222
Naši dopisi.
Z oklopnice „Don Juan d' Avstria" sred jadranskega
morja dne 7. julija. — Vojna mornarica naša imela )e včeraj in prejšnje dni lepe svečanosti. Več dni uže imela je mornarica svoje vaje po različnih krajih jadranskega morja, ki so se po izreku strokovnjakov dobro obnesle. Po prihodu cesarjevem v ponedeljek jutro vršila se je' večina dotičnih vaj v bližini Pulja. Krasne so bile izrekoma ponočne vaje mornarice v zvezi s pešci na suhem v torek večer, ki so trajale do 11. ure.
Vojnim brodovom bil je dvojnati nalog, braniti se zoper torpedne čolne in ob enem tudi naskočiti trdnjavo Tegetovo na suhem. — Zoper prve čolne varovala se je mornarica tako izvrstno, da ji ni jeden čoln mogel priti blizo; enako posrečil se je naskok na trdnjavo na suhem. V obče hvalila se je naša — primeroma mala pa dobro izurjena mornarica enako glede spretnosti brodov, kakor glede poguma in izredne izurjenosti mornarjev.
Včeraj, v sredo dopoludne, vršil se je slovesen krst in drčanje v morje novo izdelanega velikana, stolpove oklopnice „cesarjevič, nadvojvoda Rudolf, kateri je bil na drobno popisan v zadnjem Vašem listu.
Na levi strani broda, pod streho obširnega prostora na bližnjem otoku oljik, pripravljeni so biii trije odri za goste, med 1. in 2 pa šotor za cesarja. Pred 10. uro odpeljal se je cesar s svojega broda „Miramare", kar je naznanjal strel topov na bližnjih vojnih brodovih. Točna ob 10. uri prišel je na slavnostni prostor cesar in na svoji strani kumico-namestn^co nadvojvodico Marijo Terezijo, z mnogobrojnim spremstvom vojaških in civilnih dostojanstvenikov. — Slovesnost sama pričela se je z blagoslavljaojem novega broda, kateri posel je izvrševal mornarski škof Račič z asistenco 5 duhovnikom tikoma pred cesarjevim šotorom.
Potem začeli so delavci arsenala spodbijati in odstranjevati opore novega broda, kar se je zvrš>lo na obeh straneh enakomerno v primeroma kratkem času. Ko so bile te priprave dognane, podal se je poveljnik mornarice baron Sternek v šotor cesarjev, ter ga je v daljnem nagovoru prosil dovoljenja, da se sme novi parnik, po dovoljenji cesarjevem krščen na ime cesarjevičevo, spustiti v morje.
Cesar dovolil je to v primerno daljem govoru. Potem pa je nacivojvodica-kumica izrekla krščevanje v imenu cesarice, potem pa je pritisnila na tje napeljano električno zvezo tako, da je zadej vštric sidra obešena šam-
223
panjska polna rlaša omahnila proti steni broda, se tam razbila in jo tekočina polila. Potem pričelo se je pomikanje broda po krog 12° pobešeni drči. Prvi sunek posredoval je hidravlični pritisek parnega stroja za brodom postavljenega. Po tretjem pritisku začelo je hrusteti in pokati pod brodom podloženo močno lesovje in takoj po še daljnih treh potiskih začelo se je to lesovje z brodom vred pomikati proti morju. Mornarji na novem brodu krog 200 muž in pa delavci oglase se z glasnimi „hurra"-kliei, godbe spodaj zagodejo cesarsko himno, topovi sosednih brodov pa so glasno odmevali med glasovi godeb.
V  približno eni minuti bil je tek do morja končan, novokrščenec se veselo zaguga v valovih, ko se oprosti z železjein obtežene, z vrvimi povezane hrastove podlage.
Preskočim dogodbe do večera, ko se je krog 8. ure pričela krasna razsvitljava mesta pritišja in brodov. Mesto in mornarica storile ste vse, da se razsvitljava napravi veličastna, pa tudi nebes hotel je storiti svoje. Prišla je komaj ura razsvitljave, ko se je vse obnebje prevleklo s črnimi oblaki.
Prvi brodovi v zatišji začeli so se razsvitljavati deloma električno, deloma z lampijoni in plinom, pa tudi nebes prižigal je ob enem svitle, švigajoče bliske v nizko pobešenih, črnih oblakih, tako, da je bil pogled na zatišje in na med tem tudi krasno razsvitljeno mesto veličasten. V mestu odlikovala se je pri tem posebno „arena" in pa mestna hiša.
V  temne višine začele so švigati šumeče rakete, s katerih vrhov so polagoma padale mnogobarvene zvezde, ki so svoje lučice podvojevale v temnih valovih spodaj valečega se morja. Po minuli pol uri razsvitljave začnejo padati debele kaplje, prestraši se po bregovih morja nastavljena, praznično oblečena množica ljudstva; čez malo časa dež preneha pa le za kakih pet minut. Potem pa se vlije taka ploha, da je ljudstvo bežalo tekoma, pod dežnike stiskale so se po tri in štiri osebe, bližne veže so bile takoj napolnjene, ob enem pa se zaslišijo gro-moviti živio-klici namenjeni z broda po železnici došlemu cesarju, ki je hotel ogledati razsvitljavo mesta, kateri je pa huda ploha storila prerani konec. — Čez ulice napete vezi, na katerih so se malo prej še lesketali krasno-barvani lampijoni, bile so na enkrat prazne, najlepša razsvitljava čolnov v zatišji postala je nemogoča in vrh tega ni bilo ljudstva več, katero bi bilo moglo zoperstati nalivu. — Čez uro nehal je naliv, pa se do polnoči ponovil še dvakrat, potem začela je pihati rezna burja in na rano jutro n< vega jutra bilo je nebo zopet jasno, zrak čist in pred malo urami b»latnaste tla — posušila je urno dobrodejua burja.
Danes jutro kazal je P ulj vse drugi obraz. Uže krog 6. ure zjutraj zbiralo se je mnogo občinstva na bregovih zatišja, bližnje kavarne bile so polne izrednih gostov, postreščeki donašali so kofre, ker vozniki so tukaj zelo redki.
Mnogo gostov odpeljalo se je proti domu po železnici, nekaj na zasobnih ali pa Lloydovih brodovih deloma proti Pieki, deloma proti Trstu. Jaz bil sem z nekaterimi tovariši vred   vabljen   proti  Trstu  odpeljati   se
na vojnih oklopnicah in odločen sem bil na oklopnico „Don Juan d' Avstria". Po nekaterih zmešnjavah zarad popotnih kofrov, katere so povzročili samo laščino umeči postrežčiki stopili smo vsak v čoln dotične oklop-nice, burja gugala je krepko morske valove, načelniku mornarjev na čolnu odnesla je celo kapico v vodo, da so mu je težko rešili iz valov, po preteklih 15 minutah prišli smo do našega broda, kmalu smo se skobocali po okoli pet metrov visokik stopnicah na površje ter se predstavili prijazno sprejemajočemu poveljniku in častnikom na brodu.
Dokler se je eskadra 6 brodov in pa manji parnik „GreiP s cesarsko zastavo odpravil za odhod, pretekla je še obilna ura. Meni predstavil se je med drugimi takoj tudi mornarski častnik, (L. -Sch.- Lieutenant) A. Vertovec, rojen Vipavec, ki mi je z veliko ljubeznivostjo takoj po prihodu razkazal vse prostore in dele velikega parnika. Jako zanimivo je videti, kako pripravno je razdeljena vsa potrebščina za velikanske stroje, streljivo za topove; puške, mitrajleze in pa potrebščina za približno 400 ljudi na primeroma malem prostoru, ker večji del prostora potrebujejo vojaki in veliki topovi.
Ko je bilo ura 8 in 20 minut, začel se je premikati tudi naš brod kot četrti v vrsti cele eskadre.
Skoz ožine zatišja in memo otrjenih bregov kmalu so pribrodili na široko morje.
Veličastna je bila vožnja sred razburjenih, v solnč-nem svitu bleskečih se valov na mogočnem paroiku, ki je po vsem mirno oral globoko, skoraj črno morje. — Poveljnik eskadre dajal je povelja drugim brodovom z zastavami, katere, kakor pisana povelja, po nalašč za to pripravljeni knjigi čita vsak častnik.
Vozili smo se vedno približno dve uri daleč od isterssih bregov in krog 11. ure bili smo vštric mesta Rovigno, kamor seje na parniku „Greif" vozil nadvojvoda Karol Ludovik s svojo soprogo kumico Marijo Terezijo. Vojni brodovi dobili so povelje, voziti počasi in polagoma pomikal se je „Greif" med obe vrsti parnikov. — Prej uže dano je bilo mornarjem povelje, zlesti v vrvovje parnikovih jamborov, tako, da so sloneli v vrveh pri vrhu po eden, nižje po dva, dalje po trije in najbližje brodovega povšja po štirje v eni vrsti. Tako čakali so mornarji v treh kopah prihoda cesarskega parnika. Ko se je bližal vsakemu parni&u, zagromeli so krepki „hurra"-klici po širokem podnebji, da je bilo veselje, nadvojvoda s soprogo pa se je prijazno zahvaljeval ua vrhu svojega broda za veličastne pozdrave. Ko je bil „Greif" uže memo vojnih brodov in so bili oddani uže ustni pozdravi, pričeli so brodovi pozdravljati s topovi. Veličastno se je razlegalo po neomejenih ravninah Adrije, ko je zaporedoma vsak parnik sprožil po 21 močnih strelov iz velikih topov.
Po tem lepem prizoru nadaljevala se je veličastna vožnja. Krog 12. ure podali so se mornarji k obedu, kmalu potem pogostil je nas poveljnik broda, ki nam je sploh na razpolaganje dal vse svoje prostore in zaloge. Jako razumen častnik je kozmopolit, vojaškega rodu, — namestnik njegov iskren Čeh, drugi namestnik Slovenec,
224
dalje so Nemci, Madjari, Hrvatje, Poljaki, tako, da se prav reče, da je Da vsakem parniku zastopana država z vsemi svojimi narodi. Mornarji so skoraj izključno dalmatinski Hrvatje, krepki in jako razumni, lepi mladenči. Krog 5. ure popoludne dospeli smo v Trst — skoraj ves zapuščen.
Iz Ljubljane. — Sklep šolskega leta. Minulo soboto, dne 9. t. m. sklenile so se srednje šole; ljudske šole sklenile se bodo baje koncem tega tedna.
—   Gospod A. Globočnik, c. kr. deželne vlade v Ljubljani svetovalec, imenovan je za konservatorja starin za Kranjsko.
—  Pobiranje milodarov za dolenjske potočnike dovolilo je ministerstvo notranjih zadev tudi na Stajar-skem, Koroškem in Primorskem.
—  Slovensko uradovanje v sodnije južne Štajarske uvesti prizadeva si, kakor čujemo, pravosodno ministerstvo po vsej moči. — Da se okrožne sodnije predsednik Heinricher in pa višje sodnije predsednik Waser ne umakneta z lepo z staronavajene nemške šablone, to je gotovo. Boj je toraj gotov, toda nadejamo se, da bode vspešen.
—  Za potočnike dolenjske dovolil je deželni odbor kranjski podporo 2000 gold.
—  Za osuševanje Račinske doline so preiskave deželnega inženirja, kakor piše „L. Z.", tako ugodne, da se bode to v kratkem času iu z malimi stroški dalo izvršiti.
—  Kosti Kopitarjeve prineso se z St. Markserskega pokopališča dunajskega na tamošnjo osredno pokopališče v rakev za slavne može, dosedanji nagrobni kamen Kopitarjev pa se pripelje v naš deželni muzej.
—  Velik požar uničil je minuli petek večer tretjino trga Ribniškega. Pogorelo je 27 hiš in 41 gospodarskih poslopij z vsemi zalogami in opravo, tudi en konj in več prešičev poginilo je v ognji. Škoda se ceni na 80.000 gold. Zažgal je trgovca Pauser-ja komi Fr. Pucelj, katerega so vže dejali v zapor   Nad 200 ljudi je brez strehe.
—  Blagoslavljenje zastave „Slavčeve" vršilo se je to nedeljo v Ljubljani in Šiški sijajno.
—  Stritarjevih zbranih spisov prišel je na nvitlo 3. snopič, segajoč do strani 125. ter obsega pesmi, kakor prejšnja dva snopiča.
—  „Ueber die Eisenbahnfrage von Triest", spisal Cesar Camboni, imenuje se večja brošura, v kateri se priporoča nadaljevanje državne železnice z Divač do Škofje Loke in s Kranja preko Lobelja v Celovec.