186 Razne vesti.
Razne vesti.
v Ljubljani, meseca junija 1928.
Kronika društva >^Pravnikii«. Društveni odbor, izvoljen na glavni skupščini dne 3. februarja 1928, se je konstituiral, kakor prejšnje leto: načelnik dr. Majaron, njegov namestnik dv. sv. Bežek, tajnik dr. Sajovic, blagajnik dr. Rutar. — Na društvenih sestankih so predavali: 1.) dne 22. februarja g. univ. prof. dr. Milan'Š k e r 1 j: »Nekaj poglavij iz delniškega prava po poljskem osnutku delniškega zakona«; 2.) dne 29. februarja g. univ prof. dr. Aleksander Bilimovič: »Proučavanje konjunktur in gospodarska prognoza«; 3.) dne 21. marca g. ravnatelj dr. Ludovik Boh m: »Sodobne struje prebivalstvene politike« in 4.) dne 28. marca g. univ. prof. Aleksander Maklecov: »Pogoji nevračunljivosti v načrtu za edinstveni kazenski zakonik«. — Dne 21. aprila j« priredil odbor ogled ljubljanske klavnice. Ogleda se je udeležilo veliko število članov, ki so z zanimanjem opazovali moderne naprave, ki jih je pojasnjeval klavnioni ravnatelj g. Pe.stotnik. — Dne 3. junija je priredilo društvo vrlo uspel izlet v Logatec in na V r h n i k o. Izletniki so izrazili željo, naj bi se takšni izleti prirejali še večkrat. — V spomin častnega članstva je poklo« nilo društvo svojemu načelniku dr. Majaronu plaketo, ki jo je umetniško izvršil kipar Lojze Dolinar. Plaketo sta čartnemu članu izročila dne 2. ju» nija odbornika gg. dr. Dclenc in dr. Graselli.
Osebne verti. Imenovani so: dr. Ivan V u k za svetnika pri stolu .»^edmorice odd. B v Zagrebu, pri višjem deželnem sodišču v Ljubljani dr. Vladimir G o 1 i a za podpredsednika, dr. Josip Kavčič in dr. Erik
Razne vesti. 187
E b e r 1 za svetnika, za okrajnega sodnika in predstojnika okrajnega sodiš šea v Škof ji Loki dr. Jakob Prešeren, za državnega pravdnika v Ljub« Ijani dr. Leopold M a s t n a k, za namestnika drž. pravdnika v Mariboru Franc Sever, za okrajnega sodnika v Mariboru Avgust H a b e r mu t h, za sodnike Miloš Senica in Leon Štukelj za Maribor, Cvetko Aschmann za Ptuj, dr. Andrej Dolinar za Radovljico, Karel P o» trato za Vransko, Stanko Schweiger za Gornjo Radgono, Josip P f e i f e r za Prevalje, za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega: dr. Fran M o h a r, Fran V e r 1 i č, Jožef Prijatelj. — Premeščeni so: sodna svetnika dr. Fran L o z a r v Kostanjevico, dr. Milan K r a n j c v Ljubljano, sodnik Josip R u s v Višnjo goro; za pravne pripravnike so sprejeti Franc Poljane, dr. Adclf Obran, Jožef Tome, Rudolf S c h a u e r in Milan G o r u p. — Premeščena sta političnoupravna urad» nika Fran Ve rb i č k velikemu županu v Ljubljani in dr. Janko Vidic v Radovljico. — Postavljeni so: za šefa davčne administracije v Ljub« Ijani finančni svetnik dr. Karel Novotny, za finančna svetnika dr. Bogumil P a v I i č, Ivan Volčič, za finančna tajnika Ignacij Sirca in Konrad Š k o f 1 j e k. — Odvetniško pisarno so otvorili: dr. Albin Kandare v Ljubljani, dr. Edvard Bučar v Mariboru, dr. Josip- L avs r i č v Slovenjgradcu, dr. Josip Novak v Mariboru, dr. Fridolin F 1 e c k v Murski Soboti. — Preselil se je v Slovenjgradec dr. Ferdo Č e r n e. —-Za notarja v Dolnji Lendavi je imenovan dr. Maks P e t e r 1 i n. — Upo« kojen je veliki župan dr. Vilko- B a 11 i č. — Ostavko- sta podala -politi-čnoa upravna uradnika dr. Ivan Lazar in dr. A-mon § r a j. — Umrli so: višji sodni svetnik v pok. Josip Potrato, finančni svetnik Makso D e b e v c, odvetnik dr. Radoslav P i p u š, višji sodni svetnik v pok. dr. Kari Gelingsheim, odvetnik dr. Tomaž H r o v a t, višji sodni svetnik dr. Valentin Flerin in odvetnik dr. Oskar O-r o s e 1.
Kongres pravnikov Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Pred« sedništvo Stalnega odbora Kongresa pravnikov je definitivn-o odločilo, da se -bo vršil prihodnji pravniški kongres med 3. in 10. oktobrom 1928 v Skoplju. Udeležniki se morajo prijaviti najkasneje do 20. avgusta t. 1. in obenem poslati članarino, ki znaša za javne uradnike in pravne ipripravs nike 60 Din, za pravnike svobodnih poklicev 120 Din. Obenem je poslati prispevek v znesku 25 Din za Slpcmenico.
Članarina za družinske člane — največ dva — znaša po 60 Din (pri lavnih uradnikih in pravnih pripravnikih) in po 120 Din (za rodbinske člane drugih pravnikov). Položnice naj se zahtevajo pri tajništvu, oziroma p-overje-nikih društva.
Kongres bo obravnaval naslednja vprašanja: 1.) Dušanov zakonik, referenta dr. Metod Dolenc, univ. prof. v Ljubljani, in dr. Dragotin Jan« kcvid, univ. prof. v Beogradu; 2. Zaščita avtorskega prava, referent dr. Milorad Stražnicki. univ. prof. v Zagrebu, ko-referenti dr. Rudolf Sajovic, sodni svetnik v Ljubljani, dr. Milan Konstantln-o-vič, univ. prof. v Subotici, dr. .Milan Blagcjevič, odvetnik v Beogradu; 3. Monopol duhana, njega pravni značaj in važnost za gospodarstvo in državne finance, referent dr.
188 Razne vesti.
Milan Stojadinovič, min. na razp., koreferent dr. Albin Ogris, univ. docent v Ljubljani; 4.) Agrarno vprašanje v naši državi. Referirajo: dr. Lujo Novak, min. nač. v pok., o občnih načelih, Milan Svetanovič, pomočnik min., o agraru v južnih krajih, dr. Milan Ivšič, profesor viš. ekon.«kom. 5ole v Zagrebu, o agraru v Hrvatski in Slavoniji, dr. Vlada Stakič, odvet« nik v Beogradu, o agraru v Vojvodini, dr. Djoka Bogojevič, min. inspek« tor v Beogradu, o agraru v Bosni in Hercegovini, dr. Fran SpillersMuvs, vladni svetnik v Ljubljani, o agraru v Sloveniji, in dr. Zvonimir Turin, inšpektor min., o agraru v Dalmaciji; 5.) Sodelovanje sodnika in psihija^ tra pri ugotovitvi zmanjšane vračunljivosti, referent dr. Stanko Frank, univ. prof. v Zagrebu, koreferenta dr. Ivan Jančič, prvi državni pravdnik v Mariboru, in Vlade Simič, odvetnik v Beogradu.
Pravničko društvo v Zagrebu je imefo dne 31. marca 1928 svojo redno letno glavno skupščino. S mrtjo dr. Poliča je bilo izpraznjeno' predsedniško mesto in je bil za novega predsednika izbran g. dr. Ante Vero na, podpredsednik stola sedmorice odd. B in univ. docent, za pod« predsednika sta bila izvoljena dr. Dušan Peleš in Ivan Okretič. Urednika Mjesečnika ostaneta še nadalje gg. dr. Lovrič in dr. Politeo. Glavna skup« ščiina je izvolila dr. Aleksandra B a d a j a, predsednika stola sedmorice odd. A v pok., in dr. Nikolo Ogorelico, podpredsednika stola sedmo' rice odd. A, za častna člana zaradi njihovih zaslug za pravno znanost, sodstvo, zakonodavstvo in pravniško društvo. Kronika juridične fakultete za šolsko leto 1926/27.
I. Začtekom leta je štel profesorski zbor 10 redkiih profesorjev, 2 kontraktualna redna, 1 kontraktualnega izrednega, 2 honorarna profesorja in 5 honorarnih nastavnikov. Z odlokom ministrstva prosvete PBr. 3406 z dne 24. novembra 1926. je bil imenovan dr. Albin Ogris za docenta za statistilko in narodno gospodarsko politiko. S kraljevim' ukazom' z dne 20. aiprila 1927. sta bdila imenovana za redba profesorja dotlejšnja kon« traktualna redna pro'fesorjia dr. Aleksander Bilimovič m Mihajlo Jasinski. Z odlokom' ministstva prosvete PBr. 7012 z dne 2. junija 1927. je bil imenovan dr. Ludovik Boh m zia nastavnika (brez honorarja) za ekonomsko politiko. Z odfebom ministrstva pirosvete PBr. 8005 z dne 9. julijai 1927 je 'bil imieinio\-an dr. Viktor Korošec za docenta za rimsko pravo. Z odtokom' ministrstva prosvete PBr. 3534 zl dinie 20. septembra 1926 je" bil imenovan za knjižničarja juridične faikultete .Tosip Medved« š č e k.
II. Za šolssko leto 1926/27 sta poslovala kot dekan redni profesor dr. Gojmir Krek, kot prodekian pa redni profesor dr. Metod D o I e n c.
im. Kot stalni član je sodeloval pri januiarskiem i-n marčevem zase= danju zakonodajnega sveta pri ministrstvu pravde v Beogradu redni pros fesor dr. Gojmir Krek. Kot ekspert je poslo\'al pri komisiji za izdelavo enotnega micničnega in čekovnega zakona redni profesor dr. Milan Skerl j, pri izdelavi enotnega izrvršilnega zakona pa redni profesor dr. Anton Skumovič. Fakulteta je bila ponovno zaprošena, da odda svoje mnenje o posameznih zakonskih osnutkih; tako je oddala mnenje o osnutkih za
i
Razne vesti. 189
enotni civilni pravdni redi, za avtorski zakon, za novelo k zaikonu o zaščdti industrijske svojine, dalje o predmetih priihodnje haške konference za mednarodno zasebno pravo, i. dr.
IV. V zimskem semestru 1926127, ki je trajial odi 1. oktoibra 1926 do 27. januarja 1927, so predavali: red. prof. dr. Gregor Krek: rimsko pravo: glavni nauki o poedinih oblligacijiah s posebnim oziromi na današnje pravo (2 uri); zeni/1'jiš^koiknjižno pravo (1 ura); obče državljanislioi pravoi; nauik o posesti (2 uri); redi prof. dr. Anton Skumiovič: rimsiko pravo: posest in stviame pravice (1 ura); rimsko obligacijsko pravo, posebni del (2 uri); posebne vrste civilniopravdnega postopanja (3 ure); izvršba na nepre« mičnine (1 ura); red. prof. dr. Radk) Kušej: cerkveno pravo, II. dtel (4 ure); državno cerkveno pravo (2 uri); kontr. red. prof. Mihajto J as in« s k i: uvod v pravno zgodovino slovansikih nairodbv (2 uri); ^pravna zgo^ dovina južnih Slbivanov (3 ure); interpretacija Trsatskega statuta v zvezii z Vinodolskim zakonom (1 ura); red. prof. dr. Janko Polec: zgodoB vinski razvoj sedanjega javnega in zasebnega prava, I. del: javno pravo (4 ure); zgodbvinski razvoj kiazenskega prava in sod!nega postopka (2 uri); red. prof. dr. Starako Lapajne: obveznosti, posebni del (3 ure); za» sta\-no pravo (2 uri); red. prof. dr. Milan Škerlj: trgovinsko pravo (5 ur); red. prof. dr. Metod Dolenc: »Gorske bukve«; kot podlaga slo« venskega običajnega prava (1 ura); kazensko sodho postopanje, I. deli: do glavne razprave (3 ure); kazensko sodno postopanje, III. dtel; pravna sredstva, obnova (1 ura); kazensko pravo-, posebni del (1 ura); temeljni problemi krimin^Mstike, I. del: objektivna kriminalistika (1 ura); kontr. izr. proif. Aleksiandler Maklecov: kazensko pravo s posebnim ozirom na kriminalno politiko (5 ur); zaščita dece kot problem, kriminalne in socialne politike (1 ura); red. prof. medicinske fakultete dir. AMred Ser« k o: forenzična psihopatologijia (1 ura); hon. nast. ing. Igo P e h a n i: rudarsko ipravo (2 uri); red. prof. dt. Leonid Pitamic: meddržavno pravo (2 uri); ustavopravna veda (4 i^re); red. prof. dr. Gjorgje Tasič: ustavopravnia veda, komparativno ustavno pravo (2 uri); upravno pravo, splošna načela (3 ure); filozofija prava, rezultati poizitivistione sociološike šole v civilnem pravu (1 ura); kontr. red. prof. dr. Aleksander Bili« m o v i č: narodno gospodlarstvo (4 ure); razvoj ekonomskih naziranj od Adiama Smitha do novejšega časa (1 ura); red. prof. dr. Fran Eller: finančna veda (3 ure); javni kredit (2 uri); hon. prof. dr. Alojzij Ran t: državno raounoslovje (2 uri); hon. prof. dir. Karel Savn i k': kriti-čna eksegeza osnutloa zakona o neposredbih davkih (2 uri); honi nast. dir. Rudolf Andrejka: izbrana poglavja iz upravnega prava (2 uri); hon. nast. dr. Fran Vodopivec: javno imovinsko- pravo (2 uri).
Semiinarj-e^ oizirom-a vaje, so imeli p-rofesorjii: dr. Krek, dr. Polec, dr. Lapajne, dr. Ske-rlj, dir. Doltenc, dir. Pitamic, dir. Tasič, d'r. Bilimovič in dr. Eller.
V. V poletnem semestru 1927, ki je trajal do 28. junija 1927, so pre« d-avali: red. prof. dr. Gregor Krek: uvod v pandektno pravo (2 urif); rimsko pravo: glavni nauki o poedinih obligacijah s posebnimi ozirom na
190 Razne vesti.
današnje pravo (1 ura); diržajvljansko pravo: sptošni dfel' (2 uri); državs Ijiaesko pravo: nauk o posesti in zemljiškoiktijižno pravoi (1 ura); red. prof. dr. Anton Skumovič: rimsko pravo: posest in stvarne pravice (1 ura); rimsko obligacij sito pravo, posebni del (2 uri); posebne vrste civilnega pravdnega postopanja (3 ure); izvršba na nepokretnine (1 ura); red. prof. dir. Rado Kušej: cerkveno pravo, III. del (4 ure); cerkvenopravna zgiOB dovina (2 uri); red. prof. Mjhajlo Jasinski: pravna zgodovina južnih SPovanov (4 ure); interpretacija: a) Trsiatskega statuta v zvezi z Vino« doilskiim zakonom, b) najvažnejših pogodb, sklenjenih med sirbskimi vladaTJi m Dubrovnikom (1 ura); interpretacija ziakonika Štefana Dušana (2 uri); red. prof. dr. Janko Polec: zgodovinski razvoj sedanjega jav« nega m zasebnega prava, II. dbl: zaseibno pravo (4 ure); zgodovinski razvoj jiavnega prava v obnovljeni Srbiji (2 uri'); red. prof. d!r. Stanko Lapajne: ženitno pravo (3 ure); civilnopravne reparacije (2 uri); pow godbe na srečo, zlasti zavarovaitaa (1 ura); red. prof. Milan Skerij: menično in čekovno pravo (3 uire); trgo^^nsko stvarno in obligacijsko pravo (2 uri); zašoitai industrijske svojine (2 uril); redi prof. dr. Metod Dolenc: »Gorske bukve« kot podlagai slovenskega običajnega prava (1 ura); kazensko sodho postopanje, 1. in II. dbl: do sodlbe (3 ure); kae žensko sodno po.stopianje, III. dbl: pravtia sredsva, obnova (1 ura); kae žensko pravo, posebni del (1 ura); temieljni problemi kriminali&tike^ I. del: objektivna kritniinialistika (1 ura); kbntr. iw, prof. Aleksander M aklecov: kazensko opravo s posebnimi o žirom na krittiinalno politiko (5 ur); zaščita dece kot problem kriminalne in socialne politike (1 ura); red. prof. med. fakultete dr. Alfred Šerkoi; forenziSna psihopatolb^gija (1 ura); hon. nast. ing. Igo Pehani: :rudars'ko pravo za juriste (2 uril); red', prof. dr. Leonidi Pitam i c: ustavno pravo kraljevine Srbov, Hrvatov io SJo« vencev (4 ure); meddržavno pravo (I ura); ustavopravna vedia (1 ura); red. prof. dr. Gjorgje Tasič: ustavopravna veda, nadaljevanje »kompa* rativnega ustavnega prava (2 uri); upravno pravo, splošna načela v zvezi' z našimi pozitivnim ustavnim' pravom (3 ure); filozofija prava, konkretni primeri iz na.še@a javnega prava za tolmačenje zakonov (1 ura); redi prof. dr. Aleksandbr Bilimovič: narodno gospodarstvo (4 ure); nauk o denarju (1 ura); red prof. dr. Fran E11 e r: finančna veda, pribavno gospodarstvo države (5 ur); dboent dr. Albin Ogris: teoretični temeliji statistike (3 ure); trgovinska politika (2 uri); organizacijske ofelike v trgovini in mjdh novejiše razvojne smeri (1 ura); bon. prof. dr. Alojizij R a n t: državno računoslovje (2 uri'); hon. prof. dr. Karel Š a vn i k: zakon o državnem računovodstvu, teorerične osnove in pozitivno pravO' (2 uri); hon. nast dr. Rudolf Andre jka: izibrana poglavja iz upravnega prava: državljanstvo, domovinstvo, gOTidni in lovski zakoni (2 uri); hon. nast. dr. Fran Vodop'ivec: nosilci javne uprave (2 uri). — Seminarje ozi« roma vaje so imeli profesorji: dr. Polec, dr. Dolenc, dr. Pitamic, dr. Tasič, dr. Bilimovič in dr. EUer.
VI. Zbornik znanstvenih razprav, ki' je ofioijelna piubli« kacija juridične fakultete, v tem šol'skem letu radi pomanjkanja finančnih
Razne vesti. ^^^P^ 191
sredstev ni mogel iziti; pač pa je kot učbenik založila fakulteta letosi drugo izdajo Cerkvenega prava, ki jo je napisal njen član redni profesor dir. Rado Kušej.
VII. V zimskem semestru 1926/27 je bilo na juridični fakulteti vipisanih 304 redbih slušateljev in 7 izrednih; med njimi je bilo ženskih slušateljiic 16 iredbih in 6 izrednih. V poletnem semestru 1926/27 pa je bilo vpisaniih 268 redbih slušateljev in 4 iKredbi^ nued njimiii 19 slušateljic in sicer 14 redbih in 2 izredbi, S svetosavsko nagrado so bili v šolskem letu 1926/27 odlikovani trije slušatelji juridične fakultete. — Posebna pažnja se je posvečala v minulem šolskem letu ekskurzijam, ki naj omoe goči mladina pravnikom zlasti na kazensloopravnem., niarodnogospodarskem in trgovinskopravnem področju, da potom praktičnega vpogleda razširijo in izpopolnijo svoje teoretično znanje. Pod vodStvomi rednega profesorja dr. Metodla Dol en ca ter izrednega kontr. profesorja Aleksandra M a« klecova so se vršile znanstvene ekskurzije članov kazenskopravnega seminarja v mošikb kaznilnico ter policijski kiriminalni muzej v Mariboru, v žensko kaznilnico in prisilno dcikvnico v Begunjah, v salezijanski zavod na Rakovniku ter v jetnišnioo v Ljubljani. Narodbogospodarski in trgo* vinskopravni seminar sta pa priredita pod vodstvom rednih profesorjev dr. Aleksandra Bilimoiviča in dr. Milana Škerlj a znanstveno eks» kurzijo v Ljubljansko krediitno banko, pifvwairno Union, usnjamo »Indus«, papirnico v Vevčah ter v Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani.
VIII. 91 udi js ki uspehi: 1. Državni izpiti: Pravno« Zgodovinski državni izpiti so se vršili v treh terminih: v oktobru 1926, februarju in juniju 1927. Priglasilo se je 86 kandidatov, odstopilo jih je 21; izprašanih je bilo torej 65, med njimi prvič 53. Uspeh je bil odličen pri 16 (24%)i dbber pri 18 (28%), zadosten- prii 20 (31%), nezadosten pri 11 (17%) k!andi-datih. Pravosodni državni izpiti so se vršilci tek-om vsega šolskega leta v 20 terminih. Javilo se je in izprašanih je bilo 52 kandidatov, med njimi prvič 39. Uspeh je bil odličen pri 6 kandidatih (12%), dober pri 8 (15%), zadosten pri 32 (61%) ne« zadosten pri 6 (12%). Državoslovn i državni izpiti so se vršili tekom vsega šolskega leta v 16 terminih. Javilo se je in izpraSanih je bilo 46 kandidatov. Uspeh je bil odličen pri 9 (20%), dober pri 17 (37%), za* diosten pri 18 (39%), nezadb-sten pri 2 (4%). — V tekočem- šolskem letu je dovršilo vse tri državne izpite in s tem zadobiJo fakultetno izobrazbo, kar odgovarja zadobitvi »diplome«', 42 absolventov juridične fakultete v Ljubljani. •
2. Doktorski r igo r Oz i: P ravno zgodovinski rigoroz je polagalb 10 kandidatov; uspeh je bil odličen pri 1 kandidatu (10%), zadosten pri 8 (80%), nezadosten pri 1 (10%). Pravosodni rigoroz je polagalo 11 kandidatov; uspeh ie bil odličen pri 1 (9%), zadosten pri 7 (64%), nezadbisten pri-3 (27%). Državoslovni rigoroz je polagalo 14 kandidatov, vsi z zadostnim uspehom. Splošni uspeh je bil pri rigo«
192 Razne vesti.
rozih odličen pri 2 kandidatih (6%), zadosten pri 29 (83%), nezadosten ¦pri 4 (11%).
X. Za doktorje prava so bili promovirani: dne 23. decembra 1926 Leon Beri i C iz Gorice; dne 1. februara 1927 Josip Jurkovič iz Cols rtarjev in Josip Dobrošek iz Hoč; diie 26. februarja 1927 Leon Pompe iz Krškega; diie 7. julija 1927 Josip Gračner iz Celja in Vladislav V a v p e t i č iz Krškega. Dr. Aiktor Korošec.
Obrestovanje pri Državni hipotekami banki. Glede obrestovanja je glavna filijalka Državne hipotekame banke v Ljubljani obvestila pred» sedništvo višjega deželnega sodišča v Ljubljani o naslednjemi:
Za p u p i 1 n e vloge je obrestna mera 5 in teče obrestovanje mesec dni po dnevu vloge. Obresti tečejo do dneva izplačila, samo je v tem slučaju potrebna enomesečna odpoved vloge. Ako se torej vloga pravočasno, t. j. en mesec pred dvigom odpove, se ista obrestuje do dneva realizata; ako se ne odpove, a želi takoj realizirati, se vloga sicer realizira, samo se v tem primeru ne priznajo obresti za en mesec, t. j. za odpovedno dobo. Režijskih ali drugih manipulacijskih stroškov banka ne zaračunava nikakih. — Za depozite je obrestna mera 3 %, obrestovanje se prične 3 mesece po dnevu vloge, a pri realizatu tečejo obresti do dneva realizata, ako se poprej pravočasno, t. j. en mesec pred dvigom odpove. Istotako banka tudi ne zaračunava nikakih svojih režijskih ali manipulacijskih stroškov. Pl-edsedništvo višjega deželnega sodišča pristavlja k temu, da se more, dokler traja to obrestovanje, vsako sodišče izogniti izgubi eno« mesečnih obresti povodom dvigov najbolje na ta način, da v sklepu naroči izplačilo čez en mesec.
Predpisi člena 29. in tar. post. 12. taksnega zakona se ne nanašajo na> cenitve v zapuščinskih zadevah.
Vsled pritožbe v konkretnem slučaju je generalna direkcija posrednih davkov izdala pod št. 57.346 nastopno rešenje od 2. marca 1926:
«Propisi Čl. 29. zak. o taksama i T. Br. 12. taksene tarife u koliko .^e tiču utvrdjivanja vrednosti — odnose se samo na isprave i ugovore, dočim u pogkdu ustanovljenja vredbosti i ostavština zakon o taksama nij'e doneo nikakve izmene. Prema tome važe za ustanovljene vrednosti i ostavština još i nadalje i u prvom redu opšta načela §§ 50—56 prist. zakona iz 1850 godine. Po ovim* načelima treba da se pro= sudjuje naznačenje vrednosti, sadržane u iskazu o ostav.štini. U sluoa« jevima pak, kad je inventura združena sa sudtekom procenom — kao u o\om primeru — može se uzeti kao osnovicu za odmerenje ovu sudsku procenu. Ali v slučaju, da je Poreska vlast mišljenja, da sudska procena ne odgovara prometnoj vrednosti, može ona ustanoviti vrediiost ili putem poravnanja ili pak tražiti u smislu poslednjog stava § 50 prist. zakona iz 1850 god. — a to samO' u svrhu odbierenja pristojbe — ponovnu sudsku procenu, predlagajuči eventualno druge procenioce. Pošto se Pores.ki l'red nije pridVžavao ovog zakonitog postupka, nego protivu propisno izvršio veštačenje o propisima zakona o taksama, a na osnovu ovog vesta« čenja izrekao nezakonitu presudu.»