Železniška postaja Pošta Osnovna šola: - centralna OŠ - podružnična OŠ Vrtci Knjižnica - izposoj. Zdrastvena postaja Lekarne Center za soci. delo Cerkve - župnija - podružnice Banka: 411 13,5 66 330 DA - poslovna enota - agencija SDK Zavarovalnica Tržnica+tržni prost. Komunalno podjet. Odlagališče odpad. Čistil, naprava-enot Vodovodna zajetja Ceste v km: - regionalne - lokalne - krajevne Pokopališča Vodovodi v km Kanali v km Kulturna društva Kulturni domovi Športni društva Športni objekti Gasilska društva Gas. dom. - orodišča DP / preb.( v SIT ) 0+2 8 18,1 35,6 136,1 3 28 5,2 7 4 15 3 2+1 207.272 "Občinske" izkušnje že imajo Gorenja vas, ki je zdaj skupaj z Lučinami opredeljena za samostojno referendumsko območje bodoče občineje občina že bila. Na njenem območju so kar tri fare in sicer Gorenja vas, Leskov ica in Lučine. Sicer pa je Gorenja vas v Poljanski dolini z okoliškimi kraji v zadnjih desetletjih prekosila Poljane, ki so sicer Poljanski dolini dale ime. Gorenja vas je že lep čas središče Poljanske doline. Ima zelo živahno društveno dejavnost in morda trenutno še najbolj "šepa" kultura. V Gorenji vasi je cerkev sv. Janeza Krstnika s stropnimi slikarijami iz druge polovice 17. stoletja in VVolfovo sliko sv. Janeza. Veliki oltar v baročni tradiciji je iz Šubičeve delavnice, streha zvonika iz baroka 18. stoletja. Med NOB so imeli Nemci v vasi postojanko in so jo partizanske enote napadle, 1943. leta pa so Nemci tu ustrelili S talcev. Iz Gorenje vasi so znana imena Anton Dolinar, glasbenik; Ignacij Oblak, podobar in pozlatar; Ivan Poljanec, podobar; Ivan Regen, zoofiziolog, ki je v fiziologijo uvedel nove eksperimente. V Lučinah so bili včasih znani po krovstvu zvonikov in izdelovanju stolpnih ur. Romarsko župno cerkev sv. Vida iz leta 1900 je poslikal domačin Bradaška, slika sv. Vida pa je delo Štefana Subica. Referendumsko območje Gorenja vas Referendumsko območje za ustanovitev občine Gorenja vas obsega naslednja območja naselij: Bačne, Brebovnica, Čabrače. Debeni, Dobravšce, Dolenja Dobrava, Dolge njive, Goli vrh, Gorenja Dobrava, Gorenja vas.Hlavče njive, Hotavlje, Jelovica, Kopačnica, Krnice pri Novakih, Lajše, Laze, Leskovica, Lučine, Prclesje, Robidni-ca.Srednje brdo, Studor, Suša, Todraž, Volaka, Zadobje, Žirovski vrh nad Gorenjo vasjo in Žirovski vrh nad Zalo. Občina Gorenja vas IVE Izdelal: Igor Marinšek - SPO Občina Selca v številkah SELCA Peter Krek, predsednik sveta KS Selca Petek, 27. maja 1994 Površina v kv. km 21,01 Število prebivalcev I.357 Število zaposlenih Delež zaposl. v % Število obrtnikov Število kmetij Upravna zgradba Avtobusna postaja Avtob. postajališča Železniška postaja Pošta Osnovna šola: - centralna OŠ podružnična OŠ Vrtci Knjižnica - izposoj. Zdrastvena postaja Lekarne Center za soci. delo Cerkve župnija - podružnice Banka: 71 5,2 25 131 DA - poslovna enota - agencija SDK Zavarovalnica Tržnica+tržni prost Komunalno podjet. Odlagališčeodpadk. Čistil, naprava-enot Vodovodna zajetja Ceste v km: - regionalne - lokalne - krajevne Pokopališča Vodovodi v km Kanali v km Kulturna društva Kulturni domovi Športni društva Športni objekti Gasilska društva Gas. dom.- orodišča DP /preb.( v SIT ) 121.6901 Pričakujemo, da bomo dobili, kar nam pripada Tudi do polovice denarja, ki je pripadal krajevnim skupnostim, je ostalo v Škofji Loki, kar se s samostojno občino ne bo več dogajalo. "Osnove za prizadevanja za samostojno občino Selca v veliki meri črpamo iz zgodovine, saj so bila prav Selca prvotno naselje v dolini, po katerem je dolina dobila tudi ime, med vojnama pa smo imeli tudi svojo občino. Pred 21 leti smo upravičeno slavili svojo tisočlet-nico prve omembe našega kraja in smo torej pri tem kar ob boku Škofji Loki. Žal se je po drugi svetovni vojni, ko je bila tudi ukinjena naša občina, težišče razvoja in industrializacije preneslo v Železnike, tako da lahko ugotovimo, da smo celo s šolo, ki je bila v Selcih nekoč osrednja v dolini, zaostali in pristali pri podružnici. Podobno velja tudi za cerkveno organiziranost: prvotna fara Selške doline je bila v Selcih, postopoma pa so se meje začele krčiti, čeprav so to za ljudi zelo občutljiva vprašanja, ki so v preteklosti celo izzvala nekaj nesporazumov. Ob tem naj omenim, da se žal krajani v Bukovici in Bukovščici niso odločili za svojo občino, kar bo dodatno prispevalo k razbijanju župnije, ki bo razdeljena med več občin. V delu krajevne skupnosti Selca je bil, kot povsod drugod, glavni poudarek na komunali, ki je ena najpomembnejših lokalnih zadev. To bo seveda tudi v primeru občine, saj se državne funkcije dosedanjih občin od novih občin ločujejo in prehajajo v neposredno upravljanje (preko ministrstev) države. Razlika bo v bistvu samo ena: doslej ni nihče iz občinske uprave prišel v Selca s sistemu bi bilo veliko bolje, če bi uvedli delitev denarja glede na število prebivalcev, saj bi se izognili veliko nepotrebnim prepirom. Ob teh spoznanjih je tudi razumljiv odpor občinskih struktur proti majhnim novim občinam, saj prisvajanje denarja ne bo več možno, in se bodo morali tudi sami bistveno racionalizirati. 1 J Referendumsko območje F"lnl P ni 1 trn*. /■*»_!• _ «i- ..__ Topote"J|abSveGO'iCa- S^ S^ H* Eonudbo, da bi nam pomagal, aj uredil, pač pa smo morali vse postoriti sami, pri tem pa še moledovati na občini za denar, ki nam je v bistvu pripadal. Analize dosedanjega proračuna in načina financiranja kažejo, da se je od 30 do 50 odstotkov našega denarja na občini "prijelo" in je bil porabljen za statusne zadeve mesta Škofja Loka. Vse bolj očitno Eistaja, da se je armada občins-h birokratov ukvarjala z raznimi sistemi točkovanj in kategorizacij, s katerimi so zameglili pogled na sredstva, ki so nam pripadala, in ga nam na tak način jemali. Že v starem Vse povedano pa ne pomeni, da v Selcih v preteklih desetletjih ni bilo nič narejenega. Prej nasprotno: lahko smo zadovoljni z razvojem, le lastni prispevki bi lahko bih bistveno manjši, kot so bili. Za potrebe KS smo 8 let zbirali samoprispevek, 6 let pa za gradnjo Šole. Krajani so morali dajati precejšnje prispevke pri gradnji cest, telefonije in drugih naprav, in vsega tega z nekim mestnim okoljem sploh ni mogoče primerjati. Izgradili smo kanalizacijo za dve tretjini vasi, vse vasi v bljižnjih hribih imajo telefon, večina cest je asfaltiranih, močno se je izboljšala oskrba z vodo. Projekt, ki nasbo okupiral verjetno kar za naslednjih deset let, je dograditev kanalizacije, ki postaja velik problem in nato izgradnja čistilne naprave. Zato je še toliko bolj pomembno, da res dobimo vsa sredstva, ki nam po zakonu pripadajo in da jih v kraju kar se da smotemo uporabimo. Zamišljamo si, da naj bi nova občina delovala podobno kot sedaj krajevna skupnost, morda le s to razliko, da naj bi bil eden redno zaposlen, po možnosti naj bi bil to župan. Pomembno je, da ima možnost, da se tudi dopoldan posveti urejanju občinskih zadev, kar je bilo nam volonterjem pogosto nemo- goče. S pridobitvijo statusa občine pričakujemo, da se bodo odprle možnosti pridobivanja sredstev neposredno na ministrstvih, za kakovostne priprave, prijave na natečajih, nadzor pa je potreben tudi čas. Vsa ostala dela (tajniške in blagajniške posle) naj bi reševali s pogodbenim delom, kot to počnemo tudi sedaj. Občino naj bi vodil občinski svet, ki naj bi ga sestavljalo enajst predstavni- kov (po eden iz vsake hribovske vasi, 2 iz Dolenje vasi in 4 iz Selc), verjetno pa bo vsaj za področje komunale potreben poseben občinski odbor. Poleg kanalizacije in čistilne naprave pa je potrebno omeniti problem šole, kjer se položaj, odkar nam na občini ne plačujejo več prevozov otrok v Železnike, vedno bolj zaostruje. Edina prava rešitev bi bila dograditev šole za popolno osemletko, to pa bo edino možno, če bomo svoja občina. Drug problem pa je cesta: letos so v občinskem proračunu predvidena dela na cesti od Pra-protnega do Dolenje vasi ter pripravljalna dela, odkup stavb (med njimi je tudi župnišče v Selcih) tudi za nadaljevanje obnove skozi Selca. Za ta del se že pripravlja nov projekt, uresničen pa pričakujemo da bo v roku treh let. Vsekakor pa pričakujemo, da nas bodo krajani pn vseh teh načrtih podprli. Ljudje menijo Minka Hafner, Selca; "S predlogom za občino Selca se strinjam in dajem vso podporo tem našim mladim, ki si prizadevajo za to, da se nekaj naredi. Pri tem se upravičeno sklicujemo na našo tisočletno tradi: cijo (proslavo so si nekateri Ločani poskušali ovirati), saj je višja od tiste, na katero se naslanja Ljubljana. Problemov je tu v Selcih nešteto: začeti bo treba s prostori za občino in nadaljevati z uspešnim delom te krajevne skupnosti. Včasih se kar preveč pozablja, kaj vse je bilo v 30 letih v Selcih doseženo. Kot upokojena učiteljica pa bi predlagala, da se čimprej lotimo dograditve naše šole v popolno osemletko." Danilo Benedik, Selca: "Če bodo nove občine imele resnično le te pristojnosti, kot so bile v javnosti doslej predstavljene (nisem sicer prepričan, če je bilo povedano vse), potem se mi zdi predlog za občino Selca kar pravi. Veliko vprašanje je tudi, ali bo uresničena obljuba o financiranju s strani države, prepričan pa sem, da bodo ta sredstva v taki občini, bližje ljudem, bolje izkoriščena. Tu v Selcih je velik problem kanalizacija, nadaljevati pa bi bilo nujno potrebno tudi s cestami, pa tudi samostojno šolo bi morah imeti." Franc Beser, Selca: "Pri svojih 80-tih letih se s politiko ne ukvarjam, ampak za nove občine sem kar malo v dvomih. Svoje občine Selca se Še dobro spomnim, pa tudi župana, ki je bil moj sorodnik. Takrat je to Šlo, vedeti pa je treba, da se z Železniki nismo nikdar posebej dobro razumeli. Kaj se bo naredilo, je odvisno od ljudi in denarja. Cesto skozi vas bi bilo nujno urediti, kolikor pa «e spomnim, so še Nemci skopali rov iz kleti prosvetnega doma do bunkra na drugi strani vode, in od takrat nam dom vsaka večja voda zaliva. Tega bi se morali lotiti najprej." Marjeta Rozman, Selca: "P° mojem mnenju bi morala ostati občina takšna, kot je, saj je bilo tako kar dobro. Nove majhne občine bodo zagotovo pomenile tudi več samoprispevkov. V Selcih bi rabili svojo osemletko, na cestah pa je toliko nesreč, da bi bili v vasi nujn1 tudi pločniki." Peter Nastran, Dolenja vas: "J*2 ...oram kar povedati, da sem načelno Eroti tem novim občinam. Mi naj bi v »olenji vasi spadah pod novo občino Selca m zdi se mi, da bodo te majhne občine životarile. Najmanj, kar bi pristal, bi bilo v primeru, da bi bila cela Selška dolina ena občina, »e bolje pa bi bilo, da ostane občina Škofja Loka. V Selcih ni nobene industrije, samo kmečko zaledje pa občine ne bo moglo vzdrževati. Ne glede na organiziranost pa je v tej dolini potrebno urediti cesto in ena velika občina bi to hitreje zmogla.' Nova občina mora biti bližje ljudem Jože Misson, predsednik KS Stara Loka - Podlubnik Glavni problem bodo odpadki "Kolikor lahko ocenjujem kot polletni predsednik krajevne skupnosti, je delovanje te krajevne skupnosti zelo urejeno in mislim da tudi učinkovito. Znano je, da so krajevne skupnosti usmerjene predvsem v urejanje komunalnih zadev, in tu je veliko narejenega. S precejšnjimi premiki in dosežki se 'ahko pohvalimo pri gradnji in asfaltiranju cest, urejanju vodovodov, nastalo je kabelsko televizijsko omrežje, ki prerašča v lokalno televizijo. Na tem področju imamo tudi za letošnje 'eto največ načrtov, ko se bomo lotili tudi urejevanja pločnikov i? križišč na regionalno cesto, pe prav pomislim, bo kar Skoda, če se bo prekinilo delo krajevnih skupnosti, ki v večini zmorejo kar dobro reševati lokalne probleme in razvoj, in Prepričan sem, da bi jih potresali tudi v bodoče. Eden najpomembnejših problemov v Škofji Loki mislim da So odpadki, za katere bo nujno Potrebno najti novo komunalno odlagališče, za posebne od-Padke pa tudi še druge rešitve. prepričan sem, da je to mogoče reJiti le na prostoru sedanje orjČine, za nekatere vrste pa Celo v še širšem prostoru, in nove občine nikakor ne bi arnele tako skupno reševanje °virati ali celo onemogočiti. ^°jim se, da je prehod na novo 'okalno samoupravo premalo Pripravljen, brez dovolj razvid-["nprednosti in slabosti, kar bi linrT uusu in siaoosn, Kar m tJeuvaer£ lažje omogočilo odloči- sed; { ~Lv)iudi in če bo z novimi sed ^recrvseni pa mislim, da od &vla .občina deluje odtujeno občin ami drugače, bo tudi ne- kaj doseženega. Veliko zadev in pristojnosti se seli na raven države, preostalo pa naj se rešuje bolj neposredno z ljudmi!" Boris Čajič, predsednik sveta KS Škofja Loka - Kamnitnik Mesto Škofja Loka je v tej občini zapostavljeno! "Podobno kot drugod je tudi pri nas težišče na komunalnih zadevah, ki pa jih v Škofji Loki številna nerešena vprašanja (v pristojnosti občine) resno ovirajo. Velikokrat slišimo očitke drugih KS o tem, da si Loka prilašča tuj denar, da izkorišča položaj občinskega središča, vendar sem prepričan, da je dejansko stanje nasprotno takim trditvam: v zadnjih nekaj letih je v naši občini dan izrazit poudarek razvoju podeželja, tudi na račun razvoja mesta, kar nenavsezadnje potrjuje tudi nedavna izjava predsednika občinske vlade, da v naši občini "Sore teko pač navzgor!". Ob znano drugačnem odnosu prebivalcev do krajevne problematike, je v takšnih razmerah delo še toliko težje. Pogosto se kot problem naše krajevne skupnosti nam nalagajo dejansko občinski problemi, lep primer za to je parkirišče Zdravstvenega doma, kjer so razmere nevzdržne. Drug tak primer so ceste: rešitev za rekonstrukcijo Kidričeve ceste z vso problematiko zemljišč, bljižnjih objektov, soglasij preprosto ni mogoče prevračati na krajevno skupnost, zlasti pa ne, če niso vsi potrebni občinski dokumenti ter načrti pripravljeni. Malokdo ve, da v Škofji Loki, ki se rada pohvali s čiščenjem odpadnih voda, kar precejšen del naselja nima kanalizacije, izgradnjo pa zopet Ljudje menijo Dušan Jelenkovič, škofja Loka -Podlubnik: "Napovedane spremebe občin se mi ne zde posebej pametne, saj bodo zagotovo povečale stroške. Nova občina Škofja Loka je sicer kar dosti velika, le na Trati bi se morali glede svoje občine premisliti. Mogoče je, da so bili v sedanjem sistemu zapostavljeni, vendar je pač treba odnose urediti, ne pa se ločevati. Tudi ekološke probleme, ki jih imajo, bi lažje reševali skupaj. Sicer pa mislim, da bi morali bolje poskrbeti za mlade. Izgraditev bazena bi bila npr. lahko že ena taka poteza. Pa seveda ceste, ki jih je zanemarila prejšnja in sedanja oblast." Stane Pirih, Škofja Loka: "Nisem pristaš sprememb občin, zalsti pa ne tega, kar nameravajo na Trati. Po mojem bi lahko ostalo pri sedanji občini, saj razdalje tudi sedaj niso problematične. Občina bi morala bolje nadzirati gospodarstvo, ki je za življenje in razvoj najpomembnejše, sicer pa bi si predvsem ceste zaslužile, da jih popravimo. Da bi se lahko normalno vozili, ne dirkah!" Janez Bradeško, Ševlje: "Sam nad novimi občinami nisem navdušen, in bi bilo bolje, če bi ostalo, kot je sedaj. Mi naj bi spadali pod Škofjo Loko, ki naj bi bila po mojem mnenju edina vsaj spodobno velika. O prednostnih nalogah občine pa me nikar ne sprašujete, saj jih je ogromno, začeti pa bi morali s cestami." Štefka Alič, Žabja vas: "Meni se te drobitve občin zde neumne, in kar prav je, da se je odločilo, da spadamo še naprej pod Loko in ne ustanavljamo občine Poljane. Če bo v Loko potrebno po osebno izkaznico in ostale zadeve, pa naj tam urede še ostalo. Samo nove uslužbence, ki jih je treba živeti, bi dobili. Sicer pa je glavni problem cesta skozi Škofjo Loko v Poljansko dolino. Tega bi se morali najprej lotiti." Ivanka Kriinar, Poljane: "Povsem brez potrebe se mi zdi, da bi bila v Poljanah svoja občina, in kar dobro je, da so se odločili za Loko. V Poljanah se je veliko napravilo z urejevanjem kanalizacije, in čeprav nimam več majhnih otrok, sem zelo za to, da se šola dogradi v popolno osemletko. Otroci se res preveč prevažajo!" ovira nedorečena rekonstrukcija cest. Če k temu prištejemo, da že več kot desetletje v Škofji Loki ni lokacij za stanovanjsko izgradnjo, kar povzroča tudi improvizacije in stihijo, se slika praktično izredno težkih razmer za kakršnokoli pametno reševanje žalostno zaokroži. Ko se snuje nova lokalna samouprava, bo vsaj to potrebno poskrbeti, da se središče nove, takšne ah drugačne občine preprosto ne zamaši. Sedanja občinska oblast se je ukvarjala z nepomembnim drobnjakarstvom, strateški problemi pa ostajajo in se še zaostrujejo. Ena redkih izjem je poleg plinifikacije iskanje novega komunalnega odlagališča." Janko Platiša, podpredsednik sveta KS Škofja Loka - mesto Škofji Loki grozi, da jo promet zruši "Zagotovo o zgodovini mesta Škofja Loka ne kaže posebej izgubljati besed, saj jo vsi dobro poznajo, čeprav nisem povsem prepričan, da se bo naša bogata 1020 letna tradicija, ko se bo razpravljalo o statusu mestne občine, dovolj upoštevala. Na to sem opozoril tudi na zadnjem zboru krajanov. V nasprotju z mnenjem mnogih, da se v krajevni skupnosti Mesto predvsem ukvarjamo s problemi mesta, pa temu ni tako, saj so naša skrb tudi bljižnji odročnejši hribovski kraji, kjer s postopnim urejanjem cest, napeljevanjem telefona in drugim želimo ustvariti spodobne življenske razmere, ki bodo ljudi zadržale v teh krajih. V mestu zmanjkuje prostora, okolici pa ne smemo dopustiti, da se izprazni. Mesto Škofja Loka ima zares številne probleme: zaostala je gradnja cest, mnogi mislijo, da imamo urejeno kanalizacijo, pa temu še zdaleč ni tako, nujna bi bila obvozna rešitev problema tranzitnega prometa, zlasti v Poljansko dolino, težave so z obrambo pred poplavami itd. Hkrati pa je potrebno tudi priznati, da je odnos ljudi do reševanja krajevnih problemov drugačen, posebno še, ker gre za občinsko središče, kjer je vpliv občine sorazmerno velik. To se pozna tudi pri pripravljenosti ljudi, da prispevajo svoj delež, saj mnogi mislijo, da so s poravnavo občinskih obveznosti že vse uredili. Eden največjih projektov, ki mora Škofji Loki veliko pome- niti, je zagotovo plinifikacija. Ta naj bi preprečila, da se mesto zlasti pozimi duši v dimu in plinih. Ob tem načrtu, ki se uspešno uresničuje, pa je vedno več zaostreno neodložljivih nalog: ureditev kanalizacije v Puštalu, kjer je zemljišče že skoraj zasičeno prepojeno in novih odpadnih voda že ne more sprejeti; pa seveda ceste - pretežno so regionalne, kjer promet grozi, da nam del mesta resno poškoduje, ali celo poruši. Tu je še grad, ostala dediščina, upam, da bo nova občina us- Cešnejša pri reševanju teh pro-lemov." Roman Dolenec, predsednik sveta KS Poljane V Poljanah bi bila občina nesmiselna "Krajevna skupnost Poljane, ki obsega 21 vasi, mislim, da je sedaj dobro organizirana, saj je v sleherni vasi vaški odbor, s Eredsedniki pa se najmanj en-rat letno dobivamo. Osrednja pozornost je seveda posvečena komunalnim problemom, ki jih vsako leto zberemo in nato, pač v skladu z razpoložljivimi sredstvi, poskušamo reševati. Plan in večja vlaganja potrjujejo zbori krajanov. Osrednji investiciji, s katerima se že ukvarjamo, terjali pa bosta tudi v prihodnje največ našega prizadevanja, sta kanalizacija v Poljanah, vključno z izgradnjo čistilne naprave, ter dograditev naše podružnične šole v popolno osemletko (vsaka tehta več kot milijon mark!). K temu je potrebno dodati, da se zavedamo dejstva, da če želimo obdržati žive bolj oddaljene hribovske vasi, potem je potrebno do njih izgraditi primerne ceste. Ta naloga je že dolgo aktualna in še nekaj časa bo. Za šolo smo optimisti, saj pričakujemo, da bomo še v tem letu izbirali izvajalca in v prihodnjem letu gradili. Kot je znano, bomo prav v prihodnjih dneh odločali o samoprispevku, saj moramo sami zbrati četrtino sredstev. Ko smo se odločali, kaj napraviti ob prehodu na nove oočine, smo ugotovili, da nima nobenega posebnega smisla za 1.700 ljudi organizirati svoje občine, in smo prepričani, da bomo lažje reševali svoje načrte, če bomo živeli v širši in "močnejši" občini. Tudi pomoč za izgradnjo šole pričakujemo in tega ne skrivamo." Občina Škofja Loka v številkah Površina v kv. km 170,9 Število prebivalcev 21.187 Število zaposlenih 6.675 Delež zaposl. v % 31,5 Število obrtnikov 401 Število kmetij 862 Upravna zgradba DA Avtobusna postaja 1 Avtob. postajališča 40 Železniška postaja 1 Pošta 1 Osnovna šola: - centralna OŠ 4 - podružnična OŠ 3 Vrtci 7 Knjižnica - izposoj. 4 Zdrastvena postaja 1 Lekarne 2 Center za soci. dele 1 Cerkve 33 - župnija 7 - podružnice 26 Banka: - poslovna enota 3 - agencija 3 SDK 1 Zavarovalnica 3 Tržnica+tržni prost 1+4 Komunalno podjet. 1 Odlagališče odpad. 1 Čistil.naprava- enot Vodovodna zajetja 30 Ceste v km: - regionalne 32 - lokalne 91,4 - krajevne 242,4 Pokopališča 7 Vodovodi v km 103 Kanali v km 33 Kulturna društva 20 Kulturni domovi 4 Športni društva 29 Športni objekti 50 Gasilska društva 16 Gas .dom. - orodišča 7 +4 DP / preb.( v SIT ) 685.566 Referendumsko območje Andrej nad Zmnicem, Binkelj, Bodovlje, Breznica pod Lubnikom, Brode, Bukov Vrh, Bukovica, Bukovščica, Crngrob, Četena Ravan, Delnice, Dobje, Dolenčice, Dolenja Ravan, Dolenja Žetina, Dolenje Brdo, Dorfarje, Florjan nad Zmnicem, Forme. Gabrk, Gabrovo, Gabrška Gora, Gorenja Ravan, Gorenja Žetina, Gorenje Brdo, Grenc, Hotovlja, Hrib pri Zmnicu, Jarčje Brdo, Javorje, Jazbine, Knape, Kovski Vrh, Kremenik, Križna Gora, Krivo Brdo, Lenart nad Lušo, Log nad Škofjo Loko, Lom nad Volčo, Lovsko Brdo, Malenski Vrh, Mlaka nad Lušo, Moškrin, Murave, Na Logu, Ožbolt nad Zmnicem, Papirnica, Pevno, Podobeno, Podpulfrca, Puštal, Podvrh, Poljane nad Škofjo Loko, Pozirno, Praprotno, Pred-most, Rovte v Selški dolini, Smoldno, Sopotnica, Spodja Luša, Srednja vas - Poljane, Stara Loka, Sv. Barbara, Staniše, Stirpnik, Strmica, Sv. Duh, Škofja Loka, Ševlje, Tomaž nad Praprotnem, Trnje, Vešter, Vincarje, Virlog, Valterski Vrh, Vinnarje, Virmaše, Visoko pri Poljanah, Volča, Zakobiljek, Zapreval, Zgornja Luša, Zmninec, Žabja vas. Občina Škofja Loka Izdelek Igor Marinšek - SPO TRATA Občina Trata v številkah iT Ga'°f v vednik sveta KS Trata Petek, 27. maja I Površina v kv. km 19,91 Število prebivalcev 2.196 Število zaposlenih 812 Delež zaposl. v % 37 Število obrtnikov 59 Število kmetij 104 Upravna zgradba DA I Avtobusna postaja ' Avtob. postajališča 1 I Železniška postaja Pošta 1 Osnovna šola: - centralna OŠ - podružnična OŠ Vrtci Knjižnica - izposoj. Zdrastvena postaja Lekarne Center za soci. delo Cerkve župnija - podružnice Banka: - poslovna enota - agencija SDK Zavarovalnica Tržnica+tržni prost Komunalno podjet. Odlagališče odpad. Čistil.naprava-cnot Vodovodna zajetja Ceste v km: - regionalne - lokalne - krajevne Pokopališča Vodovodi v km Kanali v km Kulturna društva Kulturni domovi Športni društva Športni objekti Gasilska društva Gas. dom.- orodišča , K,wvioouiiir\ sveia i\t> Trata Izpuščamo, kar smo že dosegli "O kakršnikoli tradiciji na Trati v pogledu organiziranosti občine seveda ne moremo govoriti, lahko pa z veliko argumenti obrazložimo potrebnost in utemeljenost našega predloga za oblikovanje občine Sorsko polje." DP / Prcb.( V SIT) 1.124.803 Delo v naši krajevni skupnosti Trata, pa tudi nujno sodelovanje s sosednjimi skupnostmi v preteklih dveh mandatih s svojimi rezultati dovolj zgovorno govori o tem, kaj je moč z doslednim prizadevanjem in včasih prav trmastim bojem za interese kraja doseči. Sam razvoj Trate v zadnjih dveh mandatih je viden že na prvi pogled: samo poglejmo, kje se v Škofji Loki končajo rekonstruirane ceste, kje se je največ vlagalo v komunalo, kje so se urejevala naselja, njihova okolica, kje so se gradili športni objekti in kje je bil najtrši boj za zmanjšanje onesnaževanja okolja. Ko smo pred osmimi leti leti začeli z delom, smo ugotavljali, da je področje KS Trata komunalno zanemarjeno, ekološko resno ogroženo, namesto v sanacijo stanja pa so se načrtovale preselitve eko- da se s tem odpovedujejo možnosti, da bi o svojem po'0' žaju, življenskih razmerah, p°/ gojih in okolju odločali-Dejstvo je, da bo davke v vsakem primeru treba plačevati, ni pa vseeno, v katere roke se bo denar vračal in kako bo da se kot naslednica KS Trate in ko- nulfaterIh sosednJih oblikuje loško precej spornih podjetij. P*1*3 Sorfko Polje, saj bi se Bih smo periferija, primerna i£ -ako ,ahko zdržalo odlo za za čistilno naoravn canJe o prostoru, s nam,.t„. Referendumsko območje Draea. GnrieSi* n----____ _ periferija, primerna za za čistilno napravo, za odlagališče odpadkov in ne glede na to, da je tu nastalo kar obsežno stanovanjsko naselje, so bili načrti za širitev industrije, celo v novih conah, prav nebrzdani. Naše vztrajanje, da se mora poseganje po novih zemljiščih ustaviti, in da je potrebno razmisliti, koliko dobro so izkoriščena doslej za industrijo Iiredvidena zemljišča, je pred eti še veljalo za bogokletno, vendar je čas in uveljavljanje ekološke zavesti samo potrdilo, da smo imeli težave, ker smo prehiteli čas. Danes kljub načelnim opredelitvam težnje ostajajo iste, le na bolj skrit način se poskuša doseči stare cilje. Le pol leta je denimo minilo, ko se je še obravnaval predlog za industrijo na Produ, in nič čudnega ne bi bilo, če bi kdo predlagal še obnovo načrtov na poljih ob Godešiču. Še v teh dneh se pojavljajo težnje za graditev tovarn v nesposredni bližini Hafnerjevega naselja, prav zaradi neizdajanja soglasij Ea smo v preteklosti morali oditi tudi po sodiščih. Imeti vpliv na namembnost prostora pa je eden glavnih motivov za to, da predlagamo, čanje o prostoru, s pametno politiko sodelovanja pa zagotavljal najmanj enakopravni razvoj tega področja. Doseženi rezultati potrjujejo, da je vse to mogoče, da je mogoče tudi ljudem na tem koncu zagotoviti spodobno okolje, standard in kvaliteto življenja. Čeprav je morda res prišlo bolj po pomoti, v urbanistični zmedi in nedorečenosti do tako hudega mešanja industrijske cone in stanovanjskih naselij, smo dokazali, da je mogoče z vztrajnostjo doseči znosno sožitje. Skoraj ni potrebno posebej Eoudarjati, da izpolnjujemo veko večino pogojev za novo občino, bolje pa bi lahko poskrbeli tudi za družbene službe, do katerih se naša sedanja občina obnaša bolj mačehovsko. Lep primer je financiranje šole, ki je daleč pod normativi države (denar občina po teh normativih dobi!), in nič čudnega ni, če je celo redno vzdrževanje ogroženo, da ne pomislimo na nujneureditve, ki so ob zadnji dogradnji ostale neizvršene. Glavni nesporazum pri razpravah o novih občinah pa je staro ime občina, saj očitno v zavesti ljudi neizbrisno ostaja predstava o veliki skupini bir- okratov, ki si večkrat kar sami ustvarjajo delo. Žal nič ne pomaga dopovedovanje, da se s spremembami ločuje od občine država (kar 80 odstotkov nalog bo neposredno ostalo državi) in da novim občinam ostajajo prav tiste naloge, na področju katerih smo si prav v naši KS največ prizadevali in tudi naredili. Ljudi skrbi predvsem razraščanje administracije, saj ob takih predstavah o občini preprosto ne morejo razumeti, da se tega drugače ne da narediti. Pozabljajo pa, porabljen. Da znamo z njim gospodariti, da ga znamo oplemenititi in koristno naložiti, smo dokazali. Ob našem predlogu je v Škofji Loki nastal odpor, cela akcija za to, da se z manipulacijo, dezinformacijami naše namere preprečijo, kršili so se osnovni postopki, pristojni državni organi pa zavajali. Zamolčano je tudi dejstvo, da je tudi po oblikovanju občine še vedno odprt postopek izločitve in preusmeritve posameznih naselij, če je taka volja ljudi. Tako smo pristali na ustavnem i sodišču, kjer naj bi se odločilo o tem, ali se naši krajani sploh lahko o tem odločajo, kar je povsem neprimerljivo z več j desetinami, če celo ne stotino referendumskih območij v Slo; veniji, kjer za obstoj občine ni niti pogojev niti razlogov. Ce zanemarimo formalnosti (ki so tudi na naši strani), je gotovo že danes mogoče reči, da je demokraciji v našem primeru močno spodrsnilo. Bojim se, da nam bo kmalu za to priložnostjo žal." Ljudje menijo Rudi Vlašič, Frankovo naselje, Škofja Loka: "Nad spremembami občin nisem navdušen, lahko bi rekel, da sem proti. Na Trati se je v preteklih letih veliko naredilo in samo Želimo si lahko, da bi še naprej tako napredovala. Ce pa je za to potrebna nova občine, tega pa ne vem." Erik Jeglič, Trata: "Morda nisem najbolje seznanjen, vedar mislim, da je delitev občine potrebna. Morda je interesov pri tem nekoliko PreYv' vendar je to ljudem potrebno približati. V potrebnost samostojne občine Trata nisem prepričan, sploh Pa mislim, da bodo vrste ljudi za neka tere nujne občinske opravke ostale. Ze sedaj govorimo, da imamo preveč zaposlenih na občini, sedaj jih bo pa še več. Če Da noalp.Hamn na ceste, ah še več. Ce pa pogledamo na ceste, «»» pa na zemljišča, pa ugotovimo, da se nikamor ne premakne." Franc Bertonceli, Godešič: "Za spremembe pri občinah nisem, in tudi za to ne, da se škofjeloška spreminj'a. V skrajnem primeru naj bi se morda lahko doline organizirale v svoje občine, za predlog, kakršen je za občino Sorsko polje, pa nisem. Bolj bi morali misliti na to, da bi bilo vse skupaj cenejše. Bolj bi tudi morali paziti na zemljo in končno urediti ekologijo, to vse pa je mogoče je s skupnimi močmi in ne z drobljenjem." Vilma Porenta, Reteče: "Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če ostane tako kot je, saj smo se na vse skupaj tudi zelo navadili. Vsaka drobitev prinese podražitev, potrebni bodo novi prostori, ljudje. Tudi nisem za predlog občine Sorsko polje. Na referendum bom sicer šla, vendar bom, kot mnogi, s katerimi sem govorila, proti spremembam." . . Alojz Kožuh, Suha: "Po mojem mnenju in mnogih tu na Suhi Je občina Škofja Loka čisto dovolj, zato ne potrebujemo tu nikakršnih novm delitev. Če sta Hafnerjevo in Frankovo naselje odpadla, je čista neumnost da bi za teh nekaj majhnih ustanavljali svojo E vasi j občino. Samo stroške si bomo nakopali, ko b° -potrebno menjati dokumente. To. :ar se dogaja sedaj v Sloveniji, samo pomeni, da bo kup novih ljudi, ki Jlfl bo potrebno živeti, nastalo pa je xo zato, ker je veliko ljudi s šolami brez zaposlitve. Bolje bi bilo, ko W poskrbeli, da ljudje dobijo delo v gospodarstvu." Lojze Čufar, predsednik sveta KS Železniki Nikomur nismo ničesar obljubljali Dosedanji razvoj vliva samozavest, le vrata v svet si bo s cesto nujno potrebno širše odpreti. "Če danes poskušamo oceniti doseženi razvoj Železnikov, se nekaterim celo vsiljuje ocena, da se je z industrijo pretiravalo. To v pogledu rabe prostora vsekakor drži, saj se Je za ceno tovrstnega razvoja marsikatero zemljišče trajno Pokvarilo, marsikje prostor Prenatrpal z industrijo in stanovanjsko poselitvijo. To je vsekakor vplivalo na nazadovanje kmetijstva, pa tudi od turizma si v takem okolju seveda ne moremo kaj veliko obetati. Že na začetku je Potrebno omeniti, da živahnemu industrijskemu razvoju in doseženemu družbenemu Standardu ni sledila izgradnja ceste v dolino, in tako priprta Vfata imajo določene posledice. Doslej zgrajena kanali-Zacija in čistilna naprava Pomenita pomemben prispe-vek k varovanju okolja. Prenovljena in dograjena osnovna *°la ima vse pogoje za delo, Posebno pa smo ponosni na Pokriti plavalni bazen, torej °DJekt, ki ga nimajo tudi mnogi večji kraji, in ki nam v ysesplošno zadovoljstvo domačinov in gostov od drugod Judi po 17 letih obratovanja lepo služi. Veliko je bilo v Selški dolini, podobno kot v Jej občini Škofja Loka, doseženega pri razvoju telefonije, ^ urejanju krajevnih in lokalnih cest, kar polovico vseh stroškov smo v kraju prispe- vali k ureditvi poštne enote. Odkar imamo novo trgovino, tudi pritožb nad oskrbo ni več (to ne velja samo za osnovno oskrbo), dopolnjuje pa jo v zadnjem času tudi zasebna iniciativa. Pomemben prispevek k boljšemu okolju v našem kraju je tudi tophfika-cija, ki pa je seveda izredno zahteven zalogaj, ki ga bomo dokončali šele v nekaj letih. Med bodočimi nalogami je na prvem mestu vsekakor potrebno omeniti ceste, kjer naj bi nadaljevali z urejanjem in asfaltiranjem cest v odročne kraje, hkrati pa je nujno začeti odpravljati že prav absurdne razmere na regionalni cesti v Selško dolino. Kar se tiče Železnikov, sta na tej cesti Eomembna dva projekta, pri aterih bomo morali nujno sodelovati, to je križišče na Češnjici in iskanje načina ureditve ceste skozi stare Železnike. Letos naj bi se pripravili načrti za gradnjo novega vrtca v Železnikih, menimo pa, da je tudi prav, če se postopno lotimo urejevanja Železnikov, Rjer naj bi na prvem mestu uredili Trg Sv. Antona na Trnju, urediti bo treba pogoje tudi za novo občino. Naj na koncu dodam, da v svetu KS Železniki z zadovoljstvom ugotavljamo, da se v pretežnem delu Selške do- Ljudje menijo Tone šturm, Železniki: "Nove občine bodo povzročile samo več stroškov in ne vem kako bodo delavci vse to živeli. Gledati bi morali na to, da bi se po pameti organizirali. Samo poglejte, kako Selca hoče na svoje. Cesto pa imamo v dolino takšno, da je prava sramota. To naj bi prej uredili!" Urban Dolenc, Log: "Ne vem še, kaj se bo lahko v novih občinah urejevalo za ljudi, in za katere bo treba še naprej v Loko. Če bo pametno za ljudi, sem za novo občino, samo da se ne bi preveč razdrobili. Naredilo se je tu že kar nekaj, le za ceste bi morali bolj poskrbeti." Jože Mohorič, Železniki: "Po eni strani se mi zdi dobro, če bodo manjše občine, le širjenja administracije se bojim. Občina Železniki ima že kar Erecej tradicije, in prepričan sem, da o tudi tokrat dobro zaživela. V tem času je seveda problem denar, ne glede na to, za kako velike občine se bomo odločili, dobro so delale tudi krajevne skupnosti, dokler je bilo denarja dovolj. Ne glede na to, koliko občin bo na našem koncu, bi morala rekonstrukcija ceste po Selški dolini dobiti vso prednost, vse ostalo so proti temu drobnarije." Tončka Marink, Železniki: "Meni se nove občine ne zdijo v redu, saj bo več administracije. Mislim, da bi morala ostati kar sedanja občina. Prepričana sicer sem, da so Železniki od občine Škofja Loka dobivali premalo denarja, in to bi bilo potrebno spremeniti. Dokaz za to, da smo bih zapostavljeni, je tudi cesta, ki bi jo morah že zdavnaj urediti." Marko Benedičič, Martinj vrh (predsednik vaškega odbora): "Mi bomo ostali, kot smo dosedaj, krajevna skupnosti v okviru Železnikov. Čeprav smo nekaj časa mislili tudi na ustanovitev gorske občine, je to še najbolj smiselno. Po mojem mnenju bi bilo najbolje, če bi bila v vsej dolini ena sama občina. Najpomebnejše pa se mi zdi, da se bo moralo ustvariti dobro sodelovanje med vsemi vključenimi naselji, da se izognemo očitkom, ki jih je danes na račun Loke kar veliko slišati. Zelo pomembna je tudi dobra informiranost ljudi. Največ je treba napraviti pri komunali, saj bi samo v naši vasi potrebovali še 12 kilometrov asfalta." "Da postajajo ponovno Železniki središče Selške doline je zagotovo rezultat zgodovinskih okoliščin, ki so to naselje izoblikovale, zlasti v času po drugi svetovni vojni, v močno industrijsko središče z razvito družbeno infrastrukturo: od centralne šole, zdravstvene postaje, do drugih pomembnih objektov. Kot je znano, so korenine Železnikov v začetku železarstva v 14. stoletju in kasneje dokaj bogatim razvojem obrti, vse to pa je podlaga za to, da Železniki postanejo občina, kjer je tudi sedež žandarmerije in financarjev. Z razvojem se je širilo gravitacijsko področje Železnikov. Povojni industrijski razvoj je tako vlogo še utrjeval, v Železnikih so dobili delo mnogi prebivalci iz vse Selške doline, posebno še, ker obdelovanje zemlje ni več' moglo zagotavljati pravega preživetja. Tradicije obrti so omogočile razvoj danes sodobnih industrijskih podjetij v kovinski, lesni, čevljarski, in kasneje elektrotehnični panogi, razvoju in tudi priseljevanju pa je moral slediti tudi družbeni standard. Zagotovo lahko ugotovimo, da nekdanje nekakšne zaprtosti obrtniškega naselja do svojega kmečkega zaledja, ki ga obkroža, danes ni več, zato je tudi nesmiselno pogrevanje nekaterih starih odnosov in nesporazumov iz preteklosti." line (razen Selc) predlaga ustanovitev logične in zaokrožene nove občine, ki bo imela vse pogoje, da zagotovi na-daljni razvoj teh krajev. Pri tem lahko povem, da, ko smo se dogovarjali za območje občine, nismo nikomur nič obljubili, vse KS, ki se nam pri tem pridružujejo, pa so iskreno dobrodošle in vsi upamo, da bomo v dobrem sodelovanju še bolj napredovali. V zadovoljstvo ljudi, ki jim je vse to namenjeno. Cepitev sedanje škofjeloške občine ne bi smela povzročiti nesporazumov, ali celo šovinizma, pač pa bo tudi v tem širšem prostoru nujnopotreb-no najti sporazum o nadalj-nem sodelovanju. Občina Železniki v številkah Površina v kv. km Število prebivalcev Število zaposlenih Delež zaposl. v % Število obrtnikov Število kmetij Upravna zgradba Avtobusna postaja Avtob. postajališča Železniška postaja Pošta Osnovna šola: - centralna OŠ - podružnična OŠ Vrtci Knjižnica - izposoj. Zdrastvena postaja Lekarne Center za soci. delo Cerkve - župnija - podružnice Banka: 142,8 5.200 2.200 42,3 81 342 DA 9 1 1 3 1 2 1 1 9 5 3 - poslovna enota - agencija SDK Zavarovalnica Tržnica+tržni prost Komunalno podjet. Odlagališče odpad. Čistil, naprava-enot Vodovodna zajetja Ceste v km: - regionalne - lokalne - krajevne Pokopališča Vodovodi v km Kanali v km Kulturna društva Kulturni domovi Športni društva Športni objekti Gasilska društva Gas.dom. - orodišča DP / preb. ( v SIT) 0+2 2.500 16 43 33,9 170 4 18,5 5,8 12 3 9 20 7 3+2 953.430 Referendumsko območje Davča, Dražgoše, Martinj Vrh, Ojstri Vrh, Osojnik, Podlonk, Podporezen, Potok, Prtovč, Ravne, Rudno] Smoleva, Spodja Sorica, Spodje Danje, Studeno, Torka] Zabrdo, Zala, Zali Log, Zgornja Sonca, Zgornje Danje] Železniki. Občina Železniki Izdelal: Igor Marinšek - SPO Občina Žiri v številkah I Avnton Beovič- predsednik sveta ks žm Površina v kv. km Število prebivalcev Število zaposlenih Delež zaposl. v % Število obrtnikov Število kmetij Upravna zgradba Avtobusna postaja Avtob. postajališča Železniška postaja Pošta Osnovna šola: - centralna OŠ - podružnična OŠ Vrtci Knjižnica - izposoj. Zdrastvena postaja Lekarne Center za soci. delo Cerkve župnija podružnice Banka: 80,25 - poslovna enota 5.915 - agencija 2.374 SDK 40,1 Zavarovalnica 102 Tržnica+tržni prost 0+1 435 Komunalno podjet. DA Odlagališče odpad. Čistil.naprava- enot 5.0001 9 Vodovodna zajetja Ceste v km: 1 - regionalne - lokalne 1 1 - krajevne 13 1 Pokopališča 1 Vodovodi v km 2 Kanali v km 1 Kulturna društva 1 Kulturni domovi Športni društva 7 Športni objekti 3 Gasilska društva 4 Gas.dom. - orodišča DP /preb. ( v SIT) 582.101 Ziri bodo preživele tudi ta eksperiment Za razvoj Žirov pa je pomembna, Poleg tiste, ki sem jo omenil ob zgodovini, še ena štirica- Če se je gospodarski razvoj po drugi vojni začel z izgradnjo Alpine, pa lahko za teh skoraj 50 let ugotovimo, da nismo gradnje m dogradnje šole, kanalizacije, čistilne naprave, telefonije, cest in zdravstvene postaje Kar ie naš zadnji dosežek Pri tem kaže poudariti, da eno samo vodstvo ne more veliko napraviti, če ni strategije, koncepta raZVOlfl in „~--• v . "Žirovska zgodovina po pisnih virih (ko so bile Žiri prvič imenovane v Freisinškem gospodstvu) traja ie 700 let in vse do prihoda Napoleona v naše kraje so ie obstajale Žiri kot neka vrsta občine. Pod francosko zasedbo je bil sedel prenesen v Idrijo in tako stanje je bilo vse do prve svetovne vojne. Kot je znano, je z nesrečno Rapalsko pogodbo občina Žiri izgubila skoraj polovico svojega ozemlja in v starojugoslo-vanski kraljevini spadala pod srez Logatec Med drugo svetovno vojno je bil ie 1943 leta, kot prvi na Gorenjskem, ustanovljen Krajevni ljudski odbor in po vojni do 1953 leta ponovno občina Žiri. Tedanji spori s Kranjem so povzročili, da so se Zirovci odločili ponovno za priključitev k Logatcu, po 10 letih pa ie zopet prevladala pripadnost Gorenjski in s tem pristop k občini Škofja Loka." ostali le pri tej en7'Panori p a ^.V^*™ pa je razvoj čevljarske in&rije SStoih nri,.H prC-kl5jeno8ti postopoma seglo še na druia SS JS^'STOto področja: iz tedanjih obrti tefi! K S Seveda P°trebni samo- razvit obrtni center in naial.e VČasih ^emno vis<*i vala se je tradidi> k^wla" %Jpevki P^ameznikov in so- (zametk, Polito^ «3?^ de'ova"Je gospodarstva, in Vihrah i«,.— . * Predno razmišljam o bodočih ' OPah hi r*A __:i j in Vibra), lesne predelave (danes Mizarsko podjetje) ter tekstilne stroke (danes Etiketa). Odločitev za tako raznolik razvoj, ob seveda prevladujočem čevljarstvu, naslonitev na štiri stebre, kjer danes Žirovci, pa tudi prebivalci iz širše okolice zaslužijo svoj kruh, je bila po no enak delež pa tudi za nadaljno urejanje cest in kanalizacije kot prispevek vseh po načelu solidarnosti. Poleg tega je že skrajni čas, da se lotimo že davno obljubljene kanalizacije v Starih Žireh, ureditve tamkajšnje ceste, asfaltiranja še mnogih poti, ki so še makadamske (med največjimi zalogaji bo zagotovo Partizanska cesta), če pa razmišljamo šireše in upoštevamo predlagano novo Referendumsko območje Brekvice, Breznica pri Žireh, Fužine, Goropeke, Hobovše pri Stari Oselici, Izgone, Jarčja Dolina, Javorjev Dol, Kladje, Koprivnik, Laniše, Ledinica, Mrzli Vrh, Nova Oselica, Opale, Osojnica, Podgora, Podjelovo Brdo, Podklanec, Račeva, Ravne pri Žireh, Selo, Sovra, Sovodenj, Stara Oselica, Trebija, Zabrežnik, Žiri, Žirovski vrh. , M uv picusiavi--auu, jc ona po jam. V Žireh smo dokaj enotni v mojem mnenju dobra ter odlo- tem da DO naša prednostna čilno prispevala k današnji po- najoga izgradnja doma za star-dobi Zirov, hkrati pa porok, da ejše krajane> kar ie že naša se tudi prihodnosti ne smemo dolgoletna želja. To bo tudi bati- osrednja točka našega bodoče- Ko se oziramo nazaj, pa ne ga programa samoprispevka (o kaže spregledati, da so imele tem naj bi glasovali, ko bodo Žiri v vseh letih doslej tudi lokalne volitve v jeseni), hkrati krajevno vodstvo, ki je skrbelo pa tisti osnovni denar, s katerim za celoviti razvoj kraja. Njegov bomo lahko potrkali še na začetek bi verjetno segel vse v kakšna vrata. Del sredstev čas, ko se je izgradil zadružni (desetino) naj bi namenih tudi dom in se s tem opredelilo za konkretne projekte na po-središče kraja, pa vse do dročju športa in kulture, približ- ....oijam u UUUOCin nalogah, bi rad poudaril, da se z novimi občinami ali občino sploh ne obremenjujem, saj menim, da je še vse precej v oblakih, pa tudi organiziranosti brez krajevnih skupnosti, kjer se ■ ■ j j _ načrtuje, pripravlja in nena- La|UQJ6 111611110 zadnje izvaja, si ne predstavi- ' * jam. V Žireh smo dokaj enotni v tem <4« u~ - občino, pa bi bilo tudi prav, da se k že urejenim povezavam} drugimi sosednjimi občinami, pomisli tudi na povezavo preko Mrzlega Vrha proti Sovodnju. Vse omenjeno je zalogaj za vei let, vendar nam s tem načrtov se ne zmanjka: razmišljamo tudi o rekreativni coni in kopališč"' posebno poglavje je energetska oskrba (novbencinski servis; W. nifikacija, ki naj bi v Žirovski kotlini očistila zrak) nadaljna izgradnja vodovodov, osmisM bo potrebno družbeni dom Partizan, itd. O novih občinah pa naJ dodam samo naslednje: sam ie zdaleč ne poznam dovolj argumentov, ki bi me prepričali, da je sedanja evforija razbijanja občin potrebna in utemeljena, in še vedno mi je žal, da škofjeloška občina na tak način razpada. Prepričan sem, da bodo Žiri tudi ta eksperiment preživele, zlasti če bomo ohranili toliko razsodnosti, da bomo j spoznali, da nas na Škofjeloškem marsikaj povezuje - vezi so nastajale, lahko rečemo, tisoč let ■ in tega ne bomo trgali. In & to: ali bo kdaj znano, komu lahko pripišemo odločitev za nove občine in odgovornost za ta poseg? Že ta zgodovina potrjuje, da so v bistvu Žiri stičišče Stinn svetov: Ljubljanske, Notranjske, Primorske in Gorenjske, in nus-lim, da nas je to bogatilo. Tega j ne bi smeli zanemarjati tudi v prihodnje!" OBČINA ŽIRI Jože Grošelj, Žiri: "Predlogi za nove občine mi niso všeč, saj bo ta razdrobljenost prinesla podražitev, še bolj pa se bojim, da se bodo te nove občine začele med seboj kregati. Zlasti bo to nevarno za gradnjo in upravljanje infrastrukture. Po mojem mnenju je najbolje tako, kot je. Po svetu majhne občine združujejo, pri nas pa jih drobimo. To preprosto ne gre. Tudi v državi bodo majhne občine dosegle veliko manj, kot bi, če bi bile večje." Igor Sorti, Žiri:"Rad bi srečal nekoga, kj b« mi pojasnil, kaj naj te nove občine pomenijo. Veliko sem spraševal, pa m1 nihče tega ne zna razložiti. Najprej se referenduma sploh nisem nameraval udeležiti, vendar sem sklenil, da grem glas?' vati, in to proti. Saj toliko pa bi se z morali potruditi, da nam dostojno »o razlože. Še največ problemov pa si obetam, če bomo dobili še kasne nerazvite predele." Erncst Mlakar, Žiri: "Predlog ustvarjanja novih občin je po mojem mnenju izigran, saj se ne upoštevajo niti zemljepisne enote, niti zgodovinske tradicije |» M meJe- Predsedniku občine sem poslal svoje mnenje o tem, vendar ti predlogi niso upoštevani. Tako je občina Ziri na jugu jjj zahodu prikrajšana, medtem ko se na drugi strani priključujejo kraji, ki bi spadali boj) k Gorenji vasi. Pri novi občini bi predvsem morali za njeno upravljanje pridobi" strokovne ljudi in ne tiste, ki se odzivajo na dnevno politiko, opozoril pa bi tudi na to, da bi bil čas za izgraditev obrtne cone. ki je bila načrtovana že v letu 1971." Jože Verbič, Žiri: "Sem za novo občin0 Žiri, vendar ne tako, kot se zdaj9 priključevanjem Sovodnja in Trebije načrtuje. Menim, da bi morali ostati v meja« sedanje krajevne skupnosti Žiri. Prepiha sem, da bomo bolje živeli in napredoval*, če bomo sami, kot pa če smo pod LoK Marsikaj smo že naredili, veliko je načrto>. popraviti bi morali tudi nekatere napa*6. Taka je npr. usoda doma Partizana: vsi srn zanj prispevali, udarniško delali, danes P je zaprt oz. se nenamensko uporablja, pa naši KS zamerim." Nada Žakej, Žiri: "Za nove občinj menim, da so preveč razdrobljene, prev jih je. Tudi nad občino Žiri nisem P08?0^ navdušena, verjetno bi bilo pod Lo* bolje. Bojim se, da se bo razbohoti'^ administracija. Sicer pa bodP tudi bodoče največja vlaganja potrebna v ces in komunalo." Dosedanje pridobitve skupnega dela Denar iz občinske blagajne v razne kraje Tržiška občina je poskrbela za boljše življenje ljudi izven mesta. Prebivalci tržiške občine so doslej pogosto razmišljali in delovali solidarno, ocenjuje tamkajšnji župan Peter Smuk. Zelja in potreb je resda bilo vselej več kot denarja, vendar so postopno reševali probleme posameznih krajev. Rezultat skupnega dela in vlaganja f° nmoge prenovljene krajevne ceste, pa tudi v mestu dobiva {takšna stara stavba novo podobo. Tako nihče ne more poreci, da je bd odrinjen od občinske blagajne. demografsko ogroženih območij. S pomočjo iz republiških virov so tako prenovili in asfaltirali zadnji odsek na cesti v Jelendol, še večji zalogaj pa je bila cesta skozi Lom do Sla-parske vasi. Čeprav so krajani V tržiški občinski se lahko Pohvalijo, da so imeli zadnja leta za skupne potrebe dovolj posluha. Bolj kot tega jim je primanjkovalo v občinski blagajni denarja za vse potrebe. Vseeno lahko vodstvo občine Po štirih letih dela našteje kar nekaj večjih naložb v izboljšanje življenjske ravni prebivalcev. Že na začetku, v letih 1990 in 1991, so izključno z občinskim denarjem zgradili prizidek k osnovni šoli Zali Rovt v Tržiču, ki pa postaja spet pretesen. Za potrebe izobraževanja odraslih že drugo leto prenavljajo stavbo Delavske univerze Tržič, v kateri bo svoje prostore dobila tudi Glasbena šola Trtic. Ob slednjem velja omesti kot zanimivost, da so za mlade glasbenike že pred preselitvijo kupili nov, kvaliteten klavir. Za skupne potrebe prebivalcev občine so bile velikega Pomena prenove v tržiškem zdravstvenem domu in matičnih osnovnih šolah. Delegati v občinski skupščini pa so poka- Zbiralnik vode na Brezjah pri Tržiču - le delček novega vodovodnega sistema. zali veliko posluha urejanje cest. Me redvsem za drugim so obnovili vrsto cestnih odsekov Eo krajevnih skupnostih Leše, ludo, Kovor, Sebenje, Senično in še kod drugod. Čeprav so se prva leta šele učili pridobivanja denarja iz republike, so kandidirali tudi na razpisih za sofinanciranje razvoja podeželja in Križev že nestrpno čakali, kdaj bo prišla na vrsto njihova cesta, se je zgodilo tudi to. Po dogovorih z republiško upravo za ceste, ki je končno uvrstila kriško cesto v svoje plane, so se lani lotili prenove odseka do [>linske postaje proti Pristavi, etos pa se je začela posodobitev odseka mimo šole v vas Križe. Pri tej naložbi nosi občina vse breme urejanja kanalizacije, pločnikov in razsvetljave, poleg tega pa tudi del stroškov za nadomestno izgradnjo župnišča. Kot je pre- Sričan tržiški župan Peter muk, je prav ta investicija primer, kaj zmore večja občina v dokaj kratkem obdobju. Na račun prenove cest so nekoliko odrinili v stran druge, nič manjše potrebe. Tako že nekaj let izgrajujejo nov vodovodni sistem na Brezjah pri Tržiču, ki bo po končani naložbi omogočal boljšo oskrbo z vodo za vrsto naselij v občini. Zaradi nenadne presušitve vodnih virov so lani morah urediti tudi dodatna zajetja pri vodovodu iz Že gnanega studenca. Samo bežen pregled pomembnejših naložb v preteklosti potrjuje, da je občina vlagala veliko denarja v razvoj naselij po vsej občin. Tudi zato je bilosamo mesto nekoliko prikrajšano za kakšno pridobitev, za katero so načrti izdelani že vrsto let. V občini so se namreč zavedali dejstva, da je treba rešiti probleme vasi do vzdržnih razmer še pred tem, ko se bodo lotili izgradnje mestne obvoznice. To pa je že naložba, ki spada k bodočemu delu. 9 načrtih in prihodnjem razvoju Marsikaj bo odvisno tudi od volje krajanov kol °Vu>Ju bod"** tržiške občine bo marsikaj teklo po starih 0|)e?8?'c*h, čeprav si vodstva sedanjih krajevnih skupnosti So> jU° vsaj nekoliko več vpliva v novi občinski upravi Brez nelovanja in skupnega dela tudi v prihodnje ne bo šlo, "gotavljajo predsedniki iz treh večjih naselij v občini. '6Ui,0ii.c mcaia u/AK, uuuu gotovo najbolj razveselile napo-eQi, naj bi prihodnje leto začeli uresničevati načrte za izgradnjo ot)voznice. Lotih se bodo izgradnje mostu čez Tržiško Bis-«1C0 pri predilnici, kar bo Prebivalce mesta Tržič bodo iskanje virov financiranja za plinifikacijo. Svoje načrte in poglede na skupno delo v občini imajo tudi v vsakem naselju. Tokrat dodajamo mnenja predsednikov treh največjih krajevnih skupnosti v tržiški občini, kaj si obetajo v prihodnosti. Ciril Markič, KS Tržič -mesto: "Povezava prebivalcev v tržiški kotlini je zgodovinsko potrjena, zato je prav, da ohranimo funkcioniranje občine iz preteklosti. Morda bi bilo smiselno utrditi povezave naselij v treh okoljih; Križe, Pristava, Senično in Sebenje že živi, Eosnemali pa bi jih lahko istrica, Brezje, Leše in Kovor ter Tržič, Ravne, Podljubelj, Lom in Jelendol. V zaokroženih celotah bi morda bile večje trico Fu predilnici, kar bo najzahtevnejši del v prvi etapi naložbe. Se letos pa bodo morali poskrbeti za širitev šole na Zalem Rovtu, se dogovarjati o možnostih prenove Mallvjeve niše in ureditve nove knjižnice, Prenoviti dovozno cesto na smetišče v Kovorju in nadaljevati dela pri prenovi ceste in župnišča v Križah. Nato jih caka v tem kraju še dograditev mrliških vežic za potrebe širše okolice. Obenem jih priganja dograjevanje vodovodnega sistema Brezje, določitev lokacije za. občinsko čistilno napravo in Priprave na njeno izgradnjo ter možnosti vpliva krajevnih uprav na občinsko vodstvo. Občina bo morala pretehtati, kakšno vlogo naj bi dali mestnemu jedru. Sam mislim, da bi morah privabiti mlajše domačine, ki bi se naselili v mestu. Morda bo tudi zelena luč za izgradnjo mestne obvoznice dvignda moralo pri tukajšnjih ljudeh." Vladimir Seidl, KS Bistrica. "Čeprav bi glede na izpolnjene pogoje lahko ustanovili svojo občino, bi bil ta korak preveč negotov. Če bomo imeli prave ljudi v občinski upravi, si bodo znali izboriti denar tudi za naše potrebe. Asfaltiranje neurejenih cest, izgradnja kanalizacije v Zgornji Bistrici, javna razsvetljava ob Kovorski cesti in ureditev studia za lokalno televiziji so le nekatere od večjih nalog. Marsikaj, posebno v urejenosti kraja, bo odvisno od pripravljenosti krajanov za sodelovanje. Prednosti večje občine bi morali izkoristiti navznoter in navzven; doma z večjim zanimanjem občinske uprave za morebitno pomoč v gospodarskih vprašanjih, na tujem pa s predstavljanjem kraja prek domačih izvoznikov." Katarina Langus, KS Križe: "Sami bomo morali poiskati čimveč vplivnih ljudi, katerih beseda bi nekaj veljala tudi v občinski upravi. Dovolj težav nas čaka že pri uresničevanju zastavljenih nalog, saj je sedanja naložba v prenovo ceste in vsega, kar je s tem poveza-no^alogaj za obdobje ene generacije. Če bi občino drobili, bi gotovo težje prišli do tega. S skupnimi močmi se bomo morah lotiti razpeljave kanalizacije po naselju in predvsem izgradnje čistilne naprave. Ob vsem tem si želimo dvigniti kvaliteto življenja v vasi. Z ureditvijo nekdanjega zadružnega doma bi zaživel center, kjer bi se srečevali ob raznih dejavnostih domačini in okoli-8ani." Anketa Prebivalci o svoji občini Franc Nemec iz Podljubelja: "Doslej smo sami odločali o marsičem in marsikaj tudi naredili. Čas bo pokazal, če bo tako še naprej. Manjšim krajem bo najbrž težje uveljaviti svoj vpliv v novi upravi, zato bomo skušali vanjo postaviti sposobnega človeka, še naprej bomo delali v okviru možnosti, govoto največ pri urejanju cest, kanalizacije in podobnega." Janez Primožič iz Jelendola: "Ob dobri povezavi z občino smo uspeh v našem kraju urediti električno in telefonsko napeljavo, izboljšati ceste in še kaj. Najbrž tudi v bodoče ne bo slabše v enotni občini. Ne samo občina, ampak tudi država bo morala bolj podpreti usmerjanje kmetov v dodatne dejavnosti, da bi ohranila življenje tik ob državni meji." Vasja Roblek iz Tržiča: "Za občino je prav, da ostane taka, kot je bila. Marsikaj pa bi se moralo spremeniti v mestnem jedru; tiščijo nas stari žulji, od obovznice do plinifikacije. Zlasti mladi bi si želeli tudi primeren prostor za shajanje ob raznih dejavnostih. Da bi to uresničili, bo treba izbrati dobre ljudi za vodenje. Za interesente je že slišati, a niso pravi!" Jelka Končina iz Bistrice: "Našo krajevno upravo moram pohvaliti. Ljudje se zagrizejo v probleme in jih sami rešujejo. O občini vem bolj malo, vsekakor pa mi je prav, da ostaja ena. V njej se bodo morah zavzeti predvsem za odpravljanje težav življenjskega pomena. Vse več ljudi je na cesti, brez dela v tovarnah pa se lahko slabo piše vsem drugim." Frančiška Dobre iz Križev: "Nismo tako bogati, da bi razmetavali denar na vse strani, a prav to počnemo. Toliko novih občin ne bo prineslo nič dobrega. Nam zadošča ena sama občina. Tudi v kraju bi lahko kaj privarčevali na račun razkošja. Kar poglejte naše žup-nišče, kako bo veliko? Pa o mrliških vežicah v marmorju razmišljajo. In kdo bo to plačeval?" Referendumsko območje Osnovna značilnost nove občine Tržič je, da ostaja teritorialno enaka kot doslej. Tako referendumsko območje zajema naselja Bistrica pri Tržiču, Brdo, Breg ob Bistrici, Brezje pri Tržiču, Čadovlje pri Tržiču, Dolina, Gozd, Grahovše, Hudi graben, Hudo, Hušica, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Loka, Lom pod Storžičem, Novake, Paloviče, Podljubelj, Popovo, Potarie, Pristava, Retnje, Ročevnica, Sebenje, Senično, Slap, Spodnje Vetrno, Tržič, Vadiče, Visoče, Zgornje Vetrno, Žvirče in Žiganja vas. V teh naseljih živi skupaj 14.975 prebivalcev, ki se povezujejo v 13 krajevnih skupnostih: Bistrica, Brezje, Jelendol, Kovor, Križe, Leše, Lom, Podljubelj, Pristava, Ravne, Sebenje, Senično in Tržič - center. V občini je skupno 11.079 volivcev, ki se bodo tudi ob tokratnem referendumu za ustanavljanje občine izrekali na običajnih voliščih. Za KS Bistrica bodo volišča v OŠ Bistrica, vrtcih Deteljica in Palček, gasilskem domu in Domu Petra Uzarja, za KS Brezje in KS Jelendol v krajevnih domovih, za KS Kovor v Šoli in novem gasilskem domu, za KS Križe v šoh, za KS Leše, KS Lom in KS Podljubelj tudi v krajevnih domovih, za KS Pristava v prostorih KS, za KS Ravne v Mladinskem domu, za KS Sebenje in KS Senično v tamkajšnjih domovih, za Tržič-mesto v prostoru tržiške godbe, Paviljonu NOB, Delavski univerzi, občinski stavbi, obratu PEKO Poliuretan in prostorih Lepenke ter za predčasno glasovanje v stavbi občinske skupščine. Kaj je in česa ni Občina Tržič je med dolgoletnim delovanjem v sedanji obliki poskrbela za izgradnjo vrste objektov, ki služijo za uresničevanje skupnih potreb prebivalcev. Zato danes izpolnjuje tudi zakonsko predpisane pogoje, ki omogočajo ustanovitev nove občine na določenem območju. Mesto in Bistrica sta znana po številnih trgovinah, katerih ne manjka niti v manjših naseljih. Občina ima bančne in poštne urade, prostore za občinsko upravo in delovanje krajevnih uprav. Iz večjih naseljih so organizirani avtobusni prevozi, s tržiške avtobusne postaje pa vozijo tudi avtobusi na medkrajevnih progah. Otroci obiskujejo 3 centralne šole in prav toliko podružnic, malčkom pa so na razpolago 4 vrta z dvema manjšima varstvenima enotama. Za zdravje, pomoč in nego poskrbijo v zdravstvenem domu, centru za socialno delo m domu starostnikov. Prebivalce obvešča o domačih dogajanjih lokalna radijska postaja, poleg mestne knjižnice pa je v kraju več ustanov kulturnega in zgodovinskega pomena. Seveda tudi Tržičanom marsičesa manjka, Čeprav so brez tega živeli leta in desetletja. Spremenjene potrebe narekujejo predvsem reševanje prostorske stiske v šolah, starejši objekti pa bodo potrebni tudi večjih vlaganj v obnovo. Tako naj bi že letos dobila svoje prostore v prenovljeni stavbi Delavske univerze tržiška glasbena šola. Mladi si želijo predvsem večjo dvorano za športne in kulturne prireditve. Odrasle najbrž bolj skrbi slaba komunalna in prometna urejenost mesta. Mestne obvoznice še vedno ni, parkirišč primanjkuje, vodovod in kanalizacijo je načel zob časa, za čistejše okolje pa bi potrebovali čistilno napravo in napeljavo zemeljskega plina. Prenova Delavske univerze - naložba, ki se lahko obrestuje v prihodnosti. Od kdaj občina Tržič Sedanja občina Tržič je nastala leta 1952, ko so združili ozemlje dotedanjih krajevnih ljudskih odborov Sv. Ana, Sv. Katarina, Kovor, Križe in del ozemlja krajevnega ljudskega odbora Leše z mestom Tržič. Zanimivo je, da so na tem ozemlju delovale že pred drugo svetovno vojno občine Tržič, Križe, Kovor, Sv. Ana in Sv. Katarina. Občinska meja je na severu državna meja z Avstrijo od grebena Ljubeljščice preko Ljubelja, Babe in Košute do Košutnikovega Turna; na vzhodu poteka čez Plešivec, Pečovnik, Veliki vrh in Stegovnik do Storžiča; na jugovzhodu po grebenu prek Poljane na Tolsti vrh ter južno od vasi Gozd do vasi Novake; na jugu južno od Žiganje vasi pod vasema Breg in Brdo; na zahodu po dolini potoka Strašnika, B, gričevju in grapah med Palovičami in Mlako, od tod na obrčo in po razvodnem pogorju čez Srednji vrh in prek Begunjščice do državne meje. Površina občine meri 155,4 kvadratnega kilometra, obsega pa alpski gorski svet na severu, gričevnato in terasasto pokrajino južno od njega, Eodljubeljsko in lomsko dolino ter dolino ob Tržiški Bistrici, fajvišji vrh je Košutnikov turn (2134 m) v Košuti, najnižji kraj pa so Novake (458 m). Staro središče pokrajine in sedanje občine je Tržič, edino mesto. Prav to mesto ima edino ohranjeno trško ustanovno listino na Kranjskem iz leta 1492. Kot navajajo novejši zgodovinski viri, se je do štetja leta 1961 - takrat je občina imela 11.350 prebivalcev, poseljenost v domala stotih letih več kot podvojila, Tržič pa je imel skoraj trikrat več prebivalcev. Razvoj zlasti tekstilne in čevljarske industrije je povzročil še nadaljnje priseljevanje in širjenje naselij, ki se je ob gospodarski stagnaciji ustavil pri približno 15 tisoč prebi valcin. Tržičani se niso nikdar sramovali majhnosti svoje občine. In če so doslej bili med malimi tudi na Gorenjskem, bodo odslej med prvimi, se pohvalijo. Referendumsko območje Komenda Referendumsko območje za ustanovitev občine KOMENDA v sedanji občini Kamnik obsega naslednja naselja: Breg pri Komendi, Gmajnica, Gora pri Komendi, Klanec, Komenda, Komendska Dobrava, Križ, Mlaka, Nasovče, Podboršt pri Komendi in Potok pri Komendi. Na celotnem območju je 2.223 prebivalcev in 635 gospodinjstev. Tudi banka bo Celotno območje bodoče občine Komenda, če se bodo na referendumu odločili zanjo, izpolnjuje praktično vse pogoje. Trenutno imajo sicer nepopolno osemletko, vendar so se prav letos odločili za izgradnjo večnamenske dvorane oziroma telovadnice, po tem pa načrtujejo tudi izgradnjo dodatnih učilnic. Bančne ustanove trenutno tudi še nimajo in zato finančne posle opravljajo na pošti, vendar pa se dogovarjajo in predvidevajo, da bodo imeli tudi banko v Komendi v letu dni. Imajo pa na celotnem območju več trgovin in drugih lokalov, zobozdravnika in splošnega zdravnika, razvejano cestno mrežo, dobro pokritost s telefoni, ki pa se bo prihodnje leto še razširila, saj se bo centrala povečala iz 600 na 1200 telefonskih priključkov. Med športnimi objekti vsekakor izstopa hipodrom. Imajo tudi (strankarsko) interno glasilo, zelo delavni so gasilci, poleg športnikov, upokojencev in še nekaterih društev. Dobro pa je organizirana tudi civilna zaščita. Tudi že občina Komenda je v preteklosti že bila občina, v okviru njenega današnjega referendumskega območja pa je tudi Križ, ki je bil občina že na samem začetku nastanka občin in je bil takrat celo druga največja občina na tem delu (danes pa je najmanjša krajevna skupnost v sedanji kamniški občini). Nekdanja Komenda na nekoliko dvignjeni vršini med sotočjem Brnika in Pšate je obsegala le cerkev z župniščem in kaplanijo, šolsko poslopje, graščino in Glavarjevo bolnišnico, v kateri je bila med obema vojnama hiralnica. Komendski župnik Peter Pavel Glavar je namreč z glavnico 3200 goldinarjev 1750. leta ustanovil beneficij in 1752 zgradil zanj nišo. 1784 pa je v oporoki volil vse premoženje za zgraditev špitala ali hiralnice za revne in onemogle. Glavar pa je dal sezidati tudi šolsko poslopje pri komendski graščini. Ko-mendsko šolo pa so priključili popolni osnovni šoli Komenda -Moste, ko so 1954 zgradili novo šolsko stavbo. Sicer pa je Komenda staro cerkveno središče s cerkvijo in faro sv. Petra. Na koncu župnijskega vrta je gotsko znamenje z malteškim grbom in letnico 1510. Malteški viteški red je v Komendi in okolici do Cerkelj, Šenčurja in Smlednika uvedel konjerejo in procesijo na konjih, po kateri je bil konjski sejem. Marija Terezija in Jožef II. pa sta procesije prepovedala zaradi pogostih pretepov na sejmih. Sicer pa konjeniški klub še vedno prireja konjske dirke, ki segajo v Valvasorjevo dobo. Referendumsko območje Moste pri Komendi Po zapletih, ko so se najprej odločili za referendumsko območje občine Kamnik, kar pa so jim potem "preprečili" na Križu, ker so jih z odločitvijo za Komendo "odrezali" od Kamnika, so se v Mostah pri Komendi na zboru občanov odločili za samostojno referendumsko območje za ustasno-vitev občine MOSTE PRI KOMENDI. Območje obsega Moste, Suhadole in Žeje pri Komendi. Na celotnem območju je 1429 prebivalcev, nekaj nad 100 volivcev in okrog 400 gospodinjstev. Osem od enajst V tem trenutku, ko smo se pogovarjali v krajevni skupnosti Moste pri Komendi, jih pravzaprav ne moti preveč, da ne izpolnjujejo vseh po zakonu opredeljenih zakonski pogojev. Od enajstih jih imajo na svojem območju osem. Tako so še posebno dobro "založeni" s trgovinami. Zdravniško oskrbo imajo v Kamniku, imajo pa osemletno šolo. Cestno oziroma komunalno infrastrukturo so v preteklosti urejali. Nimajo sicer pošte na svojem območju, imajo pa zelo razvejano telefonsko omrežje in danes ima telefon vsako drugo gospodinjstvo. Imajo zbiralnico mleka, prostore za delo KS, dvorano za kulturne prireditve, gasilski dom in še nekatere druge prostore. Banke nimajo, se pa že dogovarjajo za prostor zanjo. Svojega časopisa tudi ne izdajajo, kar pa zadeva požarno varnost, so sektorska enota za zahodni del občine Kamnik. Imajo svoj grb Občina so Moste že bile. Sicer pa se ime pojavi že v 13. stoletju. Včasih je bila fara v Žejah. Med znamenitimi krajani pa je Bobič, ki se je boril proti Turkom in dobil takrat od cesarja grb, na katerem je triglava glava. Staro ime Prikla (iz nemščine Brucklein) je bilo med domačini v rabi še v prejšnjem stoletju. Cerkev sv. Boštjana ima ostanke gotskega rebrovja ter vklesane sklepnike in konzole, pozneje so stavbo barokizirali in večkra popravili, poslednjič pa po potresu 1895. leta.V oltarju sv. Frančiška iz 18. stoletja je Kunlova slika. Pri obnavljanju cerkve 1961. leta so odkrili pod beležem fresko iz 16. stoletja. Prezbiterij je v 17. stoletju najbrž preslikal J. Vubič (cikel Kristusovega trpljenja). Veliki in stranski oltar sv. Roka sta iz srede 17. stoletja. Zvonikovo pozlačeno kapo z motivom volutnih lin so 1959. obnovili. Šolo imajo od 1954. leta, ko so zgradili poslopje za popolno osemletko Komenda - Moste. Po tem so imeli še dva samoprispevka za ureditev prostorov in izgradnjo telovadnice, vendar se je pri programu izgradnje šol v občini Kamnik vedno zatikalo. Tako imajo na primer še zdaj denar za šolo iz samoprispevka, ki se je iztekel pred dvema letoma. Zadnjih deset let Samoprispevki in številni prispevki Skorajda v minulem obdobju v krajevni skupnosti ni bilo akcije, da se je ne bi lotili s prispevki in tudi s samoprispevki. Eden večjih in pomembnejših samoprispevkov v krajevni skupnosti Komenda, ki je vključil tudi sosednjo krajevno skupnost, je bil za izgradnjo mrliških vežic. Sicer pa so krajani sami s prispevki in pomočjo občine urejali ceste in jih asfaltirali ter zgradili tudi nekaj kanalizacije. V zadnjem času pa je v ospredju razreševanje šolske problematike. V Komendi so imeli do zdaj kar precej dela s sanacijami po poplavah, ki so jih razrešili s pomočjo Hidrotehnika Ljubljana in republike. 1983. leta je bila razširjena telefonska centrala in zgrajeno telefonsko omrežje. Dobro ohranjena sta v Komendi tudi dva objekta, na katera so še posebno ponosni. To sta Kulturni dom in Glavarjeva bolnišnica. Za nadaljevanje tradicije konjeniških tekmovanj so obnovili tudi hipodrom. Zgradili pa so tudi šest teniških igrišč. Sicer pa so v šport vedno nih "vzponov in padcev", marveč vedno živahno aktivnost. Najbrž je tudi to razlog, da so se pravzaprav kljub zapletom zaradi formalnosti odločili letos za še en samoprispevek, s katerim nameravajo zgraditi telovadnico oziroma večnamensko dvorano. Nič manj od športnikov pa v Komendi niso aktivni gasilci, ki bodo letos dobili novo cisterno. Čeprav ne neposredno, pa vendarle tudi pomembno za požarno varnost, je načrtovanje glede Podobno kot v Komendi so še posebno delavni tudi gasilci v danes sosednji krajevni skupnosti Križ, ki bodo 12. junija proslaviti 40-letnico obstoja in zares uspešnega delovanja. KS Križ naj bi bila v prihodnje tudi pod občino Komenda, če se bodo tako odločiti na referendumskem odločanju v nedeljo. Na prostoru, kjer sta šola in vrtec, je v Komendi tudi pošta. Zdaj pa med njo in šolo načrtujejo tudi izgradnjo telovadnice oziroma večnamenske dvorane. vlagali delo pa tudi denar. Zato ni čudno, da na športnem področju nikdar, kar zadeva aktivnost, niso beležili poseb- preskrbe z vodo. Obnoviti bo treba pet kilometrov dolg primarni vod. Posebnost Komende je že nekaj časa poleg konjeniš- kega kluba in konjskih dirk tudi otroška razstava exlibris, ki je vsaki dve leti. Danica Grošelj je na eni takšnih razstav v pre- teklosti dobila tudi zlato Neh-rujevo nagrado. Kaj čaka občino V sedanjem vodstvu krajevne skupnosti ocenjujejo, da bo tudi v prihodnje naloga dokončanje zastavljenih ciljev. To pa pomeni zgraditi telovadnico in nato še pet učilnic, s čemer bi šola v Komendi imela vse pogoje, da postane popolna osemlet-ka.Brez odlašanja se bo treba lotiti tudi problema pokopališča, saj so na sedanjem ta trenutek prosti le še trije grobovi. Prednostna naloga pa bi nedvomno morala biti tudi izgradnja kanalizacije s čistilno napravo za Komendo in Križ. Dovolj dela bo tudi še naprej s cestami in asfaltiranjem ter odvodnjavanjem. Čimprej pa bo treba v Komendi zagotoviti tudi bančne in zavarovalniške storitve. Kako pa bo z društvi, če bodo morala plačevati najemnino za prostore, je ta trenutek neznanka. Ocenjujejo pa, da bi bila velika škoda, če b/ društvena dejavnost nasploh nazadovala. Dolgoletno načrtovanje šole Morda bomo zdaj lažje sodelovali Kar precej energije in moči so jim v Mostah vzela prizadevanja za ureditev šolskega prostorskega problema. Ob urejanju komunalne infrastrukture pa so morali biti zelo odločni, da niso dobili "vsiljeno" odlagališče odpadkov. Po vojni so imeli v Mostah krajevni urad in ko so se odločati za gradnjo šole, ker je bila v Komendi požgana, so jo nameravali zgraditi bliže Komendi. Pa se takrat Komendčani z lokacijo niso strinjali. Zato so osemletko zgradili v Mostah. Kmalu pa so se začela dolgoletna dogovarjanja in načrtovanja, da je treba šolo v Mostah urediti tako, da bo imela dovolj prostora za enoizmenski pouk in telovadnico. Dvakrat so se odločali za samoprispevek in kot pravijo, so vagali denar v Kamnik, namesto da bi v Mostah dobili šolo. Zaradi neusklajenosti, ah pa zaradi posebnih načrtov v občini, so prvič samoprispevek potem opredelili na referendu- še vedno čaka. Zdaj, pravijo, se bo treba odločiti, kaj narediti z njim. Drug problem, ki pa so, tako vsaj upajo, rešili, čeprav lokacija iz prostorskih dokumentov še vedno ni izbrisana, je bilo odlagališče odpadkov na Ozkih Država bo morala zagristi v kislo jabolko in poskrbeti, da se cesta skozi Moste ne bo zrušila v potok Pšato. Preskrbo imajo v Mostah dobro urejeno in tudi šolo imaj0' vendar je pri ureditvi slednje še vedno vrsta nejasnosti. mu za mrliške vežice v Komen- delih. Takrat so bili odločeni, da di. Drugi oziroma tretji na ravninskem delu, štiri kilo- samoprispevek pa se je že metre pred letališko stezo, ne iztekel, vendar denar za šolo bodo dovolili gore odpadkov. Pa ne le zaradi izgleda. Razlog je bila tudi podtalnica. Sicer pa so v minulem obdobju v krajevni skupnosti Komenda zgradili zbiralnico mleka, povečali gasilski dom, urejali ceste, javno razsvetljavo, gozdne ceste... Vedno pa so bili v ospredju pri akcijah prispevki ali pa samoprispevki. Pravzaprav so bili Mošani vedno pridni ljudje, saj so nenazadnje tudi šolo naredili sami. Veliko zaslug takrat za to sta imela Štebe in Jerman. Nezadovoljni pa postanejo, če se spomnijo na vsiljeno melioracijo, ki jim je iz gozdičkov in jas naredila pusto planjavo. Od takrat, ugotavljajo, se je v Mostah okrepil tudi veter. Včasih je bila v Mostah zelo živahna kulturna dejavnost na dramskem in zborovskem področju, foklora, jazzbalet i" likovna dejavnost so bili poznani daleč naokrog. Imeli so srečanja pevskih zborov. ZdaJ so tovrstne dejavnosti nekak0 zastale. Delavni pa so še vedno gasdci. Ce bo razpoloženje z zbor* občanov odločilo na referendu; mu za novo občino Moste pn bo njihov« šola m Komendi, potem prva in osnovna skrb . ekologija. Oživiti bo treba ■_ turne" dejavnosti in *JJJ[2! šport. Republika pa bo mor*' poskrbeti za križišče in regionalno cesto ki se pogreza v potoK rsa»« Vrsta akcij v zadnjih letih Za vsako večjo akcijo samoprispevek ^ samoprispevki v krajevni skupnosti Mengeš tudi po osamosvojitvi Slovenije niso Prenehali. Da "a znajo gospodariti in do konca razrešiti naloge ali probleme, ki J" Jih lotijo, T pa so bile tudi transformatorske postaje in vrtci. javno razsvetljavo. Na južnem . - -»..j*,, še posebno v zadnjem času dokazujejo na vsakem delu Mengša so postavili avto-£°raku. To je prav gotovo tudi eno od glavnih zagotovil, da bodo v busno postajo, pa tudi v naselju Mengšu lahko živeli in delali naprej tudi kot samostojna občina. Loka in Topole. Povečali so Revitalizacija Mengša niso redka mnenja, da bodo morda celo obnovili kaj izgubljene- rezervoar za pitno vodo na 8*. kar so včasih ze imeli, ko so bili že samostojna občina. Gobavici, v športnem parku pa so uredili parkirišča. Zgrajene . Med pomembnejšimi objekti •n deli, ki so jih s samoprispevki, ah pa z delom, prispevki v denarju in materialu v Mengšu okoliških krajih zgradili, so na Erimer izgradnja gasilsko god-enega doma v Mengšu, v Katerem ima zdaj prostore tudi krajevna skupnost. Podobno, s samoprispevkom, so obnovili bliske vežice in zgradili prizidek k osnovni šoli. Na področju komunalne infrastrukture pa so v krajevni skupnosti urejali javno razsvetljavo in gradili sekundarne vode ?a kanalizacijo, asfaltirah ulice ln ceste, uredili športni park, Povečali telefonsko omrežje. . Zgradili so zdravstveno postajo. V Loki pri Mengšu in v naselju so zgradili kanalizacijo, v naselju Topole gasilski dom in Program v novi občini bo seveda izoblikoval oziroma sprejel šele bodoči občinski svet, če se bodo krajani odločili na opredeljenem območju za svojo občino. Vendar pa bo najbrž treba določiti le prioriteto med nalogami in načrti ter potrebami, ki se kažejo že zdaj. Potrebna bo revitalizacija Mengša, plinifikacija, izgradnja kabelske TV, obvoznica, parkirna hiša. Ena glavnih nalog bo tudi v prihodnje oskrba z zdravo pitno vodo, ohranjanje kulturne dediščine, razvoj turizma in družbenih dejavnosti, kot so zdravstvo, socialna varnost občanov in zagotavljanje kulturne, športne in drugih dejavnosti. Pri razvoju obrti oziroma drobne-gagospodarstva pa so že opredeljene tako imenovane obrtna, poslovna in trgovska cona. Vrsta skupnih nalog je povezovala celotno območje Velika akcija je bila izgradnja CATV p°leg številnih drugih je bil večji uspeh izgradnja blagovnega centra, ki je spodbudila tudi druge, da so se odločili za podjetništvo. y*» leta so na območju krajevnih skupnosti v okolici Medvod in v J^krajevni skupnosti Medvode potekale različne akcije, po feloZ ,**e!iki sistem v Srednji Evropi, zgrajen pa je IUo»yo. Lanj pa so ga zgradili tudi v KS Smlednik e bil skupaj s Veliko so v preteklosti vlagali v dejanje cest. Pri tem pa so Drav tako sodelovali krajani v Posameznih krajevnih skupnos-lln- Zadnje večje naložbe v Pametno infrastrukturo, kjer I* namenila denar občina Siš-pa- pa sta bila podvoz in f,rniški most. Sodelovala je ludi Loka Škofja Loka. Zdaj £a Jih pri nadaljnjem urejanju Pametne ureditve v Medvodah pka ureditev dovozov oziroma ^vozov, kjer pa bo krajevna »Kupnost oziroma bodoča občila, Ce se bodo odločili zanjo, morala prispevati oziroma zagotoviti ka Jev. '»h kar 10 mihjonov tolar- Trenutno se gradi kanalizacija, ureja se plin, elektrika in vodovod. V Preski pa gradijo ceste. Velika pridobitev je bua knjižnica v Medvodah, za katero pa sta denar v celoti zagotovila občina Šiška in mesto, še najbolj boleča zadeva pa je nedograjena športna dvorana. Načrtno in pretehtano odločanje Osnovna in glavna naloga glede na razvejanost in potrebe bo v prihodnji občini in njenem vodstvu načrtno in pretehtano odločanje o reševanju posamez- 1 ki je podjetništvo, je biki tudi izgradnja blagovnice. Velika pridobitev, spodbudila nih problemov in nalog. V sedanjem vodstvu KS Medvode ocenjujejo, da bo potreben srednjeročen program razvoja in urejanja cest, kanalizacije, čeprav se že zdaj kažejo nekatere prednostne naloge, kot so na primer dokončanje ceste na Katarino, povezava s Presko, Goričanami, Soro in drugimi okoliškimi kraji. Velika akcija bo v prihodnje preskrba s plinom in izgadnja šole v Sori ter hkrati tudi adaptacija obstoječihšol na celotnem območju. Zgrajene so bile z materiali po nekdanjih standardih in so domala vse potrebne precejšnjih investicijskih vlaganj za ureditev. Vehk problem za kraj pa je že danes ekologija. V Medvodah je namreč skoncentrirana kemična industrija, ki onesnažuje okolje. Temu problemu pa sama občina Medvode hodnje ne bo kos. v pn- ^rez pomoči krajanov ne gre Največji problem sta kanalizacija in vodovod ^ Preteklosti jih je vedno družila komunala, zadnja večja akcija pa je bila telefonija. Veliko težav je z regionalno cesto in s križiščem Vodice - ?'ez sodelovanj, krajanov, ki »onjo igggj gj£ ^ v »«o po okrog 500 nemških mark ;pravzaprav ^ievni skupnosti do zdaj ne b« Ho. Se »«Jcenej ^ po Pnšli do telefona, saj so morali zanj pl««« ^ preko Priključku, ker so se odločili za sofinanciranje izgr* tt*kupa obveznic PTT Ljubljana. Na celotnem območju imajo 18 kilometrov vaških in 32 kilometrov krajevnih cest. V minulem obdobju so domala že vse Preoblekli v asflat. Pred osmimi leti so s samoprispekom zgradili ludi mrliške vežice in razširili Pokopališče. Zdaj pa ugotavljajo, da so potrebni temeljite obnove domovi. Imajo tri zadružne domove na celotnem območju in kar 6 gasilskih oruštev. Včasih se radi pošalijo, oa imajo gasilcev in društev več *°tv celi Dalmaciji. Ocenjujejo, da so s sedanio obči«" • Brnik - Škofja Loka. Na srečo še ni bilo smrtnega primera, materialna škoda pa je že ogromna, saj najmanj dvakrat na teden v tem križišču poka. Republiška uprava bo morala poskrbeti za preplastitev in za svetlobne signale ter za urejene prehode za pešce. Večia ,kar dobro sodelovali, dejani, ava Je bila le P" dobili prostora. kier Pa niso Takšnn prave8a razumevanja, ^alo ,a°por.ekanJe občini kar Sarr» znaioT č\ pravijo' da Pastor iS kLako paziti na SiCitii T? pa DO nenazadnje ^•Pou^ajo65^ De b°m0 Čimprej bo treba poskrbeti za varnejši promet v križišču v Vodicah. Glavna naloga: kanalizacija Največji problem, ki jih čaka recimo v bodoči občini, je kanalizacija. Dokler je ne bodo imeli, tudi razvoja v tem delu ne bo, čeprav ocenjujejo, da imajo lepe možnosti na turističnem področju. Vendar Ea bo samo primarni vod analizacije veljal okrog 10 mihjonov mark. Nič manjši zalogaj, ki pa ga bodo letos rešili, pa je zamenjava glavnega vodovoda. Kar zadeva delo v bodoči občini, ugotavljajo, da ne bodo imeli nobenega redno zaposlenega. Ni oziroma ne bo denarja. Sicer pa ugotavljajo, da ljudje veliko premalo vedo o bodoči lokalni samoupravi in imaj pogostopopolnoma napačne predstave o njej. Eden od nerešenih problemov pa je tudi javni prevoz in povezava s Kamnikom. Če ne drugega, si bodo tega skušali zagotoviti, ko bodo, če se bodo odločili, nova občina. Referendumsko območje Mengeš Referendumsko območje za ustanovitev občine MENGEŠ v sedanji občini Domžale obsega naslednja območja naselij: Dobeno, Loka pri Mengšu, Mengeš in Topole. Na celotnem območju je prek 6000 prebivalcev. Imajo vse pogoje Če katera krajevna skupnost, potem je Mengeš z okoliškimi kraji tista, ki ima vse pogoje (tudi zakonsko opredeljene), da lahko postane samostojna občina. Ne gre le za formalnost, marveč je Mengeš zadnje čase, lahko bi rekli, nekakšen "živahen motor" v sedanji občim. Imajo osnovno preskrbo z življenjskimi potrebščinami, zdravstveno in zobozdravstveno postajo, popolno osnovno šolo, javne službe s sedežem v Domžalah, pošto, urejeno telefonijo, prostore za delo bodoče občine, banko, športna in druga igrišča, številna društva, svoj časopis, kar tri gasilska društva na celotnem območju in urejeno civilno zaščito. Pomembno središče Mengeš je bilo vedno pomembno križišče. V njegovi bližini je potekala tudi rimska cesta Emona - Celeia. Prvič pa se Mengeš omenja 1154. leta. Tu je cvetelo prevozništvo, v Valvasorjevih časih pa lončarstvo, izdelovanje domačega platna, ob koncu 19. stoletja pletenje slamnikarskih kit in izdelovanje slamnikov. Mengeški grad pod Gobavico naj bi sezidal vojvoda Mengo že v 8. stoletju, Ravbarjev ah Zgornji grad pa je 1567. leta sezidal Junj Haler. Mengeš je bd cerveno središče že pred 13 stoletjem. V zadnjem času se je podjetniška in obrtna dejavnost, ki je bila že včasih zelo razvejana, še bolj razcvetela. Med različnimi društvenimi dejavnostmi pa velja še posebej omeniti Mengeško godbo, ki bo letos proslavila 110-letnico delovanja. Od številnih znanih in pomembnih mož pa tokrat morda omenimo Slovencem poznanega prof. Ivana Sivca iz Mengša. Referendumsko območje Medvode Referendumsko območje za ustanovitev občine MEDVODE obsega naslednja območja nasehj: Belo, Brezovica pri Medvodah, Dol, Dragočajna, Golo Brdo, Goričane, Hraše, Ladja, Medvode, Moše, Osolnik, Rakovnik, Seničica, Smlednik, Sora, Spodnja Senica, Spodnje Pirniče, Studencice, Tehovec, Topol pri Medvodah, Trnovec, Valburga, Vaše, Verje, Vikrče, Zavrh pod šmarno Goro, Zbilje, Zgornja Senica, Zgornje Pirniče in Žlebe. Na celotnem območju je 12.710 prebivalcev in 4.087 gospodinjstev. Prava občina Z okoliškimi krajevnimi skupnostmi bo krajevna skupnost Medvode bo v prihodnje med večjimi občinami. Preskrba je zagotovljena v vsakem naselju, imajo pa v Medvodah tudi blagovnico. Za zdravstveno oskrbo imajo Zdravstveni dom, za socialno pa Center za socialno delo - enota Medvode. Na celotnem območju je kar šest osnovnih šol s podružnicami. Imajo kar tri pošte in dve telefonski centrali, banko in vsaka od krajevnih skupnosti ima svoje prostore. V šestih so tudi kulturni domovi. S telefonskim omrežjem je celotno območje dobro pokrito, problem pa je telefonska centrala v Medvodah. So redko območje, ki je v celoti pokrito s sistemom kabelske televizije. V vodstvu KS ugotavljajo, da je cestno omrežje relativno dobro, čeprav je v višjih predelih pretežno v makadamu. Se največ težav glede cest oziroma prometa pa imajo trenutno v samem centru Medvod. Kar pa zadeva kanalizacijsko napeljavo, je na celotnem območju praktično ni, razen v centru Medvod in deloma v Preski. Ob tem ko imajo kar precej kulturnih objektov pa za dejavnost primanjkuje denarja. Nekaj bolje je s športom, saj imajo igrišča za tenis, nogomet, balinišče, kegljišče, strelišče, košarko, atletiko. Nedograjena je le športna hala. Imajo tudi več gasilskih društev. Medvode so bile občina ie pred prvo svetovno vojno, po drugi vojni pa do 1963. leta. Referendumsko območje Vodice Referendumsko območje za ustanovitev občine VODICE obsega naslednja območja nasehj: Bukovica pri Vodicah, Dobruša, Dornice, Koseze, Polje pri Vodicah, Povodje, Repnje, Selo pri Vodicah, Skaručna, Sinkov turn, Torovo, Utik, Vesca.Vodice, Vojsko in Zapoge. Na celotnem območju je 3500 prebivalcev in okrog 740 gospodinjstev. Med dvema slabima V krajevni skupnosti menijo, da se v zvezi z občino odločajo pravzaprav med dvema slabima možnostima. Krajani morajo že zdaj vsako leto zbrati po 500 nemških mark za različne potrebe in reševanje problemov predvsem na področju komunalne infrastrukture. V prihodnje ne vidijo posebnih možnosti, da bi bilo drugače. Morda bodo imeli srečo, da je na njihovem območju vodno zajetje Skaručna oziroma pitna voda za Ljubljano. Sicer pa na referendumskem območju bodoče občine v glavnem izpolnjujejo zakonske pogoje, nimajo pa banke. Skupaj z Bukovico Vodice imajo skupno faro z Bukovico, pri čemer pa so Zapoge na retendumskem območju samostojna fara. Sicer ?a so vodice do združevanja občin po vojni že bile občina, ravijo pa, da jih tudi danes geografski položaj nekako bolj "vleče" na bukovško-vodiško ravan. Sicer pa se Vodice omenjajo prvič v 13. stoletju. Cerkev sv. Marjete je bila sprva gotska, v 18. stoletju pa so jo baročno prezidali. Taborsko obzidje, ki jo je obdajalo, so leta 1871 podrli, po potresu leta 1895, ki je porušil cerkev, pa so zgradili novo. Vso notranjost je poslikal M. Koželj, oltarne kipe je izklesal Andrej Rovšek, starejši. Na pokopališču je kapelica sv. Lazarja z Langusovimi slikami. Prafara so bile Vodice že v 13. stoletju. 17 J7^ A ZA GORENJKE, O GORENJCIH Ulj MED GORENJCI PO GOR ENI S MOJCA 421 - TONE 117 GLASOV DAN © 25. JUNIJ Mojca druga ženska, ki je GORENJKA MESECA Čeprav še drži, da glasovnice lahko prihajajo do konca maja, bo naslednja številka Pf/»W že I prinesla nove kandidate pod povečevalo Javnosti Za maj, lep in zanimiv mesec, lahko rečemo, da Je bil v znamenju MOJCE ROBAS, polkovnice slovenske vojske, pomočnice načelnika štaba TO Albi-m na Gutmana. Zadolžena Je za motivacijo in najbolj ste bili motivirani - glasovalci Do zdaj smd našteli 421 glasov zanjo in 117 za Toneta Omerzela, ki Je nase j opozoril s pojavljanjem v Javnosti ■ po "bližnjem srečanju prve vrste" s poslancem Tonetom Anderličem Ni manjkalo protestnih pisem ki so Tonetu očitala marsikaj. A presodlUsoglasovalci gorenjskih radijskih postaj in bralci rubrike fSfim v našem časopisu. MOJCA ROBAS JE GORENJKA MESECA APRILA in veseli smo, da Ji lahko čestitamo. Po PETRI DIVJAK, GORENJSKIH CETVERČKIH, NIKI DOUNAR torej še MOJCA. Majsko-Junijski izbor bo nekoliko krajši zaradi velike prireditve DAN G, ki bo "jpovaJbila." tudi vse Gorenjce in Gorenjke meseca. ČESTITKE torej še enkrat, vaše glasovnice čakamo do konca maja, tudi današnje radijske glasove bomo prišteli h končnemu izkupičku. Dvomimo pa. da bi MOJCO lahko še prehitel TONE. Če jo bo, se bomo ugriznili v jezik (EJGA PA IMA DOKAZANO NAJDALJŠEGA...)! ZDRAVO ŽIVETI! t NAGRAJENCI v naši akciji GORENJCEV MESECA so tokrat: Marija Jereb, 1. avgusta 3, Kranj; Grega Cvelbar, Zavrh 9/f, Šmartno pod Šmarno goro; Berta Bertoncelj, Selca 119; Drago Justin, Zabreznica 5, Žirovnica in Romana M alej, Kamna Gorica 17. EJGA DBEBD Nedeljske volitve so pred vrati. Ko so Leščani hoteli svoj plakat obesiti tudi v stavbi radovljiške občine, jim tega niso dovolili. Po drugi strani pa jim v bodoči radovljiški občini obljubljajo med in mleko... [Stlf^l Jeseniški občinarji so pripravili ogled svoje občine. Niso bili v h lin di ranem vozilu, torej jih ni strah "navdušenih volivcev". QQQQ Poslanec Brane Eržen je v prometni nesreči "naletel" na novinarja in odšel s kraja nesreče. Če stvar poenostavimo: hud napad na sedmo silo! ISf I+fFJ Minister Bizjak menja "vodilno garnituro". Zvedeli smo, da bodo možje v vrhu policije tudi z Gorenjskega doma... IflPffl Gospod župan kranjski Vitomir Gros se boji, da bi Kranju podtaknili župana, če bi on prostovoljno odšel Mnogi se sprašujejo, kdo nam je podtaknil gospoda Grosa!? IDPfffel Ko bo v ponedeljek prišel na Gorenjsko minister (in Gorenjec) za šolstvo, gospod Gaber, bo Gorenjcem padala nebeška mana. Gradile se bodo šole in dvorane na tekočem traku... IDPIffJ Tako je rekla tudi naša nagrajenka IVANKA VELIKOVRH in korajž-no stopila na tehtnico v STUDIU M A, Mojca Za-plotnik pa je zapisala: 60 kg na začetku. Fotografija GORAZDA SINIKA pa je nastala ob dovoljenju naše nagrajenke na enem od prvih srečanj z MODERNIM NAČINOM NEBOLEČEGA HUJŠANJA v Studiu M A v kranjskem Nebotičniku. "Vesela sem, upam, da mi bo šlo," nam je povedala gospa Ivanka. Naša akcija naj bo spodbuda tudi za druge, če po vas karkoli o negi obraza in telesa, masaži, hujša'1' ju zanima - pravi naslov je STUIO MA in njihov telefon. Pa še nekaj: naši bralci, ponedeljek je v STUDIU MA rezerviran samo za vas! BOZA IN BODE Tudi to rjiačujemo Gorenjci "ISKRASI" NA MORJU Gospod Niko Bevk pa ni bil vabljen 4 65 DJ fmm Iskra holding, d.d. Ljubljana, Kotnikova 28 Spoštovani sodelavec! Rad bi Te obvestil, da v času od 26. do 28. maja 1994 organiziramo križarjenje z M/B PLOMIN med Kvarnerskimi otoki. Vesel bi bil, če bi se križarjenja lahko udeležil tudi Ti. V treh dneh, kolikor bomo skupaj, predvidevamo nekaj skupnih in bilateralnih razgovorov o trenutno najbolj aktualnih zadevah v Iskri, veliko dobre volje, predvsem pa mirno morje. Srečanje bo potekalo po naslednjem programu: četrtek, 26. maja 1994 Dobimo se ob 8. uri pred Austrotelom, nato se odpeljemo s klimatiziranim avtobusom Kompas Hertza do Opatije, kjer se bomo vkrcali na M/B PLOMIN in odpeljali na križarjenje med Kvarnerskimi otoki. V večernih urah pristanek v lloviku. petek, 27. maja 1994 Obisk llovika, Silbe in Malega Lošinja sobota, 28. maja 1994 V popoldanskih urah povratek v Opatijo mimo Lošinja in Cresa. V večernih urah povratek v Ljubljano s klimatiziranim avtobusom Kompas Hertza. Na ladji je zagotovljeno prenočišče v dvoposteljnih kabinah (tuš, VVC), hrana in pijača. Veselim se najinega ponovnega srečanja Dušan Šešok, predsednik uprave SEZNAM VABLJENIH - KRIŽARJENJE od 26. do 29. maja 1994 Sešok Dušan, predsednik uprave; Kvas Bojana, sekretarka; Lasič Boris, IC MTP; Marjek Ivo, IC Trgovina; Murgel Vito, IC International; Ravnikar Aleksander, IC MTR; Trček Gorazd, IC MTR- Osojnik Vrto. IC Trgovina; Vuga Matjaž, Iskra Sysen; Babšek Jože, IGF; Triller Igor, Revital; Polič Zoran. Iskra IEZE holding; Nemec Aleš, Iskra Avtoelektrika; Volk Marko, Iskra Servis; Hafner Janez, Iskra Invest; Sifkovič Franc, Iskra Instrumenti- Mavko Bojan, Iskra Sistemi; Močnik Lovro, Iskra Kibernetika Vega; Gros Janez, Iskra Terminali; Živec Marko, Iskra Ferrti; Polenec Andrej, Iskratel; Hladnik Bojan, Telingj Baznik Franc, Iskra Hipot; Ivančič Aljoša, Ponti; Hren Jože, Iskra Baterije; Kosler Hubert, Iskra Robotec; Zupan Aleksander, Iskra Stikala; dr. Rožaj Brvar Alenka, Iskra Elektrooptika; Dovič Alojz, Iskra Stikalni elementi; Vipotnik Janez, Cranex; Triller Janez, Cefra; Ingolič Igor, Iskra Handels; Lovše Ludvik, Iskra Trade Praga; Berce Marjan, Iskra Elettronica Italiana; Dvoraček Iztok, Cranex; Sodin Vlado, Iskra Agencv Limited; dr. Ocvirk Andro, predsednik nadzornega sveta; Killer Alfred, član nadzornega sveta; Gamberger Danijel, Saturnus. interEESIkI Dorfarle 17,64209 Žabnica tel. ,fax: 064/631 510 VELIKA IZBIRA KERAMIČNIH PLOŠČIC • GRANITOGRES, BELE TEHNIKI IN KOPALNIŠKE OPREME BREZPLAČNA DOSTAVA NA DOM g PHILIPS Vse pomembne stvari se dogajajo v "prijateljskem vzdušju". Kje je več miru kot - na morju (pa Čeprav na Hrvaškem)? Tega se zaveda tudi vrh Iskre Holdinga m od včeraj naprej se marsikaj pomembnega odvija na krovu motorne barke Plomin, nekje na Kvarnerju. Prilagamo zanimivo vabilo in seveda ugotavljamo, da med povabljenci NI gospoda NIKA BEVKA (nedvomno direktorja najboljšega podjetja v vsej Iskri) in tudi ne MILANA BAJŽLJA (iz Iskre ERO, ki se vztrajno "pobira"). Zato pa je treba ugotoviti, da je tudi to srečanje lahko plačano iz "licenčnine", ki naj bi jo podjetje iz "zibelke Iskre" (Kranja, Gorenjske) plačevala v stotisočih mark na leto! Privoščimo tistim, ki so Iskro pripeljali v te vode, da pač preživijo nekaj dni na morju. Med vabljenimi so tudi ljudje, ki so Iskro vodili v nekdanjih časih: Boris Lasič, Franc Sifkovič, Janez Vipotnik. Treba pa je pa omeniti še IGORJA TRILLERJA (podjetje Revital), DR. ANDRA OCVIRKA (predsednik nadzornega sveta); med Gorenjci, ki so vabljeni na tridnevno potepanje na morje, pa so bili tudi ANDREJ POLENEC, GORAZD TRČEK in IVO MARJEK... Ne vemo, kako se bo med 39 Sjovabljenimi) počutila ama - dr. ALENKA ROŽAJ BRVAR iz Iskre Elektroop-tike. Če bo na Plominu seveda prisotna... Za konec: ne očitamo vrhu Iskre z gospodom DUŠANOM ŠESOKOM na čelu, da odhaja na morje. Morda se bo na Plominu rodila "nova Iskra". Le malce čudno je, da na eni strani računaš "uporabo znamke Iskra" in zahtevaš stotisoče mark licenčnine, po drugi strani pa denar zapravljaš tudi na tak način. Velika Iskra je torej zopet "na pohodu"... CENE UGODNE! PLAČILO NA VEČ ČEKOV, GOTOVINSKI POPU* TUJi del: 1. BRUCE SPRINGSTEN - Streets of Philadelphia 2. PRINCE - The most beautiful giri on the vvorld 3 ROXETTE - Sleeping in my car J ENIGMA: Always 5. TAKE THAT - Evervthing changes Predlog: PINK FLOYD: What do you want from me Domači del: 1- VICTORY: Back in teh U. S. S. R. 2. ČUKI: Zanzibar 3- AVIA BAND: Pandorina skrinjica 4 ČUDEŽNA POLJA: Techno boom planet 5. ROBERTO MAGNIFICO - Zeleni Jure Predlog: CLASSIC: Ime mi je Zanet Živio! Prepričana sem, da že vsi veste, da smo bili tokrat na klepetu ob glasbi v gostilni Na Vidmu, kjer smo se debelo uro in Pol pogovarjali z naj skupino ČUKI. Prijetno je bilo videti in s'išati tako gručo ljudi, ki so nas prišli pozdravit, kar je dokaz, da se je oddaja prijela, in da jo poslušalci in bralci z veseljem spremljate in ji prisluhnete. Nismo pa v sredo samo klepetali, Poslušali smo tudi lestvico 5 + 5, za katero smo v tem tednu Prejeli rekordno število vaših kupončkov. Izžrebali pa smo dva, W prejmeta nagradi Založbi Amadeus iz Ljubljane. To pa sta: Poman Šalamon, U. L. Hrovata 5, Kranj ter Katjuša Bobnar, Sneberško nabrežje 36, Ljubljana. Naj za konec dodam le še to, °a še naprej pridno sodelujte v naši oddaji in se pridružite naslednjemu Klepetu ob glasbi, kje in s kom bo, pa boste pravočasno obveščeni. Lepo in radi se imejte. • Vaša Saša Pivk Domači predlog T4i predlog_ °b klepetu s_ Naslov KUPON JjUPONČKE POŠLJITE (na dopisnici) NA RADIO ŽIRI, 64226 ŽIRI, 6>- ALENKA GODEC Moto in vodilo naše oddaje "Glasba je življenje" so Alenki, eni naših vodilnih pevk zabavne glasbe, rojenice že ob rojstvu položile v zibelko, saj se piše - Godec. Priimek je sicer naključje, vendar ga je družina vzela skrajno resno, saj je med "Godci" kar nekaj glasbenikov. Alenka ima status svobodnega umetnika, vendar se v Sloveniji težko preživiš, če se odpoveš povsem komercialnim glasbenim trendom, zato Alenka poučuje tudi jezike, saj je profesorica nemščine in angleščine. Jutrišnja gostja oddaje Glasba je življenje bo torej Alenka Godec, ki bo s svojo zgovornostjo in odkritostjo nedvomno prijetna in zanimiva sogovornica. Predstavila pa bo tudi svoj novi glasbeni projekt, ki ga je posnela s svojim triom v živo. Če ste preslišali prejšnjo oddajo, vam sporočam, da smo v nagradni igri Pivovarne Union izžrebali dopisnico s sledečimi naslovi: Marjan Trempuž iz Črnomlja in Klavdija Mlekuž iz Mojstrane, ki sta si pridobila po dve majici, Roman Šneberger z Vrhnike pa ročno uro SOLA. Čestitamo! Še vedno je pomlad in še vedno je mesec maj, ki še vedno velja za mesec ljubezni, Tof pa še vedno pesni realno revolucionarno ljubezensko poezijo. Dobil sem otročička. Fletnega klinčka. Kodroglavčka. Super si! Luštkan, srčkan in črn - kot globin Ampak veste, to mi živcev ne žre. Moji so tako in tako vselej vse zažge... /Q+y - ŠKODA \ /~n..-----— r-.~___ Volksvvagen Group MODL <^r ^ T" ć?V2L Muzikant... pa š^n° to Je Alfi Nipič in bo to tudi ostal kot sam' prav' - ha govef rirna se- Tina pravi pametno, Janez pravi, d' ne bi techff ^^ke v tole rubriko, jaz pa se sprašujem, ali Je °čltna niUzika goveja? Namreč. Beti pravi, da je razlika Čist' ?-Ln°' ne vem v kakšnem smislu. A bi kakšno o Alfiju? f_ 1 t ko, tip je svoj čas na svojem področju (Avsenlki pa to) Doaura*' Pa> seJe ^J"0 temu, d ima najbrž dost' denarja g^Kusil tudi v drugi zvrsti. Zadeva je sicer izpadla tako kot U„ Je> enim je všeč. drugim ne, ampak moram pa nekaj Avsrn ' V besedah- A"* ima lajca. To je dejstvo. Hja, v tlaft^rlJ1 bi on recimo veliko bolj zažgal kot Aerosmithi, kon GČ po Aligatorjevih informacijah je bilo na sredinem lluKiertu v Grazu samo kakih 3000 ljudi ( Bajaga, Nirvana v K " 7000 " 80°0). pa še to skoraj polovica Iz Slovenije. Žreb Sevrnl sPloh nimajo stila, kajne. Ops, kmalo bi pozabil. d0Di5rye •• pa te zadeve. Senca desne roke seje spustila med dela ce- narahlo se je dotaknila ene izmed njih, gospa, ki doDioV, sedemnajstčTanski komisiji, je vzela dotaknjeno Broil co v roke in prebrala ime Marjeta Bizaj, Praprotnlk 7- Naklo. Cool. a *0P3 ne. Počak dopis pol pa le po 2 MuslcBox Martah Carey NOVOSTI Hja, novosti je tu mač (too much op. av.). Posebej med cedejkami. Torej, Sla ki so prispevali tri cedeje ln eno kaseto, pa pustimo alpsko sceno ln naplšlmo, da so nov album Izdali Pink Floydi (ki bodo avgusta koncertirali tam blizu Dunaja nekje, vstopnice ima na zalogi tudi Aligator), naslovje "The Division Bell", pol je tu še David Lee Roth "Your Filthy Little Month", paTotenhosen "Opel Bang" (na slikci ie en star opel - sponzorji pa to), pa Motley Crue, pa Radionead "Pablo Honey" ln po dolgem času Beastle Boys "Some Old Shit" (j a oni so res dolgo drek mešal' - najbrž se spomnete tiste njihove iz leta 87' "Fight For Your Right". IN ŠE NAGRADNO VPRAŠANJE ŠT. 138: Kot veste, če ne, boste pa zvedeli sedaj, bo to nedeljo v Ljubljani nastopil Nick Cave s svojim bandom The Bad Seeds. V čem Je stvar - zadevo nucam poslovenit, torej kaj bi Nick Cave v napisal v rubriko ime ln priimek, če bi recimo hotel dvignit' denar na banki, kjer poznajo samo slovenska imena in priimke. Dovoljena je uporaba angleškega slovarja, predvsem pa domišljije. Tolažilno vprašanje: Nick Cave v kitajščini. A si upate uganit? Če si, potem pošljite dopisnice najkasneje do srede, 1. junija, v uredništvo Gorenjskega glasa. Pripis "Jodlgator". In še zadnjih nekaj besed... Mojca, na kratko vprašanje kratek odgovor - No Way. Katarina, v prvem stolpcu je cifra za dve manjša kot v drugem, to sem uganil v 2 sekundah, namreč cifra prvega stolpcaje vedno za 4 večja od četrtega. A stekaš? Nič zato, jaz tudi ne. A verjameš? Glej odgovor prej. Tanja, hvala za "obširno s t", kar pa se tiče unega pod P.S. pogledati v Gorenjski glas v eno majsko številko iz leta 89', vse piše. Moram, mal' mutit', saj lahko a ne? čav... in če ste bili zadnji teden slučajno v gledališču - imate čist* prav. o Sfte Mandarina pa pumaranča pa krvi pajaffa. ' "»e Division Bell - Pink Floyd NUDIMO VAM 6 TEDENSKE IZVRSTNE BELE PURANE IN PURE PRODAJAMO JIH NA NAŠIH FARMAH: POTOK (pri Komendi) - vsak dan od8. do 16. ure in v soboto od8. do 12. ure, REPNJE (pri Vodicah) - vsak dan, tudi v soboto od8. do 13. ure, DOLSKO - vsak dan, tudi v soboto od8. do 13.ure. PURANI SO KRMU ENI Z ZELO KAKOVSTNO HRANO IZ NAŠE LASTNE PROIZVODNJE. J A TA "REJA, Agrokombinatska.84, telefon 061 481 115 TOREK, 31. MAJA 10.50 Slepa nedelja, angleška oddaja 11.40 Univerzitetni razgledi 12.10 Zbogom, kruti svet, angleška nanizanka 13.00 Poročila 13.05 Sobotna noč 16.20 Mostovi 17.00 TV dnevnik 17.10 Otroški program: Lonček, kuhaj! 17.20 Uporniki v službi kralja, danska nadaljevanka 17.50 Oscar Junior: Sibiline ljubezni 18.45 Štiri v vrsto, TV igrica 19.30 TV dnevnik 19.56 Šport 20.10 Žarišče 20.30 Osmi dan 21.20 Strta srca, francoska nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.40 Sova: Zakonca Fields v Franciji, angleška nanizanka; Zasebni detektiv Philip Marlovve, zadnja epizoda ameriške nanizanke 10.55 Pariz: Odprto prvenstvo Francije v tenisu, četrtfinale ženske - posamezno, prenos 15.00 Zgodbe iz školjke 15.50 Sedma steza 16.10 Pravičnost na preizkušnji 16.50 Ljudje in zemlja 17.20 V avtobusu, angleška nanizanka 17.45 Sova, ponovitev 18.40 Iz življenja za življenje 19.10 Poslovna borza 19.30 fv dnevnik 20.10 Družinske skrivnosti, francoska nadaljevanka 20.56 Intervju 21.55 Molekule s sončnimi očali, 1. del angleške znanstvene oddaje 22.20 Videošpon 23.20 Odprto prvenstvo Francije v tenisu, četrtfinale ženske - posamezno, posnetek iz Pariza 0.50 Giro d'ltalia, posnetek kolesarske dirke CELOVEC Handll Bahnhofstr.20 M0043-463-51I566- PISARNIŠKA TEHNIK* Ff ITKOMUNIK ACI Jf VA'.A S1BOHOVNA IKOVIN« * OSI BNIM SVI IOVAN II K* • M SfBVISOf. 12.15 Divja vrtnica, mehiška nadaljevanka 12.40 Popolna tujca, ameriška humoristična serija 13.05 Ciklus filmov Johna Wayna: Veliki Jim McLaine 14.25 Monoton 15.30 Učimo se o Hrvaški 16.00 Poročila 16.05 Glavni odmor 16.30 V obnovi Hrvaške 17.00 Hrvaška danes 18.00 Poročila 18.05 Kolo sreče 18.35Santa Barbara, serijski film 19.30 Dnevnik 20.15 Z jadri okoli sveta, dokumentarna serija 22.15 Poročila 22.20 Nocoj v zami: Jasmin Stavros 23.00 Slika na sliko 0.00 Poročila v angleščini 0.05 Sanje brez meja 15.40 TV koledar 15.50 Zgodbe Dicka Francisa, koprodukcijska nanizanka 16.35 Okoli sveta v 80 dneh, ponovitev nadaljevanke 17.00 Tenis: Odprto prvenstvo Francije, premnos 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 V večernem hledu, humoristična nanizanka 21.15 Zgodbe Dicka Francisa, koprodukcijska nanizanka 22.00 Od pola do pola, dokumentarna serija 22.50 Poirot, angleška nanizanka 23.45 Radar 7.00 Borza dela 12.00 Na veliKem platnu 12.15 Luč svetlobe 13.05 Popspot 13.35 Video igralnica 14.05 Spot tedna 16.35 Na velikem platnu 16.50 Brlog 17.20 Zadnji krog v Monzi, ponovite jugoslovanskega barvnega filma 19.10 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 20.00 Rodeo, glasbena oddaja 20.30 Državnik novega kova 21.00 Poročila 21.10 Pustolovščine VVilliama Telia, ameriški barvni film 21.50 Dan po jutrišnjem, poljudnoznanstvena serija 23.20 Poročila 23.30 Spot tedna 23.35 Na velikem platnu 23.50 CTM 0.45 Borza dela 9.00 Čas v sliki 9.05 Pri Huxtabiovih 9.30 Klub za seniorje 10.15 Pan optikum, ponovitev 10.30 Zakon gospoda Mississippija, ponovitev nemško-švicarskega filam 12.00 Zgodovina stekla 12.15 Kompas, ponovitev 13.00 čas v sliki 13.10 Mi 13.35 Stan in Olio 13.35 Družinske vezi 14.00 Leteči zdravniki 14.45 Pogledi od strani 15.00 Za otroke 17.00 Mini čas v sliki 17.10 Vvuriitzer 18.00 Čas v sliki 18.05 Mi 18.30 Doktor Trapper John 19.22 Znanost 19.30 čas v sliki 20.00 šport 20.15 Vetrovni nomadi 21.00 Naredi si sam 21.07 Pogledi od strani 21.20 Weissenthalčan, 6. del 21.45 Ambo temo 21.55 Maškar-ada - smrtonosna igra, ameriška psihološka srhljivka 23.25 Čas v sliki 23.30 Sam proti mafiji, ponovitev 4. dela nadaljevanke 1.20 Poročila/1000 mojstrovin 8.00 Vremenska panorama 11.05 Tisoč mojstrovin 11.15 športna arena, ponovitev 12.00 Mednarodno teniško prvenstvo Francije, iz Pariza 16.45 Človek - čudoviti stroj 17.30 Orientacija 18.00 Pri Huxta-blovih 18.3/0 Vse devetke 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 20.00 Kultura 20.15 Vrtiljak popevk 22.00 Čas v sliki - večerni studio 22.35 Klub 2 0.00 Detektiv Puntacavallo, 2/4 del, Sprta brata 1.25 Poročila/1000 mojstrovin 0 radio triglav 96 MHz 18.00 Veselo skozi mavrico 19.00 Risanka 19.05 Portret Kranjčana 19.15 Utrip Kranja 19.30 TV dnevnik 2 (prenos TVS) 20.00 38. strelsko srečanje mestnih reprezentanc Kranja in Celovca 21.00 Promet ob kolesarski dirki Giro d' Italia (v živo) 23.00 Videostrani 19.00 Janez Lotrič - tenorist in Tone Potočnik - pianist na koncertu v OS Železniki (2.) 20.00 Nedolžni lahkoživec - odrska predstava igr. skupine "Scena" iz Železnikov (1.) 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.20 Tema dneva: Duhovna univerza 10.40 Informacije - zaposlovanje 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi 17.00 Na vrtiljaku z Romano 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program ^ 5.30 Napoved programa 5.40 Servisne informacije 6.00 Agencijske novice 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 8.00 Radijska čestitka 9.00 Danes v občini 9.30 Glasbo izbirate vi 10.00 Dopoldanske novice 12.00 Škofjeloških 6 13.00 Morda niste slisa-H13.45 Osmrtnica 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 16.30 Varno s Triglavom 17.00 Za ljubitelje narodnozabavne glasbe 18.00 Aktualna tema 19.00 Odpoved programa Oddajamo vsak dan od 16. do 19. ure, ob nedeljah od 10. do 15.30 ure, na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter srednjem valu 1584 KHz. 5.00 Dobro jutro (vreme, ceste) 7.00 Včeraj na tujem, včeraj doma 7.15 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika 8.30 Telegraf 8.45 Filmska uganka 9.00 Horoskop 10.30 Novice 10.45 Njej - oddaja Branke Kraner 12.00 BBC novice 12.10 Osmrtnice 13.00 Novice v narodnozabavni glasbi 14.00 Melodija tedna/popoldne z Bracom Korenom 14.15 Obvestila 16.30 Osmrtnice 16.30 Domače viže 18.00 Čestitke 18.30 BBC 18.50 Telearaf KINO, TOREK CENTER amer. ris. MAČKE IZ VISOKE DRUŽBE ob 16. uri, amer. drama PHILADELPHIA ob 18. in 20.15 uri STORŽIC Danes zaprtol KOMENDA amer. kom. BEETHOVEN 2 ob 20. uri ŽELEZAR Danes zaprtol ŠKOFJA LOKA amer. kom. WAYNOV SVET 2 ob 20. uri I I I Elanov dan odrtih vrat Izžrebani nagrajenci: 1. nagrada: SMUČI MBX Tatjana Topolovec, Ulica Alojzije Marinšek 16, 62341 Limbuš Pekre 2. nagrada: LOPAR MBX Grega Vrhovnik, Glavarjeva 69, 61218 Komenda 3. nagrada: TEKAŠKE SMUČI TM Albin Cocej, Kosova 10 a, 63212 Vojnik 4. nagrada: Nada Korbar, Alojzija Travna 14, 64270 Jesenice 5. nagrada: Bojana Presernik, Linhartova 19, 61000 Ljubljana 6. nagrada: Ines Pavlovič, Velovščkova 4, 66310 Izola 7. nagrada Bojan Smolnikar, Celovška 179, 61000 Ljubljana 8. nagrada Drago Sitar, Preddvor 38, 64205 Preddvor 9. nagrada Saša Dobravec, Blejska Dobrava 127 d, 64273 Blejska Dobrava 10. nagrada Polona Perko, Retnje 4, 64295 Križe Nagrade vas čakajo v Elanovi prodajalni, kjer se lahko oglasite vsak dan med 9. in 19. uro. I I I DUŠAN JERALA V1RMAŠE 70, ŠKOFJA LOKA tel.: 064/631-240 V Naravi ^hS* O TERMINI: ANGLEŠČINA I. 25. 6. dO 2. 7. 1994 II. 2. 7. dO 9. 7. 1994 III. 13. 8. do 20. 8. 1994 IV. 20. 8. dO 27. 8. 1994 III. in IV. termin je namenjen tudi srednješolcem kot delna priprava za maturo NEMŠČINA: I. 25. 6. do 2. 7. 1994 VPIS IN INFORMACIJE: IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE MIKLOŠIČ LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA 26»:061-322-791, 061-13-34-016 P 0 L E T N E J E Z I K 0 V N E P 0 Č I T N I C E NAGRADNA KRIŽANKA SAVA TRADE KRANJ Pokrovitelj današnje križanke podeljuje naslednje nagrade: 1. blago po izbiri v vrednosti 10.000 SIT 2. blago po izbiri v vrednosti 8.000 SIT 3. blago po izbiri v vrednosti 6.000 SIT 4. -10. tolažilna nagrada Gorenjskega glasa Iz črk na oštevilčenih poljih sestavite geslo, vpisanega na kuponu pa nam do prihodnjega četrtka, 2. junija 1994, do 8. ure pošljite na naš naslov: GORENJSKI GLAS, Zoisova 1, 64000 Kranj. Rešitve lahko na kuponu (brez poštne znamke) oddate v turističnih pisarnah TD Cerklje, TD Jesenice, TD Bohinj, TD Radovljica, TD Škofja Loka, TD Tržič, TD Dovje Mojstrana ali TD Kranjska Gora do prihodnje srede, 1. junija. Te rešitve bodo prihodnji četrtek ob 8. uri v bobnu za žrebanje v našem uredništvu udeležene v žrebu za eno od nagrad. Rešitve lahko (ravno tako brez poštne znamke) oddate tudi v malooglasni službi Gorenjskega glasa v avli poslovne stavbe Zoisova 1 v Kranju. ^—_-~—.----<•>—' ^——> TRADE Rezultati žrebanja nagradne križanke AMD Kranj Včeraj (25. maja 1994 ob 18. uri) se je sestal izvršni odbor AMD Kranj. Najstarejši član odbora je izžrebal naslednje nagrajence: 1. nagrado - brezplačni tečaj CPP in 10 ur vožnje prejme Tomaž Keber, Drazgoška 3, Kranj 2, nagrado - brezplačni tečaj. CPP in 5 ur vožnje prejme Lu*» Žerovnik, Šenčurska pot 6, Šenčur 3. nagrado - brezplačni tečaj CPP prejme Franc Kalan, Cest« tulcev S škofjfi Loku 4, 5. in 6. nagrado - bon v vrednosti 1.000 SIT prejmejo Men Marinšek, Partizanska 45, Škofja Loka - Marjan Majes, Krop" 104, Kropa - Jerica Ogrič, Gradnikova 129, Radovljica. . Prispelo je 1927 rešitev. Pravilno geslo križanke se glasi VELIKE UGODNOSTI ZA ČLANE AMD KRANJ. Izžrebanci bodo obvestilo o nagradi prejeli po pošti, vse iskreno čestitamo! Nil OBDOBJE VEK PAPEŽEVA PALAČA V RIMU SIN IZAKA IN REBEKE (TUDI EZAV) OTOK V IND0NEZ V GR MIT AHILOV OČE IND PIS MULK RADŽ SULTANOV UKAZ 21 PRITOK BALHAŠK JEZERA NEM FiZIK PHILIP N0B NAGR MESTO V ITALIJI MESTO OB VOLGI 28 1478 KM DOLGA R. V RUSIJI PEVKA PRODNIK DVIGALO ZA BLAGO G MESTO KIT P0KR. SHANDONG 23 REKA V BOSNI NEM S0C KARI T49 33 RIBIŠKA VLAČNICA 25 BEOTIJEC GRŠKI POTUJOČI PEVEC 10 HR SLIKAR VJEK0SLAV P0LK0V-NICA SL VOJSKE MOJCA TROPSKA PAPIGA TRADE VETRNI JOPIČI 39 15 KMEČKA SOBA PERZIJA 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 44 13 PISATELJI. KI PIŠEJO V DOBREM SLOGU ZEMELJSKI NOVI VEK ISLAMSKI UMETNIŠKI OKRASEK KEM ELEMENT SLADK0V RIBA 45 ► 34 35 FR PRIST MESTO OB '0KAVSKEM PRELIVU ŠPORTNE SANI 38 IGRALKA GARDNER NAGAJANJE 22 POGOSTA KIT HRANA NIZEK Ž GLAS PREDUJEM 48 SLO. |HCL SLIKA" PPCES* KPA.£f PIS SEBA .*\0EP POSLI IN FINANCE UREJA MARU A VOLČJAK T«P* Sto Mladinska ulica 2., Kranj, tel.: 064/222-455 Blagovnica OHBKM"; V MODI POLETJE 94 ■ MOŠKI SUKNJIČI V MODNIH BAftVAH ■ MOŠKE SRAJCE, VSEH V8ST iN CENOVNIH RAZREDOV ■ KRAVATE ■ MOŠKE HLAČE, ELKROJ. TfHKON, KORS ■ŽENSKI KOMPLETI ASTIBO ■ ŽENSKE BLUZE LABOD, PIK, ASTIBO ■ŽENSKE HLAČE ■ŽENSKA KRILA ■ ŽENSKE TUNIKE, MAJICE NA400m2 PRODAJNE POVRŠINE VAM NUDIMO ŽENSKO IN MOŠKO ELEGANTNO IN ŠPORTNO KONFEKCIJO NAJVIŠJEGA KAKOVOSTNEGA RAZREDA DOMAČIH PROIZVAJALCEV LABOD, PIK, ELKROJ, TRIKON, KORS, TRIGLAV... PO PREVERJENO NAJNIŽJIH CENAH NOVO! NOVO! NOVO! Nq razširjenih prodajnih površinah blagovnice Gorenc smo odprli nov oddelek mm* kjer lahko direktno izbirate in kupujete kvalitetno blago iz UVOZA P° DISKONTNIH CENAH, ki ^ za $0 - 40% nižje kot v maloprodaji. ^ Da te kapi I m § | _________ [.I5'!'r♦," Mobarvnl v Tekstilnem DISKONTU I mm f2SQ.- 75.- «J3kiTShirt$ "Japcebr« rokavov mm*«* JJ°$ka srajca - kraf ek rokav ra*fc»M v*!lk«ti M k on 1500 /HHEB ■•»•tov - eaobarvae *"~ ' mm '50.- Otroški T - Shirts - enobarvne v»llkoit2-14 100%boabai v veliko barvali Otroški T - Shirts »airtullcatjli t\M vtBko« J-14 10 fjMtftli^lfc fcwrv Otroški komplet T - Skirt ie b«r««do 100% btabai Moška srajca - kratek 100% bombaž M«it 40* 46 8 di tarna* * tkael kani Nula lokacija v centru Kranja i I I I OftčlNA ^__ CLOBUS storSč g—1 Gregorčičeva ulica MS lf viil deaar van nudi in se priporofa Gregorčičeva ulico Trgtvsko jSm VMM, Hagovakg GORENC v. Kroifr NAKUINVnODAJNI j NAIUTOVmODAINl I NtfUPNVPRODAJN! MENJALNICA 1 DEM 1 ATS 1 100 ITL A BAM(A{Triic\ Jesenice) 71,15 78,75 11,01 11.65 8,66 8.19 AVAL Bled, Kranjska gora 78,15 78,45 11.05 11,16 8,05 8,25 COHA, Kranj 78,20 78,70 11,05 11,26 8,16 8.26 CREDTTANSTALT N. banka Lj. 78,30 78,30 11,08 11,27 8.10 8,30 EROS^Stad fctavr), Kranj 78.20 78,40 11.07 11.15 8,18 8,23 F-AIR Trtic (Deteljica) ni podatkov GEOSS Medvode 78,10 78,40 11.07 11,15 8.16 8,22 HRANILNICA ION, d.d.Kran| 78.22 78,55 11,09 11,21 8,18 8,29 rfDAtrtnlca Ljubljana 78,30 78,55 11,07 11,14 8,66 8.16 HPOTEKARNA BANKA Jesenice ni podatkov INVEST Škofja Loka 78,15 78,85 11,66 11.16 6,00 8.25 LB-GORENJSKA BANKA Kranj 77,70 78,69 10,83 11,19 7,90 8,25 LEVA, Kranj 78,10 78,50 11,67 11,17 8,16 8.25 MERKUR-Žel. poataja Kranj 78.10 78,70 10,85 11,25 7,95 8.33 I8KEL Sbažlaca 78.10 78,80 11,10 11,19 8.15 8,36 POŠTNA BANKA, d.d. (na poštah) 77,30 78,70 10,80 11,14 7.63 8.23 SHR-S$ov. hran. ln po*. Kranj 78.1S 78,40 11.08 11,18 8.18 8.25 5KB Kranj (Radovljica, Sk. Loka) 78.10 78,70 10,85 11.25 7.95 8.33 SLOGA Kranj 78,15 78.85 11,60 11,28 8,00 8,28 SLOVENUATUnST Boh. Bistrica 77,80 10,85 8,00 - SLO VENU ATURrST Jesenke 78.15 78,70 11,82 11,16 8.10 8,22 ŠUM Kranj 78.10 78,40 11,07 11,15 8,10 8.22 TALONteJ. poataja Trata, Si Loka 78,20 78.80 11,68 11,15 8,15 6,25 TALONZg. Bitnje 78,20 79,60 11,08 11.25 8,15 8,26 OKB Št Loka 78.00 79,36 10,60 11.26 8.18 6.25 VKftPAN Kranj 78,15 78,40 11,08 11,17 8,16 8,25 IMLFAN Radovljica, Grajski dvor 78.20 78.49 11,66 11,17 6,13 6.25 POVPREČNI TEČAJ 78.10 78.64 11.02 11.22 8,08 8,25 Nov železniški vozni red p KOLIKO JE VREDEN TOLAR Večjih sprememb ni Predvsem za Gorenjsko drži, da ni večjih novosti v voznem redu, ki začne veljati to nedeljo Ljubljana, 25. maja - Na novinarski konferenci Slovenskih železnic so nam pojasnili spremembe voznega reda in posredovali ie druge zanimive informacije o muzejskem vlaku, o popustih in ugodnostih pri Erevozu z železnico in o tem, ako slovenski železničarji skrbijo za čist in urejen videz železniikih postaj. V notranjem potniškem prometu so upoštevali želje in predloge potnikov, ki so jih zbrali z anketo. Na progi Ljubljana - Jesenice bosta vozila dva nova potniška vlaka, in sicer vlak 2418 z odhodom iz Ljubljane ob 5.00 in vladk 2419 z odhodom z Jesenic ob 20.13. V mednarodnem potniškem prometu bo vlak Savica, ki vozi v smeri Ljubljana - Celovec, nadomestil vlak z imenom Triglav, ki se bo odpeljal na pot iz Ljubljane ob 8.25, vračal pa se bo ob 12.20. Tudi v tovornem prometu je prišlo do nekaterih sprememb. Odpiranje Luke Koper proti Vzhodni in Zahodni Evropi je pogojevalo vpeljavo štirih novih direktnih vlakov, tudi v smeri Koper - Wiesbaden prek Jesenic. Kopalni vlaki bodo od junija do avgusta vozili od Ljubljane do Kopra in nazaj vsak dan, od Jesenic prek Nove Gorice do Kopra pa ob sobotah, nedeljah in praznikih. Tudi za vožnjo z muzejskim vlakom se lahko odločite, organizirajo vožnje po željah ali za zaključene skupine. Zelo pomembna in zanimiva ponudba pa prihaja za osnovnošolce in srednješolce. Železnica je skupaj s turističnimi delavci iz Postojnske jame organizirala prevoz s katerekoli postaje do jame in nazaj, z ogledom jame in obrokom, cene pa so zelo ugodne. Ogledali si bodo lahko tiste dele jame, ki drugim obiskovalcem niso dostopne. Slovenski železničarji dajejo veliko popustov in ugodnosti, izvedeli pa smo, da ie v pripravi že predlog za oblikovanje novih, se pravi višjih cen. • Spela Vidic Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,00 tolarjev. I Pri nakupu in prodaji MERKUR zaračunava 1% provfađjc 1 Podatka a tečajnico nam sporočajo menjalnice, M si pridržujejo pravico dnevnih sprememb menjalniških tečajev glade na ponudbo In povpraševanje po tujih valutah. MENJALNICA WILFAN Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel: 064/211-387 P.E RADOVLJICA, Hotel Grajski dvor tel: 064/714-013 mv ŠPEDICIJA IN PREVOZI KOLODVORSKA 2, KRANJ TEL: 222-021 INT 64 FAX: 222 - 306 POSEBNA PONUDBA: vsako carinjenje SAMO 2.000 SIT foto bobnar Devizni tečaji Srednji tečaj Banke Slovenije z dne 25. maja 1994 znaša 79.36 SIT, kar je 0,07 stotinov več kot pretekli teden. V menjalnicah pa ste lahko marko prodali po ceni do 78,20 SIT, kupili pa ie od 78.35 SIT dalje. Marka se je tako od preteklega tedna v menjalnicah pocenila za 0,25 - 0,30 SIT. Razlika med uradnim tečajem BS in tečajem v menjalnicah je tako ie cel tolar. Enak trend kot marka je imel tudi avstrijski šiling, menjalnice so ga odkupovale do vrednosti 11.10 prodajale pa ie po 11.14 SIT. Tečaj italijanske lire se pretekli teden ni bistveno spremenil, bilo pa je izrazito dnevno spreminjanje tečaja, saj je bila vrednost lire vsak dan drugačna. Švicarski frank je malenkostno padel, najbolj pa se je vrednost spremenila ameriškemu dolarju, katerega vrednost se je izraieno v tolarjih, zniiala za 1,50 SIT. Vrednost marke bo v naslednjih dnevih ostala nespremenjena, okrog prvega pa pričakujemo rahlo povečanje. V zadnjem času se zopet pojavljajo ponarejeni bankovci, zato bomo na tem mestu opozorili na njihove značilnosti. Najpogostejši so novi bankovci za sto in dvesto mark. Ponaredek se najlaije spozna po zaščitni nitki, ki ni v sredini bankovca, ampak je natisnjena na bankovcu ni srebrne, ampak umazano sive barve, gravira na nitki z označbo vrednosti ni jasna, ampak zamazana. Tudi kvaliteta tiska je slabša, bankovec za dvesto mark je opečne barve, ki je temnejše od prave. Bankovci imajo vodni tisk, ki je ob pozornem pregledu rumenkaste barve. Kvaliteta papirja na teh bankovcih je dobra, zato jih po tem ne moremo ločiti Občasno se pojavijo tudi bankovci za tisoč šilingov. Značilnost tega je, da je za nekaj milimetrov manjši, papir pa je debelejši Obstajajo tudi ponaredki za sto tisoč lir, običajno so zelo pomečkani in pa za sto dolarjev. Slednji so zelo kvalitetni in jih od originala lahko ločimo le s posebno pripravo. • Ivo J. VVllfan, direktor menjalnic VVilfan Petrol odprl Magna center Magno uporablja že 11 tisoč kupcev Ljubljana - Petrol je v torek v pritličju poslovne stavbe v Ljubljani odprl nov Magna center, v katerem bodo imetnike njihovih plačilnih kartic seznanjali z načini in možnostmi plačevanja. Rdeča kartica je namenjena občanom, srebrna poslovnežem, siva pa podjetjem. Kot navajajo v Petrolu, njihovo rdečo kartico od lanskega oktobra dalje, ko so jo prvič predstavili javnosti, uporablja že več kot enajst tisoč kupcev. S kartico lahko plačujejo na več kot petsto prodajnih mestih v Sloveniji - na vseh Petrolovih bencinskih servisih, v številnih prodajalnah, v avtomobilskih pralnicah in servisih, v gostinskih lokalih, potovalnih agencijah, zavarovalnicah... Prednost te kartice je tudi v tem, da je za zdaj edina v Sloveniji, ki omogoča plačevanje na bencinskih servisih. Uporabniki poravnajo finančne obveznosti dvakrat na mesec (18. in 28.) s trajnikom na tekočem računu v "svoji" banki. Višina zneska pri enkratnem plačilu je navzgor omejena, s soglasjem Magna centra pa je mogoče poravnati tudi višji znesek. Pot do kartice je preprosta: najprej je treba izpolniti pristopno izjavo, jo potrditi v podjetju in oddati v banki, ki po preverjanju plačilne sposobnosti odpre trajni k. Petrolu je doslej uspelo pritegniti k sodelovanju že osemnajst slovenskih bank, poleg tega pa tudi zavarovalnici Triglav in Maribor, Adrio Airways, Avis in Avto-line. Petrol je v začetku letošnjega leta dal v promet tudi srebno Magno kartico, ki jo doslej uporablja že več kot 1.30Ć poslovnežev; njihovo število pa se še povečuje. Med uporabniki so tudi člani tujih konzularnih in gospodarskih predstavništev; jubilejno, tisočo je, na primer, dobil turški veleposlanik. Kartica omogoča ljudem, ki so veliko na službenih poteh, plačevanje vseh potovalnih in reprezentančnih stroškov. Plačnik računov je podjetje, v katerem je uporabnik kartice zaposlen. • C Z. KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Združenje gozdnih lastnikov in lovskih upravičencev: "Kdo pravi, da je divjad brez lastnika!" Čeprav se sliši nenavadno, da bo novi zakon o lovu tudi pomemben "lastninski zakon", pa je nesporno, da bo "lastninski" vsaj pri osrednjem vprašanju, ali bo lovna pravica izhajala iz lastninske pravice ali ne. Ker so stališča zelo različna, je pričakovati vsaj tako burno razpravo kot o zakonih o denacionalizaciji in o gozdovih - ali še celo hujšo« Kranj - Da bo razprava zanimiva, so s svojimi stališči in zahtevami poskrbeli tudi člani novoustanovljenega združenja lastnikov gozdov in lovskih upravičencev, ki so že na ustanovnem zboru jasno in glasno povedali, da naj lovska pravica izhaja iz lastninske pravice zemljišča in da so vsi dosedanji predlogi zakona sicer strokovno zadovoljivi, vendar pa ideološko opredeljeni ter v nasprotju z ustavo in evropskimi normami "Vsi doslej predlagani zakoni f)ovedo veliko o varstvu divjadi, ovskogospodarskem načrtovanju, škodi po divjadi, odškodnini za škodo, ki jo povzroča divjad; vsi uveljavljajo strokovna načela o potrebi po trajni ohranitvi živali ob vzdrževanju ravnovesja med divjadjo in okoljem; vsi pa so tudi ideološko obremenjeni s skoraj petdesetletno tradicijo, ki temelji na političnem pojmovanju, da je divjad družbena lastnina (po novem javno dobro oz. državna lastnina), s katero se ima pravico ukvarjati le "lovska dejavnost", ki je bila doslej stanovsko, politično in organizacijsko povezana prek lovskih družin v lotfsko zvezo," pravijo v združenju in poudarjajo, da želijo dosedanji zakonski predlogi poleg divjadi zaščititi tudi lovske družine in lovsko zvezo v obliki, kot so delovale v "preživelem obdobju". "Lovska pravica naj izhaja iz lastninske!" Če slovenska drŽava želi postati evropska in spoštovati z ustavo zajamčeno pravico do lastnine, potem mora po mnenju združenja to upoštevati v vseh zakonih - in tudi v zakonu o divjadu in lovu. "V splošnih določbah vsakega zakona, ki je napisan na osnovi germanskega prava, je že v prvih členih zakona določba, da pravica do lova izhaja iz zasebne lastnine lovnega zemljišča. Najmanjša površina, za katero pripada lastniku zemljišča lov, je sicer v zakonih različnih držav različno velika, vendar je vedno določena. Pravico lova na manjših zasebnih površinah dajejo v upravljanje lokalnim državnim oblastem (občinam), ki to pravico dajejo za določen čas v zakup, pri tem pa si zadržijo pravico nadzora nad gospodarjenjem v lovišču in pravico kaznovanja. Lastniki in zakupniki lova se svobodno združujejo v lovske organizacije kot stanovska in strokovna združenja, ki gojijo lovske običaje, izdajajo lovske poblikacije, strokovno vodijo svoje člane itd., ne upravljajo pa z lovskim gospodarstvom, si ne lastijo divjadi in ne razpolagajo z lovskim plenom. To je stvar lastnikov oz. zakupnikov," pravijo v združenju in poudarjajo, Medved brez brloga, "ponižana" srnjad.. V novoustanovljenem zdruienju lastnikov gozdov ln lovskih upravičencev pravijo: "Vat, kar se je s prosto ilvečo divjadjo dogajalo po 1941. letu. Je neodgovorno ravnanje: famsja slepota in garje, lisičja steklina, medved, ki nima rloga, ris, ki išče "naravno lovišče«, divji prašič, ki rile tam, kjer ima kmet polje, srnjad, Id Je ponižana s "trofejnim pristopom", jelenjad, ki povzroča občutne Škode, divji petelin, ki komaj še "poje" pozdrav novemu iivljenju in pomladi... Da o priseljencih (JamJak, mu/Ion) niti ne govorimo!" Prvo poglavje, prvi člen Zakon o lovu Dravske banovine iz 1936. leta v prvem členu prvega poglavja določa, da je "lovska pravica združena z zemljiško lastninsko pravico in pripada zemljlŠ~ kemu lastniku". V zakonu o lovu v deieU SaUburg, na primer, piše takole: "Pravica do zasebnega lova pripada izključnemu lastniku ali solastnikom nedeUenega zemljišča, ki je primerno za smotrno izvajanje lova, je veliko najmanj 11$ hektarjev in ga je lovska upravapriznala za zasebno lovišče". A Agromehanika *Ff 64001 KRANJ - Hrastje 52/a f *¥ GENERALNI ZASTOPNIK TRAKTORJEV ZA PODROČJE SLOVENIJE Traktorji od 15 do 70 KS evropske kvalitete namenjeni za delo na hribovitih območjih, v gozdarstvu, sadjarstvu in vinogradništvu. • • • Rezervni deli in servis zagotovljeni. • • • Posebej opozarjamo na TIP 3700, ki ga dobite že za 13.247 DEM, lahko na dolgoročni kredit z minimalno obrestno mero, lahko pa tudi po sistemu staro za novo. Pričakujemo vas v BLAGOVNEM CENTRU v HRASTJU pri KRANJU, kjer vam ponujamo pester izbor kmetijske mehanizacije ter blago široke potrošnje. Informacije 064/331030 ali 331730 Delovni čas od 7. do 18. ure,ob sobotah od 8. do 12.. ure. da bi novi zakon o divjadi in lovu "moral odtrgati slovensko lovstvo od ideologije ostalih balkanskih socialističnih lovskih družin in ga približati evropskim lovskim organizacijam. Divjad se hrani in "ljubi" na znanih zemljiščih In da bi bil zakon evropski, bi po oceni združenja moral upoš- tevati deset osnovnih načel. Prvo in najpomembnejše je to, da lovska pravica izhaja iz lastninske pravice zemljišča (lovne površine) in da divjad torej ni brez lastnika. Ker živi in se hrani s kmetijskimi pridelki in z ostalim rastlinjem na zemljiščih, od katerih lastniki plačujejo državi davek, naj bi imeli lastniki teh zemljišč tudi pravico do divjadi. Lastniki večjih zemljišč oz. lovnih površin naj bi dobili pravico do gospodarjenja z loviščem in razpolaganja z divjadjo, vse v okvirih strokovnega lovskogos-podarskega načrtovanja, ki ga predpiše državni organ. Najmanjša velikost zemljišča, iz katerega bi izhajala ta pravica, naj bi bila 115 hektarjev. Z ostalimi lovnimi površinami naj bi upravljala občina (država), ki bi pravico do gospodarjenja z divjadjo dala v zakup enemu ali več zakupnikom. Za občinska (državna) lovišča bi lahko licitirali vsi, ki so slovenski državljani in so po zakonu o lovu lovski upravičenci; pri tem pa bi dali prednost lastnikom lovnih površin. Za eno lovišče bi lahko licitiralo več lovskih upravičencev, z lovskogospo-darskim načrtom pa bi morali določiti največje možno število-Vsi lovski upravičenci, ki D! imeli pravico do lova, bi morali z divjadjo gospodariti po sprejetem lovskogospodarskem načrtu. Novi zakon o lovu naj bi uvedel dva pojma odškodnine: za škodo po divjadi na lovnih površinah in za divjad lastnikom lovnih površin. Število lovcev naj bi omejili glede na zmogljivost lovišča. V združenju menijo, da so njihovi predlogi za izboljšanje zakona o lovu konstruktivni m da niso v nasprotju politik0 sodobne družbe za zaščito okolja, s sodobno znanostjo o lovu in načrtovanju, z načrtovanjem lovskega gospodarjenja in z zakonom o gozdovih; so Pa povsem v nasprotju z določbami zakona o varstvu okolja, P° katerih je divjad javno dobro. • C. Zaplotnik Pri Mikelnu na Prapročah Nenavadno pokanje, pasji lajež... Ogenj "Ko sem sredi noči odprla vrata, je bilo že vse gospodarsko poslopje v ognj • Rešiti nam je uspelo le živino, vse drugo je zgorelo," pravi Marija Jeglič 1 poudarja, daje škoda neprimerno večja, kot je bilo moč prebrati v časopisi*1, Praproče - "Snaha, ki skupaj z mojim sinom stanuje v bližini naše hiše, je prejšnjo sredo ponoči zaslišala nenavadno pokanje, pasje lajež... Ko je sla pogledat, kaj se dogaja, ni mogla verjeti. Ogenj! Poklicala je moža, mene, sosede... Ognjeni zublji so zajeli že celotno gospodarsko poslopje - hlev, svinjak, šupo za listje, senik, bilo je tudi neznansko vroče. Nič nam ni uspelo rešiti, edinole gasilci so se s plinskimi maskami prebili v hlev in odvezali živino, ki se • začuda - še ni zadušila in zastrupila," je tisto usodno majsko noč podoživljala Marija' Jeglič. "Ni res, da nam je uspelo vse rešiti, kot je pisalo v časopisih. Pogorela je sušilna naprava za seno, slamoreznica Eple, molzni stroj in ostala oprema, mlin in stiskalnica za sadje, drobilnik koruze, voz, nov puhalnik Tajfun, stara mlatilnica, seno, drva, butare, drobno orodje..." Čeprav je bilo vsaj za Mikel- nove tiste noči tako, kot bi bil "pekel že na zemlji", pa je bilo tudi nekaj sreče v nesreči. Sreča je bila, da je bila noč mirna in da se ogenj ni razširil še na bližnje stavbe, da je bilo sedem glav živine že zunaj na paši, da so bili traktor, priključki m ostala kme- tijska mehanizacija na varnem v garažah, da so imeli gospodarsko poslopje zavarovano... Na pogorišču še letos novo poslopje? Jegličevi se zdaj ne ukvarjajo z vprašanjem, zakaj je začelo KMETOVALCE obveščamo, da imamo V SKLADIŠČU KROMPIRJA V ŠENČURJU še v prodaji drobni krompir, primeren za krmo živali -po ugodni ceni. Informacije po tel.: 064/41-017 M - KŽK Kmetijstvo Kranj, Skladišče krompirja Šenčur, od 7. do 15. ure. naj bi ogenj zanetil tujek v senu, ne izključujejo pa tudi možnosti električne napeljave), ampak razmišljajo predvsem o tem, kako bi čimprej pospravili, kar so še pustih ognjeni zublji, in kako bi na pogorišču zgradili novo gospodarsko poslopje. Čeprav so jim sosedje, sorodniki, prijatelji in znanci že zdaj obljubili pomoč, samo odškodnina ne bo zadoščala za zgraditev novega poslopja, ampak bo treba precej primakniti še iz svojega žepa. "Bilo bi lepo, če bi nam za premostitev težav uspelo dobiti kako ugodno posojilo!" pravi Marija in poudar- goreti (uradni viri navajajo, da ja, da se jim letos na kmetij1 obeta veliko, veliko dela. Sinova hodita v službo, tako kot vsak0 leto bo treba pospraviti travo & opraviti druga kmetijska dela ; in poleg vsega še graditi. Jesem bo živina prišla s paše in lepo W bilo, če bi lahko pot nadaljevala že v novi hlev. Mikelnovi si to kajpak želijo. pel živine je "prevzel" sosed Ob tem, da je v seniku zgorelo precej lanskega in že celo nekaj letošnjega sena, jim je p°žf precej otežil tudi spravilo trav*-Sušilna naprava je zgorela, kozolca pa imajo premalo, da j>' lahko vso posušili v njem1" kam bodo dali seno, dokler & mor- aiioomonaic * seno začasno spraviti v kupe P ga pokriti," pravi Mariju JJ poudarja, da je kravi in te"» začasno, do izgradnjenoveg hleva, sprejel pod svojo štren sosed Glinovc. Pri Mikelnovih, kjer 0**1° okrog dvanajst hektarjev vs zemlje, od tega sedem do osep hektarjev kmetijske, si želijo, ° bi bilo letošnje poletje in JesC tudi dovolj lepega vremen3 Prav od vremena je nara** veliko odvisno, ali jim bo usp* lo še letos na pogorišču postaj novo, sodobno gospodarsko P* slopje. • C. Zaplotnik KOMENTAR Neprijetni dnevi policije Slovenski notranji minister Jvo Bizjak se je s poročilom vlade o primeru Smolnikar znašel v neljubem poloiaju, ko 'nora za ohranitev svojega položaja trtvovati nekatere najtesnejše sodelavce, ali pa sam odstopiti. Premier Drnovšek mu je namreč nalolil, naj sprejme ^repe, ki bodo zagotovili učinkovitejše in strokovnejše sodelovanje med vsemi organi, ki sodelujejo pri raziskavi in odkrivanju kaznivih dejanj. Konkretna posledica te naloge naj bi °il odstop šefa kriminalistične slulbe Mitje Klavore, omenjajo Pa se tudi nekatere druge zamenjave. Čeprav je slovenski policiji bkoj po dogodkih v Depali vasi uspelo javnost prepričati o njeni nevpletenosti v neljube dogodke, je kasneje na dan Prišla Še malce drugačna resni-c°- Pokazalo se je, da je bil Milan Smolnikar njihov registriran agent, s katerim so skušali Prodreti v obrambno ministrstvo, čeprav je pri tem treba d°dati, da vladna komisija po-*e°ej poudarja, da je bil Smolnikar v času incidenta civilist, Zaradi česar vojska z njim ne bi srnela obračunavati. Očitno je bil v ozadju dogod-*a v Depali vasi spopad med dvema tajnima službama, naj-^je kar se obveščevalnim slui-bam lahko zgodi pa je, da njihove metode in imena-sode-Jvcev pridejo v javnost. Zdaj je a° tega prišlo, ne smemo pa p°zabiti, da je zaradi številnih 1jer praktično porušena tudi slovenska varnostno obveščeval-?i sl*iba, ki jo te dlje časa 535%o na noge. Tudi za nn j slov*nske policije ni rav- "°dstv°bro'- če naip-ei -n^no Marko Jenšterle . —Vo trdi, kako s Smolnikar-,ern nima nobene zveze, kasneje pa se izkaže, da je vendarle njen sodelavec. Ker pa nesreča nikoli ne pride sama, se mora minister Bizjak v teh dneh ukvarjati še z dodatnim problemom. Kot poroča slovensko časopisje so v Celovcu trije roparji napadli hišo nekega zakonskega para in ukradli 7000 šilingov, avstrijska policija pa ie takoj za tem prijela enega od osumljencev, ki naj bi bil uslužbenec slovenskega notranjega ministrstva, povrh vsega pa še v njegovi specialni enoti. Ker imamo glede podobnih zadev v sosednji Avstriji že nekaj zelo slabih izkušenj, se logično postavlja vprašanje, kdaj bodo šefi naših represivnih organov najprej naredili red v njihovih lastnih vrstah. Očitno tega sedaj ni, zato lahko dnevno beremo o Čudnih napadih na sedanje in bivše pripadnike vojaške ali policijske obveščevalne službe, pa o ugrabitvah tujih državljanov v Celovcu (kar so pred dvema letoma pripisali VOMU) in podobnih stvareh. Koliko se ob tem lahko počutijo varne vsi drugi Slovenci, ki imajo s policijo na srečo zelo redke, ali celo nikakršne stike je še dodatno vprašanje. Policija bi morala biti tista, ki s svojim statusom ljudstvo države prepričuje o tem, da je "vse v najlepšem redu". Toda, če se nered najprej začne že v policijskih in vojaških vrstah, potem je logično, da ga ne moremo pričakovati tudi na drugih področjih. Minister Bizjak se je v svoji policijski zgodovini doslej izkazal kot preudaren operativec, ki se natančno zaveda, da je funkcijo notranjega ministra dobil po politični in ne strokovni liniji. To navsezadnje ni nikakršen greh, ker so vsa ministrstva vedno najprej povezana s politiko. Zaradi tega se je tudi navezal na svojo strokovno službo, ki je očitno popolnoma odpovedala, upa pa lahko, da mu ni celo namenoma obrnila hrbta. V podobni vlogi je bil njegov kolega Jelko Kacin veliko previdnejši in si je navkljub svoji strokovni usposobljenosti (ali pa ravno zato) takoj po nastopu ministrske funkcije začel oblikovati svoj strokovni štab. Koliko se bo Bizjak od Kacina še lahko česa naučil, je novo vprašanje. Nikakor pa ni zanemarljivo dejstvo, da gre za dva ministra, ki geografsko prihajata iz istega konca Slovenije in ju družijo skupna srednješolska leta. Ob vsem tem pa še skupen sovražnik v podobi bivšega obrambnega ministra. Zaradi tega je njuno sodelovanje lahko zelo uspešno, problem je le v tem, če bosta zanj imela še dovolj časa. Bizjak se v tem trenutku lahko reši le z naslonitvijo na svojo politično bazo, kar bonajverjetneje tudi storil, razen, če se niso pri krščanskih demokratih odločili, da začnejo čistiti s tako imenovano zmerno linijo. Potemkinove vasi ..Knez Patjomkin je vsekakor l«sposoben državnik. Ker pa je btl predvsem tudi ljubljenec c«jice Katarine II, je svojo drlavniško" drlo potrjeval s -*a Politika - priljubljenimi triki J zvijačami. Ne brez kančka duhovitosti. "Prosvetljene" car- lCeJ"cer ni Pelial ieine vodovja, nasprotno, storil jo je *'ecno in zadovoljno in Jo Potrdil v samospoštovanju. Kaj ye so njene "reforme" samo £"mu doprinesle! Razcvet: m"°ge nove vasi, krasne črede ?b njih ter - srečne ljudi,. Vse to J videla, lagodno sedeč ob **ezu, ko je inšpicirala svojo Pjest, vozeč se mimo "Evrope nfj"' ki ie bila ravno praV °ddaljena od ceste, da ni mogla PfePoznati - kulis. Draga sce-Jg/«, ie res, ampak muham Padajočih je pač treba na vsak J8*«* ustreči. Ministri so namreč Vendar sluteči, sluiabniki v Prevodu, včasih vladarjev, zdaj Pa ljudem (plebsu), ki pa zdaj jloh niso nič kaj hvaleini ■ niti Za videz demokracije. Namreč, hudo je pri nas. Tako * *°» je tudi neki naš duhovitei *kel - da zdaj imamo drlavo, a Je v*mo, kaj bi z njo počeli. In P°tem počenjamo prečudne ^on, brez repa in glave, brez .r°a in razuma, a vendar vedno e v občo korist. Komaj smo se ^Jerendumsko odločili za sa-J?[toJnost - s polletnim "za-mik°m" - ie so nekatere stranke odlagale takojšnjo odcepitev po °altiško, komaj smo sestavili 'ad°. ie smo jo rušili in ko se je polegel smeh parlamentarne, pardon, skupščinske levice, smo e Začeli prepirat in predlagat , od dudk« do po»t«l)lc« in vozička, ter poletnih oblaclkl priznane blagovne znamk« PEPITO Moška in Ženska konfekcija, velika izbira poletnih kolekcij priznanih slovenskih proizvajalcev BENETTON Nova poletna kolekcija izdelkov UNITED COIORES OFBENETTON ŠPOZJ MARJĆE1 RADO M J/CA. faa^L 7 <č* 715031 v-eft^a izitira športne £,o«£e,£,cife in oiato-e UREJA; Vilma Stanovnik JOHNNIE WALKER TUDI NA BLEJSKEM IGRIŠČU ZA GOLF ELITNI SPONZOR SPODBUDA DOMAČINOM 8F B E L F E & BELFE DAL 1920 ORIOINALS Reebok v Sloveniji le tri: na H ledu, v Lipici in v Mokricah. Letošnjo slovensko ligo začenjajo (kvalifikacijske turnirje PZGS) jutri na Bledu, 16. in 17. julija bo turnir v Lipici, nato pa bodo nastopili še na Stovenian opnu, ki bo od 16. do /& septembra na Bledu. kajti nam ligo moških golf turnirjev, doslej nam je uspelo k pridobiti le še ženski open povedal Marko Božič. Največji podvig našega „ je lani uspel Urbanu Legatu, kj se je uvrstil na Sarazen VVorld Championship, svetovno prvenstvo najboljših profesionalnih igralcev sveta, ki bo letos novembra v Augusti t ZDA. Sicer pa se slovenski golfisti te dni veselijo pogodbe med Golf zvezo Slovenije m TV Slovenijo, s čimer upajo, da bo njihov šport tudi pri nas postal vsaj delček tako popularen, kot je v mnogih drugih državah. • V. Stanovnik VABILA, PRIREDITVE 12 ur ženske košarke - Na kranjskem štadionu bo jutri, 28. rnaja, letošnji ženski košarkarski obračun med Kranjem in LjubiJ j* Ekipi, v katerih bo veliko nekdanjih igralk kranjskega ljubljanskih klubov, bosta na igrišču 12 ur, zato bodo potrebovala tudi pomoč občinstva. • I. Golob dekleta Jutri 29. pohod na Stol - Organizacijski odbor pod vodstvo Rudija Kocijančiča pripravlja jutri, 28. maja, 29. pohod na najvr vrh Karavank, 2236 metrov visoki Stol. Udeleženci bodo JJJJVjj pot med 5. 30 in 11. uro izpred Valvasorjevega doma do Preicva koče, oz. na vrh Stola. Za varno pot bodo skrbeli Člani Postaje G* rjajo, naj vsi pohodniki s seboj vzain«/. ustrezno planinsko opremo. Tehnične službe bodo tudi letps^ Jesenice. Ob tem opozarjajo, Valvasorjevem domu, ob 15. uri pa bodo večkratnim pohodnikotf podelili priznanja. • J. Rabič Balinarski spored - V šestem krogu super balinarske lige ekip? Trate doma gosti Železničarja. Tekma se bo začela jutri ob 15. uri. Ze to nedeljo pa bo odigran tudi sedmi krog. Ekipa Trate bo gostovala v Sežani pri Titanicu. V prvi balinarski ligi, kjer bo šes« krog prav tako na sporedu jutri (tekme pa se bodo začele ob 9. uri* bo ekipa Jesenic gostila Šiško, v Kranju bo gorenjski obračun ttiea Pnmskovim in Feroles Radovljico, Huje bodo gostovale pri Sovicu v Postojni, ekipa Tržiča pa bo doma skušala premagati Jadran P»|jJ; Tudi v prvi ligi bo sedmi krog že v nedeljo. Jeseničani bo°° fostovah v Izoli, v Kranju se bosta pomerili ekipi Huj in Tržiča-Radovljičani bodo doma igrali s Transportom, ekipa Primskoveg« pa odhaja v Ljubljano k Šiški. Nedeljske tekme se bodo začele op 10 uri. VII. ligi - vzhod bo jutri na sporedu šesti krog, tekme pa bodo začele ob 9. uri. Loka 1000 odhaja na gostovanje v Fužine, nj Trati bo srečanje med Trato mladi in Metalno Rogovila pa odhaja v Novo mesto. • V. Stanovnik Rokometni spored - V JL državni ligi za ženske bo ekipa Lokastara v soboto ob 18. uri v domači dvorani na Podnu gostila ekipo OhnW B. Kranj B bo gostil ekipo Polja, Planina Kranja pa Tapi Zagog (sobota ob 16. uri). Sava Kranj odhaja k Krim Electi B. Vffl. 4*3 bP *? mo*ke Pa so par« Šešir B - Prule, Gorjanc - Sava Kranj (dan«5 ob 18. un) Herbali/e Storžič - Besnica B (sobota ob 18. uri) in DgJ Žabnica - Radovljica S. Bled (nedelja ob 10.45). Redni krog ig™ tudi kadeti in starejše deklice. • V. Stanovnik ' Loka turnif Tempo 94 za deklice od '12 do 14 let. Informacije in prijav Teniški turnir na Trati - Športno društvaoTrata Škofja Lo^ so organizira na domačih igriščih jutri in v nedeljo teniški telefonu 631- 183 ali 631-925. • V. Stanovnik Košarkariji so izžrebali pare prvega kola - Letošnje slove"5 ^ košarkarsko prvenstvo za moške bo glede na način tekmo J^aj bolj zanimivo kot vsa dosedanja. To je dala slutiti tudi ^ jf, napetost pred žrebanjem parov za prvi krog, ki bo na spo ^qX v septembra. Žrebanje so opravili v torek popoldne v hotei Preddvoru pred redno sejo združenja prvoligašev, ki 19 J ^ je Emil Milan Pintar. Pred očmi predstavnikov prvohgaškin . ^ žrebal velikan slovenske košarke Ivo Daneu (na sliki), po™ mu je direktor gostitelja srečanja, KK Triglav iz KraJJ{i.' tfov8 Hlebec. Tako se bodo v prvem krogu A2 lige P°*?enc\eW*> Gorica - Interier, Idrija - Tinex Norik, Pivovarna Lašk° - ■ Odeja Marmor - Slivnica, Smelt Olimpiia, mladi - Jezica in Comet. V Al ligi pa bodo pari prvega kroga: Tam Bus - gt3£p Donat MG, Slovenica - Kovinotehna Sav. Polzela, Tngja ^in Zidar, Litostroj Slovan - KM Ilirija, Smelt Olimpija - Don Postojna - Satex. • V. Stanovnik GLASOV KAŽIPOT If Koncerti Sončni žarek "*č - Danes v petek, bo ob 19. Uri v prostorih OŠ Bistrica koncert otroškega pevskega zbora Sončni žarek, ki deluje pri Zvezi kulturnih organizacij Tržič. ^vija otroških Pevskih zborov Gorenja vas - Na Osnovni šoli lvana Tavčarja Gorenja vas bo v "edeljo, 29. maja, ob 17. uri rev'ja otroških pevskih zborov °|ntralne šole. PŠ Sovodenj, ,s Poljane, PS Lučine in PS tVorJ.e- Nastopili bodo tudi perici gorenjevaškega oddelka Glasbene šole iz Škofje Loke. jja Češnjici ^•šnjica - Mešani pevski zbor P°mel Železniki ob svoji 15-^nici delovanja vabi na kon-i9,rt. ki bo jutri, v soboto, ob 20. urri v kinodvorani na Češnjici. gostje večera bodo Kamniški tedniki. gimnaziji ^anj - Jutri, v soboto, bo o 20. ;n v kranjski Gimnaziji koncert i 70skega pevskega zbora dr. Janez Bleivveis iz Kranja ter Ranega pevskega zbora , «fuppo corale di Mels" iz Italije. pesnici. Ranica - Danes, v petek, bo ob «J.30 uri v Osnovni šoli Besnica *°ncert, na katerem bosta nas- Bukc pevska ZDOra Dekleta z topila kovice in Fantje iz Besnice. **»»»»»»»»»»» feert v Glasbeni šoli ob iq" V ponedeljek, 30. maja, W 30 bosta v Glasbeni šoli eden^^P'13 V|adimir Mlinaric, oen "^boijgjh pianistov mlajše na W"i in sopranistka Hele-kon Uric- študentka 1. letnika nc9rtnega solopetja na Aka- demiji za glasbo v Ljubljani. Koncert prireja v sodelovanju z Glasbeno šolo Lumen Tržič. »»»»»»»»»»»»» Še bomo peli Kokrica - V dvorani Kulturnega doma na Kokrici bo danes, v petek, ob 20. uri Večer slovenske narodne pesmi, na kateri bodo nastopili trije pevski zbori s Kokrice, ki jih vodi Vinko Strniša: Moški pevski zbor Kokrica, Pevci slovenskih narodnih pesmi in Mešani cerkveni pevski zbor Kokrica. »»»»»»»»»»»»» Koncert duhovne glasbe Naklo - V župnijski cerkvi v Naklem bo v nedeljo, 29. maja, ob 20. uri koncert duhovne glasbe, ki ga prireja Lumen iz Tržiča. Pod vodstvom dirigenta Maksimiljana Feguša bodo Mladinski cerkveni pevski zbor Ignacij Hladnik iz Tržiča, Komorni orkester iz Ljubljane in solisti izvedli 3. del Haendlovega oratorija Mesija in še nekaj arij iz drugih dveh delov. Solisti bodo: Helena Maurič, sopran, Barbara Tišler, sopran, Marjan Trček, tenor in Ivica Trubič, bas. »»»»»»»»»»»»» Na Loškem gradu Škofja Loka - Danes, v petek, ob 20. uri bo v kapeli na Loškem gradu koncert, na katerem bo dekliška vokalna skupina Carmi-na iz Škofje Loke pod vodstvom prof. Irene Rupnik predstavila skladbe renesanse ter slovenske narodne in umetne pesmi. Na koncertu bo sodeloval tudi organist Klemen Karlin. Ročk koncert Škofja Loka - Na dvorišču Loškega gradu bo jutri, v soboto, ob 20. uri ročk koncert Transcendence, ki bo predstavila meditativno in ročk glasbo. V prvem delu koncerta bo skupina, ki igra na originalne indijske inštrumente predstavila etnično glasbo spiritualne Indije, drugi del nastopa pa bo po rockovs-ko obarvan. »»»»»»»»»»Mm* Pevska revija Kamnik - Na Srednji šoli Rudolfa Maistra bo jutri, v soboto, ob 17. uri revija otroških in mladinskih pevskih zborov Občine Kamnik. Nastopilo bo deset otroških pevskih zborov kamniških osnovnih šol in Glasbene šole ter trije mladinski pevski zbori. Srečanje izgnancev Kranj - Društva izgnancev Gorenjske (Jesenice, Radovljica, Škofja Loka, Tržič in Kranj) obveščajo, da prirejajo srečanje za vse izgnance, ukradene otroke in internirance ter njihove svojce (1941 - 1945). Srečanje bo jutri, v soboto, 28. maja, z začetkom ob 10. uri na Gorenjskem sejmu v Kranju. »»»»»»»»»»»»» Prvenstvo v streljanju Cmgrob - Ministrstvo za obrambo R Slovenije vabi na 3. odprto prvenstvo v streljanju z ostros-trelno puško, avtomatsko puško 7.62 in pištolo 7.62 mm M 57, ki bo jutri, v soboto, na strelišču v Crngrobu. »»»»»»»»»»»»» Čiščenje pod skakalnicami Planica - OK Planica obvešča člane in sodelavce OK, da bo tudi letos ob koncu sezone organiziralo delovno akcijo urejanja in čiščenja doline pod skakalnicami. Zbor bo jutri, v soboto, ob 10. uri pred Kavko v Planici. MIKE'S SPORT FASHION Prireditve Srečanje malih tabornikov Kranj - Jutri, 28. maja 1994, ob 9. uri se bodo začela na igrišču v Struževem pri Kranju 1. vesela srečanja medvedkov in čebelic, ki jih organizira rod Stane Žagar-mlajši za vso zvezo tabornikov občine Kranj. • S. S. »»»»»»»»»»»»» Modna revija Kranj - Društvo upokojencev Kranj obvešča, da bo modna revija, ki je bila predvidena za torek, 24. maja, prestavljena na torek, 31. maja, z začetkom ob 17. uri na vrtu gostišča DU Kranj, Tomšičeva 4. »»»»»»»»»»»»» Predpočitniški žur Tržič - Klub študentov Tržič vabi na predpočitniški žur, ki bo jutri, v soboto, ob 21. uri v Sokolnici, Zabavno in veselo bo skupaj s skupino Panda. »»»»»»»»»»»»» Miss šmarnic Hotavlje - Turistično društvo Slajka Hotavlje prireja v nedeljo, 29. maja, na Slajki izbor Miss šmarnic. Začetek bo ob 14. uri, igral pa bo ansambel Blegoš. »»»»»»»»»»»»» Zborovski seminar Kranj - V Osnovni šoli France Prešeren bo jutri, v soboto, ob 9.30 zborovski seminar Gorenjske, ki ga bosta vodila mag. Tomaž Faganel in prof. Damijan / Močnik. H\IM, HAL® - GORENJSKI GLAS Naročila za objavo sprejemamo po telefonu 064/223-111, faksu 064/222-917 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do 12. ure dan pred izidom Gorenjskega glasa! Cena oglasov in ponudba v rubriki: izredno ugodna.__ Obvestila VSE ZA VAŠE MALE LJUBLJENCE KOLESA SCOTT USA TRGOVINE LIPA ZAKAJ NA IZLETE Z LENO ŽIRI (tel: 691-624) FOTO AKI ŠKOFJA LOKA SIEMENS SLUŠNI APARATI AVT ELECTRONIC SERVIS VIDEO, TV, AUDIO TRGOVSKI CENTER nad KRONO 2. nadstropje, tel (064) 620-286 AKCIJSKA PRODAJA V ZLITOVI TOVARNIŠKI PRODAJALNI Tel.: 53-115 Nova trgovina AMAZONA v prenovljenem dijaškem domu, nasproti Patrola. V njej dobite vse za male živali in akvaristiko. Pričakujemo vas in se veselimo vašega obiska vsak dan od 9. do 12. in 15. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure._ Gorska, trekklng (rekreacijska), dirkalna, Trgovina - Servis: Valy-Žagar, Betonova 16/a, Kranj - Kokrica, tel.: 215-750. Sestavljalnica in servis koles Tine Zupan, Mošnje 24/a, Radovljica, tel.: 738-224. Vidmarjeva 8 in L. Hrovata 4/b v Kranju z živili in tekstilom se veselijo vašega obiska. Prepričajte se o založenosti in konkurenčnosti. VIDIMO SE1_ Po konkurenčni ceni vam nudimo prevoze skupin in organizacijo izletov. Tudi posamezniki greste lahko z nami po nakupih v Italijo, na kopanje ali pa na sončno Sicilijo, v Rim, pa tja do Neaplja, v zabaviščni park Gardaland, Mirabilandijo, v Aqualand itd. Prepričajte se, zakaj mnogi so navdušeni nad našimi izleti! Slikanje za dokumente, izdelava slik po naročilu, izposoja fotoaparatov, slikanje za vse priložnosti. Tel. (064) 621-278. Imate težave s sluhom? Pridite in pomagali Vam bomo. Vsak četrtek v Kranju v Art Optiki, Bleivveisova 18, od 16.30 do 18. ure. Gatton Int, d.o.o., Ljubljana, Vodnikova 8, Servisiramo vse vrste video, TV, audio in SAT aparatov. Pogodbeni servis za SELEČO, TOSHIBA GOLDSTAR, FENNER, LOEVVE,... Škofja Loka, Sp. trg 2a, tel./fax. (064) 620-205. NOVOI NOVOl NOVO! NOVOI NOVOI NOVOI NOVOI Nudimo vam oblačila in obutev za vso družino: oblačila za bodoče mamice in opremo za dojenčke, obutev in otroška oblačila, jeans in športna oblačila, oblačila za močnejše postave. Mestni trg 32, Škofja Loka, tel. (064) 620-286._ Organiziramo akcijsko prodajo izdelkov našega programa. Ugodne cene za gotovinska plačila: sedežne garniture že od 80.000,00, masivne kuhinjske mize 18.500,00, dekorativne blazine 514,00. Plačilo je možno v 7 obrokih brez obresti /30 % polog + 6 čekov/ oz. v 3 obrokih s 5 % popusta. Delovni čas od 9. do 12. in od 14. do 18. ure, sobota od 9. do 12. ure. Se priporočamol AKCIJ NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA ŠTIRI OBROKE PAPIRNICA MD7, Jaka Platiše 17 v Kranju organizira VELIKO AKCIJSKO PRODAJO ŠOLSKIH POTREBŠČIN na štiri obroke Pri naročilu plačate prvi obrok, druge pa po položnicah. V naši papirnici boste lahko kupili vse od radirke, zvezkov, nahrbtnikov - učbenikov za osnovnošolce in srednješolce. Naročila za učbenike in delovne zvezke bomo sprejemali v mesecu juniju in jih boste lahko plačali v treh obrokih. Obiščite nas v PAPIRNICI MD7, Jake Platiše 17, (poleg restavracije MONA LISA na Planini III v Kranju) Pričakujemo vaš obisk! Hi JUNIJA Delovni čas od 9. do 12., 15. do ob sobotah od 8. do 12. ure! 1994 19. ure, □ <^MD7| P □ p POKOPALIŠČE BRNIK < o z M O > ca O MALI OGASI g 223-444~ APARATI STROJI PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 eess Mizarji, ličarji! Kompletno opremo za lakiranje: kabina, peč, kompresor itd. ugodno prodam. 0242-450 ali 242- 511 «183 PANASONIC telefaxi, telefoni, tajnice in telefonske centrale, zelo ugodno. 0632-595 12240 Prodam hladilni BAZEN za mleko 300 litrov, balirko Panonija, trosilec hlevskega gnoja, (lovka 8, Kranj 122« Prikolico zaT.V. prodam. 0061/715- 147 12277 Prodam 2 kolektorja 2m x 1m za 30000 SIT in zamrzovalno SKIRNJO Ith 300 I za 35000 SIT (nov kompresor. 0736-794 12279 Prodam TRAKTOR TD 48 06 C, letnik 1985, 1300 del.ur s čelnim nakladačem TN 200 RIKO, skupaj ali posamezno, cena traktorja je 7000 DEM, cena nakladača 2700 DEM. 0061/611-132 122S7 Prodam OBRAČALNIK za seno SIP V2 in sadilec za koruzo Panonia. 057-524 12320 OPTIKA VER VE G A Tavčarjeva 1, Kranj Tel. In fax: 064 222 890 VERVEGANEVENKA Vam nudi hitro In kvalitetno izdelavo vseh vrst očal z navadnimi In specialnimi lečami. Izdelujemo na recept In brez njega. Računalniški pregled vida DELOVNI ČAS od 9 do 12 ure od 15do 19ure tobota od 9 do 12 ure TV «■> HI - H «*> VIDEO TV 37 cm od 40.349 SIT TV 51 cm, TTX od 53.302 SIT TV 55 cm, TTX od 59.660 SIT TV 72 cm, TTX od 110.293 SIT Videorekorder od 44.745 SIT HI-FI stolp od 41.370 SIT Trgovina ln storitve Ao.o., Kld/kVva 2, Kranj, teL 064 - 212^21 H 42 TURBINSKI VENTILATOR za seno po polovični ceni, prodam. 0211- 038 123S3 Prodam peč EMO CENTRAL 2000, ekspanzijsko posodo in Grunfus črpalko. 0061/210-826, po 16. uri 12356 Prodam malo vožen motor BT 50 S, cena 850 DEM. 070-440 12357 Prodam stroj za zunanje čiščenje piščancev. 070-780 12300 BOY 50 in druge stroje za brizganje plastike od 35 do 110 g, ugodno prodam. 0 331-410 123» Prodam puhalnik GRIČ ali zamenjam za puhalnik Tajfun. Savska 23, Bled 12377 Prodam KOSILNICO BCS 602 v odličnem stanju, ogled v nedeljo dopoldan. 0329-006 12393 Prodam dve CISTERNI za kurilno olje in cisterno rostfrei za vodo. 085-292 12438 Prodam KAVNI APARAT AEG dvor-očni. 0332-518 12449 SONČNI KOLEKTOR IMP 2 m2, prodam po polovični ceni. 0 241- 189 12450 Prodam C 64 z opremo in MINI HI-FI stolp Anrteh. 0620-437 12471 Prodam HLADILNIK in SKRINJO . štunm, Sp. Lipnica 4 12497 KUPPERSBUSCH štedilnik rabljen, zelo poceni prodam. 041-113 12501 Prodam novo TRAČNO ŽAGO (pant), premer koles 50 cm. 0 403- 676 12536 Prodam suhe HRASTOVE HLODE za vrtne klopce in mize. 0 214-425 12322_ MARMOR PLOŠČE 50 x30x 2 cm, za hodnike, prodam, m2 3000 SIT. 0802-035 12354 Prodam 2000 komadov nove stresne opeke bobrovec, 15% ceneje. 0736-400 12410 Prodam lepa nova vhodna vrata za 29000 SIT. 0311-344 12442 Poceni prodam 8 PLOŠČ PLOČEVINE 1 mm. 052-115 ALU 12476 Prodam PAJKA VO 2. 12394 t329-598 Prodam 5 betonskih stebrov za kozolec. Papler, Begunjska 54, Tržič Prodam suhe smrekove in maces-nove plohe, prizme, colarice. 043-222 Visoko 119 g 12518 Poceni prodam okna z roletami, fl rabljena vrata in 1715-538 12528 TV - video - hi-fi marantz SONY AKCIJA: GORENJE 51 TTX 42.980 30NY 55 TTX 99.900 SONY E-100 630 8QNY UX-60 240 ODPRTO OD ».h DO 12.h IN OD IS.hdo 19.h OS SOBOTAH OD 9.H DO 12.H V BLIŽINI GLEDALIŠČA Cankarjeva S, Kranj tel.: 222-055 Ugodno prodam nov 300 litrski BOJLER za sanitarno vodo in novo toplotno črpalko voda-voda 12 KW. 0631-634 12396 Prodam velik barvni TV GRUNDING diagonala 100. Sitar, 0738-18012402 80 litrski BOJLER, kopalna kad, 320 litrska skrinja, naprodaj. 0214-072 Zelo ugodno prodam 2 termoaku-mulacijski peči 3 KW. 0328-170 12411 Prodam vgradni ŠTEDILNIK, nov ^2P+2e) , 30% ceneje. 0715-145 Ugodno prodam SLAMOREZNICO ter rotacijsko KOSILNICO. 0061/ 841-318, zvečer 12434 Prodam 5 central 17 KW za 70.000 SIT, ekspanzijsko posodo 18 Irtersko po 7500 SIT, kombiniran bojler 80-literski za 25000 SIT, črpalko Lovvara za 8000 SIT, vse je novo še zapakirano. 0883-106 12435 EURORIZZA Prodam KOSILNICO za traktor Pasquali in motorno kosilnico Lom-bardini, delovne širine 27 cm, ter OSIPALNIK za krompir. 0 70-009 Prodam 2 m3 TERANOVE in FASADNI ODER. 0 061/611-550 12547 Prodam 2 kubika bukovih in smrekovih plohov. 0422-569 125«6 Prodam suh smrekov FABIJON, dolžine 4m, širine 9 cm, MACES-NOVE PLOHE dolžine 2 m , debeline 5 cm, MACESNOVE DESKE, dolžine 4m, debeline 2.5 cm. Ugodno. 0 45- 467 12632 IT 0Y MAISTROV TRG 5, KRANJ Ugodno prodam komplet za pla- mensko varjenje (cevi, manometri, jeklenke). Jože Kavčič, Podljubelj 247, Tržič, 059-137 ali 59-138 12524 Prodam hladilni bazen za mleko 650 I, znamka Alfa laval. Krč Franc, Jezerska c. 92 a, Kranj 12533 Prodam RAČUNALNIK COMMO-DORE 4+ za 150 DEM. 0710-133 N0V0*N0V0 DRUŽINSKA PIZZA ZA 3 OO 4 OSEBE DOSTAVA PIZZ ZA 3 DO 4 OSEBE del. ćas: VSAK dan od 9. do 22. ure -T"> fi C A IQ O A Cii ob nedeljah od 12 do 22. ure AJlUOH/OOI D l I Župnijski urad Stara Loka 63 64220 Škofja Loka RAZPIS za najugodnejšega gradbenega izvajalca del pri gradnji nove podružnične cerkve Sv. Gabrijela na Planici, KS Sv. Jošt nad Kranjem. Pogodba se sklene za pozidavo cerkve v skupni tlorisni izmen 18 x 7 m in zvonika tlorisnih izmer 3.60 x 3.30. Višina zvonika bo 17 m. Načrte in vse informacije dobite v župnijskem uradu Stara Loka, tel.: 064/621-206. Izvedba del v juniju, juliju in avgustu 1994. Prodam ELEKTROMOTOR 4,5 KW, 1400 obratov Rade Končar, skoraj nov. 0422-569 12565 Prodam nov kuppersbusch in plinski štedilnik. 0696-026 12576 Prodam elektro motor 3-fazni An laser znamke škoda, tudi menjam za 3 do 4 KW moči in dvigalo za zidarska dela s 3-faznim elektromotorjem. Lahovče 26, Cerklje i2seo 2 STROJA ZA BRIZGANJE PLASTIKE ARBURG, 220 E/150, 50 g, letnik 1973, ugodno prodamo. 0 874-300 int. 65 12639 IZOBRAŽEVANJE MARK, d.o.o., intenzivni jezikovni tečaji, konverzacija, individualni pouk in pomoč pri učenju. 0 213-983 12019 KUPIM Odkupujemo smrekovo hlodovino. EXIM TRADE, 056-742 10303 Odkupujemo vse vrste STARINSKEGA POHIŠTVA ure, umetnine, nakit, kovance, razglednice....Nudimo tudi kvalitetne RESTAVRATORSKE USLUGE. ANTIKA KIRKA, Tavčarjeva 7, Kranj, 0221-037 ali 48-545 10642 Odkupujemo vse vrste starinskega pohištva in ostalih starinskih predmetov, nudimo pa tudi zelo kvalitetne restavratorske usluge. 053-401 12112 Kupim stare predvojne razglednice, fotografije, podobice, pisma, dopisnice. 045-655 12345 Kupim staro in starinsko pohištvo predalnik, mize, stole, omare. 045- 655 12346 Odkupim vse vrste starih glasbil. 045-655 12360 Kupim les za ostrešje, špirovce in grede. Klicati v soboto. 0311-334 12399 GLASBILA Kupim JUGO 55 5 prestav. 170 1403- 12419 MERCATOR - KŽK KMETIJSTVO KRANJ Begunjska c. 5, KRANJ objavlja prosto delovno mesto OPERATIVNEGA VODJE SKLADIŠČA IN PRODAJE v Mešalnici močnih krmil v Škofji Loki Posebni pogoji: kmetijski, ekonomski ali komercialni tehnik - v. stopnja Delovno razmerje se sklepa za nedoločen čas, poskusno delo tri mesece. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema v 8 dneh po objavi Kadrovska služba Mercator - KŽK Kmetijstvo Kranj, d.o.o., Begunjska c. 5, Kranj. FRAJTONARICO staro leto dni Melodija, prodam zelo ugodno. 070-015 12140 Ugodno prodam SYNTHESIZER Kawai FS 620, 4 oktave 100 zvokov. 046-176 12496 Prodam KiTARO. 0326-270 12553 GR. MATERIAL Prodam smrekove deske 25 in 50 mm, bankine za oder in rimelce. 0421-433_12103 Gradbene elemente ugodno prodam. 0710-023 12106 Kupujemo suh hrasotv, žagan les, I. klase, debeline 25, 50 mm. Obmo podjetje Kranj, 0242-061 12577 Kupim TRAKTOR PASOUALI 954. ■682-221 12566 LOKALI V centru Jesenic oddamo prostor 30 m2 primeren za lokal ali skladišče. t061/574-270, zvečer STUDIO Na Bledu prodam BRUNARICO (hrana, pijača, sladoled), ter oddam v najem TRGOVINO (tekstil, igrače) z odkupom inventarja v Lescah. 0 719-066 12323 POSLOVNE PROSTORE v nebotičniku (17. nad.) cca 100 m2 ugodno oddamo v najem. 0212-194 12342 V centru Radovljice oddamo poslovne prostore. Ponudbe: SSS Radovljica, p.p. 33 124*6 OTR. OPREMA Prodam preprost globok otroš^ voziček, otroške kavbojke od 4 do a let 0733-445, zvečer V centru KRANJA in ŠKOFJE LOKE I najamemo POSLOVNI ] PROSTOR za trgovino do 40m2.Ponudbe pod šifro "PREDPLAČILO" PAMPERS PLENICE Mmo 1.650,00 SIT - trgovin* ANA, Prešernova 4. Radovljica - trgovina VESNA Titova 47A. Jesenice - trgovina DARJA Cankarjeva 80, Radovljica - trgovina PRI JAMNlKU, vodopivdova 17, Kranj •H tal. :47-491__j 13, 125S2 KOLESA Prodam otroško športno kolo Junior na 5 prestav. 0871-049 12319 Prodam otroško KOLO BMX. 383 1242- 12343 Prodam dobro ohranjen - kot nov moped APN 6 za 50.000 SIT. 0736- 556 12389 Prodam APN 6, v odličnem stanju. 0 64-093 12467 Prodam MOTOR AVTOMATIK in žensko KOLO ter otroško KOLO. 045-694 12508 Prodam APN 6, letnik 1987. Zminec 7, Grega Rakovec 12511 Za BT 50, prodam sedež, luč, plastik disk, izpušno cev ogledalo. Pus-tovrh, Sv. Duh 75, šk. Loka 12520 Prodam novo žensko KOLO na 5 prestav, vlharnik, Jezerska c. 35, Kranj, 0242-882, od 8. do 9. zvečer HONDO CB 450 S, 6000 km, letnik 1987, vredna ogleda - prve gume, prodam. 050-826 12016 OBVESTILA Rezervirajte pravočasno PROSTOR POD SONCEM za dopust v Užnjanu - Meduiin, 7 dni 11200 SIT. 0211-818 od 16. - 22. ure 12124 Enodnevni nakupovalni IZLET NA MADŽARSKO, dne 4.6.94. 049-442 Izleti, nakupovanja v Munchen, Gardalan, Palmanova s kombijem. 082-104 12302 Nakupovalni izlet PALMANOVA 15.6. 0712-247 12427 Obveščam, da Braniša Aleksi ne sme nobene stvari prodati v Kozjem 174. Vse kar se tam nahaja je stvar sodišča in je ocenienol i»«06 Panasonic Ateslirane cefrtralG, tetefani n telefaksi za prave poriovnafe Prodam kombiniran otroški VOZIČEK znamke peg in hladilnik z» OPEL KADETTA B serija. Huje Kranj OSTALO Prodam bivalni kontejner, lokacij* camp Lanterna Poreč. 0326-983 12111 ^ Prodam stare HRASTOVE SODE od 500 - 11500 litrov. 0064/211-518 12162 ^ Sobne copate od št. 35-46, samo 100,00 SIT. prodam tudi BILJARD 122* 1741-606, vsak dan Stare knjii prodam. 1 e pred 1930 razne, pocj f 78-068 .-.g zbiratelji - pozor - menjam tej tonske kartice. 0332-241 Iščem GARAŽO ali zaprto dvorif* Cankarjeva 17 Radovljica jgS 12481 1738-909, za silos Brezje Prodam A l stanovanje in hiše. 051-45» J—j LESTVE primerna. » Prikolico ADRIA dajem Slov. Primorju. 058-203 najem • 12SS* GLASBENA ŠOLA AKORDEON Vpis novih učencev Hotel Evropa, 5. nadstropje, popoldan ali tel.064/212-007 j PRIDELKI Prodam SENO iz kozolca. Ilovka * 0212-019 ____v* Prodam sveže ŠAMPINJONE) Dan, Smokuč 34. 0802-706, » Sercerjeva 11, Radovljica J2> Ugodno prodam stoječo MRVO * mešana drva. 0422-073 Prodam krmilni krompir. 0632-S4* POSESTI Prodam novejšo hišo nedokont*<*> Ža 1100 m2 zemlje, odiična lokacjP uceva 9, Kranj____«5 Prodam 550 m2 ZAZIDLJIVE BJ5 CELE v Kranju. Bencina, Ljubljans^ 35. Kranj____«2 GARAŽO na Planini, Gog*W* prodam. 0325-514, oo_20_^J^ Prodam TRAVNIK v Šenčurju. SERVISZORrGINrUiSttlDBJ kost 37*) m. «45-555 POOBLAŠČENI ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO TELEFON TRGOVINA - SERVIS Uprava lat. 064 222 868 f»x. 064 222 667 LJUBLJANA, tel/fon 061 159 O ?32 KRANJ. teJ/fa« 064 722 150 OBLAČILA Ugodno prodam dolgo belo OBHA-JILNO OBLEKO (Vezenine Bled). 0 218-653 12091 Prodam belo unikatno poročno OBLEKO, konf.št. 38-40. 0422-567 12420 Prodam dekliško obhajilno obleko, dolgo, Vezenina Bled. 0216-308 12551 Prodam belo kratko POROČNO OBLEKO št. 38. 0242-880 12597 V najem vzamem staro hiša »cflil3. darsko poslopje, ugodna ^ 045-655 ___^VHTI JIVI SISTEMI* AJ-VRH()VNIK K-'«KA, GODEŠIČ 125 TEL: 064 633-425 Poslovni stiki J^vci, sponzorji! Poceni majice, a'nierne tudi za propagandni dotisk! ^^078 10752 Ssn^?"1 CERTIFIKATE v vrednosti toVl,° 28 30% ceneje. 050-642, ln petek od 18. do 20. ure 12274 CERTIFIKATE. 049-318 **ZNO PRODAM i^am bukova DRVA in BUTARE. 5!2j^45____9190 J^no ugodno električni trofazni »■»o0, otr oblačila, pony kolo. ^Sj-034 12305 T^a^dva^plastična soda in kljuko Prodam trosed rabljen eno leto, primeren tudi za ležišče. 0217-815 12443 Prodam MIZO IN 6 STOLOV 60 x 60. 0 325-107 12463 Poceni prodam dnevno sobo in tapison 4x3,5 m. 0712-201 124S2 KUHINJO MARLES komplet z vsemi aparati in pralni STROJ ugodno prodam. 078-936 12510 Prodam skoraj novo kuhinjsko mizo, 3 stole in kotno klop -natur bor. Cena 400 DEM. 081-827_12526 Prodam pomivalno KORITO dva ležalnika, štedilnik na drva. 0218- 968 12581 Prodamo trajnožarečo PEČ in tuš kabino. Vse novo in nerabljeno. 051-035 12602 Prodam staro pohištvo. 0215-728 12604 ŠPORT PADI šola potapljanja in prodaja opreme. 0066/74-489 95ie LOVSKI LOK, klasični lok in samostrel, ugodno prodma. 0326-574 12359_ JADRALNO PADALO z vso opremo ugodno prodam. 083-841 12376 Prodam BRAKO PRIKOLICO. 0692-597 12474 STORITVE 070-440 12358 LEDO SERVIS: servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. 0214-780 ali 242-766 8313 PRALNI STROJI, štedilniki, bojlerji -popravilo, obnavljanje, Čiščenje. 0325-815 9623 ROLETARSTVO BERČAN nudi Žalu-zije, rolete, ter lamelne zavese, telefon in fax 061/342-464, 0061/342-703 (stanov.) 10332 ^h*ltu. LES za kurjavo na Jeseni-v^'^o poceni. 0861-584 ---- Wt portal, zeleni tuf z vrati, leto r*'ave 1840, zelo ugodno prodam. 12400 rubova drva suha, prodam. 065- 12403 ^pdam bukova in hrastova drva. g4-139 12480 ^am 2 KOLEKTORJA nova 1MP z ŠSSPSP ŽGANJE, kupim Z 101, ^JjO- 070-382 12509 Tv^am ŽAGO Samico, TRAKTOR 6JL<1 In KOZE smast pasme. 0 66- 12535 VODOVODNO NAPELJAVO v hiši kot tudi razne predelave kopalnic, kuhinj in druga manjii popravila, vam naredimo strokovno jr hi za solidno ceno. ? »218-427 Izdelujemo KOVINSKE ZAŠČITNE MREŽE za kletna okna in vrata ter elemente za vse vrste ograj. 045- 346 10386 Rolete, žaluzije, lamelne zavese -izdelujemo, montiramo in popravljamo, tudi na obroke. 0213-218 10478 J^Tšt OPTIKA ha^T KRANJ, Bleivveisova 18 a^'proti porodnišnice tel.: 212-196 VeUKA IZBIRA UVOŽENIH OKVIRJEV IN MODNIH SONČNIH OČAL tudi R.ovečevalne lupe, foto filmi, baterije -*a siusne aparate, tekočine za kontaktne leče... --^Lllet^Vaia optika ART OPTIKA KRANJ ŽAGANJE DRV na območju občine Tržič, hitro in poceni. 0 57-214 zvečer 11447 DIMNIKI - če imate problem z dotrajanim dimnikom in je potreben obnove, vam hitro in kvalitetno vstavimo tuljave iz nerjaveče pločevine (rosrfrai). 0063/701-709, zvečer 11653_ Imate težave s trdo kožo na podplatih, vraščenimi nohti, kurjimi očesi....Pomaga vam PEDIKERKA, tudi na vašem domu. 046-369,11720 Izvajam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom, tudi vse vrste fasad, imam svoj grušt. 0718-331 11775_ Nudim prevoze do 16 oseb. 065- 461 11855 Montaža in popravilo TV ANTEN (A kanal, M MTV, EURO 3. 0 215-146, 57-420 11879 Nudimo vam čiščenje prostorov, stekel, tapisona, premaz ali lakiranje talnih oblog, kristalizacija ali premaz marmorja) 0326-325 121 is VODOVODNE INSTALACIJE kvalitetno, hitro in po konkurenčnih cenah. 0 332-061 12165 NOVO! MORSKE SPECIALITETE PI BIP DOSTAVA. 0221-051 PIZZER-IJA DARE, VABLJENI - POKLIČITE! Dostava od 8. do 02. ure 12296 Izdelujemo zaščitne kovinske in okrasne mreže za okna, vrata. .082-104_12303 Diplome in druge tekste, vnos podatkov, administracija, računalniška obdelava. 0633-894 12311 Nega obraza, pedikura, ročna limfna drenaža, depilacija. 058-337 12365 SATELITSKE ANTENE, montaža klasičnih anten, dograditev A kana la, M MTV kanala. 0310-223 12366 Gradbeno podjetje sprejme vsa zidarska in fasaderska dela z materialom ali brez. 0332-183 ali 718-037, zvečer 12440 Odkup, prodaja in uvoz rabljenih vozli. 0 70-747 12466 Izdelujem pocinkane smetnjake in cisterne 1500 in 1800 I. 0324-457 SERVIS orodja Iskra, Bosch, Blac in Decker, Hilti, Makita. Gubčeva 1, Kranj, 0323-118 12491 Popravila gospodinjskih aparatov, previtje elektromotorjev, rotorjev elek. orodja. Bremec, Gubčeva 1, Kranj, 0323-118 12492 PROJEKTANTSKE STORITVI, NAPZOR PRI IZGRADNJI OBJEKTOV IN OPREMLJANJU INTERIERJEV e PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA PRIDOBITEV GRADBENEGA DOVOLJENJA • PROJEKTI NOTRANJIH OPREM • UREJANJE DOKUMENTACUE ZA LEGALIZACIJO ČRNO ZGRAJENIH OBJEKTOV • ORGANCACUA IZVEDBE IN STROKOVNI NADZOR CREATIM INŽENIRING d.o.o. K/onJ. Sučeva 23. » 064 241 110 Izdelujem načrte za vse vrste objekotv, adaptacije in legalizacije. 0218-937 12506 Vodovodne storitve, napeljava in popravila. 0633-382 12515 KOMBI PREVOZI in ostale STORITVE do 1,8 t ali 10 m3. 0421-825 12557_ Nudimo knjigovodske, računovodske ter administrativne storitve za mala podjetja in obrtnike. 0323- 909 12561 Izdelujem kovinske stopnice, tudi okrogle, vrata, ograje, zastekljujem balkone. 0631-537 12562 Izdelujem vrtne garniture iz masivnega lesa in opravljam vse mizarske storitve! šifra: POCENI IN KVALITETNO 12575 Pričakajte poletje brez nezaželjenih dlačic. DEPILACIJA 046-369 12610 STANOVANJA Iščemo sobo v Radovljici ali okolici. 0714-627 12056 Kranj, dvosobno STANOVANJE, 61,5 m2, prodam. 0064/218-520 12064_^^^^^^ Najamem 1 ali 2- sobno stanovanje. 0325-396 12110 Oddamo sobo možnost kuhanja s uporabo sanitarij, s telefonom. Smledniška 35, 2. vhod 12272 V Železnikih ugodno prodam dvosobno opremljeno ali neopremljeno stanovanje v privatni hiši. Bližina Soriške planine in Starega vrha. Primerno tudi za vikend. 0061/52- 749 12315 Oddam ali prodam pod ugodnimi pogoji 3-sobno STANOVANJE na Jesenicah. 0061/51-318 12317 Mlada družina najame za več let STANOVANJE na relaciji Lesce -Kranj, za plačilo do 200 DEM. 0 70-334 Mojca ali Aleš 12326 Prodamo lepo novo 1-ss v Šenčurju, 54m2 (C„ tel.TVp), prazno - takoj vseljivo po 1100 DEM/m2. 0801- 015 12381 Mlada 4-članska družina vzame v najem garsonjero, 1 -ss ali eno veliko sobo. če je možno brez predplačila v okolici škofje Loke. JE NUJNO. Pokličite 0620-431 od 16. do 21. ure. 12396 Prodam ali oddam v najem za več let opremljeno 1,5 s stanovanje (38 m) v centru Jesenic. 081-616 od 20. do 21. ure 12412 PONUDBA TEDNA: cenejše 3-sobno stanovanje 71,60 m2 v Kranju v bližini zdravstvenega doma brez CK prodamo po 920 DEM/m2. K3 KERN KRANJ, D.O.O., 0221-353 12586 PONUDBA TEDNA: 3-sobno STANOVANJE v šorlijevem naselju, K 3 KERN Kranj, d.o.o., 0221-353 12587 V Lescah prodam 1 sobno 41 m2 pritlično stanovanje v alpskih blokih, za 53000 DEM. 077-175 12919 3-sobno komfortno STANOVANJE z garažo v Radovljici, oddam. 078- 350_12621 Kupim stanovanjsko pravico. Kličite v ponedeljek, sredo ali petek od 16. do 19. ure. 0 329-875 12628 VERATSCHNIG BOROVUE •VEUKO SKLADIŠČE DELOV tDODATNA OPREMA •HITER SERVIS Telefonske informacije: 0043-4227-2338 VOZILA DELI CfTROEN rabljeni rezervni deli in odkup osebnih avtomobilov za av-toodpad. 0064/692-194 11125 Ugodno prodam dve novi gumi 185/ 70x13 Best in dele za R 12. 0802- 116 12364 Prodam ALU PLATIŠČA z gumami Semperit za Zastavo ali Lado. 0736-621 12366 Motorje in menjalnike za FIAT 750 in Z 101, ter zastavi 101, letnik 1978 in 1979 ter fiat 750 -79 ter 82 prodam tudi druge rezervne dele. Kokal Tone, Tomšičeva 93, Jesenice 12488 Prodam JUGO 45, po delih. 041- 037 12519 VOZILA Prodaja novih vozil: DAEVVOO in MITSHUBISHI. Vse informacije 0242-300, 242-600 ali 325-981 4733 PRODAJA, ODKUP, rabljenih vozil in prenos lastništva! 0325-981 4734 LADA SAMARA 1500 5V, metalik, modra, menjam za CITROEN BX diesel karavan. 045-263 11957 Prodam VW HROŠČ, letnik 1976, kleparsko obnovljen. 0 70-04712026 TOVORNJAK TAM 80 T 50, letnik 1992, 40.000 km, kesonar, zelo ugodno prodam. 0 0602/41-509 Prodam Z 128, letnik 1986, registrirano. Orehovlje 14, Kranj 12100 Brezplačni oglas v reviji AVTO FOTO MARKET - vsako nedeljo na sejmišču v Kranju. 12123 PRODAJA ODKUP rabljenih vozil. 0064/217-528 ali zvečer po 20. uri 325-659 12160 Enodnevni NAKUPOVALNI IZLET na Madžarsko dne 4.6.94, prijave na 049-442 12167 Poceni prodam FIĆOTA, letnik 1982, v voznem stanju. 0738-027 12264 VVARTBURG, letnik 1988, 78000km, garažiran, ugodno prodam. 0325- 738 12266 Prodam AUDI 100 CD, letnik 1981. 057-741 12268 Prodam OPEL KADETT, letnik 1982 In oddam črno PSIČKO. 0218-612 VW GOLF, letnik 1981, lepo ohranjen, ugodno prodam. 0218-434 12270_ Ugodno prodam VVARTBURG limuzino dobro ohranjeno za 1000 DEM. 057-782 12271 Ugodno prodam Z 101, letnik 1979. 0242-517_12275 Prodam R 5, letnik 1979. 046-507 12278_ Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1991, dobro ohranjen. 0325-626 TRGOVINA S PREMOGOM vam po konkurenčnih cenah dostavi na dom vse vrste domačega in uvoženega premoga, bukova drva in brikete. Brezplačna dostava, motnost plačila s čeki s zamikom. . Se priporočamo! AUDI 100 2.0 5 E, letnik 1985, reg. do 4/95, 170.000 km, ugodno prodam. 0738-972 12282 Prodam JUGO KORAL 55, letnik 1990, lepo ohranjen. 0733-89212283 Prodam ohranjen JUGO 55 KORAL, letnik 1989, 38000 km. 057-441, popoldan 12266 OPEL KADETT, letnik 1987 z dodatno opremo prodam. 0214-072 12290 Prodam R 5 GTS, letnik 1989. 0211-738, po 18. uri 12293 Prodam AMI 8 za 600 DEM. 0326- 908 12294 JUGO 45 A, letnik 1986, registriran do 3/95, prodam. 0733-656 12295 Prodam R 4, letnik 1988. 0218-639 12297 Prodam GOLF diesel, letnik 1987, metalno zlata barva, 92.000, cena 9800 DEM. 0621-407 12300 Prodam LADO SAMARO 1300 S, letnik 193 in AX CABAN, nov. 0695- 070 12304 Prodam R 4 GTL, letnik 1989. 0421- 123 12309 Prodam OPEL KADETT, letnik 1977. 043-592_12313 Prodam SUZUKI SVVIFT 1.3 GL, letnik 1990, 48000 km, dobro ohranjen, ugodno prodam. 0715-446 12316 Prodam YUGO 45, letnik 1988, ugodno. 0 323-851 12328 Prodam GOLF JXB, letnik 1988, prevoženih 80.000 km, cena 10500 DEM. 0801-300 12330 Ugodno prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990, dobro ohranjen, rdeče barve, 8500 DEM. 0311-035 12331 HYUNDAI PONY 1.3 GS, letnik 11/ 90, 35000 km, prodam. 076-544 12333 Prodam FIATTIPO 1.4, letnik 10/90, bele barve, lepo ohranjen. 0733-585, zvečer 12335 JUGO 45 A, letnik 1986, 70.000 km, bele barve, nekaj dodatne opreme. 0422- 383 12336 Ugodno prodam R 11 GTL, 12/87, 8500 DEM. 0715-781 12337 Prodam JUGO 45, letnik 1988, prevoženih 43600 km. 057-059 12336 Prodam R 9, letnik 1985 in R 5, letnik 1991, ugodno. 0712-355 12351 Prodam JUGO 45 A, I. 87, 48000. Senično 12a, Križe 12352 Z 750, prodam, reg. 16.8.94. 0692- 230 12361 Prodam VW 1200, letnik 1976, rumene barve. 085-132 12362 126 P, letnik 1985, reg. 10/94, poceni prodma. 058-418 12363 Prodam FIČOTA 850, letnik 1983, reg. do 2.3.95. Šučur, Groharjevo 5, šk.Loka 12368 Ugodno prodam ohranjeno Zastavo 750 S. 050-318_1237" Prodam PEUGEOT 305, letnik 1979, reg. do decembra. 323-886 12380 CITROEN GS 1.3 , letnik 1979, ohranjen, prodam za 1400 DEM. 0331-858 12382 Prodam HONDO CIVIC 1.5 DX, letnik maj/91, bele barve, 36000 km. ©dopoldan 741-570, popoldan 76- 210 12385 Prodam UNO 60 DS, letnik 1987, 128000 km, cena po dogovoru. 083-586 12387 ALFA 33 1.3 S, letnik 1987, 75000 km, metalno zelene barve, v odličnem stanju, prodam. 0222-813 ali 76-024 12392 Prodam GOLF diesel, 5 v, I. 9/88. Valjavec Jože, Tupaliče 75, 045-460 12347 Prodam dobro ohranjen KOMBI 850, letnik 1983, in drva po ugodni ceni. 0682-239 12401 Prodam OPEL OMEGA 2.6 I, karambolirano, letnik 10/1991 in R 4, letnik 1986. Sitar, 0738-180 ali 738-933 12404 JUGO KORAL 55, letnik 1989, prodam. 0311-712 12405 R 4 TLS metalno zelena prodam za samo 500 DEM. 0326-741 12406 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. 070-791 12408 Prodam KOMBI RENAULT TRAFIC, letnik 1986, 113.000 km. 0211-029 Prodam ZX AVANTAGE, letnik 1992, reg. do aprila 1995. 331-062, zvečer 12416 Prodam R 5 GTS, letnik 1987. 084- 592 12418 Prodam LADO 1300 reg. celo leto. 0325-430 12422 Prodam VW KOMBI, letnik 1982 in VVARTBURG, letnik 1988, cena po dogovoru. 041-032 12425 AUDI 80, letnik 1987, siva barva, alarm, klima, prodam. 0881-452, od 12. do 23. ure 12430 Prodam ŠKODO FAVORIT, letnik 90 december, reg. do 18.5.95. 0421- 485 12432 Ugodno prodam karamboliran JUGO 45, letnik 1988. 0061/841-318, zvečer 12433 Prodam OPEL REKORD 2.0 Berlina, letnik 1982, reg. do novembra. 0211-087 12436 ALFA 33, 1.3, letnik 1987, bele barve, reg. do aprila, cena 7700 DEM. 0326-094_12437 Prodam MERCEDES 508 kesonar, 8000 km, po generalni, letnik 1979. 051-219 12439 Prodam R 4, letnik 1985, reg. do 7/ 94, bele barve, cena 2200 DEM. 041-233 12441 Prodam GOLF, letnik 1982, reg. do 2/95, cena po dogovoru. Drečnik Nataša, Podbrezje 112, Duplje, ogled sobota, nedelja dopoldan 12450 Prodam FORD FIESTA 1.1 1978 in R 4, letnik 1986. 0310-537 12451 GOLF GTD, letnik 1987, z dodatno opremo, prodam. 0 332-178 12455 SERVIS IN AVT0SAL0N VRTAČ VISOKO pri KRANJU POOBLAŠČENI SERVIS GOLF GOLF VARIANT VENTO PASSAT UM. PASSAT VARIANT OD 23.950 OD 25.900 OD 29.200 OD 34.290 OD 35.962 Delovni čas: servis od 7. do 15. ure avtosalon od 8.12. ure in od 15.00 do 19.00 Tel.: 43-019,43-072,43-148 VAŠ PARKIRNI PROSTOR V KRANJU VAS ČAKA NA GLOBUSU mf^riRnU'J 90 SIT JE MANJ KOT 2.500 SIT Prodam CITROEN AX, letnik 1990 za 8.000 DEM. 0 84-118 i2460 Prodam FORD ESCORT 1.1, letnik 1981. Sp. Duplje 24 A 12*61 GOLF JX, letnik 1989, prvi lastnk, 67.000 km, rdeče barve, ugodno prodam. S 218-753 12462 GOLF JGL, letnik 1981, prvi lastnik, nekaramboliran, prodam. S 70-747 12485 Prodam Z 750, letnik 1985. 046- 060 12469 Prodam R 5 TS, letnik 1979. 046- 507 12472 Prodam Z 101, letnik 1984, reg. 5/ 95. «622-368_12483 Po delih prodam Z 750, letnik 1980 in 1983. «622-655 12484 Zelo ugodno prodam Z 101-78, KOMBI zastavo 850-82 ter FIAT 750-79 in 82 za rezervne dele -dobro ohranjeni. Kokal Toni, Tomšičeva 93, Jesenice 12490 Prodam Z 101, reg. do 8/94 za 600 DEM. «51-428 12494 Prodam Z 101, letnik 12/80, registriran, 40.000 SIT. C. svobode 22, Radovljica, popoldan 12495 Prodam ohranjeno stoenko komfort, letnik 1979. «328-357, popoldan 12499 Prodam Z 128, letnik 1987. 041-860, po 14. uri 12503 R 4 GTL, 26.12.88, prvi lastnik, izvozni model, 32000 km, lepo ohranjen, prodam za 6000 DEM «211-201, Frenk_ i2566 Prodam JUGO 45, letnik 1978, za 1700 DEM. «325-055_12570 Prodam Z 128, letnik 9/1984. 0310-664 12572 Prodam R 5 SAGA, letnik 8/1991, 23.000 km, garažiran. Legat, Kovor 154, Tržič ~ 12941 VISO 11 RE, letnik 1984, reg. prodam za 2200 DEM. »422-425 12574 Zelo ugodno prodam FIAT 126 P, letnik 1986, izredno ohranjen, reg. do 2.4.95. »214-910 12579 Prodam Z 101. letnik 2/1988. 0218- 402, V SObOtO 12584 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986. Trobec, Gorice 55 12585 R 4 GTL. letnik 1988, prevoženih 65000, reg. do 3/95, prodam za 3900 DEM. »733-038 12592 Prodam JUGO 45, letnik 12/1987 in krožnik za satelitsko TV. »84-126 vsak dan od 19. ure dalje 12594 Prodam ohranjeno ŠKODO SL 135, letnik 1991, cena 7600 DEM. 0312- 255 12595 Prodam FIAT 126 P, letnik 1981. 0329-094 12598 Prodam R 5 CAMPUS, letnik 1990.0715-721 12600 FOTOMODELI AGENCIJA "DOBER GLAS" V POVEZAVI Z BERNARDO MAROVT, VABI IZKUŠENA IN NEIZKUŠENA DEKLETA IN FANTE NA IZBOR ZA SNEMANJE KATALOGA ZNAMKE "ARMANr. TELEFON: m 061/125-82-12 INT.208.VSAK 1*7 DAN OD 10. DO JL*,r-14. URE IAMBBLIRANA VOZJ NOVEJŠIH LETNIKOV 242-364 Auto - Krainer CaOVEC «OS£MTAL£RSTRASSE 12« H 0043-443-21415 R 9 GTL, letnik 8/89, odlično ohranjen, prodam. 0324-313 12504 Prodam FIAT 126 P, letnik 1979, dobro ohranjen s tehničnim pregledom, cena 700 DEM. 0211-919 12513 SAAB 900 GLS, letnik 1982, radio, odlično ohranjeno in varno vozilo, reg. do 2/95 prodam za 7000 DEM. 0723-612_12514 Prodam OPEL KADETT 1,6 D, letnik 1989, prevoženih 76000 km za 12400 DEM. 083-108_12516 GOLF diesel 83, izredno ohranjen, prodam. 084-216 12521 Prodam R 4 GTL, letnik 1982/7 ter platišče z gumjo za APN 6. Pustovrh, Sv. Duh 75, šk. Loka 12522 Prodam OPEL KADETT, dobro ohranjen, garažiran, letnik 12/82, 87000 km, cena po dogovoru. 078-955 12523 PEUGEOT 205 look. letnik 1990, prodam. 041-109 12530 Želite novo ali rabljeno motorno vozilo v tujini. Radi bi vam pomagali. Bokličjte ob delavnikih, teI.:065/35-353, med 1JL ln 18. uro. Prodam PEUGEOT 205 1,8 diesel letnik 1990. Kržišnik, Sutna 3 12531 Prodam FORD FIESTA 1.1 CLX. «312-186 _^532 ŠKODO KARAVAN, letnik 1993, katalizator kot nova, ugodno prodam. Možnost kredita. 0215-545 Prodam Z 101. letnik 1987, dobro ohranjena, reg. do 4/1995. 0 403- 676 12537 Prodam Z 101, letnik 1979, reg. do 3/1995. 0 45-290 12538 Prodam 126 P, letnik 1981, reg. do 5/ 1995. 0 736-563 12539 Prodam OPEL ASCONA , letnik 1980, za 3.500 DEM. 0 325-769 12540 Prodamo 126 P, letnik 1985, GOLF JXD, letnik 1986 in Z 101, letnik 1989. 0 217-528 ali zvečer 325-659 12541 Z SKALA 55, letnik 1988, garažirano, nove gume, avtoradio, vlečna kljuka, ugodno prodam. 0 214-212 zvečer 12543 Prodam GOLF JXD, 12/1987, reg. do 1/1995, odlično ohranjen. 0 53-224 12544 Prodam GOLF diesel, letnik 1983. 0 323-557 12548 Prodam Z 101, letnik 1987 in JUGO 45, letnik 1989. 0326-142 12554 Prodam R 4 GTL, letnik 1985/86. 0713-152 12560 Prodam 126, letnik 1989, 35000 km, garažiran, prodam. 051-543 12563 Prodam R 4 GTL, letnik 1991. 0211-668 12568 FIAT TIPO 1.6 DIGI, letnik 1991, bogato opremljen, ugodno prodam. 0736-556 12607 Prodam HROŠČ, letnik 1976 in Z 101, letnik 1987. 0326-558 126O8 Prodam oziroma zamenjam R 5 CAMPUS (letnik 12/1989) za YUGO (letnik 1987-89), z doplačilom. 0 47- 145 12612 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 2.800 DEM. AVTOPRIS, d.o.o. 0312-255 12614 Prodam CLIO 1.2 TR, letnik 1993. AVTOPRIS, d.o.o., 0312-255 12615 Prodam R 5 GTL, letnik 1988, cena 8500 DEM. 0312-255 12616 Prodam R 4 GTL, letnik 1987, cena 2800 DEM. AVTOPRIS, D.O.O., . 0312-255 12617 BMW 316, letnik 1983, prodam. 0217-906 12620 Ugodno prodam GOLF JGL DIESEL. Žeskova ul. 4, Kranj 12625 R 4, letnik 1984, dobro ohranjen, prodam. 0 401-125 12626 Prodam KOMBI TREFIK, letnik 1982 in FORD SIERA, letnik 1983. 0 211- 281 12627 Prodam AX 11 TGE. letnik 1990, pravkar registriran. 0 326-711 12629 Pod ugodnimi kreditnimi in leasing pogoji prodajamo vozila : OPEL, FOPD, FIAT, ALFA, LANCIA, CITROEN, LADA, ŠKODA, RENAULT, PEUGEOT. Tovorna vozila: TAM, IVECO, VOLVO, SCANIA in avtobuse TAM. Posredniška prodaja rabljenih vozil. Parkiranje na našem parkirišču je brezplačno. Rabljena vozila na zalogi: R 18, letnik 1982, LADA NIVA 1600, letnik 1993. Nova vozila: CITROEN C-15 D. TEHNO-CAR, d.o.o., Tavčarjeva 17, Škofja Loka. 0/fax 632-840 12934 Prodam FIAT 126 P, letnik 1988. 0 323-260 12640 "AVTO ŠOLA" ing. HUM AR ZAPOSLITVE Za promocijo novih šolskih pripomočkov, na terenu redno ali honorarno zaposlimo več zastopnikov. Informacije vsak petek od 18. do 20. ure 0213-340 10157 Takoj zaposlimo peka. 0714-627 Mladinska knjiga redno zaposlitev vsem tistim, ki jim delo ni odveč. Informacije 0064/632-330, 56-105 in mobitel 0609/620-475 12070 Iščem prijazno žensko za varstvo dveh predšolskih otrok na našem domu. lahko tudi stanuje pri nas. Orehovlje 14, Kranj 12102 Takoj zaposlim NATAKARICO in KUHARICO. OD po dogovoru, nudimo tudi stanovanje in hrano. 0 061/ 881-453 12133 Honorarno zaposlim kuharico, mlajšo upokojenko za delo v planinskem domu od 15.6. do 15.9. Šifra: JELOVICA_12171 Zaposlim TRGOVKO v živilski trgovini v Kranju. 0 47-491 12185 Zaposlim dva delavca za fizična dela. 0221-192 12261 Gostilna v okolici Kranja išče KV KUHARJA za delo ala cart. Redna zaposlitev ali honorarno delo. šifra: PO DOGOVORU 12263 STRUGARJA za delo na stružnih avtomatih zaposlim. 0332-550 12312 MB 1113 prodam ali zaposlim ŠOFERJA za špedicijo. 0 70-747 12464_ Ponujam odlično plačano delo 2000 DEM mesečno, prednost imajo brezposelni s srednjo izobrazbo. Pogoj: lasten prevoz in dovolj prostega časa. Kličite v soboto od 8. do 17. ure. 082-049 12467 ŠTIPENDIJE za šolsko leto 94/95 za srednje, višje in visoke šole za naslednje stroke: strojna, elektro, ekonomska, pravna, upravna. Prošnjo s spričevali zadnjih dveh letnikov poslati na LE TEHNIKA, Hrastje 76, Kranj 12468 Nudimo redno zaposlitev v dop. času v Kranju za pomoč v kuhinji in pri delitvi malic. 0331-814, od 12. do 15. ure 12476 Iščem dekle ali fanta za strežbo. 0312-422, po 17. uri 12489 Gostilna v Kranju zaposli KV KUHARJA s prakso, delo v izmenah, nedelje proste. 0213-484 12507 Iščem NATAKARICO za lokal v Tržiču. 052-098, 51-841 12559 Za delo in priučitev v pekarni sprejmemo vestnega fanta. 0712-229 od 14. do 16. ure ali 715-191 od 10.do 12. ure 12571 FRIZERJA z delovnimi izkušnjami redno zaposlimo. Šifra: FRIZER 12591 SEZONSKO DELO OB MORJUI Letovišče - Kranjski camp išče osebje za delo v kuhinji in recepciji za čas od 3.6. do 13.9.94. Zaželjeni študentje ali mlajši upokojenci. 0221-352, vsak delovnik od 8. do 14. ure 12593 EKONOMISTKO za delo v računovodstvu zaposlimo. 0620-263, od 17. do 19. ure 12599 Za delo v prijetnem gostinskem lokalu zaposlimo dekle z izkušnjami. • 214-369 , ZASTA VLJALNICA *uuemmmsTMm > V PARTNER. VREDEN ZAUPANJA JL°/°.?k,a c*41 Kn"lf tel.: 211256 Pričakujemo vas vsak dan od 8-17 PURANE težke pasme, bele in grahaste, stare 5 tednov, za nadalj-no rejo prodam. Vzreja veterinarsko nadzorovana. 0 332-347 12186 Prodam TELICO simentalko tednov staro, in kupim 10 dni star ega BIKCA simentalca. 061/612-749 12429 __ Prodam rjave in grahaste JARKICE. SnaVCAR, srednji, barvapoper» Grilc, Partizanska pot 15, 0214-855 z rodovnikom, naprodaj. 083-no 12207 1Z4** - sol ZAPOSLIMO PRODAJALKO V ŽIVILSKI PRODAJALNI ZA DOLOČEN ČAS (MOŽNOST ZAPOSUTVETUDIZA NEDOLOČEN ČAS). NASTOP DELA TAKOJ. Ponudbe pod šifro: SB C0M 'TISKARJA - OFSET -samostojnega-z najmanj 5 let delovnih izkušenj, takoj zaposlimo za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili pošljite pod šifro "1300 DEM". Zaposlimo samostojnega kuharja, natakarja in čistilko. Za delo na kmetiji sprejmemo fanta vajenega kmečkih del. 070-706, po 10. uri 12603 Bi radi zaslužili cca 1500 DEM/ mesečno?! Pokličite na 0327-034, dopoldan ali po 20. uri 12605 Iščemo delavca, veščega dela s pločevino. Možna redna zaposlitev. 078-044 12611 Zaposlim samostojnega AVTOK-LEPARJA. 058-375 i*»4 ORGANIZIRA TEČAJ CESTNO PROMETNIH PREDPISOV v kranjski gimnaziji začetek tečaja PONEDELJEK 30.MAJA1994, ob 18. uri. VOZILI BOSTE NA SODOBNIH VOZILIH R5, GOLF in motornem kolesu YAMAHA. ^311-035 Fanta za priučitev v avtokleparski delavnici aposlim. Šifra: VESTEN 12314 KV KUHAR dobi redno zaposlitev v dopoldanskem času v Kranju. 0331-814 12318 Angleško podjetje vam nudi delo na domu. 0 323-115 med 10. in 13. uro 12325 NATAKARJA In NATAKARICO za strežbo v bistroju v Kranju sprejemo v redno del. razmerje. 0324-001, od 12. do 14. ure 12332 Redno ali honorarno zaposlim ŠOFERJA C KATERGORIJE za mednarodne prevoze. Zaželjene izkušnje, šifra: C KATEGORIJA 12334 če želite dober dodaten zaslužek pokličite po 0891-617, od 8. do 10. ure dopoldan 12341 Iščem mizarja v pokoju za kakšno malenkostno popravilo - cinkanje. 045-655 12348 Iščem dekle za strežbo v šanku. 0621-023_12372 Redno zaposlimo zastopnika za prodajo potrošnoga tehničnega artikla, brez konkurence, ki se ne bo prodajal v trgovinah, šifra: 200.000 SIT 12383 Ičemo zldarsko-fasadersko delo. Delamo poceni in kvalitetno. 0401- 316_12390 Za polovični delovni čas zaposlimo trgovko. 0331-629, po 20. uri 12417 V delovno razmerje sprejmemo pripravnika smer ekon. tehnik, z možnostjo nadaljne zaposlitve. Prijave naj interesenti oddajo osebno ali na naslov KNJIGOVODSKI SERVIS KRISTAN-PETRIČ, Titova 63, Jesenice 12421 ŽIVALI RJAVE JARKICE, stare 7 tednov, prodam. Oman, Zminec 12, Šk Loka, 0621-475 _ 12128 ROTVVEILER MLADIČE - psičke z rodovnikom, odlično leglo, negovane ter cepljene, ugodno prodam za 500 DEM. 0623-090 12172 Ugodno prodam KOZO z mlekom. Hrastje 18, 0328-858 12262 Prodam kravo SIMENTALKO s telefom ali brez. 0891-894 12273 PRAŠIČE vseh velikosti za rejo ali zakol, prodam. 0714-376, Prešeren, Gorica 17, Radovljica 12285 Prodam enoletne KOKOŠI in dva meseco staro srnasto KOZO. 070- 035 12292 Prodam PURANE težke od 8-10 kg. Krč, Huje 9, Kranj 12299 Srnasto kozico, rogato za pleme, prodam, cena 300 DEM. Ručigaj, Potoška 7, Koroška Bela, Jesenice 12301 Smo mladi KUŽKI - RESASTI FOKSTERIERJI in si želimo v svet. Starša Imata odlično telesno oceno in PNZ. 0 063/855-696_12327 Oddam PSIČKE mešančke male rasti. 0632-212 12339 Kupim bikca simentalca od 200-300 kg. 070-326 12355 LABRADORCE črne, stare 6 tednov, prodamo. Štefetova 28 c, Šenčur, 041-311 12366 Menjam KRAVO po prvem teletu jalovo za brejo. 066-702 12357 Prodam težko KRAVO po teletu dobro mlekarico. Sr. vas 2, Bohinj 12371_ Prodam 100 kg težkega PRAŠIČA za nadaljno rejo. valjavec, Leše 31, Tržič 12374 Oddamo psičke mešančke, mati gladkodlaga prinašalka. Dolenc, Grajska 22, Bled 12394 Oddam PSIČKE mešančke. Rozman, 048-761 12386 Prodam 10 dni staro TELIČKO črno križanko in suha trda drva. 047-442 , Sp. Duplje 56 12396 PIŠČANCE graha in PURANE za nadaljno rejo, prodam. 048-729 Prodam miado KRAVO s teletom. 0065/808-095 12*« Prodam JARKICE 18 tednov. 0422- 027 12452 Kupim TELETA SIMENTALCA, starega 14 dni. 0 70-104 jgg Prodajamo Hisex rjave JARKICE stare 11 tednov. Lanišek, Beleharjeva 49, Šenčur 124M PURANE za nadaljno rejo.ter PRITLIKAVE ZAJČKE za v stano-vanje, prodam. 0 241-189 «g BIKCA simentalca težkega okrog 200 kg, prodam. 064-381 ™*7° KOKER ŠPANJELE 8 tednov stare črne in hišne ZAJČKE, prodam. 0403-097 12477 Prodam KRAVO simentalko po četrtem teletu dobra mlekarica, težka cca 500 kg. 0881-786 Prodam HERMELINE stare en 12487 Razprodam KANARČKE odlične pevce. 0325-791, Župančičeva 30, Kranj_12423 KUNCE velike pasme - ovnače, samce in samice, poceni prodam 045-532 mesec. 0061/841-285 Oddamo PSA mešanca črne barve. 0633-894 Prodam dve TELICI, stari eno leto. 0623-362 ___^ Prodam KOZO z mladičema. Žeje 15, Duplje _if*J Leglo odličnih KOKER ŠPANJEL0V naprodaj konec junija. Rezervacije mladičev na 0632-318 12**4 KRAVO simentalko 8 mesecev brejo, tretje tele, prodam. Grad 24, Cerklje Prodam KRAVO simentalko s teličkom. Rogelj, Apno Ravne 32, 0421- 885 1257? Prodam KRAVO s teletom. Voglje, Letališka 22, Šenčur Jf^! Prodam NEMŠKE OVČARJE * rodovnikom In 2 KOZI. 057-281 "sm_____, KUNCE madagaskarske ovnač« mladiče, samce in samice, P°c0" prodam. 045-532 ^ MALTEZANE ljubke bele stanovanjske kužke, brez vonja in odpa danja dlake, vrhunskega le9'* rodovnikom, ugodno prodm« 0061/455-826 ____^ Prodam leto dni stare KOKOŠUJ 12428 nadljno rejo. 070-749 ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, brata in strica FLORJANA ARNEŽA iz Srednje vasi pri Šenčurju se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, vsem, ki ste ^[Jj kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče, ter ga v tako velikem st6^^ pospremili na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala bratu Blažu, pogrebnemu zavodu N»v .J gospodu župniku za lep obred, pevcem iz Predoselj in GD Srednja vas. Vsem in vsaK posebej še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Srednja vas, 20. maja 1994 Redno ali honorarno zaposlim dekle za delo v bifeju. 043-583 12445 Iščemo dekle za delo v kava baru 0632-869 ,2448 Za delo v bifeju redno ali honorarno zaposlimo dekle. 0332-518 12447 Iščemo SLAŠČIČARJA in DEKLE za strežbo. Slaščičarna Čebelica 0 325-545 1M64 ZAHVALA Ob smrti moža, očeta, starega očeta, brata in tasta JOŽETA ČADEŽA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam izrekli ustna jP^jnji sožalja, mu poklonili cvetje in sveče in ga v tako velikem številu pospremili na njego . ^eta\i poti. Hvala g. Vidi Ušeničnik za nego na domu, Domu upokojencev Kamnik, Plan1 .vceui društvu Šk. Loka, Čevljarskemu cehu, Obrtni zbornici, Društvu upokojencev in soa|pgV»° TERMO Šk. Loka. Gospodu župniku in kaplanu za mašo in pogrebni obred, pevcem ar govornikoma. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 19. maja 1994 ZAHVALA Ob izgubi MILANA STRZINARJA 27. 9.1980 - 17. 5.1994 se zahvaljujemo za dragoceno pomoč sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem SGP Tehnik, Društvu za pomoč duševno prizadetim Škofja Loka. Posebej se zahvaljujemo dr. Križnarjevi, dr. Perdanovi, dr. Pirčevi, Franciju Kosmaču in g. župniku za lepo opravljen pogreb. Vsem, ki ste našega Milana pospremili v tako velikem številu, mu poklonili toliko cvetja in sveč, iskrena hvala. VSI NJEGOVI Dolenja Žetina, Gorenje Brdo 1994 V SPOMIN Vsega je le za dlan. Za eno samo naročje, za en objem, za eno ljubezen, za eno sonce, za en hip. (Janez Ovsec) 27. maja mineva 5 let, odkar ni več med nami naše mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje DRAGICE REŠ roj. Korošec, iz Orehovelj Zaman te čaka in najbolj pogreša tvoja hčer Aleksandra. Vsem, ki se je spominjate in ji prižigate svečke, hvala. Orehovlje, Breg ob Savi, 27. maja 1994 ZAHVALA O, saj ni smrti, ni smrti/ Samo tišina je pregloboka. Kakor v zelenem, prostranem gozdu. (S. Kosovel) V najlepšem mesecu, 15. maja, je v prometni nesreči prenehalo biti srce našega dragega sina, vnuka, nečaka in bratranca ALEŠA HAFNERJA roj. 22. januarja 1991 se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli pisna in ustna sožalja, darovali cvetje in sveče. Posebno zahvalo izrekamo sodelavkam in sodelavcem Zobne poliklinike Kranj in Color Medvode. Iskrena hvala g. Jelovčanu in Rehbergerju za vso pomoč. Hvala g. župniku, pevcem in Pogrebnemu zavodu Navček za lepo opravljen pogrebni obred. Iskrena hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili v njegovo prezgodnje počivališče. Žalujoči: mami in ati ter ostali njegovi Sutna, Žabnica, Ladja, Češnjevek, 19. maja 1994 ZAHVALA Ob izgubi MIRA GAŠPERLINA z Luž se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za izraze sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Lepo se zahvaljujemo g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem za zapete žalostinke. Vsem še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Luže, Šenčur, 14. maja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame, babice, sestre in tete FANČI JAKOVAC se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo sosedom za vso skrb in pomoč v zadnjem času. Zahvaljujemo se pevcem za zapete žalostinke in za ganljivo zaigrano Tišino. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI ZAHVALA V 21. letu je tragično preminil KLEMEN VREČEK Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče. Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, sošolcem in profesorjem iz Srednje elektro in strojne šole Kranj, Srednje tekstilne Šole Kranj, Osnovne šole Preddvor, Elektru Kranj, WZ Kranj, prijateljem in gasilcem. Zahvala d.o.o. Navček in g. Milki Ropret ter g. župniku za lep pogrebni obred,govornikom, pevcem za zapete žalostinke in Niku Legatu za zaigrano Tišino. Vsem in slehernemu posebej še enkrat hvala. VSI NJEGOVI Tupaliče, 18. maja 1994 ZAHVALA Po hudi bolezni nas je zapustil dragi mož, oče, dedi JOŽE KASTIGAR Iskreno se zahvaljujemo dobrim sosedom za pomoč, posebej Bizjanovim in Drakslarjevima, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi dr. Hostnikovi, zdravnikom in medicinskemu osebju pnevmološkega oddelka 200 na Golniku, pevcem ter g. župniku za lep pogrebni obred m govor. Iskrena hvala tudi vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI Bitnje, 17. maja 1994 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta CIRILA ŠAVSA iz Preddvora se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali. Iskrena hvala vsem, ki ste darovali sveče, cvetje, maše, izraze sožalja in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebno zahvalo smo dolžni g. župniku ter g. Trtniku za poslovilne besede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči vsi njegovi Preddvor, 24. maja 1994 V SPOMIN Sreča, radost in veselje s tabo so odšli, kar nam je ostalo, je spomin na srečne dni. V mislih in srcu še vedno ti liviš, čeprav ie eno leto v tihem grobu spiš. 21. maja je minilo žalostno leto, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, brat, bratranec in stric VINKO BOLKA gostilničar iz Predoselj Hvala vsem, ki se ga spominjate, prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob mnogo prerani smrti našega dobrega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta in brata JANKA ŠIMICA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli ustno ali pisno sožalje, darovali za maše in mu prinesli cvetje in sveče. Hvala dr. Jožetu Debeljaku in UKC Golnik, posebej pa dr. Valentinu Veselu za dolgoletno pomoč in zdravljenje njegove bolezni. Zahvaljujemo se g. župniku za obred in spremstvo na njegovi zadnji poti, kakor tudi pevcem za zapete žalostinke in za zaigrano Tišino. Vsem m vsakomur še enkrat hvala. Žena Helena, sinova Miloš in Janez z družino Izleti Piknik v Završnici Kranj - Sekcija za planinske izlete pri Du Kranj organizira v četrtek, 2. junija, izlet in piknik upokojencev čez Polško planino v dolino Završnice. Zbor je ob 7.30 na avtobusni postaji v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Kladje - Hotavlje Kranj - Sekcija za pohodništvo pri DU Kranj pa vabi na pohod na relaciji Kladje - Ermanovec -Slajka - Hotavlje, ki bo v četrtek, 9. junija, z odhodom ob 7.30 izpred kina Center v Kranju. Prijave sprejema DU Kranj, stroški prevoza in organizacije pa so 500 SIT. »»»»»»»»»»»MM DU Žirovnica vabi Žirovnica - Pohodno-planinska sekcija pri DU Žirovnica vabi na izlet na Viševnik (2050 m) in Mali Draški vrti (2132 m). Izlet bo v torek, 31. maja, z odhodom ob 7. uri iz Žirovnice in skozi vasi do Rodin. Prijave na KD po tel.: 801-459, v petek do 12. ure in v ponedeljek od 12. do 14. ure. »»»IH** 1» M»MMMM Po vinorodnih goricah Pomurja Kranj - Društvo upokojencev Kranj vabi 6. junija, z odhodom ob 6. uri izpred Kina Center v Kranju, na zanimiv izlet po vinorodnih goricah Pomurja. Prijave sprejema DU Kranj, Tomšičeva 4, vsak ponedeljek, sredo in petek, od 8. do 12. ure. Obvestila □ Gledališče ■a Ljubljanska Drama gostuje Kranj V Prešernovem gledališču bo danes, v petek, ob 20. uri SNG Drama Ljubljana uprizorila VVolfganga Bauerja CHANGE za abonma petek I., konto in izven, Predstavo bodo ponovili jutri. ' Konferenca trziških borcev Tržič - člani Zveze združenj borcev in udeležencev NOV v Tržiču se bodo sestali na redni letni konferenci svoje organizacije v ponedeljek, 30. maja 1994, ob 9. uri v veliki sejni sobi tržiške občinske skupščine. Po razpravi o poročilih se bodo dogovorili še za kadrovske spremembe v občinskem odboru. • S. S. Skupščina Rdečega križa Tržič - Danes ob 18. uri bo v prostorih AMD Tržič naBalosu 4 redna skupščina območne organizacije Rdečega križa v Tržiču. Udeleženci se bodo seznanili s poročilom o delu in finančnim poročilom, po razpravi pa bodo izvolili novi izvršni odbor svoje organizacije in sprejeli delovni načrt za prihodnje obdobje. • S. S. Usodni spor dveh prijateljev? Skrivnost sta mladeniča odnesla v grob škofja Loka, 27. maja - O tragični smrti dveh mladih Škofieločanov, prijateljev iz sosednjih blokov na Partizanski cesti, ki sta zaradi strelov iz vojaške pištole umrla s sobote na nedeljo, smo že poročali. Skrivnost o domnevno usodnem sporu med njima, ki naj bi 24-letnega Marka Volčiča spodbudil k umoru leto mlajšega Boruta Peternelja in zatem še k samomoru, sta odnesla v grob. Preiskava o tej tragediji še ni končana, v uradu kriminalistične službe čakajo na rezultate strokovno-tehnične analize, ki naj bi potrdila ali ovrgla domnevo, po kateri naj bi bil Marko Volčič morilec in samomorilec. Kot je novinarjem povedal namestnik predsednika temeljnega sodišča Kranj, sodnik Anton Šubic, so pri truplu Boruta Peternelja, ki ga je v nedeljo zjutraj ob cesti proti Križni gori našel eden od Ločanov, dobili tulec naboja za pištolo kalibra 7,62 mm. Prav tak tulec in vojaško pištolo so našli tudi v zaklenjenem stanovanju ob mrtvem Marku Volčiču. Peternelja in Volčiča so še v soboto videli v več lokalih po Škofji Loki in tudi na kmečkem turizmu na Križni gori. Noč pred tem, torej s petka na soboto, sta z znanko obiskala eno od ljubljanskih diskotek. Med potjo domov je Borut Peternelj, ki je vozil znankino katrco, povzročil prometno nezgodo, v kateri sta bili dve ženski ranjeni. Policisti so mu vzeli vozniško dovoljenje. Kasneje so se vsi trije ustavili v 510. učnem centru v Mostah, kjer je bil Borut zaposlen kot častnik, takrat naj bi vzel s seboj tudi vojaško pištolo. • H. Jelovčan Specialci MNZ osumljeni ropa v Celovcu Med roparji tudi M. K. z Jesenic V priporu na Povšetovi so se v torek zvečer znašli trije osumljenci, ki naj bi zagrešili rop v Celovcu Kranj, 27. maja - Osumljenci naj bi v ponedeljek okoli tretje ure zagrešili grob rop v stanovanjski hiši zakoncev Hogler v zahodnem delu Celovca. Osumljenci, poleg njih tudi 25-letni M. K. z Jesenic, ki so ga po ropu aretirali celovški policisti, naj bi bili pripadniki specialne enote ministrstva za notranje zadeve. Njihov vodja Vinko Beznik je notranjemu ministru Ivu Bizjaku zato ponudil odstop, ki ga je le-ta sprejel. Roparji so zakonca Hogler presenetili v spalnici. Medtem ko sta dva držala ženo, naj bi tretji s pištolo večkrat udaril moža po glavi, ob zahtevi, naj brž izročita denar, pa izstrelil pet opozorilnih krogel. Gospodarja so zatem odvlekli v klet, s sekiro pobili psičko, ko so dobili za deset tisoč šilingov mark in lir, pa so zbežali. Hrup in streli so namreč prebudili sosede, ki so poklicali policijo. Celovški policisti so v eni od blokad ustavili tudi voznika katrce s kranjsko registacijo, in ga, ko so opazili sledove krvi na njegovih hlačah, aretirali. Pri osumljenem M. K. z Jesenic so našli službeno izkaznico slovenskega notranjega ministrstva in pištolo. Preiskava, v kateri slovenska kriminalistična služba tesno sodeluje z avstrijskimi varnostnimi organi, je takoj stekla in še traja. Roparji naj bi bili povezani v skupino, ki naj bi zagrešila že več nasilnih kaznivih dejanj, med njimi naj bi 25. aprila napadli devet preprodajalcev na Zaloški cesti v Ljubljani in jim pobrali 300.000 nemških mark. Celovški rop je po kranjskih Mubijih, ki so ugrabili avstrijsko dolžnico, nova senca, ki pada na ugled Slovenije in še zlasti njenega notranjega ministrstva. • H. J. MA§! SPeciAtci iz Pci>c,?e p*> ees zAsmt^o svo?t ime; SK0FJA LOKA PRAVILNA ODLOČITEV! KRAJ ANKE IN KRAJANI HAFNERJEVEGA IN FRAN K O VEG A NASELJA, KIDRIČEVE IN LJUBLJANSKE CESTE! ZATO, KER BO LAHKO ŠKOFJA LOKA ENA REDKIH NORMALNIH OBČIN. ZA TO KER BOMO DOVOU VELIKI IN MOČNI, DA BOMO SAMI REŠEVALI SVOJE TEŽAVE, ZATO, DA NE BODO NA MEST NAS ODLOČALI V LJUBLJANI, V NEDELJO, NA REFERENDUMU, GLASUJ Liberalna demokracija Slovenije, Občinski odbor Škofja Loka Poslanec Eržen povzročil nezgodo in - odšel Kranj, 27. maja - Tržiški poslanec, izvoljen v Jelinčičevi stranki, po najnovejšem pa član Janševe socialne demokracije, na cestah očitno nima sreče. Prvič je ponoči "zletel" s ceste, njegov avto je zgorel, Eržen pa sprva trdil - bilo je ravno po znanem primeru podstavljenega eksploziva pod Jelinčičev avto - da mu je nekdo podtaknil bombo. Po noči s preteklega petka na soboto pa je imel Brane Eržen spet podobne posle s policisti. Ponoči je namreč na cesti med magistralko in Podbrezjami z avtom povzročil lažjo prometno nesrečo, nato pa peš odšel domov. Policisti so ga izsledili po dokumentih, ki so jih našli v avtu, in ga seveda obiskali. Eržen je priznal prekršek, ki naj bi mu botrovalo naravnavanje avtoradia, alkotest pa je pozelenel prek dovoljene meje. Eržen se je zaletel v avto, ki ga je vozil ljubljanski fotoreporter Srdjan Živulovič, ki se je, kot je dejal, Erženu umikal, sicer bi vozili čelno trčili. • H. J. Kolesar hudo ranjen Kranj - Včeraj, približno 20 minut čez polnoč, je 23-letni Kranjčan Dragan Kovačič $ kolesom peljal po Gosposvetski ulici od zdravstvenega doma proti avtobusni postaji. Pn okrepčevalnici Kalimero ga je zaneslo na levo neutrjeno bankino, kjer je padel in z glavo udaru ob betonski nosilec lesene ograje. Ta je počil, kolesar pa se zelo nudo ranjen bori za življenje v Kliničnem centru. • H. J. ^MERKUR Zrcalce, zrcalce na steni povej, kdo gradi najceneje v deželi tej? ie(jri)|jaini ijvujvfvpouđ a vUduuvd v8dudqpvj2 v2dto<\s jio/po df jop% V najboljšem trenutku GRADBENI MATERIAL po najnižjih c e n a h . vreča cementa ANHOVO, tip 450 z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 480.95 SIT vreča apna IGM Zagorje z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 408.95 SIT modularni blok BH 6 z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 43.10 SIT strešna opeka ĐRAMAC z osnovnim 4 % popustom z Merkurjevo kartico zaupanja že za 98.70 SIT Cene veljajo za takojšnja plačila ali na potrošniško posojilo in so z Merkurjevo kartico zaupanja lahko še nižje ' KAM IN KAKO NA DOPUST? RADIO KRANJ V ŽIVO S ŠMARJETNE GORE V SOBOTO, 28. MAJA 94, OD 12.00 DO 24.00.