LETO III Conto correnti con la Posta.
GOR1Z1A.-QOR1CA, «Ine 4. oktobra 1924
Stev. 42.
»■■m i i i # y'" """J* «
, i I
L- ji,^-'-'JW
t>Kt1
naovfì
,NOVA DOBA" izhaja vsako sredo in soboto. — Uredništvo in upravništvo se nahaja v Gorici, Via Pavia 17. — Oglasi se računajo po dogovoru. — Rokopisi ----se ne vračajo. — Celoletna naroč. L. 15.—. Polletna naroč. L. S.—, Četrtletna naroč. L. 4.—.	-
Slabi preroki. - Profeti falsi.
V zadnjem času se trudi slovensko opozidjonalno časopisje pres pričati ljudstvo, da fašizem »gines va« in da ga bo skoro koneq. Dos čim opeva tržaška »Edinost« zopet no ero demokracije, obračunava urednik »Goriške straže«, naravnost s fašistovsko preteklostjo.
Iz stališča oportunistov kakoršni sedijo pri »Edinosti« in pri »Gorišs ki straži« imajo tudi popolnoma
mzem, kakoršen se zdi našim nas sprotnikom, bi bila logika »Edino: sti« in »Straže« točna.
Poglejmo namreč preteklost.
»Edinost« bi namreč rta dan sy0: jega 50. letnega praznika lahko po* vcti^lc, da je bila prt-u urino sleoer avstrijakanstva v Trstu, kar seve; da po vojni sramežljivo zanika, pri čemer ima še tako srečo, da nima nihče arhiva »Edinosti« pri rokah, da bi mogel črno na belem dokas zati kako italofobska in avstrofilna je bila »Edinost«, pred 2. novem: bvom l. 1918.
Saj je bil EDINI nenemški časos pis, ki mu je avstrijska vlada dovoz lila izhajati tekom vojne v Trstu.
Ko je Avstrija zatonila, je i njo zatonila tudi »Edinost«. Postala je tako majčkena, kakor košček pas pirja. Zmanjkala je pač avstrijska krma.
Ponižno je pisala 'in dejalo se je takrat, da se jo mora čitati med vrs stami.
Mi pa med vrstami nismo ničesar skrivnostnega našli. Le razbeljene jugoslovenske glave, so čitale med vrstami, da prihajajo v julijsko Bes nečijo jugoslovanske čete in da bo krona veljala za deset lir.
Gospodje pri »Edinosti« so sedeš li med tistimi »diplomati« in so se vsled tega bali odpreti oči, da bi ne zagledali gospodujočega italijanskes ga naroda. Čakali so menda »dovrs seni cin.«
Gospodje pri «Goriški Straži« is majo enako zgodovino. Ustanovili so stražo, da bi branili našo deželo — ne pred Nemcem — tega Bog ne daj — ampak proti »Lahom«, torej pravcato Stražo proti prodis ranju italijanskega upliva, ki slos venske eksistence nikjer ni ogrns žal, kajti po številu so se Slovenci
vedno množili. »Lahi« pa so prišli v deželo in so pustili »Stražo« na miru. Nekaj časa po okupaciji je sicer iz strahu zginila iz p rome: ta, ko pa je uvidela, da se dà žives ti tudi v italijanskem zraku, je zòs pet oživela.
Mi smo se dotaknili zgodovine teh listov, ki so vedno napačno prorokovali za to, da povemo nas šim čitat et jem, da vsa njihova pres
prav. Ako je politika zgolj oporhit- roštva razodevajo danes, eno samo
najprisrčnejšo željo, da bi nas nam: reč vendar enkrat zadela kaka nes
mila osoda.
Naše vedno pravilno ocenjevas nje dogodkov jih tako peče, da.v svoji slabosti ne vedo vSc -drugega pripovedovali kakor da bo 'kmalù konec fašizma.
Pripravljeni smo seveda tudi mi žrtvovati se, ako bo treba naše ide: ale braniti.
Vsekakor pa% ako se vprašamo, kdo od nas prenaša danes večje žr< tve, mi ali oni, se nagiba tehtnica v naš prilog, kajti pri vsem klepetaš nju priznava sama »Edinost«, da si ne dela za bodočnost nikakih ilus zi j, kar se pravi, odkrit osrčnej rečeno, da ve, da mora s svojo pos litiko napram mogočnejšemu pris tisku podleči, dočim se mi zavedas mo, da še zamoremo ljudstvu kos ristiti.
Če pa je temu tako, se vprašamo začudeno, čemu tirati ljudstvo v materijelno in duševno pogubo? As ko veste, da ne morete koristiti, kas kova je vaša politika in kaj name: ravate z njo?
Ali ni potemtakem očividno, da Vas vzdržuje zgolj oportunizem., da se držite nevoljnega in bednega ljudstva le zato, da morete njegovQ nevoljo in bedo izkoriščati. Da Vam torej ni ne za ljudski, ne za državni blagro in da debelo lažete, kedar trdite: »Ml NE ŽELIMO NIs ČESAR DRUGEGA, KAKOR DA SE NAM DOBRO GODI V IT As LIJ I«, dokazujete sami s svojimi bes sedami.
—«o»—
Negli ultimi giorni i giornali slos veni di opposizione cercano di cons vincere il popolo che il fascismo stia scomparendo e che ben presto sco* cherà la sua fine.
Mentrecchè 1'»Edinost« di Trie-ste decanta il ritorno deirera demos cratica la »Goriška Straža« fa già
1	conti col fascismo.
Dal punto di vista opportunista quale è quello dell'»Edinost« e deh la »Goriška Straža« hanno vera* mente ragione. Se la politica non fosse altro che opportunismo, la lo: gica dell'«Edinost« e »Goriška Stra* /.aa sarebbe impeccabile.
Guardiamo però i precedenti.
L'»Edinost« festeggiando cioè il cinquantenario della sua esistenza avrebbe potuto dire che prima dekla guerra lei era una colonna dels ì'austriacantismo a Trieste, ciò che nel periodo postbellico sottace ti: iniduinenie e con speciale vantaggio chè nessuno dispone dell'archivio dell' »Edinost« per dimostrare col nero sul bianco l'italofobia e F ausi rofilia dell'»Edinost«, prima del
2	novembre 1918.
Ne fa prova anche il fatto che 1'»Edinost« era unico giornale allos g lotto permesso durante la guerra a Trieste.
Quando l'Austria è tramontata fitu che 1'«Edinost» tramontò. Divenne cosi piccola come un pezzettino di carta. Venne a mancare il forraggio austriaco.
Scriveva modestamente e correa la voce che T »Edinost« si debba leg: gere fra le righe. Incuriositi legges vamo anche noi fra le righe, ma confessiamo di non aver trovato nulla di misterioso. Soltanto le tes ste scalmanate di «Jugoslavi» leg: gevano fra le righe che stanno ves nendo nella Venezia Giulia dei reg: gimenti jugoslavi e che la corona ben presto valerebbe Lire dieci.
I signori dell'«Edinost» erano ses duti fra questi »diplomati« e teme: vano perciò di aprire gli occhi e tros varsi sotto il dontirdo della Nazio: ne italiana. Si diceva che attendono »il fatto compiuto«.
I Signori della »Goriška Straža« hanno una storia uguale. La «Stra: ža« venne fondata per difendere il paese non forse — Dio ci guardi dai Tedeschi, ma bensi con gli Italiani, qitindi una vera sen: tinella contro l'infuenza italiana che del resto non minaccio in nessun luogo l'esistenza degli Slavi che
sempre crebbero di numero.
Ma cionondimeno gli Italiani vennero e lasciarono la »Straža« a fare la sentinella. Qualche tempo dopo l'occupazione la »Straža« scomparve dalla circolazione per paura, ma in seguito constatando di poter vivere anche respirando l'aria italiana, ricomparve.
Abbiamo toccato la storia di que: sti giornali che sempre hanno pres conizzato cose false per dire ai no: stri lettori, che tutte le profezie si riducono oggi ad un sol desiderio cioè a quello che una buona volta venga a colpire anche a noi la diss grazia.	:
Hi nostro continuo e giusto «p* pvez - fimendo degli avvenimenti li inferocisce di modo £he "nella /oro debolezza non sanno raccontare altro che la prossima fine del fas seismo.
Noi però siamo pronti anche a sacrificarsi se la difesa dei nostri ideali sarà necessaria.
Del resto se facciamo la domans da chi di noi sopporti i maggiori sas crifizi, noi o loro, riteniamo che il paragone risulti a nostro favore, poiché malgrado tutte le chiachiere l'»Edinost« finisce per dire di non farsi nessuna illusione sul fatto di resistenza contro la politica domi* nante, ciò che più Sinceramente detto significa che sa di dover ces dere alla forza maggiore, mentre: chè noi siamo in grado di dire che ciò malgrado potremo fare l'interess se del nostro popolo.
Se poi le cose stanno cosi ci pos niamo la domanda perchè spin: gere il popolo nella rovina materias le e morale? Se voi sapete di non poter essere utili, quale è la vostra politica e cosa è che volete raggiun: gere?
Non è forse manifesto che voi non vivete che dell'opportunismo e che vi attaccate al popolo malcow tento e misero soltanto per sfruts tare il suo malcontento e la sua mis seria? Che quindi non vi interessi nè il benessere del popolo nè quello dello Stato e che mentite di gross so quando affermate di non aspi: rare ad altro che di Vivere bene in Italia, risulta chiaro dalle vostre stesse parole.
Stran 2
»NOVA DOBA»
POLITIČNI PREGLED.
Vse v Italiji gleda z največjo napetostjo na dan 9. oktobra, ko. se sestanejo italijanski liberalci v Livornu in zavzamejo svoje definis tivno stališče napram sedanji vladi.
To kar se je dosedaj pisalo o raz* merju liberalcev med seboj in na» pram fašizmu bi zavzemalo že de* belo knjigo.
Boj opozicije, da bi pritegnila li* btralce ali vsaj velik del istih na svojo stran, je velik in vztrajen.
Kljub temu položaj ni baš ugoden za opozicijo, ki se nadeja, da odio* čitev liberalne stranke, koje zastopniki sede v večinski, to je vlad' ni stranki, prinese krizo v parla* mentami večini.
Ves odpor opozicije se naslanja danes na nado, da zgubi vlada vc* ci.no. Ako1 bi se namreč pokazalo med liberalci veliko nesoglasje ali bolje veliko nasprotstvo proti sedanji vladi, potem je gotovo, da bi. se opozicijske vrste ojačile in parlament bi bil v nevarnosti.
Ako pa ostane liberalna stranka zvesta vladi, kakor je pričakovati, odkar so se njeni najuglednejši za* stopniki izrekli za vlado, potem je pričakovati kmalu razkroja opozici* je, ker ni pričakovati, da bi kato* liške stranke še nadalje podpirale aH se bratile s prevratnimi ali ma* sonskimi strankami.
Iz tega stališča torej zavzema li-vorniski kongres nepričakovano in lahko tudi rečemo nezasluženo jgodovinski pomen.
Sicer pa sklepi livornskega. kon* gresa so navezani na strankino preteklost» Stranka ima za seboj ne* venljivo zaslugo, da se je pod nje« ni m vodstvom ustvarila Italija ka* kor je in da se potemtakem njena, politična smernica ne nahaja v ni* kakem nasprotju s fašizmom, od* kar posveča isti vse svoje moči edi* nemu namenu, da se vzpostavi čvrsta država, v kateri naj vlada mir in red.
Zaslug fašizma danes ne more nihče tajiti. Ako pa bi liberalci šli tako daleč, da bi hoteli izpodriniti fašizem, bi bilo to velika zmota, kajti kdor je videl manifestacije te državne stranke v zadnjem času, je moral uvideti, da fašizem živi in je v resnici življenja zmožen.
Ignorirati ta novi pojav itali j an* skega javnega življenja bi pomeni* lo spregledanje naj silne j šega eie menta in omogočen j e novega škva> dirizma, kajti, da bi se fašizem tako poizgubil, kakor nekateri pišejo, te--ga ni pričakovati.
Livornski kongres ima ta položaj pred očmli in ga mora vpoštevati, al o noče zaiti na kriva pota.
Tega pa liberalni stranki tudi ni treba, kajti Mussolini je že ponov* no izjavil, da se more sporazumeti z vsakim prijateljem države, ker fašizem, kot stranka, ki sku&i uve* ljaviti vse skupnosti koristne moči, se ne bode znašel nikdar v nas* protju z državno stranko.
Kljub temu pa ne smemo pozabiti, da liberalna stranka vsebuje tudi največje vladne nasprotnike kakor je skupina Nitti, Amendola in dvomljiva figura onemoglega Giol'ttija, ki ima še vedno dokaj privržencev.
Dalje je treba uvaževati neumor* ni boj rimskega «Giornale d'Italia.» ki seje dan za dnevom spor med liberalno stranko, kateri bi po nje* govi sodbi pritikalo podedovati fa* šistovsko vlado. Proti zadnjemu je začel tudi pridno agitirati za razkol
glavni urednik milanskega «Cor* riere della sera,» senator Albertini, eden glavnih voditeljev vladne opo* žici je.
Vse to še ne pomeni dosti. Treba je poznati in to se bo kmalu vede* lo, kakovo je splošno razpoloženje
v	liberalni stranki po hudi pole* miki, ki se bije zadnje dneve po , vsem časopisju.
Italija In Jugo§lavifa.
»Kaj pa mislite o Mussoliniju?« ga vpraša naš novinar.
»Brezdvomno' je, da je dal Mus* solini Italiji novega življenja v naj* kritičnejših momentih. V vnanji politiki ie udaril Mussolini po pra»
vi	poti in kakor se je videlo^ pri reš* kem vprašanju in drugih pogodbah, ki se še sklepajo, naši odnosa j i po* stajajo taki kakor so običajni med prijateljskimi sosedi, ki se vzajem* no spoštujejo in čutijo, da èden drugega potrebujejo'. Prepričan sem, da v najbližji bodočnosti obeh držav niso le potrebni dobri, am* pak celo res prijateljski odnošaji.«
Razmere na Balkanu.
Pred kratkim se je neki novinar v Sofiji pogovarjal s srbskim politi* kom, ki se je slučajno nahajal v tem mestu in ki velja za dobrega poznavatelja balkanskih razmer. Na vprašanje kaj misli o stališču Davidovičeve vlade v Jugoslaviji po umpru Todorja Aleksandrova, je rekel:
Aleksandrova smrt je napravila v Belgradu velik vtis. T. Aleksan* drov je bil poznan kot eden glavnih vodij onih tolp, ki so iz bolgarske Makedonije vpadali v jugoslovan* ski teritorij. Aleksandrov pa bi ne mogel nikdar ničesar storiti, ako ne bi bil dobil moralne in materij elne opore pri bolgarski vladi. Sofijska vlada je sicer vedno trdila, da se je ne more delati odgovorne za make* donsko revolucijonarno akcijo, ker se je ista razvijala na jugoslovan» skih tleh. Danes pa po vseh urno* rih macedonskih voditeljev na bol* garskih tleh je sijajno dokazano, da organizatorična navodila so pri* ha j ala neposredno iz bolgarske Ma* kedonije.
Balkanska federacija za sedaj nemogoča.
Kar se tiče balkanske federacije ali zveze, — je menil srbski politik —, da živi še vedno v spominu vseh narodov, njeno udejstvovanje pa se zdi za sedaj vsled globokih ne» sporazumi j en j, ki obstojajo med posameznimi balkanskimi državami, naravnost nemogoče. Le Radič je za to idejo vedno enako vnet.
Na vprašanje, je*li se Radič spremenil po svojem povratku, je menil politik, da je Radič ostal isti kakor prej z razliko, da je danes v Jugoslaviji na površju vlada, ki mu je sorodnejša v načelih glede notra» nje preuredbe države. Radi tega pa se Radič tudi ne nahaja več v opoziciji in skuša celo stopiti v Davidovičevo vlado.
Balkan in bolševizem.
»Kaj pa mislite o uplivu ruskega boljševizma na Balkanu?«, je dalje vprašal radovedni novinar učenega Srba.
»Sovjetska Rusija bi rada ves svet preprežila s svojim boljševiz* mom; to izven vsakega dvoma. Po* skusila se je vriniti povsod, pone* s re čilo se ji je pa v Italiji, na Ma* žarskem, na Francoskem in na An* gleškem. Konečno se je obrnila pro* ti Balkanom, pa tudi tukaj niso u* godha tla za boljševizem. Na Bal* kanih ni namreč ne lakote, ne brez*
pois.elnosti in velikih delavskih mas, ki bi bile dovzetne ža boljševizem. Balkanske države nimajo namreč še onih razvitih industrij, ki ustvar* jajo proletarijat; so bistveno le a* grarne države; večina prebivalstva pripada kmetijskemu sloju, ki po* seduje hišo in zemljo. , Vsi so mali posestniki, ki bi v j bpljševiški revoluciji zgubili še ti* i sto kar imajo, dobili bi pa ničesar.
Potemtakem komunistične nevar* I nosti ni. Sofijska vlada se z njo po* naša, da zamore preganjati kmete, ki so sledili pokojnemu Stambulin* skiju, in takozvane komuniste, ki ne predstavljajo drugega kakor vladno opozicijo.
Nove Serije.
Jugoslavija.
Kakor se čuje iz zadnjih poročil je kralj odklonil sporazum, glasom katerega bi imel stopiti Radič v so* delovanje s sedanjo vlado.
Kronska odklonitev se utemelju* je z dejstvom, da Radič ni hotel da* ti jamstev, ki jih je od njega zahte* vala krona in ki zadevajo glavne točke narodnega programa. Baje krona je tudi zavrnila način vlade in samouprave, ki jo je zahtevala H. R. S .S. za Hrvatsko.
Zdli se. sploh, da je vse zlezlo na* zaj in da iz Davidoviče moke ne bo kruha. Baje tudi med Korošcem in Radičem ni več tistih tesnih vezi, ker Radič tako malo »respektira« vero kakor njegovi občudovalci a la Bitežnik pri nas.
Zato pa se je državni blok med Pašičem, Jovanovičem, Ninčičem in Pribičevičem še ožje stisnil.
Opozicijonalne stranke upajo da* nes zopet na, zmago. Za malo dni se otvori namreč zopet Skupščina, kjer se bo konečni boj izigral.
Davidovič ne bo imel baš lahkega stališča, ker ga opozicija poživlja, da naj odstopi, ker se mu misija sporazuma na demokratični podla* gi. ni posrečila.
Sicer pa kdbr je opazoval razvoj nove jugoslovanske države ne sme kljub temu biti prevelik optimist pogledom na opozicijonalno števi* lo, ker jugoslovanska politika je polna presenečenj in kar je danes kritično postane lahko črez noč zo* pet sigurno.
Jugoslovanska politika nam je pokazala že toliko kriz in toliko o* j blik, da je težko- prerokovati o na» S daljnem poteku krize.
Toliko je pač gotovo, da so se pri* kazali v Jugoslaviji razločni ekspo> nenti političnih strank: Pašič, Pri* bičevič, Ninčič, Jovanovič, Davido* vič, Radič, Korošec in Spaho.
Kriza na Angleškem.
Mac Donald, občudovan od »Go* riške Straže« in tržaške »Edinosti« je že »fuč«.
Parlamentarna situacija ni nič več ugodna za njega. Zborniška ve* čina mu noče dati več zaupnice in splošno se zahtevajo nove volitve. Govori se že o naslednikih sedanje vlade kakor da bi bil podal Mac Donald in njegovi ministri že demi* sije.
Mac Donald se je zameril svojim sorojakom, ker je priznal sovjetsko Rusijo in ker je branil komunista Campbella, ki se je odlikoval po svojem hujskajočem pisarenju, ka» kor recimo- naši Stražarii, ki obo* žavajo radi tudi »rudeči prapor«. Ker pa ima angleški narod jako- ob* čutljive živce in ker kot svobodo* ljuben demokratični narod ljubi svoje angleške Sterline črez vse druge vrednosti, za sovjetske meto» de, ki bi ga lahko spravile ob vred* nost šterlin, ni prav nič navdušen, kar hoče pokazati Mac Donaldu z nezaupnico'.
Konečno tudi svobodoljubne be* sede Mac Donalda o irskem vpra» šanju, angleškemu narodu niso- šle prav nič k srcu.
Tako se je nabralo v teku časa to* liko gradiva, da se je politična po* zicija Mac Donalda omajala.
Volja ljudstva je pač ta, da se njegovim kapricam mora pokoriti vsaka oseba. Ker je bil Mac Do* nald vzvišen nad »svobodno ljud* sko voljo« mora iti.
Tako je pač v demokratičnih dr* žavah. Kaj ne gospodje od -»Edino* sti« in »Goriške Straže«. Ali je to prav, da mora iti vsak, ki je zadel na Vaše simpatije?
Na Grškem.
ni tudi inč drugače. Grško mini» sterstvo je podalo demisijo v svrho, da se sestavi novo ministerstvo na koalicijski podlagi.
Zaključenje za sedenja
društva nacodov
zaiključuje svoje delovanje. V zad* njih dnevih se je pojavila velika ne* varnost radi
japonskega nastopa.
Japonski zastopnik, ki je ves čas pasivno prisostvoval vsem razpra» vam za preprečenje vojne, je v tre* notku, ko se je šlo zato, da bi pod* pisal tudi mednarodno pogodbo, ki določa pravice in dolžnosti po» sameznih držav pogledom na pre* prečenje vojne, nenadoma izjavil, da tega ne more storiti, ker se pojm napadalca mora raztegniti tudi na one države, ki s svojo politiko sprav Ijajo v nevarnost sosedno državo.
jasno je bilo, da je tu nenadoma stopil v ospredje spor med Z j edi* njenimi državami in Japonsko radi emigracije japonskih delavcev, ka* terih se Amerika brani.
Navzoči delegati par so našli kmalu formulo, ki je potolažila Ja* ponce in Amerikance, kar je omo» gocilo, da se je sporazumevanje za podpis mednarodne pogodbe mirno nadaljevalo.
Splošno se je moralo seveda pri* znati, da je vse odvisno od dobre volje posameznih držav, ven dai se je imelo vtis, da je storjen korak naprej že s tem, da je vseh 54 dr* žav, ki so bile pri konferenci posto* pane, po svojih delegatih sprejelo pogodbo; pravdoreka, varnosti in razor oženj a, koje glavne točke smo priobčili že v jedni naših zadnjih številk.
Značilno je, da je predsednik švicarske republike v svojem za» ključnem govoru pohvalno omenil italijansko inicijativo razsodišča, ki je praktično že stopilo v veljavo še predno je bila skovana mednarod* na pogodba v obliki dogovora, ki je bil sklenjen med Italijo in Švico.
Z odobritvijo mednarodnega do* govora se je četrti redni občni zbor društva narodov razšel.
Nemčija in društvo narodov.
Velik vspeh v pomirjenje sveta je ta, da se omogoča letos tudi Nemčiji vstop v Zvezo narodov. Sicer stvar na tem rednem zaseda* nju društva narodov ni še dozorela, pač pa se je pokazalo, da ne bo nobenih ovir, kajti Francija, ki je do* sedaj igrala čudno vlogo sodnika v lastni zadevi in izvrševalca lastne obsodbe, je temeljito1 revidirala svoje stališče.
Nič več se ne sliši tistega mašče* valnega in imperijoznega govora, kakor ga je rabil Poincaré, ki je vedno strašil s sankcijami in repre* sali j ami Nemce in ves s vet.
Prišli so pač na površje ljudje drugega kova, ki so dostopni tudi za revizijo versailske mirovne po* godbe, kar so Nemci vedno prepe* vali.
%
»NOVA DOBA»
Stran 3
Razlika je le»ta, da se revizija ne vrgi več neposredno v Parizu am» pak preko Ženeve.
Zadnja novost bi bila ta, da sedaj Rusija protestira proti vstopu Nemčije v Društvo narodov sklice» vaje se na dogovor v Rapallu, kjer je bivša nemška vlada sklenila s Čičerinom nekako vojaško konven» cijo.
Konepno pa, kakor se posnema iz zadnjega nemškega koraka, tudi Nemčija ni več navdušena za rusko prijateljstvo.
Potemtakem je Rusija sedaj edi* na velesila, ki stoji še izven Druš» tv.a narodov.
—«o»—
Konferenca
v Benetkah
se po zadnjih poročilih otvori dne 9. oktobra t. 1. Delovanju konferenc ce bo prisostvoval naš poslanik v Belgradu general Bodrero.
Marinkovič in Mussolini pa se sestaneta baje še»le proti polovici tega meseca, torej približno tedaj, ko dovrši konferenca svoje delo. Vojna na Kffiafskem
se zapleta vedno bolj. V boje pose» ga tudi manžUrska armada pod po»" veljstvom generala Wu»pei»fu. Boji se vršjjo v smeri Shan»Hai»Kuan in na črti Shangai»Hankeu»Ningpo. Ce»kiang in Wu»pei»fu hočeta raz» biti pekinško diktaturo.
DNEVNE VESTB.
Zaključenje kurzov za dru-gorodne učitelje v Vidmu.
V veliki dvorani tehničnega za» voda v Vidmu se je vršilo dne 1. t. m. ob 10.30 zjutraj svečano za» kij učenj e kur zov za drugorodne u» čitelje v Vidmu.
Prisostvovali so gosp. kom. Rei» na, eolski proveditor, prof. Morpur.-go kot predsednik učiteljskih kurzov in nadzornik, dalje profesorji Adriano Lami, Guido Perale, Orio, Jacopo Tivar.oni in Garassini.
Prof. Morpurgo je izrekel vsem došlecem ip učiteljem prisrčno za» hyalo in je na to poročal o poteku kurzov in posetih, ki jih je storilo učiteljstvo industrijalnim zavodom v Vidmu.
Zaključil je svoj govor navduše» yaje navzoče, da ohranijo vedno zavest svoje misije med drugorodci in delujejo na to, da se odstranijo vse zapreke, ki so škodljive procvi» tu prijateljstva med državljani to stran in onstran stare meje.
Prof. kom Reina je nadalje oni» sova! velik pomen učiteljskih kur» zov. Spodbuja vse učitelje, da se pridno uče italijanščine, kar prav pride ne le njim, ampak vsemu slo» venskemu prebivalstvu v Italiji.
»Propagando, ki delamo mi«, je nadaljeval, nima namena raznaro-dovati, ampak ima edini namen, da otroci, ki jih bodete vzgajali, bodo znali tako italijanski kakor sloven» ski.
Opozoril je na to, da je uveljavil Gentilijevo reformo v izključno do? brobit slovenskih učiteljev. Napač--ne «?o vse vesti, da se namerava od» slavij ati slovensko učiteljstvo, ki poučuje v italijanskih šolah. Po» temtakem naj gleda učiteljstvo vedno z zaupanjem v svojo novo domovino in naj v tem smislu pro» pagira idejo pobratimstva tudi med slovenskim prebivalstvom.
Z živjoklici na kralja je bil lepi govor kom. Reina zaključen.
Za njim. je še govoril točasni ko» misar videmske občine kom. Reina.
Ob 11.30 so bili razdeljeni med obiskovalce kurzov diplomi.
KDO JE REŠIL PRVI PEHOTNI POLK, »BRIGATA RE« PRI KO» BARIŠKEM UMIKU?
Te dni je prišlo na dan, da v ža» lostnih dneh umika italijanskih čet za reko Piave, se je prvi pehotni polk »Brigata Re«, ki se rekrutira iz furlanskih deželanov, imel umak» niti črez Taljament pri Delizia del» la Casarsa.
Toda predno je došel tjekaj 1. pehotni polk, je bil most že raz» streljen in polk bi bil brez drugega zajet, da ne bi se bil oglasil Gori» čan Dentesano, ki je služil kot mar» šal v italijanski vojski ter povedal poveljniku za drug vojaški most pri vasi Madrigllo.
s Poslan od poveljnika polkoVnika Dino' Diana k rečenemu mostu, je Dentesano še pravočasno zabranil, da most ni bil prej pognan v zrak, dokler se ni rešil ves prvi polk.
Dentesano je bil pred vojno tis» kar v Goricli, in je rešil čast polku, ki obhaja te dni tristoletnico svoje» ga postanka.
NAŠI POSLANCI ZA VPOKO» JENCE IN ŽELEZNIŠKE PO» HABLJENCE,
Senator Bornbig in poslanec Ma» rani sta odposlala na predsednika ministerskega • sveta brzojavko, s katero poživljata vlado, da nemu» doma ukrene potrebne korake, da reši vpokojenee bivšega avstrij» skega režima in železničarske po» habljence gladu in revščine, v ka» tero so zabredli vsled valutne raz» like.
DVA DELAVCA POVOŽENA.
V bližini Postojne sta bila zapo» slena na železniški progi železniška delavca Amedeo Panich in M asti i a Križaj. Nenadoma došle lokomoti» ve nista vsled megle videla, pa tudi ne slišala, našli so jih silno razme»
sarj ena.
TATVINA.
France Oblak, dfržavni železničar, ki stanuje v čuvajnici št. 99. je na» znanil Dornberškim karabinerjem, da so neznani zlikovci odnesli veri» go v vrednosti 200 lir. '
»RUDEČI PRAPOR« ki je kukal iz uredništva »Goriške Straže« so po naši obrazložitvi »ka» toliškega« komunizma zopet »po--cuknili« noter, ker so se vstrašili nevolje fašistov.
Častivredni urednik »Goriške Straže« je pa zavihal rokave in po» tisnil komuniste in fašiste v en koš: med zločince.
Čisto prav, saj v glavi stražarskih urednikov se ne more drugega po» roditi.
Le sfnešno je, da je moralo pri tem zopet kršč. trpeti. »Svobodo» ljubni krščanski duh« pokriva zopet gnjev in strastno1 pohlepnost Stra» žarjev.
Vendar Bog je pravičen, kajti le skozi uvodni članek se je preril »krščanski duh«, v velezanimivem članku o Japoncih, pod katerimi se moraš predstavljati sebe, dragi slo» venski človek, pa je zopet prikuka-lo na dan »krvavo stegno«, kaiti razločno čitaš:
»Vsi spori, radi katerih bi grozi» la vojna, se bodo morali predložiti Zvezi narodov v razsodbo.«
Pred vsem, kar trdi »Goriška Straža« ni res, drugič pa je to oči» ten poziv slovenskemu prebivalstvu naj vprizarja nemire in ropot, da bomo imeli »spore.«
»Vojna ali mir«, kaj ne dragi Stražarji, to je vaše krščansko sta» lišče. Vzgled naj nam bodo pogan» ski »Mladi Azijati«, ki tlačijo mez»
de domačih delavcev in so kakor »povodenj čilih japonskih, delav» cev.«
Tako> in podobno pita »Goriška Straža« svoje čitatelje, da jim ne vsahne poželjenje po ekspanziji iz ozkih mej —- ven, ven! — KEDAJ GOVORIJO
Navadno si je jedino slovensko ! opozicijonalno časopisje, da ne reagira na naše članke, le tedaj, ko ni'» sli, da nas more lopniti nekažnjeno, je gotovo, da nas polijejo s svojim j žolčem.
Zavezniki »Goriške Straže« so umetno vprizorili neko- afero z brv? šim komisarjem Sv. Križa, gosp. Lulikom in jo sedaj s pravo slastjo vlačijo po časopisih.
Neznatni gosp. Lulik je postal črez noč »fašistovski prvak« in »uvaževan« zaupnik posi. Pisen» ti j a.
Novo nam je tudi, da je gosp. Jerkič toliko spletkaril proti Luliku, da je bil odstavljen Lulik od mesta komisarja v Sv. Križu.
Priznati moramo, da vesta »Straža« in »Edinost« o zadevi več nego mi, s čemer se nam zdi zadeva pia v za prav že razčiščena, kajti ako je res, kar trdi »Straža«, je jasno, da se gre za sporazumno spletko med »Stražo« in gosp. Lulikom.
Inače bi se »Straža« ne zadovoljila z eno samo objavo »senzacijonal» nega« odpadništva, ampak bi jo trobila naprej kot velikansko razkritje.
Gosp. LuFtk se napram nam ni še oddolžil, zato za danes ne maramo razpravljati o tem dogodku.
Zanesljivo1 se pa povernemo nanj, kakor hitro doznamo natančno po» tek te dogodbice, ki naslaja z veseljem tudi tržaške »kvalitete«, ki si domišljajo, da njih narodna kvaliteta jih obvaruje pred vsakim grehom.
RADI ZAKASNELE IZDAJE smo morali opustiti vse notice gle» de jutrajšnega vsporeda v Vidmu o priliki kraljevega prihoda.
Nadejamo se, da so vsi interesi» ranci že obveščeni kako in kje» se imajo zglasiti jutri v Vidmu.
„Tržaški liberalci"
so jo dobili dobro po nosu od rim» skega »Popolo d'Italia«, uradnega glasila državne stranke, ker so se pokazali to, kar so> vedno bili: ne krop, ne voda.
Popolo d'Italia, pravi namreč do» besedno;
»Tržaška sekcija italijanske libe» ralne stranke, ki, kakor vsi vedo, šteje v Trstu kakih par desetoric ljudi je glasovala »ponosen dnevni red, v katerem se poleg strankine avtonomije zahteva tudi takojšnjo uveljavlienje liberalnih načel.«
Potem, ko je končal razpravljati o na daljni h točkah dnevnega reda, zaključuje člankar:
»Mi opažamo samo to, da so namreč nekatere zahteve popolnoma odveč, druge pa, so prej... stran» kinega, kakor pa državnega znača» j a, na pr. zahte va glede milice. Po» navijamo, da če ne bi bilo fašizma, bi bil danes Trst v rokah komunis» tov in slovenskih nacijonalistov (a la Wilfan seveda! Op. ur.), kajti »liberalci res niso ničesar storili, da bi ga obvarovali nesreče.« Fašistov» ska vlada pa je vzpostavila red, redno delo, socijalni mir, življenje luke in zaupanje v kapitale Julijske Benečije.
V vnanjem pogledu je fašistov» ska vlada s svojo modrostjo in svo» jo stanovitnostjo napram sosednim* narodom in zlasti napram čehoslo-vaškemu, jugoslovanskemu in oger» skemu narodu, je dosegla, da se je tržaška luka zopet povzdignila in s tem splošno' blagostanje mesta.
Vse to je tržaška liberalna patru= lja seveda pozabila.«
Kritika v »Popolo d'Italia« odgo» var j a seveda resnici, kajti nedvomno je, da Wilfanova trdovràtnost se naslanja na neodločnost in nera; zumevanje gotovih meščanskih slo» jev v Trstu, ki mislijo, da je Wilfan in njegova klika »alfa in ornega« v drugorodni politiki.
Le»ti nosijo krivdo na tem, da so se tržaški Slovenci v masah le vzdr» žali glasovanja pri državnozborskih volitvah. dočim bi bili pri jasnejši sliki v Trstu oddali brezdvomno ti» sti, ki niso glasovali, svoj glas za dr» žavno stranko.
V PRID VINOREJCEM.
Izvrševaje sklep ministerske seje z dne 12. septembra 1.1. je imenoval Ekscelenca minister za narodno gospodarstvo, on. Nava strokovni odbor, ki bo proučeval sedanji po» ložaj vinoreje, vinorejske obrti in sredstva, da se produkcija, podpre.
Odboru predseduje minister sam, nadomešča ga državni podtajnik on. Peglion; svoje predloge bo rao= ral staviti ta odbor tekom bodoče» ga meseca novembra. Mednarodni kongres za socijalno politiko
i e bil včeraj otvor j en v Pragi. Vde» ležilo se ga je 500 delegatov iz vseh krajev sveta. Predsednikom je bil imenovan znani socijalist Thomas, vodja mednarodnega delavskega u« rada v Ženevi.
Jugoslovanska vinska kriza in mL
Letošnja vinska, letina v Jugosla» viji ne obeta niti v kvalitativnem, niti v kvantitativnem oziru poseb» nega uspeha in se bo pridelek ne» dvomno lahko plasiral na domačem trgu. Kljub temu ni nobenega dvo» ma, da se nahaja jugoslov. vino» gradniško vprašanje v stanju stal» ne krize, kakor naše. Poleg tega je bila tudi pomanjkljiva organizacija jugoslovenske vinske trgovine vzrok, da si vsled izpremenjenih političnih razmer po vojni ni znala nazaj pridobiti avstrijskega in češ» kega trga, ki so ga prevzeli drugi konkurentje, v prvi vrsti Italija.
Poljedelski minister g. dr. Kulor vec je hotel s sklicanjem vinske an» kete v Belgradu zbrati materija], na podlagi katerega bi mogel začeti voditi aktivnejšo^ gospodarsko poli»* tiko glede vina, kakor so to delali njegovi predniki. Ta anketa ni do» sedaj doprinesla nobenih novih vi» dikov in predlogov za čim uspeš» nejšo rešitev vinskega vprašanja v Jugoslaviji.
Od povprečno 4 in pol milijona hI vina, letnega pridelka se izvaža komaj 20—25.000 hektolitrov. Ne» kaj večji izvoz leta 1922. v višini 85.000 hI ne more biti merodajen, ker se je izvršil pod izrednimi oko--liščinami večinoma v Francijo, ki je vsled carinskega spora s Španijo to leto slučajno' krila svojo potrebo po črnem vinu iz Dalmacije namesto iz Španije.
O. jugoslovanskem vinskem izvo» zu dosedaj torej ne more biti govo» ra in vsa ogromna količina v vred» nosti 1 milijarde dinarjev, se popije doma.. Tisti, ki vidijo, da vinske kri» ze v Jugoslaviji sploh ni, češ, da pride v nekaterih državah trikrat toliko vina na prebivalca, je pozabil omeniti, da gotove jugoslovanske pokrajine in njihovi prebivalci (zla» sti muslimani) v državi sploh ne u» živajo vina, ker so navajeni samo na rakijo, da pa se potroši vina v drugih krajih, v prvi vrsti tudi v Sloveniji, toliko več.
Z ozirom na to je vprašanje vin*
Stran 4
»NOVA DOBA»
skega izvoza toliko akutne j še. Vpo-števati je namreč treba, da ne pro? ducira nobena druga država toliko sliv kot jugoslovanska, ki se preku» havajo večinoma v žganje. V kam» panji 1921 do 1922, za katero so po» datki na razpolago, in ki znači sred» nje dobro letino, se je izvozilo sa* mo 3500 vagonov suhih sliv in 250 vagonov marmelade, kar odgovarja komaj 12.000 vagonom svežih sliv, dočim je znašala cela produkcija v tem letu srednje dobre letine nad 80.000 vagonov sliv. Pridelek, ki je ostal doma, to je ca. 60.000 vago» nov, se je po večini prekuhal v žganje, ki dela seveda konkurenco vinu.
Eden glavnih povodov težkega razpečavanja jugoslovanskih vin je pomanjkanje industrijalizacije on» dotne vtinske produkcije.
Sicer pa trpi jugoslovansko vino» gradništvo na istih pomanjkljivo» stih kakor naše tukajšnje pokrajin» sko vinogradništvo.
Glavno krivdo na slabi kvaliteti vin ima namreč še zastarelo kletar» stvo, ki onemogoča konkuriranje s cenami inozemskih vin.
Kako je mogoče s pametno gos» podarsko politiko vplivati v tej smeri, kaže najbolje primer naše vlade, ki je dne 14. t. m. odpravila vinski davek kljub temu, da se zmanjšajo radi tega državni dohod» ki za več kot milijarde lir. Ta hitro izvedeni ukrep Mussolinija, ki bo nedvomno vplival na pocenitev na* ših vin, je najboljše izpričevalo za sposobnost naših narodno^gospo»
darskih voditeljev, ki bodo obdržali sedanje predominantno stališče ita» lijanskega vina. na srednjeevrop» skem trgu. Naša vlada pa ima v na» črtu še druge ukrepe, ki naj omilijo vinsko krizo in povečajo izvoz. V kratkem se ima osnovati posebna komisija, v kateri bodo zastopani vinski interesenti vseh vrst in ki ima proučevati nadaljna sredstva, kako bi se izvoz še bolj povečal. Tudi pri nas naj bi se vsa vpraša» nja, ki so z rešitvijo vinske krize v zvezi, v ožjem krogu interesentov in strokovnjakov še nadalje teme* ljito študirala.
Naša glavna današnja skrb mora biti, da prehitimo vinorejce drugih držav. V Jugoslaviji zlasti, kjer preživlja vinogradništvo še hujše krize kakor pri nas je velika organizacija v teku.
Kar imamo pred njimi je kup» čijska organ., ki pa ravno v naši po» krajini ni še prav dobro razvita. Potrebno je torej, da v obrambo našega vinogradništva stopimo v ožji stik z velikimi vinskimi tvrd» kami, ki znajo kljub vsem zapre» kam najti za svoja vina najboljšega odjemalca.
V bližini imamo visoko kletar» sko in vinorejsko šolo v Coneglia» nu, ki bi bila izborna šola tudi za naš vinorejski naraščaj.
Dalje bi morala seveda naša dr; žava z vsemi sredstvi podpirati u« stanavljanje izvoznih vinskih za» drug ter iti z obratnim kapitalom izvozničarjem vina na roko. Radi nenavadne konkurence, ki vlada na
vinskem trgu. bo neobhodno po» . trebno, da se odpro v večjih mestih j inozemstva, ki pridejo v poštev. j vzorne kleti, ki bodo imele stalno 1 na zalogi vse najboljše tipe naših vin. Zlasti za začetek, dokler si ne pridobimo stalnih odjemalcev, bo to vsekakor potrebno.
Izdaja konsorcij »Nove dobe«. Tiska Narodna tiskarna. Odgovorni urednik: Josip Peternel.
Inserirajte v „Novi dobi" !
našega lista išče žensko moč, ki ie popolnoma vešča v govoru in pisavi slovenskega in italijanskega lezi-ka ter strojepisja.
Ponudbe naj se naslovijo na uredništvo in upravništvo „NOVE DOBE'* v dorici, via Pavia 17.


Ugledna družina
sprejme na stanovanje s hrano (lijaka nižjih šol. Zagotovljen mu je domači poduk skozi celo leto. Povprašati v Gorici, via Giacomo Leopardi št. 8, pritličje v notranjosti poslopja pri družini Nadaia.
Vozili red Železnic, (Julijske Benečije)
Videm-Gorica-Trsl.
10 U5 I 17 21 j 25 28 ! 30
!i2 i 38 43 j 45 i 47 I 51 55 62 65 67
76
77 45
87
Videm . . .
Kiittrio . . . Manzano . . S. GiOT.Manz Cormons Kopriva . . Mossa . . . Ločnik . . Gorica . . . Rubje - Sov. Gradisca-Sdr. Sagrado . . Redipuglia . Ronchi . . Monfalcone . Devin- Sistjana Vižovlje . . Bivio . . . Sv. Križ . . Gninjan . . Miramar . . Trst J. P. . .
5.10 5.21
5.28 5 33
5.40 5.46 5.51} 5 57 6.05 6.15 6.23
6.29 6.34
6.41 6.53
7.50 10.10 13.30 17, 8.01 10.21 13.42 17 8.08 ' 13.49 IS. 8.13 10.31 13.54 18, 8.20 10.39 14.03 18. 8 26 14.10 18 8 31 10.49 14.16 18 8 36 14 21 18 8.42 11.02 14 32 18
8	52 11.12 14.42 9—.11.20,14.50
9	06,11.26 ■ 15 —i 9 11 11.31 9.18 11.39 9.50 11.46
7.15!10.: 7 22^ 10. 7.28 io.; 7.33 io.: 7.38,10 :
7.08ll0.05; .11 ,17j 1.23 ).28 32
I
15.06
15	13Ì 15.25 11.41 15.47 15.53 15.59
16	04 16.08
7.45 10 40 12.30 16.17
i i i i
20.01 20.13 20.20 2025 '-C .34 20.41 29.20.47 34|20.52 39,21.071
121.19| ,21.27, 21.33j 31 38 21.44 21.55 22 11 22.17 22.23 22 29 22.34 22.38 22.47
veljaven ©d 1. junija 1924 daSje
Trst-Š*. Peter.Poslojna
Trst-Gorica-Videm.
km.								
—	Trst J. P. . .		5.35	8.30	13.30	17.15		19.45
8	Miramar . .		5.53	8.48	13 48	|	f	20.01
9	Gririjan . .		5.59	8.53	13.53			20 06
11	Sv. Križ .		6.07	9,—	14.-			20.13
18	Bivio . . .		6.14	9.08	14.08			20.20
20	Vižovlje . .		6.19	9.13	14.13			20.25
23	Devin-Sis'jana		6.24	9.18	14.18			20.30
30	Monfalcone .		6.38	9 33	14.37	18.06 20.44		
34	Ronchi . .		6 45	9.41	—.—	18.13 20.51		
38	Redipuglia .		6 52	9 48	14.44			20.58
40	Sagrado . .		6 59	9 54	14 51	18.21 21.04		
42	Gradisca Sdr.		7 05	10,—	14.57	18.27 21.10		
47	Rubje- Sovod.		7.14	10.08	15.03			21.18
53	Gorica . . .	6.06	7.36	10.20	15.11	18.44 21.32		
55	Ločnik . . .	6.12	7.42	1026	15 25			21.38
57	Mossa . . .	6.18	7.48	10.32	15.31	18.53 21.43		
60	Kopriva . .	6 23	7.53	10.38	1536		j 21.48	
64	Cormons . .	6.29	7.59	10.46	15.45	19.03 21.54		
68	S.Giov.Manz	6.38	8.08	10,55	15.53	19.11 22.02		
70	Manzano . .	6.44	8.13	11.01	15.53			22.07
75	Buttrio . .	6.51	8.20	11.08	16.05'19.20 22.14			
85	Videm . . •	702	8.30 11.20|l6.15,19.30 22.25					
	Trst.....			Q.05		5.01,	.6.50	1 1 1 t 9.25 11.05 13 50 16.45		19.15
7	Miramar . . .								14.08' 17.03	
8	Gririjan • . .				;			9 42	j 14.13 17.08	
11	Sv. Krž . . .					5.27		—	14.20j 17 15	
i 17	Nabrežina . .					5.42	7.26	10.16 11 40 14.36! 17.31 i		19.50
! 24	Prosfk ....					5.58			14.54' 17.49	
28	Opčine					6.08		10.38	15.04: 17.59	
35	Sižana . . .					6.22		10.52	15.18' 18.13	20.26
45	Divača . . .					6.40-	8.19	11.10	12.30 15.38] 18.31	20 45
57	Do!. Ležeče					6.57		_	—.—i 15.57] 18.49	
69	Št. Peter .	doh.	1	2.06		7.13	8.52	11.41	13,01 16.15; 19.06	21.17]
		' ' odh.lt		2.08		7.16	8.57	11.51	13.05' 16.301 19.10	21.22
75;Prestranpk . .						7.25	-r-m-	—.—	13.15] 16.40 19.19	
82; Postojna . .				2 25		7.35	9.15	—.—V	13.25 16.50| 19.30	21.39
Gorica — Ajdovščina
Km.
— Gorica 4 Št. Peter 8 Volčjadraga 12 Prvačina
(Z Južne postaje).
odh. 7.32 13.40
Postojna-Št. Peter-Trst
km										
	Postojna.....	2.20		5.-	7.55 10.		15.10		18,— 19.35	21.05
7	Prestranek ....			5 11	8.05 10.12		15.20		18.12	21.1V
13	k Peter.....	J 2.39		5.22	8.15 10 24 15 31			17 —	18.23 19 54 21.28	
		\ 2.44		5.24	8.20	10.29 15.32		17.10	18.28 20 —	21.50
25	Dol. Ležeče . . .			5.40		10.45			18.44	22.06
37	Divača ......			5.57	8.47	11.02	15.59	17.37	19.01,20.27 19.15	22 27
47	Sežana ...			6.11	8.59 11.15		16 11	17.49		22.41
54	Opčine.....			621		11.26		18,—	19.26	22.53
58	Prošek .....			6.28		11.33			19.33	23.01
65	Nabrežina ....			6.38	9.20	11.43	16.32 18.12		19.45 20.59	23.18
71	Sv. Kr>ž.....			6.47		11 52			19.54!	23.27
74	Grinjan.....			6.52		11.57			19 59]	23.32
45	Miramar.....			6.56		12.01			20.03!	23.36
82	Trst.......	4.10		7.05	9 40 12.10		16.52 18.30		20.12 21 20	23.45'
14 Dornberg 16 Batuje
20	Kamnje 23 Dobravlje 25 Sv. Križ 27 Ajdovščina
Podbrdo —
Km.
Podbrdo odh. — 6 Hudajužna — 12 Grahovo	—
16 Podmelec	—
21	Sv. Lucija — 29 Avče	— 35 Kanal — 41 Plave — 54 Gorica N.
7.41 7.52 8.17 825
8.35
13.52 14.03 14.15 14.23 14.33
Gorica
8.46 14.44 8.57 14.55 9.05 15.03 9.15 15.12
— Trst.
19 55 20.06 20.1b 20.38 20.46 20.56 21.07 21.18 21.1, 21.35
5.20
5.00 5.14
5.30 5.40 6.08 6.22
6.31 6.42
7.01
8.25
20 JO
21.23
22.09
Št, Peter ne Kr isu-Heka in nazaj
km.
9,—[11.51 16.2521.55 —
9.14.12 05 16-43 22 09	9
9 30,12.21 16.59 22.25	16
9.49 12.40 17.48 22 43	28
10.08 12.59,17.37 23.02	40
10.17 13.07 17.47 23.12	46
10.30 13.20 18.— 23.25
60
•Št. P >ter na Krasu
K i lo vie .... Tmovo-Bistrica . Šapljsne .... joidani .... Volosco-Opatije
Reka (Fiume) . - .
8.— 10.12
7.4i; 7.24 7.011 6.42! 6.20
5 50
9.52 9.35 9.12
8.53
— 21.05
42 20 45 26120.28 05 20.05 .47 19.47 26,19 26
8.31 15. ,8.05|15.— Jl9.
AjdovSčina-Gorica
Divača
Herpelje-Kozina
Herpelje-Kozina
Divača
odh.	Ajdovščina ....	4.35	11.10	16.45
	Sv. Križ .....	4.44	11 25	16.55
	Dobravlje . ■ . . .	4.51	11.32	17.02
	Kamnje.....	5,—	11 41	17.11
	Batuje......	5.11	ri.54	17.23
	Dornberg.....	5.22	12.06	17.35
do'i.	Prvačina.....	5.27	12.11	17.40
odh. doh.	Prvačina..... Volčjadraga . . . Št. Pete'..... Gorica (J. postaja) .	5.30 5.38 552 6.00	12.25 12.33 12.47 12.56	17.45 17.53 18.07 18.15
Odh.	6.— 12.50 1905	Doh. ! II		6 35 13.27 19.36	Odh.	9.25 14.45 >»-> 19 55	Doh.	10.— 15.19 20.22
Trst m		»-> Herpelje-Kozina			Herpelje-Kozina		m->	Trst
Odh.	5.20 12.40 18.20	—•	Doh.	6.22 13 37 19.22	Odh.	6.40 9-10 14.40 20.06	Doh .	7 30 10.05 15 30 21.—
58 St. Peter 61 Volčjadraga 65 Prevačina 72 Rihemberg 79 Štanjel 85 Dutovlje 90 Rcpentabir 94 Opčine 102 Gvardijela 105 Rocol 110 Trst
Trst —
Km.
— Trst 5 Rocol 8 Gvardijela 16 Opčine 20 RepentfaboV 25 Dutovlje 32 Štanjel 39 Rihemberg 45 Prvačina 49 Volčjadr. 52 St. Peter 56 Gorica
5.29
5.39
5.50 6.04 6.27 6.37
6.51 7.03 7.20 7.29
7.40
Gorica
11.21	16.40
I.134	1640
II..50	17.10 12.00	17.20 12.30	17.55 12.43	18.11 1252	18.23 13.03	18.38 13.27	19.08
lì» 1*16 —.— 13.4?! 19.23 —.— 1354 T9.33 22.29 14.10 19.47 14.34 20.09 —.— 14.46 20.19 —15.01 20.32 10.56 15.10 20.39 23.19 —.— 15.26 -20.52 —.— —.— 1535 21.00 —.— 11.25 15.45 21.10 23.45
— Podbrdo.
8.54 9.11
9.41
10.03 1030
5.30
6.02
6.46
7.15
6.10 6.27 6.39 7.02 7.12 7.22 7.33 7.47 8.01 8.09 8.19 8.33
11.16 —.— 11.26 —.— 11.47 —.— 11.57 —.— 12.06 —.— 12.17 —.— 12.30 —.— 12.45 —.— 1253 —.— 13.03 —.— 13.23 18.00
69 Plave 75 Kanal 81 Avče 89 Sv. Lucija 95 Podmelec 98 Grahovo 105 Hudajužna 110 Podbrdo
—.— 856 —.— 9.12 —.— 9.21 8.05 9.50 —.— 10.05 —.— 10.15
—.—	10.39
8.47	10.55
13.44 18.24 13.54 18.36 14.05 18.46 14.38 19.15 14.53 19.30 15.03 19.40 15.27 20.04 15.42 20.20
17.55 18.50 —.— 19.05 —.— 19.16 18.26 19.38 —.— 1948 —.— 19.57 18.53 2010 —.— 20.23 19.15 20.35 —.— 20.43 —.— 20.53 19.42 21.-
20.10 —.— 20.32 —.—
21.12 —.—