Prvi slovenski dnevnik v
Zjfcdinjenih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.

■ - ■

d-
The f*rst Slovenic Daily* in
the United States. Issued every" daj'' except Sunday? and Holidays.

NO. 174. — 3TEV. 17 J.
TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Delavski nemiri v New Bedfordu« Mass.
USLUŽBENCI ULIČNIH ŽELEZNIC SO PRIČEL^ ŠTRAJKA-TI ZA VEČJO PLAČO.
Mayor je prepovedal delavska zborovanja. Unija bode družbo tožila.
NOVA PLAČILNA LESTVICA.
New Beti lord, Mass.. 26. juL Štraj-kujoči uslužbenci tukajšnje ulične že-! zenice so včeraj uprizorili velike u-lične izgrede. radi cesar je mayor Thomp* >n izdal proklamacijo, s ktero poživlja |w»licij od,a mora vsako delavsko zborovanje razgnati. Železnie-na družba izdelala je novo plačilno lestvico, ktera j>ostane dne 5. avgusta pravoii:očna. Po tej lestvici dobe u-slu/bt-nci j>o 2-j centov na uro. Ta plača ln.de seveda najvišja. Včeraj o poludne so prišli štrajkarji pred druž-bine urad« in zahtevali svojo plačo. BU'.rajnir-ar jim je naznanil, da oni no dolu* pla«'e. dokler ne oddajo svojih znakov družbi. Štrajkarji trdijo, da so za znake morali družbi plačati po $3.50 in znakov niso hoteli vrniti. Sedaj bode unija sodno postopala proti družbi, da izposluje štrajkarjem dolžno plačo.
VREDNOST AVSTRIJSKE ZAVAROVALNE DRUŽBE.
V Avstriji imajo zavarovalne družbe, ktere ne morejo izplačati niti bornih S2~000.000.
San Fran.-isko. «'al., 25. jul. Avstrijska zavarovalna družba Phoenix, ktere irlavni ->-.b-ž je na lhtnaju, je na robu ba: k> .ota in vsled t«-ura je sklenila, da Ijode razveljavila svoje po-lice v San Franciseu. Družba ima za pla<ati -2.5on.ooo zavarovalnine, ker pa nima toliko denarja, tega jedno-Mavno i *' i >. .i 1 < - plačala. Družba trdi, da je v nj'-nih judicali navedeno, da za škodo, napravljeno po potresu, ni-
-o-
Nezadovoljnost v Perziji
Teh- ran, 25. julija. Politično ne-zad- \ol ist vo -e je iznova poostrilo. Ljud-tvo i«11«m" no zahteva, da -šah od-Kdvi	vezirja, da jmzove na-
zaj mula: m* i na novo uredi zakone. Mulul.i. k'eri nedaavno ostavili \clik«> m'w.'i, zbirajo se sedaj v Kanin, kjer je velika b>/ja pot Šiitov. Slednji	uio h am "da nekega sekta,
kte-ri prij)oznav«jo Alija kot pravega naslednika Mohameda. V tem s« razlikuje jo od Sunitov. Siiti so skoraj vsi prebivalci Perzije, dočim žive Suniti v ostalih mobamedamskih de-
Drzna tatvina.
V re-1 a vran tu gospe Emilije Hanse-nove na Hamilton Ave., Brooklyn Borough v New Yorku. so tatovi včeraj zvečer odnesli ročni ko ve eg, v kte-rem je !>i!o $1800 v gotovini. 0 tatvini je Hansenova takoj sporočila policiji in par ur kasneje so v nekej bliž-njej gostilni aretovali tri mladeniče, izmed kterih je Hansenova jednega ttpo/nala, da je bil v njenem restav-rantu, ko se je izvršila tatvina.
Denarje v staro domovino
pošiljam«:
za $ 20.50 ............ 100 kron,
B& $ 40.90 ............ 200 kron,
E3 f 204.00 ............ 1000 kron,
za $1020.00 .......... • • 5000
Postarina je všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo brez vinarja odbitka.
Naše denarne požiljatve izplačuje c.kr. poštni hranilni urad v 11. de 12. dneh.
Denarje nam poslati je najprilič-neje de $25.00 ▼ gotovini ▼ priporočenem ali registrovanem pismu, večje zneske po Domestic Postal Money Ozder all pa New York Bank Draft
FRANK BAKSEU, 109 Greenwich Street, Hew Yerk. 6104 St.Clair Ave. NE. Cleveland, O.
____
Strajk v Californiji Povišanje
NAKLADALCI TOVOROV V OAK-LANDU, CAL., SO POTOM ŠTRAJKA DOSEGLI VEČJO PLAČO.
Promet je bil radi štrajka zelo oškodovan.
POKVARJENO BLAGO.
San Francisco, Cal., 2G. jul. Kaeih 500 nakladalcev tovorov, ki delajo pri Southern Pacitic železnici v Oakladu, pričelo je včeraj štrajkati, tako da bode razvoz tovorov, kteri je bil že sedaj zelo oviran, še bolj oškodovan. Nakladalei zahtevajo, da se jim poviša plača od 221 ^ na 25 centov na uro. Nakladalei v San Franeiseu dobivajo to plačo že od minolega tedna nadalje.
Razvoz tovorov je bil že sedaj zelo oviran, ker se je v skladiščih nabralo preobilo blaga. Železnica je bila radi tega prisiljena z dovažanjem stavbenega lesa iz severa, prenehati. Sedaj je pa prišlo v Oakland 400 vagonov stavbenega lesa. tako da je na kolodvorih zmešnjava še večja.
<M potresa nadalje prišlo je iz iztoka vse poln . blaga in sieer tako hitro, kakor je bilo mogoče. To blago sedaj leži na tovornih kolodvorih in v vagonih, kteri stoje na tirih.
Včeraj j>op«>ludne so nakladalei dobili zaželjeno povišanje plače.
Shaw - predsednik? Kandidat republikancev.
TAJNIK DRŽAVNEGA ZAKLADA SI NAMERAVA ZAGOTOVITI NOMINACIJO.
V to svrho potuje v svojo domovino, v Iowo.
"PREDSEDNIŠKE DELNICE."
HRVATSKI ŠTRAJK.
Štrajkarje so nadomestili skabje iz drugih mest.
Hrvatski uslužbenci "hrvatskega" podjetja Zotti & Co. v New Yorku, so radi protežiranja Italijanov pričeli štrajkati. Z delom je prenehalo samo osem Hrvatov iz banovin?, vštevši u-rednika Brozoviča. Štrajkarje so deloma že nadomestili s skabmi, kteri so prišli iz Pittsburga, Pa., in od drugod.
« - "
Washington, 2G. jul. Tajnik državnega zaklada Shaw odpotoval je v svojo domovino, v državo Iowo, da poskrbi, da bi njegove "predsedniške akcije" v vrednosti nekoliko napredovale. V lowi se namreč vrši dne 1. avgusta republikanska državna konvencija iu tem povodom bode Shaw glavni govornik.
Sliaw je takozvani " Standpatter", oziroma pristaš visoke varnostne carine. On upa, da postane potom mnogih govorov popularen in da bode ta ko dobil podporo delegatov Iowe pri nacijonalnej konvenciji 1. 190S. Shaw in podpredsednik Fairbanks sta jedi-na republikanska predsedniška aspi ranta, ktera že nekaj časa agitirata za svojo nominacijo zlasti med republikanci v južnih državah. Oba sta tudi v to svrho že prepotovala države Nove Anglije. Shaw se vrne v Washington sredi avgusta.
Šest osob utonilo.
Chicago, 111., 25. jul. V Chicagu ir okolici je včeraj utonilo šest osob Dva dečka sta utonila pri plavanju jeden je utonil, ko je hotel utrgati vodno lilijo >50 čevljev daleč od bre ga; neki moški je padel raz most, na kterem je sedel in lovil ribe; jeden je umrl radi ran. ktere je dobil pri po tapljanju in nek mladenič je utonil ko je hotel pobrati v vodo mu padlo žogo.
Panameriški kongres.
Rio de Janeiro, Brazil, 25. jul. Pri včerajšnjej seji pan ameriškega kongresa bila sta izvoljena častnim pred sednikom kongresa brazilski minister inostranih del de Rio Branco in državni tajnik Zjed. držav Root.
Požar v Kirklinu.
V mestecu Kirklin, Ind., je zgorel trgovski del. Požar je napravil škode za $75.000. Tudi gledišče je zgorelo.
• ŽIVLJENJE ZA DOLŽNOST.
Z o2irom na žrtvovanje življenja za dolžnosti prevladujejo različna mnenja. Vojak v Evropi, kterega prisilijo, da gre v vojno, da ga ubijejo, je neprostovoljen mučenik, med tem ko je prostovoljec, kteri išče nevarnosti in vabi smrt, neumen mučenik. Tudi med nami je mnogo takih prostovoljcev. Znano nam je, da nas naše življenje vodi po najkrajših potih do groba in da se nas zamore prav lahko uvrstiti med samomorilce. Mi ne smemo nikdar pozabiti, da je naša dolžnost podaljšati življenje in da se to doseže le s Trinerjevim ameriškim grenkim vinom. To sredstvo prepreči tudi nesmiselno razdejanje našega prebavalnega sistema; ono vedno o-zdravi želodec, tako, da je dovolj krepak za sprejem in prebavo vsakovrstne hrane. Kadar koli se vaš tek ali telesna moč pomanjša, rabite Triner-jevo ameriško grenko vino in bodite overjeni, da bodete zopet ozdraveli. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, HI. \	'
Najnovejša trgovina z rabljenimi znamkami.
V WALL STREETU SO USLUŽBENCI RAZNIH BANČNIH ZAVODOV OGOLJUFALI DRŽAVO ZA
$250,000.
Očistili so s kemikalijami že rabljene znamke v vrednosti od $1 do $20 in jih zamenjali s pravimi.
LAHAK ZASLUŽEK.
Že več kakor jedno leto je cvetela v l>ogati Wall Street kupčija z rabljenimi znamkami. Dolgo so skušali pritr na sled raznim osebam, a brez posebnega uspeha. Zdaj se je pa posrečilo prijeti in zapreti sledeče osebe: Fred Thompson, 2'.i let star; Chas. M. Lawrence, 21 let, William O'Reilly, 23 let in Patrick King, 16 le. Ti so vsi iz Brooklyna.
Obtožence se dolži, da so napravili kupčije za $250.000 z znamkami, ktere se rabijo pri prepisu akcij. Dobivali so jih od mlajših uslužbencev na ta način, da so jim dajali 10 odstotkov od vrednosti. Rabljene znamke, večinoma v vrednosti od $1 do $20 so s pomočjo kemikalij izmili, da so bile kot nove.
Za nerabljene dvadolarske znamke so plačevali mlajšim uslužbencem po 40 centov. Namesto teh so jim pa dajali take, iki. so bile že rabljene, a očiščene. Ker so se udeleževale teh goljufij celo ugledne tvrdke, se posvetujejo zdaj, da bi jih izključili iz borze.
V Kingovem stanovanju so dobili popolno pripravo za čiščenje znamk po $1, $2 in $20. Z gumiranjem teh znamk pa je imela opraviti neka ženska v službi velike banke, o kteri pa nimajo še popolnih dokazov.
Državni detektivi so dolgo stikali po Wall Streetu, predno so prišli na sled tej "trgovini". Pri aretovancih so dobili vseh vrst znamk *a veČ tisoč dolarjev.
Ločitve zakonov. Nekoliko statistike.
URAD ZA LJUDSKO ŠTETJE IZDELUJE PODATKE O LOČITVAH ZAKONOV ZA ZADNJIH DVAJSET LET. '
Za dobo od 1. januarja 1887 do 31. decembra 1906.
TEŽAVNO DELO.
Washington, 26. jul. Urad za ljudsko štetje namerava izdelati statistične podatke o ženitvah in ločitvah zakonov, kakor je to odredil kongres. V teh podatkih bodo zapopadene vse že-nitve in ločitve za dobo od 1. januarja 1887 do 31. decembra 1906. Pred vsem bodo izdelali podatke za ločitve zakonov. S tem delom je že Carrol D. Wright pričel, in je naštel, da je v Zjed. državah bilo v 20 letih, končanih dne 31. decembra 1886 ločenih 328,716 zakonskih parov.
Xova naloga urada za ljudsko štetje je zelo težavna, kajti avgusta morajo obiskati vsak county v Zjed. državah in pregledati vse arhive.^Z delom bodo pričeli v velikih mestih dne 1. avgusta.
ŠOLE V SAN FRANCISCU. Vprvič po katastrofi so sedaj odprte.
San Francisco, Cal., 25. jul. Včeraj so v tukajšnjem me^tu vprvič po katastrofi odprli javne šole. Ker je 30 šolskih poslopij porušenih, so šole v mnogih mestnih okrajih nepopisno prenapolnjene, tako, da -se zamore dati otrokom le poludnevni poduk, dokler se razmere ne izboljšajo.
Državni tajnik Root v Bahia de todos os Santos.
Washington, 25. jul. Državnemu oddelku se brzojavlja, da je dospela križarka Charleston, s ktero potuje državni tajnik Root v Rio de Janeiro k panameriškem kongresu, v brazilsko mesto Bahia. Križarka se je v Ba-lnji ustavila lc za par ur in je takoj nadaljevala svojo pot proti Rio.
Koze v Colonu.
Washington-, 25. jul. Iz Colona, Panama. se poroča, da so se tamkaj pojavile koze. Prvi slučaj se je pripetil dne 9. junija. Zbolel je neki zamorski otrok, kteri je malo preje dospel iz Cartagene, Colombia. Otrok je bil le malo bolan in se je z drugimi otroci igral, ne da bi se kedo zanj zmenil. Šele par tednov za tem, ko je v onem
V Rusiji vlada mir. Revolucije ne bode.
RAZMERE V RUSIJI ŠE NISO DOZORELE ZA VSTAJO. LJUDSTVO DO SKRAJNOSTI RAZBURJENO.
Generalni štrajk so preložili na kasnejšo dobo, ker delavci nasprotujejo štrajku.
TERORIZEM NA POLJSKEM. o
Petrograd, 26. julija. Dasiravno je radi stroge cenzure le težko dobiti natančno sliiko o položaju iz notranjih < krajev, kaže vse sia to, da so delavci generalni Štrajk, s kterirn so zapretili, za nedoločen čas preložili, ker je vlada sedaj na tak dogodek predobro pripravljena. Pred vsem morajo .kmetje pospraviti letošnjo Žetev in še le potem je mogoče uspešno agitirati med brezposelnimi kmeti. V kolikor je razvideti iz poročil, ki prihajajo iz deže.e. prebivalstvo Še ni priprav ljeno na vstajo. Strategi revolucionarnega odbora skušajo vročekrvneže pomiriti, da jih pridobe tudi za to, da se generalni štrajk preloži. Zadaja in odločilna seja glede generalnega št raju a se vrši danes ali pa
jutri.	.
Večina ustavnih demokratov .]e odpotovala domov; pred njihovim odhodom so dobili diete. Oni, kteri so Še tukaj ostali, tu pa tam zborujejo, .t«wla za nje se ne zmeni niti vlada, niti revolucijonarji. Vlada še vedno skuša dobiti liberalne može za mini-sterstvo. Profesor Muromcev je dobil od vlade poziv, naj vstopi v mi-nisterstvo, toda nihče ne pričakuje, da bi ou kaj tacega storil.
Vlada je tudi -z razpustom dume dosegla uspehe, toda morda se tudi v tem ozira vara. Delavske organizacije ne vedo, kaj naj počno, dasiravno so se preje hvalile, da so na vse eveutuelnosti pripravljene. Celo največji kričači razpuščene dume, kateri so pozvali ljudstvo, naj ne plačuje davkov, vedo, da vlada njihov poziv izsmehuje.
Medtem pa vlada marijivo izdaja ukaize, da tako ljudstvo prepriča o svojih poštenih .namenih, da bode tudi v »naprej liberalna. •
V Petrogradu je policija zaprla vse klube in zaplenila časopisje vseli političnih in delavskih klubov. Tudi stanovanja raznih poslancev je policija preiskala.
Tudi na deželi se časopisje zatira iu aretacije agitatorjev vedno bolj napredujejo. 6 splošeej vstaji kmetov ni ne duha ne sluha. Le v Ko-stmmi so se pripetili kmetski nemiri.
Moskva, 25. julija. V mesto prihaja neprestano novo vojaštvo v svrho pomnožitve tukajšnje posadke.
to val i, da bolezen ni nie druzega, nego koze. Sedaj je v karanteni 35 osob, ktere so za kozami bolne. Do se|laj še ni nihče umri.
Nečloveški roparji.
Buffalo, N. Y., 25. jul. Včeraj so
vane Virgo, ktero so do nezavesti pre-	--- defcretaj kteri odreduje raz-tepli iu je j odnesli $1500 ktero svoto aklamaciji trdijo, da
si ie tekom deset let prihranila. Dva	f"01- u	, ,	, - •
si je ickuiu uc	t	.	je car postopal strogo po ustavi i<n
njena otroka so zavili v rjuhe m sta	J	'	,
Nesreča na železnici.
Na Northern Pacific železnici ne daleč od Valley City, N. D., se je pripetila nesreča. Dva potnika sta usmr-tena in štirje so ranjeni.
losi namen«.
sorodnike ter pri|ateQe v Ameriko vzeti, iši za pojasnila m vožne cene na: PRANK _ AKSER. 109 Greenwich St., New York, Pf. Y, ker tu bodeS najpošteneje in najbolje postreien. Fr. Sakscr je priznani zastopnik vseh ipitpitnih parobrodnih druftir
bila skoraj zadušena, ko so ju našli O tatovih ni niti najmanjšega sledu.
Nekaj nenavadnega iz Alabame.
Birmingham, Ala., 25. jul. Pri včerajšnjej seji republikanskega državnega odbora države Alabame, so sklenili postaviti lastne republikanske kandidate za volitve v kongres. Te volitve bodo prve republikanske v Ala-bami.	£
Pomanjkanje poljskih delavcev.
Winnipeg, Manitoba, 25. jul. Poljedelski minister Manitobe naznanja, da bodo'letos potrebovali 20,000 delavcev več, nego običajno za žetev. Z žetvijo prično najbrže v avgustu.
Roparji v Elmiri, N. 7.
V Elmiri, N. Y., so obiskali nepoznani roparji prostore TJ. S. Cat Mower Co. in kolodvor Lehigh Valley železnice. V prvem uradu so razstrelili blagajno in si prilastili $18, dočim so na kolodvoru dobili le par centov.
■ ■• ■-
Ot*ltJ p.l L LCHI1W	---T — - V	-	.	..	,r
okraju zbolelo več otrok, so konšta- Vse železmrne proge, ki vodijo v Mo-
"	t	_ • __^vi rr rmacni vin-
skvo, stražijo vojaki in v mestu vlada vojno stanje.
Petrograd, 25. julija. Grof Hev-den, knez Lvov in Stamovic, člani dume, kteri niso hoteli v Viborgu na Finskem podpisati proklamacijo raz-puščenega parlamenta. Izdali so danes
Bunaio,	J-	" - b proklamacijo, 3 ktero svetu
udrii roparji v stanovale gospe G.o- ^	naj l' mimo ^^
da je torej z ozirom na sedanji položaj smatrati vsaiko nasprotovanje carju za zločin. Ljudstvo naj dokaže z mirnim zadržanjem, da je sposobno samo sebi vladati.
Petrograd, 25. julija. Danes zjutraj so v Brestu Litovskem zaprli 700 upornih vojakov. Tam so se naj-preje uprle tri sotnije topničarjev; vojaki so streljali v častniški kazino in ustrelili dva častnika; general Ivanov in več častnikov je bilo Tanjenih. Vesti o vojaškem uporu so najpreje zaplenili. Sedaj se naznanja, da so nemiri trajali pet ur. Upornike so končno pešci obkolili in jib počasu vjeli.
V Aleksandrovem ob meji, 140 milj severozapadno od Varšave, prišlo je do boja med uporniki in lojalnimi vojaki. Med nemiri so vojaiki razdejali vsa vladina poslopja. Mnogo prebivalcev jo bezalo preiko meje v prusko Poljsko.
Varšava, 25. julija. Nek revoluci-jonar je danes na ulici •zabodel in u-smrtil polkovinika Salamato-va. Morilec je uišel.
V	Rigi so pričeli delavci štrajkati.
V	Odesi vlada mir; tam so zaprli 70 čifutov.
Petrograd. 25. julija. Člani razpu-ščenega parlamenta so sk.enili zvezo a revolucijonarnimi organizacijami. Skoraj jednoglasno se zatrjuje, da je sedaj jedino orožje, ktero imajo na razpolago proti vladi, političen generalni štrajk. Delavski svet v Moskvi namerava v nedeljo ali ponedeljek proglasiti generalni Št raji'-:, za kterega morajo pa preje delavci glasovati.
Iz Moskve se nadaije poroča, da se je -tinm včeraj vršila velika delavska demonstracija, ktero je smatrati kot predznakom splošnega štrajka. Demonstracija se je za vršila povsem mirno in niti policija niti vojaštvo ni posredovalo.
Člani delavskega odbora in njihovi zavezniki so se v minolej noči posvetovali. Dasiravno oni odubravajo manifest, kterega je izdala razpušče-•na duma, so vendarle mnenja, da je manifest nepopolen. Oni so mnenja, da hi poslanci mora.i izdati tudi manifest, naslovljen vojaštvu.
Moskva, 25. julija. Policija je sklenila vse delegate delavskega sveta aretovali, toda zaprli so le 14 članov .
Petrograd, o. julija. Kozaki, kteri bi morali razgrniti neuo politično zborovanje, ki se je vršijo blizo Narv-skih vrat, in neko drugo v Viborskem okraju, niso hoteli izvršiti danega jim povelja in so se javno branili z delavci.
Petrograd. 2->. julija. Tujci v vedno večjem šte\ilu ost avl ja jo mesto in beže v inozemstvo. Soproga ameriškega jxtslanitka je z otroci danes odpotovala .
Petrograd. 2o. julija. Tukaj so je vršila tajna seja delavskega sveta, kterej so prisostvovale delegacije de-'.■avcev vseh tovarn v Petrograd u, poslanci li<re vseh lig in zastopniki so-ctjalnih demokratov ter soeijalno-re-voluv-ijoiiarTie stranke. Predlog za u-stanofitev centralne organizacije je bil sprejet in štrajk se prične po vsej Rusiji.
Moskva, 2-"). julija. Delavci nasprotujejo tukaj takojšnjej proglasitvi generalnega štrajka. Oni zahtevajo, da se pred vsem počaka razvoja revolucijonarnega gibanja na jugu. Medtem naj se marljivo agitira ine-d vojsko in po vaseh.
Tukaj so našli danes tovarno za bombo. Izdelovalce bomb iu hišnega posestnika so zaprli.
Varšava, 25. julija. Vsiuabenciželeznic so pripravljeni na štrajk in čakajo le signala, oziroma pozivu. Tukaj se zatrjuje, da se štrajk prične v soboto. Železniške mostove in urade straži vojaštvo.
Sosnovice, 25. julija. Točno opolu-dne so včeraj revolucijonarji vrgli bombe v štiri prodajalnice ameriške Singer Sewing Machine Company v Sosnovicah. Bendzimi. Zawjerze in Czenstochowi. Mnogo osob je ranjenih. Xapadal'ci so agentje politične socijalistične stranke, ckteri so hoteli pokazati, česa je pričakovati trgovcem, ako ne dajejo prispevkov za it— volucijonamo gibanje. Podrobnosti o bombnem napadu še niso znane. V Sosnovicah je bilo pri tem napadu osem osob ranjenih. Trik a j so zaprli štiri osobe, ktere so na sumu kot napadalci.
V	mestu vlada velika razburjenost in vojaštvo patrulira noč in d ari po ulicah:
Petrograd, 25. julija. Razburjenost na borzi se je polegla, verdnost vrednostnih listin več ne pada.
Petrograd, 25. julija, kaj vse pripravljeno za ustanovitev vojaške diktature in posebnega carskega sveta, kteri bode zboroval v Petrovem dvorcu (Peterhofu). O tem predlogu, so se včeraj s carjem posvetovali ministeraki predsednik Stolpin, general Trepov in drugi. — Člani tega sveta bodo dosedanji člani gorenje in tudi dolenje zbornice, pred vsem vodje ustavnih demokratov. Namen tega sveta je prepričati prebivalstvo, da vlada resno namerava s parlamentarnim vladanjem nadaljevati. Ministerski predsednik Stolpin je prepričan, da je ta načrt izvedljiv. Vendar se pa nijeden u>-stavnih demokratov ne bode upal pomagati vladi pri odredbah proti ljudstvu, ker neee inihce postati izdajalec svoje stranke sedaj, ko je ta pozvala ljudstvo, naj več ne plačuje davke in ne daje vojaških novincev. Vse kal« na to, da se bode v Rusiji uvedla taka diktatura, (kakoršnja je bila v grozne j dobi pred umorom carja Aleksandra Il-ga.
V soboto se prične genesralni štrajk po vsej Rusiji.
Ustaja na Filipinih. Novi boji na Leyte.
NA OTOKU LEYTE PRIŠLO JE MED UPORNIMI PULA JANEZI IN KONŠTAB-LERJI DO NOVIH BOJE V.
Krvavi boji pri Baneunu. Domačini imajo 50 mrtvih.
TROJNI NAPAD.
Manila. 26. jul. Iz otoka Leyte se. poroča, da so u}»>mi Pulajanezi včeraj napadli oddelek konštablerjev in vojaštva pod vodstvom kapitana (ieo. II. McMasterja. Pri l»ai:eu:oi j' vršil krvavi boj. v kteren: so ■ > r i i u staži poraženi. Oni imajo •">•' n.rt . ih in 00 ranjenih. Vojaki in konštablerji baje nimajo izgub.
Glasom kasnejših poročil imeli so v zadnjem boju Pulajanezi ~> > mrtvih in ranjenih. ISoj se je vr-il v <_'<>>tem grmovju in je trajal Ie minul. Pu-lajanezov je bilo 500 in -*o Američane trikrat napadli. Američanov je bilo le 76. Sedaj jih Američani zasledujejo, toda ustaši so neznano kam zginoli. -v—
-—o--
PROTI PULAJANEZOM.
Guverner Ide prosi za pomoč. Pomno-žitev konštablerjev na Leyte.
Manila, 25. jul. Guverner Ide je naprosil za vojaško pomoč proti upornim domačinom iz rodu Pulajanezi. Bataljon S. polka iz Uoilo in bataljon 4. polka iz Camp Danus sta odšla ta-mošnjim konštablerjem na pomoč. Sedaj se najbrže prično tudi na otoku Cebu boji z revolucijonarji.
Vodje ustašev Montalon, Sakay, Villafuerte, Devega, Carreron in Na-tividad, ki so se v Cavite udali, so pri sodišču priznali svojo krivdo.
Razstrelba rezervoarja petroleja.
Pri Durhamu, N. C., razletel se je velik rezervoar petroleja; 201etni L. Hal low ay je bil pri tem usmrten in delavec T. Lunsford je za dobil taka opekline, da bode najbrže umrl.
Nezgoda na morju.
V	Sodus Bay, X. Y., prevrnila se je vadita, v kterej se je vozilo vec mladeničev, 23ietni Burton. "SV. Ba-heim iz Palmyre, N. Y., je pri tem u-tonil. Pokojnik je bil dijak vseučilišča v Syracuse, X. Y.
Živa zgorela.
V	Rochestru, X. Y., je zgorela neka liiša na Xorth Street. Gospa Luiza Helling je bila pri tem usmrtena.
KiETANJE PAŠNIKOV.
D«speti imajo:	j
Furnessia iz Glasgowa. Sedaj je tu-< »Bremen iz Bremena.
Baltic iz Liverpoola. Pretoria iz Hamburga. Amerika iz Hamburga.3 La Lorraine iz Havre. Lucania iz Liverpoola. St. Louis iz Southamptona. Finland iz Antwerpena. Cretic iz Genove. Astoria iz Glasgowa. Armenian iz Liverpoola. Kaiser "Wilheim der Grosse iz Bremena.
Friedrich der Grosse iz Bremena. Noordam iz Rotterdama.
Odpluli so:
La Provence 26. julija v Havre.
Odpluli M«:
Vaderland 27. julija v Antwerpen. Cedric 27. julija v Liverpool. Xcw York 23. julija v Southampton. Etruria 28. julija v Liverpool. Princess Irene 23. julija v Genovo. Caledonia 28. julija v Glasgow. Patricia 28. julija v Hambuig. Hudson 28. julija v Havre. Smolensk 28. julija v LibAvo. Franeesca 28. julija v Trst.

...... ..—
'C' ' • " v ,
Glas Naroda
List slovenskih delavcev v ey^meriki
ltMn4 «c lini! "\*m lUttor, 0«pt«aibtr ti, 1903, at th* Port Ofic« at Htw York, K. Y., udu th« Act «f Otiirwi »f Mirti t 1171
NEW YORK, THURSDAY, JTJI.Y, 26, 1906. — V ČETRTEK, 26. MALEGA SRPANA 1906.
"GLAS NARODA"
»is* slovenskih dvlavccv y Ameriki.
v redni t:	Editor
ZMAGOSUAV VALTAVEC. I—ik:	Publisher
FRANK SAKSER, C9 Greenwich Street, New York City
/a leto velja list za Ameriko . . . $3.00
" pol I-ta............. 1.50
Ca Evropo, *a vse .......4 50
44 «• pol leta . . .... 2.50
" " četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ____številki.
•GLAS NAHODA ^haja vsaki dan iz-vzetnši nedelj in praznikov.
"GLAS NA ROOA** ~
C Voice of the People")
•jfeuec ever> dav, except Sundays and Holidays.
Subscription year.y $3.00. Advertisement on agreement.
Za ogiase io deset vrstic se plača 3C centov.
Dopisi brez podpisa in opobnosti se ac natisnejo.
Denar naj se blagovoli pošiljati po Honry Order.
Pri spremembi kraja naročnikov »osimo, da se naru tudi prejšnje bivali^ le n«~nani, da hitreje najdemo naslov-' lika - Dopisom in pošiljat vam naiedke
"Ofa-i Nnroda"
09 Greenwich Street. New York Citv.
Obrtno filantropstvo!
Nek newynrslki večerni list. čegar čitatelji so večini ljudje i/, tinanč-nili krogov. i*>roča zelo žalostno o položaju v razdejanem San F rane i sen. Oni H>t trdi, da vsakdo goljufa, da lii-ni jmsi-stniki neprestano povišuje-jo stanarino. da trgovci -povišujejo cene svojemu 'blagu, da unije povišujejo plače in da želi vsakdo dobiti gosko. ktera leže z a ta jajca. Glasom istih poiWil vlada pri tinančnem odboru, čegar naloga je pomagati onim, ikteri so vsleil nesreče ostali brez sredstev, popolna zmedenost. Ta odbor smatra onih milijonov dolarjev, ktere je dobil od vlade na razpolago, T><»lj oviro, nego pomoč in želi, da se tega denarja prej ko mogoče isnebi.
"S ko.iko ><> poročila omenjenega lista resnična, oziroma pretirana, za sedaj še ni znano. Dejstvo je, da se je predsednik Roosevelt, Iko je takoj po katastrofi imenoval svojega prijatelja dr. Devine od družbe lisdečega križa svojim zastopnikom, zelo zmotil glede kakovosti profesijonelnega dobrotnika človeštva. Ljudje v San Franciscu so sedaj talk'o prepričani o dobrotništ vu Roose vel to vega zastopnika. .la bi mu najraje dali nagrado v obliki t era in kokošjega perja. Toda dni. Le vine ni mogoče priti -tako hitro do živega. On je ogorčen radi kritike in radi tega je odstopil ter 'bode t«- dni ostavil mesto, kjer hočejo krščansko-trgovsko delovanje nagraditi s takimi sredstvi.
I>r. Levinu ne bode treba za sedaj stradati i:i bode lahko ter brezskrbno živel do prihodnje elementarne katastrofi-. naUar bode zamogel zopet nastopiti s svojim filantropstvom.
Obžalovanja vredno je, da se dražita rudečega križa, k t era uživa v Evropi splošni uerled, pri nas ne more povspeti nad nivo navadnega "graf-ta'\ kar škoduje pred vsem žrtvam katastrofe, kterim je dobrosrčno ljudstvo namenilo toliko darov.
tem oziru nespremenjeno, kar bode na ljutlslke mase bre^dvomno vp.i-valo.
Druga točka pa naznanja ruskemu ljudstvu sredstva, s katerimi je mogoče vladi odvzeti iz rok vsako orožje. Ta vlada — tako izjavlja duma — je protiustavna; ona nima pravice pobirat i'davke, jemati vojaške novin-ce v službo in najemati državna posojila. Ako to pa to vlada stori, potom izjavljamo kot ljudski zastopniki, da ti dolgovi ne bodo . poplačani.
Ta točka jnunenja smrtni udarec za vlado. Ruske vrednosti so takoj padle in razni denarni zavodi na nje ne (lajajo več ]X)sojiI.
Duma torej ne poživlja ljudstva na revolucijo, temveč v to, da se vladi v nadalje ne daje niti kopejke davkov, niti jednega vojaškega novinca, kakor lani na Ogrskem. In sedanja kriza se 'bode najbrže ravno tako mirno končala, kakor ona na Ogrskem.
Proklamacija dume.
Po zaslugi nastopa finskega guber-
natorja morali sov Viborgu na Finskem zbrani člani razpuščene dume s svojo proklamaeijo ljudstvu zelo hiteti, da so jo zamogli izgotoviti, pred-»io so jih tudi od tam pregnali. Radi so se poslanci v svoje j prokla-ma<iji po možnosti jasno in kratko izrazili in posebno ostro povdarili dve točki: carjevo strogost in sredstva, s Ikrterimi naj se nastopi proti vladi. Ako bi poslanci ne vedeli, da jih bodo tudi v Viborgu razgnali. bi bila ukrenilo, — marveč se lahiko sma-
njihova tamošnja seja brezdvomno daljša in proklamacija bi se proti vladi gotovo ne izražala tako ostro, kakor se sedaj izraža. Ker je pa bilo pričakovati takojšnjega razgnanja, so se navzoči poslanci hitro sporazumeli glede vseh točik proklamacije in naravno tudi glege onih, ktere določajo, kako taktiko naj za\-zema ljudstvo -v sedanjem boju proti vladi, dasiravno se to dozdeva ustavnim demokratom "preradikalno".
Prva toi^ca povdarja pravi vzrok razpusta dume. Duma je zahtevala, da sepotrdi zakon za razdelitev zemljišč kmetom. Takemu zakonu je vlada nasprotovala in ko je duma še enkrat zahtevala tak zataon, jo je vlada jedaiostavno razpustila. S tem je duma jednim mahom dobila vse kmete na svojo stran. Vlada zamore sedaj kmete pridobiti le, ako jim da zemljišča in jih tako zadovolji.
Ker pa tega vlada ne bode storila, kajti « talki m zakonom izgube baš plemiči, carska obitelj in cerkev svoja zemljišča <— ostane stališče dume v
Carinski boj.
Be'grad, o. julija.
Menda ravno istega dne, ko je Go-luehowski v delegaciji svečano izjavljal, d:_ ne izkorišča trgovinske pogodbe s Srbijo v ta namen, da bi srb-ka vlada nabavila Škodove topove, poslal je srbski vladi noto, v kteri to še enerjričneje zahteva, kot popred.
Srbska vlada je bila t ali rat gotovo več kot popustljiva ter ugodila vsem zahtevam Goli*-ho\vskega; zavezala se je celo, da nabavi ves železniški ma-erijal v vrednosti 2G milijonov v Av-tro-Ogrski, ali pa še za večjo svoto, e bode potreba; odločno pa je zavrnila zahtevo, da ne bi smela toliko •asa, dokler traja provizorij, Okleniti »benega državnega naročila v inozemstvu, seveda tudi ne naročiti topov. — To zahtevo je srbska vlada odločno odklonila, ker Srbija — kot neodvisna država — hoče in mora imeti pivsern proste roke glede naroči la topov.
Kljub temu, da je srbska vlada ugodila željam dunajske vlade v vseli po edinostih, izvzemši topove, je Gk>-luchowski dal zapreti mejo še predno je potelkla doba obstoječega provizo-rija. S t eni je jasno dokumentiral, ■la mu je vse drugo postranska stvar, a glavno: Škodo vi topovi, kterih srbska vlada pod nilkakim pogojem ne mara za svojo armado iz ravnoistih vzrokov, kot jih ni marala Avstrija za svoje, četudi so delo domače industrije.
Samo radi teh topov, ktere hoče šiloma vriniti Srbiji, je nastal carinski boj, čegar slabe posledice bodeta čutila oba dela.
Srbija je prisiljena, da preskrbi svojim pridelkom izvoz; s&oz mnogo desetletij, od početka srbske samostojnosti, vršil se je srbski izvoz večinoma v Budimpešto in na Dunaj. Žito bi se konečno izvažalo v razne obdonavske pokrajine, — težko bi bilo pa posebno glede živine, a to je pa glavni del srbskega izvoza.
Položaj Srbije in njeno stališče sedaj gotovo nista lahka in ugodna, toda druge poti ni mogoče najti. Srbi-ja je popuščala in odjenjevala do skrajne meje. Če pa hoče, da ohrani svojo avtoriteto ter državno samostojnost, ne more dovoliti še večjih koncesij, kot se je pismeno zavezala. Če bi bila Avstrija ugodila avstrijskim zahtevam, bila bi sama sebi in-klenila roke.
Srbski državniki bi bili že davno morali misliti na to, da se morajo pripraviti na boj, ako hočejo, da bodo imeli carinski mir z Avstrijo. — S tem pa, da niso ničesar učinili, seveda v svesti si, da stoje na stališču nepobitnega prava, storili so osodno napako, iki se utegne ljuto maščevati.
Ta državniška nedelavnost ne bode imela samo teh posledic, da bode treba doprinesti marsiktero žrtev v carinskem boju, ki se je začel v najpri-mernejem času bas pred sezono največjega izvoza, za kterega se ni niče-
tra kot glavni povod, da je začela Avstrija s celo vrsto najraznejših šikan. Iz nedelavnosti srbske je dunajska vlada lahko sklepala, da se Srbija ravna po trgovindki začasni pogodbi, ■zato je tem lažje uravnala svoje brezobzirno postopanje napram Srbiji, ker je vedela, da se v prvem trenotku ni treba bati odločnega odpora. Če bi bila dunajska vlada popred videla, da je Srbija pripravljena in tudi za skrajni slučaj preskrbljena, kdo ve, če bi se ne bila premislila, predno je pritirala eelo zadevo do boja,
V trgovinski politiki je neobičajno dejstvo, da povoda boju ni mogoče dobiti v carinskem pravu, niti v točkah dosedanjega pogodbenega provizorij a. Pravi vzrok napovedanemu boju torej ni bil ta,, da se obe državi niste mogli pogoditi, ampak posledica raznih stavljenih, neumestnih pogojev, ktere je dunajska diplomacija razven zadevnih pogajanj v zapoveduj očem tonu stavila ter s temi hotela ponižati državno avtoriteto sicer ne velike, toda neodvisne države.
Početkom, morda tudi prvih par let utegne carinski boj Srbiji prizadeti ogromno škodo. To dejstvo daje dunajski vladi povod, da postopa na nekvalificiran način proti Srbiji. Ravno tako pa je gotovo, da se bode dala ta škoda preboleti. Izpolnila bi se želja, (ki jo v Srbiji vsakdo tako goreče goji, prines.ia bi politično svo 'bodni, a od Avstrije gospodarsko tlačeni državi — gospodarsko samostojnost. — Tako pridobitev pa Srbi tako visoko cenijo, da so pripravljeni na največje materij al ne žrtve, ki jih 'bo Srbija prestala brez nevarnosti za obstoj, samo da se že reši za njo tako važno vprašanje.
Sicer se pa trdno nadejamo, da bodo srbslki upniki, ki imajo opraviti z najsolidnejim dolžnikom, v svojem lastnem interesu pomogli s svojim kapitalom. Srbiji v njeni gospodarski krizi ter osiguirali sebi in svoji industriji solidni sribski trg, kterega je .-&oro sto let dosledno izJkoriščala avstrijska industrija.
Tako bi Srbi lažje prenašali težko gospodarsko krizo, ker so uverjeni, da jim pri'nese ono, ikar najiskreneje žele: gospodarsko emancipacijo od Avstrije! V tem slučaju pa bi bila Avstrija odločno na slabšem, ker bi za vedno izgubila srbski trg, ki ga je v svoj dobiček dosedaj z monopolom izkoriščala. Izgubila 'bode srbski trg čisto gotovo; da bi pa mogla to izgubo nadomestiti na drugi strani, je velilkb odprto vprašanje.
Z ozirom na to sicer še gojimo na-do, da 'iHule dunajska vlada odjenjala svojimi pretiranimi zahtevami. Srbija ne more, pa tudi neče Še nadalje* popuščati, ker je itak š.a v popustljivosti dalje, kot bi smela iti.
Če Avstrija odneha, ne izgubi ničesar; nasprotno le na dobičku bi bila, ker bi ohranila gospodarsko-trgo-vindko nadvlado na Balkanu. To vprašanje pride sedaj nehote do odločilne rešitve. Če opusti Avstrija svoje neopravičene in pretirane zahteve, morda reši sama sebi to, kar se sploh še da rešiti. V nasprotnem slučaju pa doživi ravno nasprotje tega, kar želi: Balkan otvori vrata na stežaj industriji ostalih evropskih držav; nastane pa važno vprašanje: ali bode industrija velike in mogočne Avstrije v stanu vzdržati in preboleti tak silen udarec?
Črtice iz dijaškega življenja.
Napisal Janko Belokranjski,
Sedeli smo na dan pred svečnico 1. IS., v zaduhli sobi slavoznane krčme pri " CefidelnuNovomeški dijaki, ki so že od pamtiveka radi pili rujne-Lia ' '"metLičana", so kaj radi zahajali v to krčmo, Ikjer so se dobivale, razven izbomega vina, vedno tudi izvrstne kranjske klobase. Sicer so krožile o teh klobasah razne govorice, da se namreč delajo pri konjedereu, lki je imel malo gori od "Čefidelna" v "Kačji rti" svoj dom. Vendar mi dijaki smo se bore malo zmenili za zle jezike, ki so hoteli odvzeti priljubljenemu našemu krčmarju stari reno-me. Mladi, zdravi in čvrsti naši želodci prebavljali bi bili tedaj izvest-no še kaj slabšega. Glavna stvar pa je bila, da ogromna kranjska klobasa ni stala več nego deset novčičev in da se je dalo po njej precej piti.
Hud mraz je bil tedaj zutnaj, da je kar pokalo. Mračilo se je že in prijetno se je sedelo okolo mize zraven gorke peči ,ki so mati "Čefidlovika" kaj pridno netili.
Sedelo nas je okolo mize desetori-ca — sama pristna dolenjska kri, povrhu pa smo imeli nad seboj še dva precej robata Gorenjca. Ravno smo bili povžili vsaki svojo (klobaso. Prazni krožniki so stali še pred nami, a tudi v steklenicah se nam je vino nagibalo že h koncu. Vrata so se odprla in v krčmo je stopila orjaška postava znanega nam Ikonjederca.
"Dober večer, gospodje dijaki! No, pa ste že povečerjali. Saj pravim, buzarona, človek ima povsodi smolo. Kaj hočemo no! Sero venientibus ossa.''
"Ita est, domine", smo se odrezali mi vsi hkratu.
Ivonjederec je -bil izvršil svoježasno štiri gimnazijske razrede ter se vedaao in povsodi, posebno pa, če je zašel med dijake (kar se je pri "Cefidelnu" pogosto dogajalo), kaj rad po-bahal, da zna l&tindki. Prisedel je. Ponudili smo mu čašo; iztočili smo vse, kar je se bilo božje kapljice.
"He, Čefidel, daj ga! Prinesi ga še, no, tri, štiri, pet litrov ga prinesi, da bode kaj ferkerja"! se je odrezal naš novodošlec. "Na zdravje, fantje ! Trčimo, pijmo in veseli bodimo — post mortem nulla voluptas. Kokla te brcnila, ko sem imel jaz vaše .leta, no, to smo ga znali!" — tkalbor bi trenil bile so prazne vse čaše, češ: motil se, če misliš, da ga mi ne znamo!
Zapeli smo. Bili sroo maiodane vsi pevci in pa še precej izurjeni. Pridno smo se urili po dvakrat na teden pod spretnim vodstvom pevovodje sodija-ka, ki je imel to prednost pred nami,

Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu!
V prisrčnih, in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va.; Anton Filipovič, Box 81, Mountain View, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivancie, 320 East Front St., Youngstown, Ohio.
IDS. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street,	New York, N. Y.,
zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pijačah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz uši s, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne molke in ženske bolezni.
Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja EEONABDA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevaril. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov:
^	DR. LEONARD LANDES,
140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York.
Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop.
^lovensk j k at oi!Sk
da je pel lahko posamično vse štiri glasove in nas tako učil petja brez vsacega '' inštrumenta". Navadil nas je marsiktero domačo in umetno in ikedar smo bili pri Cefidelnu, je bilo treba izprazniti mahnlane vso pevsko zalogo, posebno še, če je bil ko-njederec med nami, ki je zelo ljirbii petje.
Vina je jelo zopet primanjkovati, a v naših žepih menda tudi ni bilo več beliča. Poznali smo pa dobro vse slabe strani svojih častilcev in med te sta se štela tudi konjederec in krčmaiT sam. Treba je bilo navdušene govo-rance in potem ni zraanjka.o vina. Imeli smo pa špecijalista za vse potrebnosti: govornilka, klobasarja, po-snematelja pristno ribniškega, ali višnjegorskega dialekta i-n tako naprej. Cesar so pač okoliščine zahtevale, bilo je v takih slučajih vedno pri rokah.
M a jest oz no se je dvignil Izmed naše srede šestošolec Bel<jliiranjec, ki je bil takrat med nami izvestno naj-spretnejši govornik. V jedrnatih, zbranih besedah je govoril o krasni dolenjski zemlji, bujnih -vinskih goricah, dolenjski gostoljubnosti in nazdravil je naposled v tem pogledu posebno konjedereu in Ikrčmarju. Razvil se pravcati krok in že so se culi izza kapiteljskega griča novomeški zvonovi, vabeči k maši — bilo je jutro.
Dvignil se je naš prijatelj iz Kačje rti" ter menil
"Gospodje! Fantje! Treba bode Iklaj zajutrkovati, predno se razidemo in jaz bi predlagal sledeče: Vsakemu po jedno kranjsko klobaso in za vse skup še tri litre metličaua. Plača pa tisti, kdor zgubi stavo. Bogme, talko je! In naj potem pijem že jaz, ali pa vi "mulite"."
Stava je pa sledeča. Poslušajte: "V frančiškanskem samostanu je j>a-ter, ki pozna za dijake, če so prišli k njemu Ik izpovedi, samo tri grehe. Ti so: če se kedo ni rad učil, če je gospodinjo jezil in če je kvartal. Dijaka, ki se mu je izpovedal teh grehov, de vije gotovo na "dilce", če se mu ne zgodi še kaj hujšega.
Za mojega časa se nismo upali zahajati h njemu k izpovedi, ker je večkrat kacega kar v eeTkvi v pričo vseh ljudi kaj rad zbasal, ali «a brcnil z nogo, ali kar je že bilo. Če je kedo izmed vas talko hrašber, da mu se sedaj pri velikonočni izpovedi, ki jo boste kmalo imeli, kolikor se še spominjam, izpove teh treh grehov, plačam jaz ta zajutrek, ee ne, plačate <?a vi."
"Vsprejeto, v sprejeto!'' 'kričali smo vsi povprek.
''Jaz storim to, pri moj' duš'!" je zaroh^el trebušasti naš kolega Janez, eden izmed 'dveh Gorenjcev.
"Jaz se era ne bojim, pri moj' duš', da ne, in basal me pa kutar tudi ne bo. Ne, pravim!''
Izpraznil je čašo in samozavestno udaril s prazno ob mizo, češ: pa se pojdimo! Dogovorili smo se še, da obvestimo konjederca po kramarju, kedaj bode velikonočna izpoved, da lahko sam pride gledat in da se prepriča " ad oculos", kakor je imel sam navado reči, kedo je stavo izgubil.
Prišel je dan, ko srno imeli izpoved. Prej ta večer je šel sošolec Janez sam k Cefidelnu naročit, da naj sporoči prijatelju iz "Kačje rti", da naj jutri popoludne točno ob peti uri pride v frančiškansko ceiikev ter se postavi blizu izpovednice pri glavnih vhodnih vratih, kjer izpoveduje oni znani naš pater.	*
Stalo nas je na vsaki strani spoved-niee po sedem. Patra še ni bilo in časa smo imeli dovolj za ugibanje, kako se izvrši stvar. Iz Janeza smo se norčevali, češ, da bode še danes klofutan, kar je on absolutno negiral. V ozadju je stal tudi ze konjederec, a takrat se nismo nič poznali. Prijateljstvo naše je obstalo edinoje pri '1 Cefidelnu'kedar je mož dajal za vino.
Prikazala se je postava postavnega možička, sivih, bistrih oČij. Bil je pater, ki smo ga čakali.
"No, no, ste že tu, fantje, ste že tu. Takoj, taikoj bodemo gotovi.'*'
Začela je izpoved. Nobeden ni imel onih treh grehov. Za druge se pater ni briiral.
14 Je že dobro, je že dobro, le pojdi, priden bodi in uči se!" in zalopnil je linico v spoved niči za vsakim.
Sedaj je prišel na vrsto Janez; bil [je zadnji. Nekam glasna s a postala spovednik in grešnik, tako, da smo slišali vsi prav dobro, kar sta govori a.
1 * Kaj i Ka-a-aj? Kvartal si? Cepec t i neumni!"
In stegnila se je pat rova roka iz spovednice, da bi Janeza malo po-slatala — ali Janez se je previdno odmaknil.
"Pojdi nazaj, pojdi nazaj, cepec! Povej, kake irrehe ima.Š še!"
"Učil se nisem nikoli rad in pa gospodinjo sem jezil vsaki dan."
To je bilo preveč! Kakor lev je planil pater z razmi-šenhni lasmi iz spovednice, oči so se mu sveti.e kaikor risu.
Ubral jo je urnih krač za Janezom, ki je »bežal gori po cerkvi; ker ga ni mogel vjeti, snel si je coklo z noge ter jo hlastno zalučal v hrbet Janezu. Homeričen smeh in krohot smo zagnali med tem vsi po ceflkvi ter jo takoj odkurili za Janezom, ki jo je bil popihal naravnost ven iz cerkve, ker nevarnost je bila velika, da ne bi kedo izmed nas dobil pokore, (ki je bila naanenjenena Janezu). Tako je odpravil Janez velikonočno spoved in dobil stavo pri "Cefidelnu".
Iz Hrvatske.
Zagreb, 5. julija.
Trije tedni so že potekli, odkar se je naša koalicija sporazumela z banom in z zajedničko vlado, da se predlože »kralju v imenovanje za od-delne predstojnike Vladimir plem. Nikoiič, dr. Badaj in dr. Kojc, ki bi tvorili novo vlado pod starim banom; toda do danes se še ni izvršilo to imenovanje. Nobeni komunikeji ne morejo ublažiti tega dejstva. Vsled tega so nastale razne kombinacije in v našem časopisju se je ugibalo o najrazličnejših intrigah proti novi vladi. Jaz sem dobil z več strani tele zanesljive informacije, ki docela odgovarjajo dejanskemu položaju.
Pred sa-borskimi volitvami, ki so uničile madjaronsko stranko, so se madjaroni pod komando Ivhuena in Tomašiča najbolj naslanjali na pomoč z Dunaja, ker so v težki ogrgki krizi stali na strani dunajske kamarile. Za to je dobil po dovršeni krizi ban Pe-jačevič visok red, a madjaroni so slikali to odlikovanje kot kraljevo priznanje za lojalno postopanje madja-ronske stranke. Zbog tega so stopili v volilno 'borbo s smešno in nelojalno devizo "za kralja" in so svoje pro-tivnike risali kakor ljudi, ki se bore "proti kralju".
Toda tudi ta deviza jih ni mogla rešiti, pač pa se jim je posrečilo o-značiti na dvoru združeno koalicijo kot "košutovsko", ki goji naravnost antidinastična načela. Zaradi tega tudi niso na dvom s simpatijo pozdravili rezultata nalili volitev in kralj je bil naravnost razjarjen, ko je izvedel, da je novi saibor sklenil predložiti mu politične obsojence v amnestijo in da je razveljavil sklep starega sabora o poslaniški imuniteti. Ta dva sklepa so smatrali na Dunaju za protidinastična, ker je bila po staram saboru kršena imuniteta narodnih poslancev*baš radi nekoliko ostrih izrazov opozicijonalcev proti Dunaju. Ko so v tem oziru krono pomirili, je vendar zahtevala z vso odločnostjo, da ostane grof Pejačevič ban. A sedaj, ko so predloženi novi oddelni predstojniki, se je zopet posrečilo Khuenovcem kroni naslikati vse tri predlagane može kot nezanesljive osobe. Proti drju. Rojcu, ktere-mu je namenjen naučili resort, se je
CL
podp. društvo
Jr
svete Barbar?
t za Zledlnjene državo Severno Ameriko,
Sedež: Forest City^, Pa.
»ft^acporimno dn« 3!. januarja 1903 v državi Ponn*vf
-o-o-
0DB0RNTU: Predsednik: JOSIP ZAL AR. ml., Box 647, Forest 0i*y, Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box 3, Moon Bmm, Trn L tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Foreat City, Pa. .. H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, For««t City. P> Blagajnik: MARTIN MUHIČ. Box 637, Forest Otty, f>*
NADZORNIKI:
JOHN DRASLER, Box 28, Foreit City 7». ANTON PIRNAT, Box 81, Duryea, Pa. ' ANDREJ SUBER, Bex 1C8, Thomas, VS V*. FRANK 8UNK, P. 0., Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR:
&AR0L 2ALAR, Box 28, Forest City, tu JOHN SKODLAR, P 0.f Forest Ciiy, .ANTON BORŠTNIK,O., For«t City, fm
Olty^J1"1 "" P0ialjaj0 L taJnikTi:	T»Ib*», P. O ^ riw>>
Društveno glasilo Je "GLAS NARODA"
BOLNIKI! ŽELITE OZDRAVITI?
So zdravila, s kterim se ozdravite prav -otovo in popolnoma' Ne zgubite upanja, Četadi vam niso mogli drugi zdravniki imtv nic pomagati.	1
Vi lahko ozdravete in ozdraveli morate, ker je to odvisno i>o-polnom« od vaše volje. Slavni Milanski laboratorij medicin na-pravlja zdravila, k ter a so v teku stoletij iznašli profesorji in zdravniki. To n- iznajdba jednega eloveka; to so zdravila ktero so odkrili zdravniki in ljudje, ki so žrtvovali vse svoje življenje v to da najdejo za gotove bolezni zauesliva zdravila.
Niso torej zdravila posameznika, aufpak največjih ljudij na zdravniškem polju Mi smo edini v Ameriki, kteri prodajamo ta zdravila po $3.00, jedno steklenico.
zdravila OROSI
so najčistejša, naj naravne jša in uspešna v zdravljenju, ker so napravljena iz samih koreninic. Zdrave vedno tiste bolezni za ktere so napravljene.
Posebna zdravila za vsako bolezen. Zdravilo za posamezne bolezni samo po
lievmatizeni, jetika, srčne bolezni, bolezni očij, iinsa, uses in vratu, kašelj, astma, opekline, zastruplenje krvi, malarijo, slabosti telesa in želodca, izguba telesne moči, ženske bolezni, beli tok, iz-pahenje,^ jetrne bolezni, nervoznost, strah, padavico. Sifilis zlato žito, možgane in niozek, kakor tudi vse druge bolezni,
Zakaj zgubi vate lase? Po naših zdravilih vam zopet zrastejo. Najboljši zdravniki sveta priporočajo zdravila Orosi, ktere rabijo v vseh bolnicah in pri vojakih. Prvi svetovni zdravnik profesor medicine Vulpi je proglasil ta zdravila za prva in jib je priporočal zdravnikom na zdravniškem sestanku v Parizu dne 2 L' oktobra 1882. Med drugim je on rekel na tem sestanku, daje ni bolezni ktere bi on ne ozdravil s temi zUraviii. če govor« tako ljudje, kteri so po celem svetu znani radi svoje velike učenosti v zdravilstvu, potem je naravno, da ga bodo tisti ljudje poslušali, kteri ga vedo ceniti radi njegove znanosti, in si takoj naročili zdravila.^
Da se pa vsaki, tudi najubožnejši človek laliko okoristi s sadovi tega znanja, prodajemo mi samo za tri dolarje jedna zdravila. Bolniki! Od vas je odvisno, ali hočete zdaj ozdraveti ali ne: naj zdravniki pravijo, kar hočejo, zdravite se pri nas če tudi ste brezuspešno rabili že vsamogoča zdravila. Da vas pa /.e vnaprej prepričamo, do gotovo ozdravite, naznanjamo javno v časopisu sledeče jamstvo.
NASE JAMSTVO.
Ko prejmemo od Vas tri dolarje, vam pošlemo zdravila za vašo bolezen in knjigo s sledečo pogodbo :
Povrnemo Vam denar! Ako niste peti dan po prejemu zdravil povsem zadovolni in ne čutite dosti boljše, povrnite nam zdravila plačano po Expressu. Ako jih niste porabili več od jedne tretjine. Vam povrnemo denar, kterega ste izdali za^dravila.
Boln ki! Poskusite: zgubiti ne morete nič, ker vam povrnemo denar. Ce poskušate, zauiorete dobiti le bogatstvo in srečno življenje, kar jc za Vas Vaše zdravje. Več se Vam ne more obetati!
Vsa zdravila Orosi so pri nas po tisti ceni in velja jedno $3.
Mi ne pošiljamo zdravil brez denarja, ker so neprijetnosti na ekspresu in tudi dražje pride.
TO JE NAŠA POŠTENA PONUDBA ktero dajemo v časopis v znanje celemu svetu, ker smo uverjeni da ozdrave zdravila Uroši vsako bolezen.
Pišite nam, ali pa pridite; zdravnik je vedno na razpolago, do vas pregleda in prouči vašo bolezen. Bolnike v New Yorku ^nosimo da pridejo po možnosti ob nedeljah od 10 do 12 ure predpolu-dneker je sicer predren j.
Vsa pisma in liste za pojasnila pošlite na
AMERICA=EUR0PE COMPANY
16 1 COLUMBUS AYE.,
NEW YORK, N. Y
baje dvignil sam nas nadškof Posilo-vič, ker se klerikalci boje, da bi*v šolstvo uvel bolj liberalno smer. — Khuenovei so se do poslednjega hipa nadejali, da bode moTda vendarle koga izmed njih doletela milost, da bode imenovan za podbana. Zato so se z vso silo zaleteli v Niikoliča. V tem oziraJ jim je dobro došel Nikolieev odloeni govor v ogrsko-hrvatski delegaciji, v kterem je ostro kritikoval vojno upravo zaradi zapostavljanja Hrvatov. S tem 60 ga najuspešneje
denuncirali na Dunaju.
* * ♦
Danes opoldne so imeli naši delegati na skupnem zborovanju svojo sejo, da odločijo o svojem nad al j nem delovanju v peštansikem saboru, zlasti če ibodo sodelovali v adresni debati. Po dolgi debati je bilo sklenjeno, da hrvatski delegati ne bodo sodelovali v tej debati in to zaradi tega, ker morejo Hrvatje svoje želje sporočiti kralju preko svojega avtonomnega sabora. A da se predlože hrvatske zahteve v skupnem saboru, je sklenjeno, da bode čim največ hrvatskih delega-
pro računski de-
tov sodelovalo v
bati.
* * *
Reška afera je nekoliko razburila za nekaj dni mirno površino našega javnega življenja. Novi guverner mesta Reke in okraja se v svojem inštalacijskem govoru ni spomnil Hrvatov, dočim je v resnici reško prebivalstvo večinoma hrvatsko, da ne govorimo o čisto hrvatskem Primorju. No-vega guvernerja Nako je okupirala takoj italijanska avtonomaška klika, ki se je s tem hotela maščevati nad reškimi Hrvati, ker so se ti vedno proti njim borili in trudi skupno z Madjari. Storili so pa še jecfno grdo razžaljenje. Ko se je guverner peljal s svojimi gosti ?ia parniku, sneli so z njega hrvatsko zastavo in razobesili madjarsiko in reško.
SLUŽBO IŠČE.
Dobro izrvežban slovenski organist, vešč slovenskih in latinskih pesmi, želi dobiti njemu primerno službo. Natančnosti zvedite pri uredništvu "GPasa Naroda", 109 Greenwich St., New York.	(20-7—20-8 v d)
'-r ...--"H;.	.-s/' V i - . ,	■
■ =——— Jugoslovanska m^M Katol. Jednota.
-■	—	_	s--—
Inkorporirana dne 24.januaija 1901 v državi Min**esotau
Sedež v ELY, MINNESOTA.
* URADNlKx:
Predsednik: MIHAEL 8UNIČ, 421 7th 8t., Calumet, Mich.,
Podpredsednik: IVAN GERM, P. O. Box 281, Braddock, Pa.
Glavni Ujnik: JURIJ L. BROŽIČ. Box 424, Ely, Minn.
Pomožni Ujnik: ANTON GE&ZIN, 306 Pine St. Hibbinf. Minn.
Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZONRNTKI:
FRAN MEDO&, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, EL
IVAN PRIMOŽIČ, n. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn.
IVAN KERŽISNIK, III. nadzornik, Box 138, Burdine, Pa.
POKOTNI ODBOft:
JAXOB ZABUEOVEC, predsednik porotnega odbora,, . . 4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa.
MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick.
JOSIP PEZDIRC, ELL porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Net.
Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph's Hospital, Chicago, HI.
Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in druge listine na glavnega. tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Mirni., po svojem tajniku in m-benem drugem.
Denarn« pošiljat ve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOl ŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Ziist- pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tadi na glavnega tajnika Jednot«.
Y-e pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov a** i«e Ijajo na predsednika porotnega odbora: JALJOB ZAhJtJKOVEC, 4^24 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti uatanšni podatki r«ake pritožbe.	, t; ^ •
Društveno glasilo Je: "GLA* NARODA"
DROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
V Ameriko. l>ue 7. jul. se je odpeljal" / južnt-za. kolodvora v Ljubljani v Ameriko 99 Slovencev 4n 40 Hrva-
Tasta je ubil. Kovač Jožef Jurman v Zaplazah pri Veliki Loki se je začel v pijan ~ i prepirati s tastom Jako-L<-n Glih... V prepiru je zgrabil Jurman /a sekiro in udaril tasta dvakrat <■. / irhivti. 'a je čez en teden umrl. I'bijalca >•> are to v al i in izročili okrožnemu sodišr-u v Novem mestu.
Priporočljiva gostilniška družina. I »ne J. ju!, je prišel kočar Peter Cvek r/. Pr< «l«>-elj pri Kranju v jrostilno Iv. Celarja, kjer je kupil osminko litra /irai.ja, da l»i .ra nesel domov. Pred < elarjrvo hišo je pa nastal prepir med njim in med Celarjevimi, t. j. gostilničarjem. njegovo ženo in tremi literarni. C larjevi -o -e vrgli na Čveka in ga tako nabijali, da je drugi dan
Učiteljski štrajk. V Ljubljani je sedaj risarski tečaj za učitelje ljudskih šol. Ta tečaj obiskujoči učitelji s«i začeli parcijelno stavko; obiskujejo pa«" vse ure. samo ure, ki jih ima prof. \'» ne obiskujejo več, to pa zaradi Veselovega Vedenja.
Pod konja je padel dne 0. jul. na k": jskem sejmu 801etni Boštjan Beue I-, domače "Boltežar" iz Radomelj pri Kamniku, med tem ko je posest-nik Fran Kraš«»vee obračal voz. Beuca ji- konj > kopitom na levi strani znatno poškodoval.
Za ocvrtimi piščanci je prišel na vrsto ričet. "Žegnanje bo. žegnanje!" Tako /o cel teden preje veseli v tari n.lado in staro ter komaj pričakuje nededje. da IkkIo slovesno obhajali god cerkvcncga patrona. Dekleta pripravljajo vence, fantje postavljajo n laje, cerkovnik olepšuje cerkev — pridne mamice pa skrbno in tiho pripravljajo kuhinjo. Seveda se ne vesele t«.lik o potrk^vanja in pokanja s to-r»iči. kakor pa dobrega nedeljskega kosila. Saj takrat mora priti na mizo kaj letečega, ki se slednjič zalije z dobro kapljico. Na to posebno drže tr-novski farani in ni je menda hiše, kjer bi takrat ne imeli na mizi 'žgan-čkov". (Tako imenujejo Trnovčani ocvrte piščance.) Brezposelni, oženjem dninar Peter Strniša je doma iz Bašlja. ker pa v trnovski fari stanuje se je hotel tudi enačiti s svojimi sosedi. Toda kako? "Žganeki" stanejo denar, ktcresra pa Strniša nima prav v obilici, a jesti jih je hotel za žegnanje na vsak način. Tako zatopljen je šel v soboto pred žegnanjem ogledovat okrašeno cerkev, potem je pa krenil v Kopališke ulice v Ljubljani. V neki hiši je zavohal kuretnino in ni si dal preje miru. da je izmaknil petelina, 4 kokoši in 9 piščancev, v skupni vrednosti 37 kron. Kar na mestu je vse skupaj poklal, potem pa nesel veselo svoji ženi. Drugi dan je Strniša "žgančke" veselo obiral v družbi svoje žene, svakinje, tašče in neke pri njem stanujoče delavke. No, pa vse pride na dan. Policija ga je na podlagi nekih informacij aretova-la in dobila pri njem doma še kurje perje, krempeljčke, srebrno tobaČnico, verižico, več perila in vi trihov. Strniša je bil že zaradi tatvine štirikrat kftnovan, je poskusil prisilno delavnico, sedaj pa zopet sedi za omrežjem pri c. kr. deželnem sodišču ter premišljuje minljivost sveta.
Umrli so v Ljubljani: Meta Franko, posestnikova žena. 56 let. liadeckega cesta 11. Karol Pajsar, slikarjev sin. tri mesece. Streliške ulice 15. Ignacij 1 Tomšič, črevljar, <>8 let. Karlovska cesta 7. Ivan Ravnikar, gostač, (i0 let. Josip darc, mizarski pomočnik, 21 let.
PRIMORSKE NOVICE.
Nezgoda. A' Trstu stanujoča Marija Kralj se je približala preveč ognjišču, tako da se ji je vnela obleka. Zadobila je tako težke opekline, da so jo morali kar najhitreje prepeljati v bolnico.
Nesreča pri vojaških vajah. V Puli" j4* imel trdnjavski j>olk strelne vaje. Pri tem je en del granate prekmalu eksplodiral in zdrobil podčastniku Keberlu koleno tako, da bo sieer okreval. toda ostal za vse življenje hrom.
Strela udarila v ladijo. Blizu Pu-lja je udarila strela v ribiško ladijo ribiča Abbeja in mu ubila 201etnega sina. drugega pa težko ranila. 701etni starec je moral sam veslati z mrtvim in ranjenim sinom v ladiji proti obrežju. Ko je prispel v Pulj, je plakal kot majhen otrok. Pri očividcih je vzbudil ta dogodek največje pomilovanje.
Izpred sodnije v Gorici. Anton Ce-likz Ravni je bil obsojen na pet merice v ječe s postom radi hudobne poškodbe.
Radi težke telesne poškodbe je bil obsojen Ivan Mišigoj iz Sinartna na tri mesece ječe s postom. Poškodovanec se piše Fr. Golob.
1 9 I e't n a Iv. M a r k o č i č, večkrat že kaznovana, je bila obsojena na 15 mesecev težke ječe s f>ostom, ker je kradla obleko v Solkanu in v Ravnici.
Radi tatvine sta bila obsojena 201etni J. Artusi iz Rovinja in Kiletni Silvij Kolenc iz Gorice na sedemmesečno ječo vsak, poostreno s postom vsak mesec, in sicer radi tatvin pri trgovcu Toffoliju in L. Fern-steinu.
Izginil je mizarski mojster P<ftip Prešern iz Gradiščav Soči, uslužben v tovarni v Zdravščini. Začetkom preteklega tedna je šel od doma kakor navadno na delo, pozneje so ga videli ob bregu Soče. Kaj se je ž njim zgodilo, se ne ve. Najbrže je našel smrt v vodi.
Prijazen zet. Roza Frangipane v Trstu ima jako hudega zeta, ki je večkrat pijan. Nedavno je v takem stanju 'prišel nad njo in jo pretepal, dokler ji ni izbil dva zoba.
ŠTAJERSKE NOVICE.
Smrt na potovanju. Nedavno popoldne je izstopil na postaji Gratwein na Štajerskem iz vlaka, ki je vozil proti Trstu, neznan mož. Šel je v čakalnico in se tam usedel. Postalo mu je slabo in v nekaj minutah je bil mrtev. Iz papirjev, ki jih je imel pri.sebi,-je razvidno, da se mož piše Mihael Pli-sič in da je bil na potu iz Amerike. Najbrže je doma iz bližine Reke, ker si je do tjakaj kupil vožni listek. Mož je imel pri sebi nekaj denarja.
Pobožen poštenjak. Posestnik Alojzij Škerjanc v Drešinji vasi pri Celju silno rad hodi po božjih potih in ima vedno roke ovite z rožnim vencem. Posebno na Brezje velikrat pride in se čuti tam že čisto domačega. Ker pa romanja stanejo in Škerjanc nerad razmetava svoj denar v božjo čast in svoje zveličanje, spravil se je nad hranilnično knjižico, ki mu jo je dala spravit neka dekla, in toliko časa je-
mal iz nje v božjepotne namene, da je bila skoraj prazna. Poštenjaka so povezali in odvedli na sodišče.
HRVATSKE NOVICE.
Mlad ubijalec. V Kaniži pri Brodu na Savi je 161etni Varga ustrelil s samokresom svojega očeta ter soseda Galicijanca. Vzrok tega dvojnega u-mora ni znan. Ubijalec je po činu zbežal, a so ga prijeli v Brodu. Imel je pri sebi 100 K, ktere je najbrž ukradel Galieijaneu, ki je bil premožen mož.
Smrten padec. V Varaždinskih Toplicah je Josip je Josip Devčič pomagal neki dami stopiti v vlak. Ko je stal aa stopnicah voza, je butnil v vlak voz s tako silo, da je Devčič padel s stopnic pod kolesa, ki so šla čezenj, da je bil na mestu mrtev. Devčič je bil jako priljubljen človek. Njegov sin je pisatelj in postane v kratkem zdravniki
Kočijaž oropal svojega gospodarja. Varaždinskega krojaškega mojstra Petra Mikaca je njegov kočijaž Mato Božič napadel na eesti in ga oropal za 170 K. Napadalca so zaprli.
"Zadoščenje" Hrvatom na Reki. Reški guverner Nako, ki je v svojem nastopnem govoru popolnoma ignoriral Hrvate na Reki in s vzbudil med Hrvati mnogo ogorčenja, je prišel nedavno v hrvaško čitalnico na Reki ter je na pozdrav predsednika čitalnice odgovoril, da je srečen, da je prišel v društvo, ki je centrum društvenega življenja reških Hrvatov, ki so važen faktor v življenj« mesta Reke. Po-|K)ldne je Nako obiskal hrvaško Pri-morje. Ko je stopil *ia parnik Tatra, so razvili na njem hrvaško zastavo, ktero so pri njegovi inštalaciji odstranili. To je vse zadoščenje — v parlamentu se pa ogrska vlada- noče izjaviti.
Nemščino vpeljujejo. Pod tem naslovom piše "Crvena Hrvatska", ki izhaja v Dubrovniku: Radovedni smo bili. v kakšnem jeziku se 1k> vršil shod jNitovaluih učiteljev. '.<i so Slovenci, Hrvatje in Italijani. Sedaj smo zvedeli, da v nemškem jeziku, kterega pretežna večina potovalnih učiteljev ne zna in ki je tudi za kraj shoda nenaraven. Uve/jeni smo, da se bodo našli ljudje, ki bodo preprečili vsako nemško besedo v naši deželi.
RAZNOTEROSTI.
Domač prijatelj. Namestnik mestnega glavarja v Maros-Vasarhelyju, Evgen Oreskovics je bil s svojo ženo zvečer . gledališču. V njihovi družbi je bil tudi poročnik Fulopp. Ker je Oreskovics moral v službo, je nadpo-ročnik spremljal njegovo ženo domov. Ponoči se je vrnil Oreskovics nepričakovano domov iu našel svgjo ženo v najintimnejšem objemu poročnika. Prevarani mož je s sabljo navalil na I>oročnika, ki je potegnil revolver in težko ranil Oreskovicsa. Oreskovics je iz l jubezni do svoie žene, s ktero se je pred dvema letoma poročil, odložil častniško šaržo. Ženska zvestoba!
Padanje ogrskih vrednostnih papirjev. Dunaj, 10. jul. Na dunajski borzi v zadnjem času silno padajo ogrski vrednostni papirji. V ogrskih političnih krogih se zatrjuje, da je vzrok temu to, da je avstrijska vlada izdala rajno odredbo na avstrijska mesta in zavode, naj se čimpreje iznebe vseh ogrskih papirjev, ki jih imajo. V tej zadevi bo v ogrskem parlamentu in-terpeliral poslanec Berta.
Defravdacija. Pri kreditni banki v Atenah so prišli na sled veliki de-fravdaciji. Uradnik Ivalvmanopulos pri filijalki v Patrqsu je poneveril 160 tisoč kron in pobegnil.
Roparski umor. V Romanji so tolovaji napadli bogataša Curcrutla in tra ustrelili. Vodja brigantov je bil zloglasni Mulone, ki ga policija že dlje časa zaman skuša v svoje pesti.
Poskusen samomor afričanskega princa. Sin kralja Behanzina daho-mejskega. ki živi v pregnanstvu v Al-giru, je skušal izvršiti samomor. Ker <ffe je to pravočasno zapazilo, so ga rešili. Vzrok posknšenega samomora je bil, ker se oče nahaja v veliki bedi. Francoske oblasti so mu namreč pozabile izplačati že zapali obrok njegove rente.
Razkritja Kuropatkina. Bivši vrhovni poveljnik v Mandžuriji, general Kuropatkin, je že dovršil svoje veliko zgodovinsko delo o vzrokih ruskih porazov na skrajnem Iztoku. Ugledne osebe, ki so obiskale Kuropatkina na njegovem posestvu ter so imeli priliko obvestiti se o delu, poročajo, da je Kuropatkin z uradnimi spisi in brzojavkami dokazal, da ni mogel na bojišču nikdar svobodno postopati. V odločilnih trenotkih je dobival povelja iz Petrograda, ki so popolnoma ovrgla njegove odredbe in načrte. Kuropatkin razkrije stvari, ki vzbudijo pozornost.
Odpuščeni poštni uslužbenci na Francoskem. Francoska vlada vztraja pri tistih svojih sklepih, ki se tičejo odpuščenih poštnih in brzojavnih uslužbencev. Torej ne bodo pomilo-šceni.
Tekstilna industrija po Italiji vsled štrajka zopet počiva. V več mestih na severu in v Toskani so tovarne za-
prte. Stavka skupno nad 100,000 delavcev.
Strašen zločin. V okraju Nitra na Ogrskem se je izvršil strašen zločin. Kmečki fant Andr. Vrabec je iz jeze, dsr je bil potrjen, napadel svojega bolnega očeta, preklal očetu s sekiro glavo in toliko časa z nogami teptal umirajočega očeta, da je oče izdihnil dušo.
Iščem v drugič brata JERNEJ TAV-ŽELJA. Meseca julija lanskega leta je od tulkaj šel v Chisholm, Minn. Prosim cenjene rojake, kdor le vsaj približno ve o njem, naj mi blagovoli naznaniti, za kar bodem vedno hvaležna. Antonia Tavželj. Box 193, Dunlo, Pa. (23-26—7)	' •
Išče se WAN HLOPAR, doma iz Dobličke fare pri Črnomlju. Poročati mu imam nekaj zelo važnega in zanj koristnega. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti: Ana Špehar, Redlands, Cal. -	(25-26—7)
POZOR, ROJAKI!
Na prodaj je lepa domačija v New Alexandria, Pa., obstoječa iz lepe hiše s štirimi soboma, fino k.etjo in hlevom. Vse to je bilo pred trema leti novodelano. Poleg tega so še trije loti zemlje 50 čevljev široki in 124 čevljev dolgi; ena krava, en konj, en voz na peresih in en 11 buggy", vse v najlepšem redu. Hiša je oddaljena 100 metrov od železniške postaje, 5 minut od mesta ter 20 do 30 minut od dveh premogovih rovov, kjer se vedno stalno dela. Proda se prav po nizki ceni in za gotov denar. Več se izve pri lastniku: ANTON HRIBAR, P. O. Box 193, New Alexandria, Pa., Westmoreland Co.
(25,26—7)
RAZGLAS.
Društvo sv. Ivana Krstnika v Col-linwoodu, Ohio, je sklenilo pri izvao-redni seji dne 22. julija vpeljavo rednih društvenih sej, iu sicerr^Ysako prvo nedeljo v meseci? točno ob 2. uri popoludne v prostorih g. Matije Slapnika.
Prva seja je torej dne 5. avgusta. Vse člane tega društva poživljamo tem potom, da se iste gotovo polnošte-vilnp udeleže.
V slučaju, da se kteri ne more te seje udeležit i, naj se obrne pismeno na društvenega tajniika Janez Lekan, Box 299, ali pa na predsednika J. Rossell. Box 532, in izrazi svoje mnenje, če hoče še ostati član društva ali ne; v slučaju, da tega ne stori v teku dveh mesecev, smatralo se ga bode izključenim.
ODBOR.
(20, 2S, 31— 7)
Pozor Slovenci in Hrvati!
Na milijone ljudi si je izdravile potenje nog s KNEIPP O VIM PRAŠKOM, kterega je iznašel jedini doktor na svetu Monsignore Sebastijan Kneipp! Samo jedekrat v tednu ua-prašite nogovice s Kneippovim praškom in noge bodo v največji vročini vedno hladne, suhe in zdrave!
Za prašek jamčimo, da takoj po pr-skusu imeli bodete hladne, suhe, zdrave in čiste noge ter prenehal bode nadležni pot. Eden zavitek stane $1.00, kteri zadostuje eni osobi celo leto. Kdor želi omenjen prašek, naj nam pošlje $1.00 in mi mu takoj pošlemo istega.
JAKOB VAHCIC & CO.;
850 Second St.,	Steelton, Pa.
„ (12-7—12-8 v d)
SLOVENCEM V POGLED.
DR. E. C. COLLINS, M. I.,
New York
Velecenjeni gospod:—
Vaše pismo sem prejel ter se mi čudno zdi, ko mi pišete, da imam zdravila na Ekspresu. Bila so res, a sem jih prevzel ter jih takoj pričel rabiti in vse porajbil. Sedaj sem popolnoma zdrav, imam poprejšnjo moč in nobenega mazulja ni več na mojem obrazu. Zato Vam ostajam vedno hvaležni.
Peter Matkovič, 1238 Log St., Calumet, Mich. (19 & 26 — 7)

rife
Pozor Slovenci v Cleveland!
Podpisani priporočam vsem Slovencem v Clevelandn in okolici svoj dobro urejeni
Saloon "Bank Cafe" \
na voglu St. Clair & Willson Aves. *
(55th Street.)
Imam vedno pripravljen dober mrzli in gorki prigrizek (free lunch).
Slovence postrežem z pristno . pijačo ter dobrimi smodkami. r Za obilen obisk se priporoča ^
MATHIAS STEINEN, t
5501 St. Clair Ave. N.F., Cleveland, 0. f
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med naše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni ničin blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi maie ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS'Medical Institute,
ker on je edini, kateremn je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: bolezni na plučah, prsih, Želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu^gkah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabbevanja), šumenje in tok iz uses, oglusenje, vse bolezni na očeh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sitilis kakor |
tudi vse tajne spolne boleznilllOSke ill Žensko (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popol-noma tajno.)	•
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
A nt. Klapčič,
Box 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins '	New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat Zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem
Jakob Žagar, Box 13r, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins Al. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, noht nih znakov bolezni ni več in non- n mazulj se mu več ns izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box	Forest City, Pa.
^fitovn j rojaki! zakr.j da bolujefe in trpite? Vse vase bolezni, trplenja in slabosti točno Opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse druge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
V
Dr. E. C. COLLINS Medical Institute,
140 W. 34th St New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do i. popoludne.
NAZNANILO.
Članom društva sv. Barbare št. 7 v La Salle, 111., se tem potom naznanja, da bode prihodnja mesečna seja dne 29. t. m. v cerkveni dvorani. V bodoče bode pa zopet društvena seja vedno vsako prvo nedeljo v mesecu, in sieer v cerkveni dvorani in ne več v prostorih g. Jakoba Zupančiča.
Objednem opozarjam pa tudi vse one ude, kteri so odpotovali od tukaj in se ne javili, da naznanijo svoj naslov ter poravnajo zaostale mesečne doneske vsaj do 1. avgusta.
Ivan Šetina, tajnitk, 1101 Main St.,	La Salle, 111.
(23-27—7)	clis
I
Skušnja uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENK0 VINO
po najboljšem navodilu, iz najboljših rož in korenin, ki jih je dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne AmeriKe.
V obilna naročila se priporoča
JOSIP" RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
Zdravju
najprimernejša pijača je
LEISY PIVO
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. I<adi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E-kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVEUAMD, O.
S.' :,;- - , .	«t:	- —-------------c—-	-
Rojakom na znanje !
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag de- <t I n ar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodaia- J ; mo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v .Milanu { Ta izvleček kupujejo zdai trgovci, kavanarji in gostilničarji vsega sveta, ker A / je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami.	\§/
Na pravi j a ti žganje 111 likerje ni težko.	Ž
J Če imate jedno steklenico našega izvlečka, preberete samo listek na nji ; S ^ tam je natačno zapisano, kako morate mešati, da dobiiezahtevani liker lam- i 1 čimo vam da dobite žganje, kterega bi morali sicer drago plačati. Velja paf P Vas ta SO odstotkov manj To se pravi: namesto jednega dolarja, kterega bi Oj j) morali izdati, placate le 20 centov. ,
5	SPRIČEVALO Po italijanskem zakonu §43, sklenjenem 24 junija ? 5- -V 1	* X- 18!^se VSI naši izvlečki prej pregledajo po držav-® ^ nih uradnikih; če so čisti, odtisne se na njih pečat.	($)
6	Steklenice so za napravo 1, 2, 4, 12 litrov ali več.
S\ Kdor še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi," mu pošlemo
V mi v napravo 12 litrov (3 galon) kterega sibodi sledečega žganja:	'
I J liter sljvovke	i Iiter Pelinovca	1 liter Chartreussa	$
C J „ Vlahova	1 „ Konjaka	l „ Ferneta	6
i 1 „ Maraskina	1 „ Brinovca	l Absinta	J,
: 1 » Kimljevca	l „ ^uma	1 „ Anisetta.	D
12 litrov (3 malone) samo za tr-i dolarje.
I) „ Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, kako 't »se delajo razna zganja.	> * * r	w
I _ Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam ta- ® |koj rečene izivlečke in knjigo. Brez denaria se ne odpošilja.
I	NADALJE- prodajamo
£ vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar
S Prodajemo »dravilno milo za lišajasto kožo in razne prišle n? njej: naše v1
I milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago
I	Ml JAMČIMO, ZA VSE NASE STV ARI.	J
j Pišite nam zauplivo, karkoli potrebujete tukaj ali v starem kraju, fi Poskusite pravtako zdravila iz laboratorija "Orosi", ktera imamo za vsa- « » ko bolezen.	r
Pisma in vse poizvedbe naslovite na
I AMERICA-EUROPE COMPANY i
161 COLUMBUS AYE.,	NEW YOKK, N. Y.
NABAV3TA
CALIFORNIJSKA VINA
ISA. PRODAJ.
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov galona. Staro belo aH črno vino 50 centov
galona. Rcesling 55 centov galona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posodo plačati.
Droinlk od $1.25 do £2.75 golona.
Slivovlcapo $3 galona Pri večjem noročilu dam popust.
Spoštovanjem Stefan JakSej
P. O. Box 77, * Crockett, Centra Costa Ce., Cal.
^^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki©)
W^^^M Zdravimo vse rplučne, želodčne, srčne, očesne, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico,| revmatizem, jetiko,' sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
tajne moške in ženske bolezni. Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e«ropejsko m^m in ameriško zdravniško prakso.
^^HL Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se lah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem ^m predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled, ^r W	Govori se slovenski in hrvatski.
£	JLi Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer,
, ob sredah in sobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol'
* THE£WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th« STREET,2NEW YORK, N.Y.
. < 1
• ^ • k-i« k. - i,- v --i • • w-i-v- i .
"Winnetou,grdeči gentleman".
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Xaroda" R.
4	(Nadaljevanje.)
"Tfira ne. Niti ne mislim ne, »la bi ira podcenjeval; toda nepremagljiv, kot pravite vi, pa vendar ni. Nobena zver ni nepremagljiva, pa tudi grizli
"To ste seveda tudi eitali?" ■Da."
'•Hm! Mislim, da -o knjige, ktere >te eitali. vzrok vaše lehkomišlje-! —!i. Vi -te dru.iraee zelo pameten dečko, <"e se ne motim. Vi bi si upali iti prav tako nad sivesra medveda, kot včeraj nad bivola." ••('e bi drugače ne šlo, gotovo."
""t • bi drugače ne šlo! Nesmisel! Kaj mislite s temi besedami? Vsak Človek za more drujrače, če hoče!''
•■T- pravi, lahko zbeži. <V je strahopetnež. Jeli to vi mislite ?" " 1 >a: toda od strahopetnosti ne more biti pri tem govora. To vendar In. /.«•!'.. r-e zlw/.i pn-d L"rizlijciii: baš nasprotno; meni se zdi samomor, pravi samomor, če jra kilo napade."
" \ u ■ ->■:.<■ strin java. (V me preseneti, da nimam časa za beg, se mora;: bra ■ .< V spravi nad mojega tovariša, mu moram iti na pomoč. f<> sta !• : i dva >iu<"a v k te rib bi ne smol in ne mogel bežati. Poi^^^ga si t idi m - t. . i i :i drzni westraan sjtoprirae tudi brez vsake sile s sivim t; ■ -dv ; > tem -e p.Kaže pourum. da se človek ne ustraši boja tudi z ne-varno zv.-rjo. pole- t.—a se pa tudi tace in stegna izvrstno prilezejo."
•• \ ste .-j«. ... >!.jiv elovek iti jaz >e resno bojim za vas. Rajši prosite P- .ra. da \an. , da nikdar prilike se izpoznati s stegni in taeami! Pri tem pa m-iran priznati, da re> ni verje sla>:"iee na svetu; nedvomno prekašajo daleč bivolovo meso."
*	* Sj >!. pa >» van. -''da; menda ni treba bati zame. Ali so tudi v tej okoli«*! >ivi medvedje?"
"Ivi■ <■ e! (Jrizli.ia >e dobi ]*> vseli gorah; včasih gre ob reki in zaide da!'-- ■ [■••'	< i« »rje tistemu, kterega najde! Ne govoriva rajši več o
tem!" —
•	_)<■ prav tako tnalo mislil, kakor jaz. da bodeva že drugi dan govori w «i:"uja -" tem, k<»t dan« - in da nam bode ta nevarna zver prestrma pot.
pa ni bi!o v. ' /asa }n»irovarjati se. kajti prišla sva do taborišča. Pre'i.akn:!i so -a bili precej naprej, da so mogli prej zasedeni prostor preti.' r i. I'.; ■ rot t je bil s tremi surveverji izvanredno poprijel dela, dh koneeno \ »-udar p .kaže, kaj zna. Midva vzbudiva začudenje.
"M . •», ri t: !" klicali .-<». »'Odkod imate mulo, Hawkens?" "i'' -la 1 i >-. i i > kar naravnost," odgovori z veselim glasom. '•Ni roo-oee! Kako pa, kako?"
'•!'•» ;■<»-" . prev. zan.i /. vrvico za dva centa. Ali želite videti vrvico ?" Ni i ,;il, s!neje. mrugi zabavljajo. Toda on je dosegel zaželjen vspeh; nikdo ga več ne vpraša.
Ker -e :• ,.»j polotim merjenja, ni.-em videl, ali je bil z Diek Stonejem in V.". I '.i • '. • :ai prijaznejši ali ne. I)o večera smo tako napredovali, da bi i>;ii inn-ii začeti jutri z dolino, v kteri -va imela sestanek z bizoni. Ko -"V..i in .» zv» » > r »> tem. vprašam Sama, ali nas ne bodo morda motili bivali. ker si 1 h i do - ■ n> gotovo izbrali svojo pot po dolini. I)o zdaj smo imeli le i; e k; i« e preilst raže, kterim sledi glavna Čreda. Odvrne mi:
"Le te-a ::<• mi-Iite. Sir! Bizoni vsaj tako pametni kot mustangi, Od naj i pi -p. dene pre d straže so sc vrnile in oj*ozorile glavno čredo; ta si izliere	dru^o smer in se bode varovala priti v to dolino."
Ko se zdani. |»remaknemo naše šotorižče na zgornjo stran doline. Ha\v-k< iis,	Parker niso bili j'udcg; prvi je hotel svojo novo Mary pri-
vaditi jahanju, droga dva sta ga pa spremila. Vsi skupaj odidejo na prerijo. k.]er sva včeraj vjela mulo; tam je bilo prostora zadosti.
Mi surveverji smo postavljali najprvo merilne drogove; pri tem so nam pomagali Rattlerjevi podaniki; sam se je pa potikal brez dela po okolici. Pri t> n priii* mo tudi do mesta, na k t ere m sem včeraj ustrelil dva bivola. V svoj«1 ve!iko začudenje zapazim, da ni starega bika več na mestu. Gremo t je :n \ I i mu široko .-led. ktera je držala v grmovje: trava je bila dva sežnja potlačena.
Tristo medvedov! Ali je to mogoče?" zavpije Rattler. ''Ko smo šli po meso. -en: oba bivola pre iskal; bila sta mrtva; in vendar je moral ta
"Mislite?" ga vprašam.
"Ila. Mrtev bivol vendar ne bode zbežal."
"Ali -e vam zdi. da se mora baš sam odstraniti? Laliko ga vleče tudi kdo drugi."
'•Tako? Kdo pa?"
••P«.siavim Indijanci. Nedaleč od tukaj smo odkrili indijansko sled." ''Tako! Tak greenhorn, pa govori tako pametno in modro! Če bi bil od Ji.dijaueev vzet, oJkod pa naj bi bili ti prišli?" "Že odkod!"
"Ta je dobra. Mogoče so popadali iz nebes! To je najvrjetnejše, ker bi Me. r n.orali najti njih sled. Ne, bivol je še žival, ko se je zbudil, vlekel se je do grmovja, kjer je moral poginiti. Takoj hočem pogledati."
<ir. - svojimi ljudmi po sledi. Mogoče je mislil, da se pridružim tudi jaz; a ..sta! -cm rajši, ker se mi ni dopadalo, da govori z menoj tako zani-čevalno; tudi dela še m imel zadosti. Sploh mi je pa bilo prav vsejedno, kam je prešel mrtev bik. Nisem bil še dobrb pričel z delom, ko zaslišim iz grmovja -lino vpitje; po dveh, treh strelih zaslišim vpiti Rattlerja:
"Na drevje, hitro na drevje, drugače ste zgubljeni! On ne zna plezati."
Koga misli, da ne zna plezati? Jeden izmed njegovih ljudij pridere iz grmovja s tako silo, kot človek, kteri beži pred smrtno nevarnostjo. * "Kaj je?" vprašam ga.
"Medved, silni medved, sivi grizli!" pravi s hripajočim glasom in beži dalje.
Istočasno zaslišim pretresujoč glas: "Pomagajte, pomagajte! Zgrabil me je. Oh, oh!"
Tako ne more upiti noben človek, če nima smrti pred seboj. Mož je moral biti v skrajni nevarnosti; pomagati se mu mora. Toda kako? Puško sem pustil pri šotoru, ker me ovira pri delu. To ni bila nobena neprevidnost, ker so nas surveverje varovali westmani. Če grem do šotora, ga medved raztrga, predno se vrnem; imel sem le nož in revolver za pasom. A to ni nobeno orožje proti grizliju! Grizli je bližnji sorodnik izumrlega jamskega medveda in spada bolj v prvotno dobo ko v sedanjost. Dolg je do devet čevljev; ustrelil sem že živali, ktere so bile prav tako velike. Močan je tako silno, da jelena, žrebe ali bizona z lahkoto odnese. Jezdec mu le tedaj ujde, če ima dobrega in vstrajnega konja, ker ga drugače gotovo dohiti. V sled svoje silne moči. neustrašenosti in vstrajnosti velja lov nanj med Indijanci za silno drzno podjetje.
Skočim v grmovje. Sled drži do tja, kjer se pričenja drevje. Tja je bil medved vlekel bivola in po tisti poti tudi prišel; zato ga ni bilo mogoče izslediti, ker je z bikom zakril ^in izbrisal vsako sled.
Hud trenutek je to. Za menoj vpijejo surveyorji, kteri so tekli v šotore po svoje puške; pred menoj vpijejo westmani, med obemi pa silno bolestno kričanje tistega, ki ga je dobil medved v svoje tace.	„
Z vsakim korakom se bolj približujem; zdaj zaslišim medvedji glas, pravzaprav ne glas, kajti s čem, da nima nobenega glasu, se loči ta silna žival od drugih vrst; on ne godrnja; ker ta glas je bolj izraz jeze ali bolečine, tako poseben, tako divji.
Na mestu sem. Pred menoj leži popolnoma razmesarjeno bikovo telo; desno in levo kriče westmani, kteri so bili hitro zlezli na drevje in se čutili varni, kajti grizli ne pleza navadno nikdar na drevo. Desno od bivola je skušal nekdo plezati na drevo, a ga je prehitel medved. Z obema rokama se drži krčevito za deblo nad prvo, zelo nizko vejo; grizli se vzpne pokoncu in ga obdeluje s prednjimi tacami po nogah in spodnjem delu života. Mož je namenjen smrti in je brez dvoma izgubljen; jaz mu ne morem pomagati in nikdo bi mi ne mogel zameriti, če bi bežal in rešil samega sebe; a ta pogled deluje name z nepremagljivo sila. Poberem jedno izmed tja vrženih pušk, a bila je žalibog izstreljena. Obrnem se, skočim preko bivola in udarim medveda na vso moč s puškinim kopitom. Smešno! Puška se raz« leti kot steklo v mojih rokah; taka črepinja se ne ubije niti z bojnim kijem;
uspeh je bil ta, da sem grizlija odvrnil od njegove žrtve. Ojjrne glavo proti meni, a ne hitro, kot je to navada pri zvereh mačjega in pasjega plemena, ampak počasi, kot bi se čudil mojim neumnim pojmom. Meri me s svojimi očmi, kot bi premišljeval, ali naj ostane pri prvi žrtvi, ali naj se mene loti; tajtrenutek mi reši življenje; pade mi v glavo rešilna misel, edina, ktera me je zamogla oteti. Zgrabim revolver, skočim prav do medveda, kteri me še vedno opazuje nazaj obrnene glave, ter ga ustrelim enkrat, dvakrat, trikrat, štirikrat v oči, kot nedavno oba bivola. To se je zgodilo tako hitro, kakor je bilo sploh mogoče; potem odskočim hitro v stran, potegnem nož izza pasa in gledam, kaj bode.
(Dalje prihodnjič.)
POQODBA ZA IZDELOVANJI DOG.
Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe ta francoske dege in za doge ca kadi
Posodimo tudi potrebni denar za la j delovanje dog. Ako imate doge na predaj, pišite nam, naii pogoji to a godal
FMEDLAENDE* * OLIVEN 00. i Skreveport. La.	P. O. B«x 60S.
Hude bolečine v prsih.
Posledica prehlajenja se ne more spremeniti v nevarno bolezen niti v vnetje, ako se bolne dele takoj drgne
Dr. R1CHTERJEV1M SidroPainExpellerjem
Dr. Goldstein, 134 l^ivingtonSt. v New Yorku izjavlja : Dr. Kich-terjev Sidro Pain Expeller sem iznašel, kot na j bo Jše sredstvo v vseh slučajih, v katerih je treba po-močka zlasti pa za influenco, pre-hlajenje itd.
Naša znamka Sidro je na , 1 . vsaki steklenici.
V vseh lekarnah, 25 in 50 ^šr centov.
F. Ad. R1CHTER & Co.
215 Pearl St., New York.
RED STAR LINE
Prekomorska f,arobrodna družba „Rudeča i?pzda"
posreduie Vedno vožnje s poštnimi parniki med
New Yorkooi In Antwerpesosn ^ * ★ * * * * * Fbiiadeiphijo in A&twerpenon?
■/ vs/ j.	ytr x ir
Za vsako hišo
koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav
nilf " vezana
lllli) 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, leafreno olje, kolmež, la-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-d eljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, šentjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite DO knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko za 5 centov.
Priporoča se
K. AUSEN1K, 1146—40tb Street. Brooklyn, N. Y.
Prevoda	$ sledečimi rožtnim: Daruik?.
VADERLAND in »ijaks U0i7 teti.! KhuCNLAHO/......... 12760 ton
ZEELAND..........U05 ton. i FINNUND .............I27S0 tor,
Pri cenah za m'jdkrovje so vpešiete ~ i«« potrebščine, dobre hrana, najboljša p.»stf»ibn.
Pot čez Antwernen je jedna najkraiSih »n na»prijetn-i^ifc za potnik: I v Avstrijo s na Kranjsko, Štajersko, koroško. Primorje, Hrvatsko, Dalmacijo « druge dele Avstrije.
Is NEW YORKA odpljujejo parniki vssko soboto cd 10.30 ur" dopo-ludne od pomoia štev. 14 ob vznožm Fulton Street. — Iz PHll PMUt vsako drugo srečo od pomola ci» vznožju Washington Street* Glede vnrasan; ali kupovanj;*, votnjlh listkov	obrniti oa:
OFFICE: 9 BROADWAY, NEW YORK CITY, "11
90-96 Deaborn St., Chicago, — Century Building, St. Louis, — 21 Post Street, San Francisco Cat., ali na njene zastopnike.
Comoapie Generale Transatlantique.
|Francoska parobrodna družba.|
DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARiZA. ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE
. POSTNI PARMK1 SO s
"La Lorraine" na dva vijaka.................. 12,000 ton,	2".i»00 konjskih moči.
"La Savoie" ,,	,, ...................1J,<mm»	,,	25,1 hhj
"La Touraine" „ „ „ ...................10,ikm>	>t	i->tQO0%
"L'Aquitaine" „ „ „ ...................i<m.«h>	„	1«;,00»)
"La Bretagne"................................. 8,000	„	&,tMH>
"La Champagne" ..............................8,«mh»	„	^^hmi
"La Gascogne".................................8,000	9,000 \\
Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki od plujejo od sedaj naprej Ted 110 ob četrtkih ob 10. Pri dopoludne iz pristanišče.št. 42 North fiiver, ob Morton St, N. 1.
•LA LORRAINE	2. avg. 1906.	"LA PROVENCE*	6. sept. 190(3.
La Gascogne	9. avg. 1906	*LA LORRAINE"	13. sept. 1906.
La Bretagne	16. avg. 1906	*LA TOURAINE	20. sept. 1906.
*LA TOURAINE	23. avg. 1906.	*LA SAVOIE	27. sept. 1906.
*LA SAVOIE	30. avg. 1906.	*LA PROVENCE	4. okt. 1906.
Pamika z zvezdo zaznamovani imajo po dva vijaka.
^Vl*	KoJmir^ki, gm^rulni agfnt za 7».j>ad.
L eertotn i-1Chlce^o, III-
CUNARD LINE
PARNiK! PLJUJEJO MED
TRSTOM, REKO IN NEW TORKOM
l!
Slovencem in Hrvatom pri^ poročam svoi
SALOON
v obilen poset. Točim vedno sveže pivo, dobra vina in whiskey ter imam v zalogi zelo fine smodke.
Rojakom pošiljam denarje v staro domovino hitro in poceni; preskrbim pa» robrodne in že!ezni= ške listke. V zvezi sem z g. Frank Sakserjem v New Yorku.
Z velespoštovanjem
Ivan Oovže,
Ely, Minn.
PARSlKi IMAJO MfiLO OBSEŽEN POKUII PR0ST0K %£0VV ZA ŠET&S3K POITHEO* rBJ^Tr*FHk HAZBRIr
CMTHIASrf
SLAIIJM
PA10HI4
ULTONlA* 3LAV0N1A m VAUmSIA ^ parnim na a,a vj fAka Ti parniKi ^o napravljen; po najnovejšem kroju in zeio pntlada
cretj? razred > EDILA eo dobra i i potnikom ti-Jtrat na <1»* r&sL postrežena
^ožnje 'Stfcfr iirodaj&jo oocciaščt.ii agentjo li>
JM Canard SteamsHip Co.. Ltd.,
i®	Sew ?orfe	126 State St Boston
Deafuoro žre,, OTaica^o.
Največja krščanska trrdka za izdelovanje društvenih
zastav, regalij, znakov, čepic in klobukov
V AMERIKI
E. BACHMAN,
oou ao. Centre Ave.,	Chicago, 111.
Velika zaloga zlatih znakov (gumb in igel1* za vsa slovanska društva kakor: slovenska, češka, hrvaška, srbska, slovaška in ruska. Postrežba točna in solidna.
BT Pišite v slovenskem jeziku po moj veliki ilustrovani katalog (ce- V; nik) katerega pošljem hitro in brezplačno.	<C
,'J Na razpolago imam na stotine zahvalnih in priznamih pisem od slo-vanskih društev iz Amerike.	Z odličnim spoštovanjem
$	.	E. BACHMAN. ^
JOHN KRACKER.
UW81	Si...	%
Priporoma rojakom svoja izvrstna VINA, ktera t kakovosti nadikrilju-jejo vsa druga ameriška vina.
Radeče vina (CJoncord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono.
NAJMANJŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON.
BRINJEVEC, za kterega sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gaxona DROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanj« posode za žganje so 4^2 galone.
Naročilom je priložiti denar.
Za obila narožila se pri po rož*
JOHN KRAKBR 11M 8t. Clair 8t.t Cleveland. Ohio.
e
=D O ^
VAŽNO
Slika preuStavlja uro za gospode z zlatom prevlečeno in dvojnim5 pokrovi, velikost IG", in je
javnčena za 20 tet.
Kolesovje je najboljšega ame-rikanskega izdelka
Elgin ali Springfield na IS kamnov.
Blago se pošilja na zahtevo in stane sedaj samo
$13.00.
Za obilne naročbe se priporoča in beleži z velespoštovanjem
Jacob Stonich,
E. Madison St.	Chicago, 111.
vv	--* O r	—
J
AlfSTBO-iMEBICAN Lil
#
Regularni potn! parniki
"ERANCESCA" odpluje 28. julija. "SOFIA HOHENBERG" odpluje 16. av£
vozljn medJIN'ew Yorkom, Trstom In Reko.
JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Clevelaiid,
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoža rojakom za ixdelovlni# in popravi j en je harmonik. Delo napravim na zahtevan je naročnikov Cene so primerno nizke, a delo tipefr no dobro. Cene tri vrstnih od $29 do $45. PloSSe so is najboljšega cinka. Isdelngem tudi plošče k alnmi nija, nikrlja ali medenine. Cena tr' vrstnim je od $45 do tflO
Kil je podpis&z>» pripon?-5am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........ ^
SALOON
iw/Mwy urccnwico ouv... C o NEW YORK c C
T katerem iočim vedno pivo, dom« prešana in importirana vina, fine likerje tor prodajam Lz= vrstne smodke....... ..
Najpripravnejša in najcenejša parolrcdna črta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na j»arnik, ko od uoraa gredo.
Phelps Bros. CS, Co., General Agents,
3 Washlnfeton'St., New^York.
Imam vedno pripravljen dober * prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dob6..............
stanovanje in hrano
t
proti nizki ceni. Postre 4 £ba solidna..............
Za obilen poset se priporoča
FRIDA VON'KROGE
l$7*l$9 Qreeawkk Street, New Yoifc.
Rojakom
naznanjam, da jo za tamošuji okraj moj
edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZABUKOVEC,
4824 Blackberry Alley-	Pittsburg, Pa.
Uradne ure: vsak dan od ^7. do ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
Bcg&km gA topilo priporočam.
Fran^- Sakser.