f GLAS SVOBODE SLOVENSKI TK1JNIK Za Xoiim DiuTfKii Livmtta. Glas Svobode. GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI. "OD BOJA DO ZMAGE"! > "KDOR ME MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"! Štev. 45. Chicago, 111. 9. novembra 1906. Leto V. ■t Komedija naših rešilnih angeljev. Mogočno se jc zopet razkoračil — namreč "Proletarec". Toda po irapovedbah v svoji predzadnji številki, ko je z bombastičnimi, le njemu samemu lastnimi besedami (saj revež drugega ne 211a!) obljubljal v prihodnji številki velikanska razkritja o Š6 bolj velikanskem "graf-tu", ki se je baje dogodil v S. N. P. J., — pričakovali smo vse kaj drugega! Tako pa je vsa zadnja številka "Proletarčeva" napolnjena le starimi, že tolikokrat premletimi frazami o samih sleparijah, da se onim, ki so o celi' stvari natančno poučeni, vsled samega do'gega časa zdeha, ko čitajo dolgovezne "Pro-letarčeve" članke o dozdevnih sleparijah. Cela afera bi se vendar dala s kratkimi besedami povedati! A ljudem okrog "Proletarca" ni za resnico, marveč le za trenutni efekt, katerega hočejo doseči pri onih rojakih, ki o zadevi niso poučeni, z lažmi, obrekovanjem in zavijanjem resnice. Na tem polju so doma, to se jim mora priznati. Noben jezuit se v tem pogledu ne more z njimi meriti. Dcr langen Rede kurzer Sinn (gostobesednega govoričenja kratka vsebina cele stvari) je ta-le: Predsednik Jeclnote (ne "bivši", kakor 'Trolctarec" vkljub izjavi centralnega odbora še vedno laže) J. Stmiič, in blagajnik Klobučar prejela sta od tvrdke, kamor so se dali delati društveni znaki, provizijo v skupnem znesku $70. Od te svote dal je br. Stonič tajniku Kondi $1.1 prostovoljno. Po "Pro-letarčevem'' mnenju izvršili so ti trije največje sleparstvo, ki si ga je sploh mogoče misliti, da o tem komišnif (proviziji) niso takoj poročali celemui svetu. Ko jc pri polu-letni reviziji Jednotinih knjig prišla ta provizija na razgovor, so o-menjeni trije, ko so drugi trdili, da je ta komišen lastnina Jednote, povrnili takoj ves znesek. — To je torej ono, radi česar "Proletarčev-ci" toliko kričijo o sleparijah. Vko-liko je provizija v tem slučaju sleparija, to bo dognala sodni j ska preiskava, katero je proti imenovanim trem povzroč i poštenjak Zavrtnik. Vsakemu količkaj razsodnemu človeku je jasno, da Zavrtniku ni toliko do stvari same, kakor za osebe ; iz male muhe je napravil ali hoče napraviti celega rlona. In ta ko-mišn nju je dal najlepši povod. Kodo se ne smeje, ko sliši poštenjaka Zavrtnika izjavljati, "da ne bo odnehal preganjati malopridneže in švindlerje, in če mu je "žrtvovati" še več!" Oh, oh, k-ako je ta Zavrtnik nesebičen. da iz golega rodoljubja in samo radi svoje velike poštenosti "toliko" žrtvuje za narod!! Pravijo, da hočejo narod očistiti sleparjev in švindlcriev. Neizrečeno jih srce boli, ko vidijo, kako se razkriva sleparija za sleparijo. Bridko se jočejo, ko vidijo, kako ?e zaslepljeni slovenski narod pusti izsesavati po propalicah Stoniču, Kondi in Klobučarju, ki so S svojimi goljufijami pritira'r Jednoto na rob prepada, njeno blagajno pa st po bratovsko razdelili! Ne kontrolira jih nikdo, in zato tako gospodarijo! Za Jednoto ne storijo in niso storili še nikdar nič. Le izkoriščajo jo. "Glas Svobode" udriha po nji v vsaki svoji številki. Jedno-ta se pod vodstvom teh treh ltrmpov ne razširja, marveč število nje društev se vedno krči. Za "sijajno'' plačo le postopajo, ne delajo pa nič. — Nasprotno pa Jednoti le Zavrtnik vse dobro želi. Zato jo je v svojem pristnem nesebičnem rodo-ljubju zadnjič ovadil na sodnijo, da ni inkor])orirana v tej državi. Stem je pa ne mara morda oškodovati, le sleparjev jo hoče očistiti ! O tem poročamo prihodnjič. G. Zavrtnik, Vi nesebični rodoljub in poštenjak, kot kakoršnega Vas dobro poznajo v Trstu, pripovedujte nam to, kako in zakaj ste tožili Jednoto, in kake posledice bo to imelo, če se Vam posreči nakana! Pripovedujte nam, na kak način ste intrigirali proti Kondi in "Glas Svolxxle" pri socijalni stranki in kako ste s svojimi farbarijami pogoreli I Zakaj ste se potuhnili? Zakaj svojim bralccm ne pripovedujete teh reči, 'ki so istinite? S svojim večnim Upi t jem o sleparjih ste podobni tistemu človeku, ki je nekaj ukradel, in da bi pozornost odvrnil od sebe, kričal na vse grlo: "Ljudje božji, primite tatu, držite ga, držite!" Hinavci brezobrazni, pametajte pred svojim pragom! Tamkaj ima* te dosti gnoja. Kdor pozna ameriške razmere, ve vsakdo, da je komišn pri vsaki kup čiji običajn. Tudi Stonič in Klobučar sta ga obdržala za-se v dobri veri. da je to njiju prava lastnina. To bi brezdvomno storil tudi Zavrtnik in vsak drugi. Pripetilo pa se je, da se jc Klobučar pozneje sporekel s Stoničem. Klobučar,vihrav kakorsen je.se je v svoji kratkovidnosti hotel maščevati in vso zadevo glede komišna poročal Zavrtniku in stvar seveda malce po svoje zasukal in jo opisa! kot nekako sleparijo. Kedo je bil l*>lj vesel kot Zavrtnik, ki je komai čakal na ugodno prH:ko, da bi mogel udariti na dan ! Kajti dosedaj je le kričal in pavšalno sumničil, kaj stvarnega, kaj določnega pa nikdar ni mogel navesti. In sedaj je ime! v rokah nekaj, kar se po njegovem mnenju da imenitno izkoristiti! Treba je celo stvar še bolj povečati in raztegniti — in hop! po njih! V svojem revolverskem listu začel je pisati o groznih sleparstvih in napovedoval velikanska razkritja glede S. N. P. J. Vslcdtega je vse napeto pričakovalo, kaj ho. Grom in peklo je klical na pomoč, zatekel sc k sodnji in poleg "sleparjev" tudi Jednoto tožil. A to še ni vse. Z neizrekljivo hudobnostjo trdi v "Proletatrcu", da hoče "sleparska trojica" svojega advokata plačati iz — Jednotne blagajne I To je že višek nesramno, sti in tako neskončno niskotno, da irlmgi človeški jezik nima pravega izraza za tako hudobnost. Zavrtnik seveda sam in vsak drug pameten človek ve, da se to ne more zgodit*, akd bi imenovani triie tudi hoteli; a to mu ni mar; on hoče nerazsodne društvenike le begati in strašiti in za sleparje proglašene Jednotne uradnike v še gršo luč postaviti. K sreči imamo v rokah tudi pismeni dokaz, kako ostudnih sredstev se poslužuje Proletarčeva banda. Razna društva S. N. P. J. so dobila iz Chicage anonimna pisma, v katerih se opisujejo Stonič, Konda in Klobučar kiot navadni lopovi, ki so Jednoto oropali in da bo Jcdno-ta razpadla. Kakšen namen ima vs» to. ni treba še posebej praviti, in kedo je vse to povzročil, — tudi ne. Zavrtniku in njegovim pajdašem jc ležeče jedino na-tem, da se ti trije glavni uradniki odstavijo. Pri seji dne 28. oktobra t. 1. jc Zavrtnik "slovesno" izjavil, da bi v »lučaju, če pride do volitve novih uradnikov, pod nobenim pogojem ne sprejel (1) niti predsedniškega, niti tajniškega, nit! blagajniškega mesta pri Tednoti! — Torej že vnaprej se brani teh časti 1 To je jako sumljivo in močno spominja na li- sico in kislo grozdje. Ne branite se, dokler se Vam ne ponuja 1 Dovolj je še pametnih rojakov, ki ne bodo nikdar dovolili, da bi se Zavrtnikove skrivne, že davno gojene želje uresničile. Med Slovenci jc dosti boljših in sposobnejših mož nego jc Zavrtnik, ki v svoji trmoglavosti vkljub vsem našim pozivom noče nikdar pripovedovati o svoji preteklosti izza Časa njegovega bivanja v Trstu. Ker tega noče on, Iwmo pa ob priliki mi. Razgled po svetu. RUSIJA. — Iz Petrograda k poroča, da se nahaja general Steselj, znani branitelj Port Arthurja, v denarnih neprilikah in da se je vsledtega obrnil na neki dobrodelni zavod za ranjene vojake s prošnjo za podporo, ker nima niti toliko, da bi mogel plačati |K)trebnega postrežnika. Zavod je zahteval od njega zdravniška spričeval?, ki potrjuje Stc-sljevo bolehnost in potrebo streža-ja. Kakor znano, je proti Steslju postopalo vojno sodišče radi izdajstva, a na carjevo povelje jc bilo na dalj no postopanje proti njemu u-stavljeno in Steselj se je vojaški s'uzbi odpovexlal. , — Višje vojaško/sodišče potrdilo je obsodi*! izrečeno nad stotnikom IJolgakov v 3 letno ječo. J'.olgakov je bil eden najpogumnej. šili brauiteljcv Port Arthurja in od-1 kovan s križcem sv. Jitrja. Obsodili so ga, ker jc med ruskimi ujetniki na Japonskem agitiral v prid revoluciji. — Priprave za parlamentarne volitve hitro napredujejo. Država je že dozdaj izdala mnogo večj.* svote v ta namen, kakor jih je svojčas izdala za vse volitve skupaj. — V ruskih vladnih krogih so prepričani, da se Japonska pripravlja 11a zopetno vojno z Rusijo, V tem mnenju jih potrjuje reorganizacija japonske armade in povečanje mornarice. FRANCOSKO. Kongres socialistične stranke na Francoskem zavrgel je po daljši debati o antimilitar zmu predlog sodr. Gustava Herve, ki priporoča v slučaju vojne upore od strani re-krutov, — sprejela pa se je Vail-lantova resohicija, glasom katere naj se pozove jo socijalisti vseh narodov, da sploh vojne onemogoči-jo, stem da zakonitim potom dosežejo odpravo stalnih vojsk. ANGLEŽ KO. — Med angleško poslansko zbornico in zl»>rnico lordov prišlo je radi šolskega zakona do ostrega spora. Zbornica |>oslancev ne odneha in hoče sedaj delati 11a to, da se odpravi gosposka zl>ornica, kjer sedijo sami velikaši. Vlada je v neprijetnem položaju, ker tudi pri ljudstvu nima zaslombc. AVSTRO-OGRSKA. — Novi avstroogerski minister za zunajne stvari in naslednik grofa Goluchowskega, baron Lexa Aehrenthal, odpotoval je na izreč-110 željo cesarja Franca Jožefa v Herolin, da se. predstavi cesarju Viljemu in državnemu kancelarju knezu Rulowu. KITAJSKO. V enem delu kitajskega cesarstva je nastala lakota. Več kakor jo milijonov prebivalcev nima kaj jesti. Oblastnije lačnemu ljudstvu izseljevanje za-branjuje. za odstranitev bede pa ne store'nič. Niti ne ganejo se, da bi revežem preskrbeli vsaj najpotrebnejša živila. Bojazen, da bo lačno prebivalstvo v svo- jem obupu poseglo po skrajnih sredstvih, je popolnoma opravičena. — Kitajska je najbolj gosto naseljena dežela sveta; domači pridelki ne zadostujejo za preživlje-nje številnega prebivalstva, in zato se 11a Kitajskem lakota zelo pogosto oglaša. AmeriSke vesti. Položaj mi Kubi. Z amerikansko vlado ni nikdo na Kubi zadovoljen. Govori se, da se pripravlja na skrivnem nova vstaja. Amerikanska vlada skuša na razne načine pomirjajoče uplivari na domačine in si pridobiti potrebno zaupanje, a sc ji ne posreči. Morda v resnici vkratkem doživitno novo revolucijo. Neki visok uradnik provizorične vlade je izjavi1, da se Amerikanci šele čez devet mesecev umaknejo s Kube in naredijo prostor stalni domači vladi. D uho? 'ni k-morilce obso jen, Zvezno nadsodišče je v slučaju duhovnika John C. Rawlinga, ki je bil obsojen na smrt, potrdilo razsodbo sodišča v Georgiji. Rawling* je obsojen, ker je najel več zamorcev, da so neko sosedno družino umorili. Fohutistvo. V Manili na Filipinskih otokih so zasačili japonskega inženirja-vohuna, ki je skiciral tamkajšne u-trdbe. Ko so ga preiskavah, našli so pri njem vsakovrstne lepe načrte iu zaznamke o načinu oboro-ženja in o posadki v tej stari trdnjavi. Trdnjava je sicer popolnoma zanemarjena, ker Združene države, odkar so od Španije prevzele Filipine, niso glede novih Utrdb ničesar ukrenile ter bi Japoncem, ako kaj nameravajo, zavzetje Manile ne delalo posebnih teškoč. Ta slučaj pa kaže, da Japonci vcndar-le niso napram Ameriki prepojeni takega prijateljstva, kakoršno so kazali ob času rusko-japonske vojne, ko se je naša država oziroma nje predsednik tako potegoval za Japonce. 2c sedaj je razmerje med Združenimi državami in Japonsko radi izklju-čenja japonskih otrok iz javnih šol v San Francisco, Colo., precej napeto, ta najnovejši dogodek pa tega razmerja gotovo ne bo ublažil. Banko za $7,000 oropali. Zadnji pondcljek dne 5. t. m. prišla sta dva tujca v banko v Ladd, 111., in uprašala pomožnega blagajnika Hurley-ja, ki je isti Čas v banki sedel satu, če bi mogla zajnenjati drobiž s papirnatim denarjem. Istočasno pa sta že izvlekla vsak svoj revolver in uradniku zapove-dala roke kvišku držati, V zadnji sobi sta ga zvezala in mu usta zamašila. potem pa pobrala vso gotovino. kar sta jo našla — in zginila. Po nap vedbi uradu ka sta od-nesla okrog $7000. Lokalne novice. — Naš rojak g. Franc Čeh uredil je svojo gostilna na 568 S. Centre Ave. v Chicagi tako, da l>o odslej zamogel ustrezati vsem željam tukaj snega in |>otuiočega občinstva. Razum prenočišč ima na razpolaga trajna stanovanju z lepimi sobami, in na žcljoi daja tudi hrano — Ker sc preiskave v zadevi pro-pale državne banke na Milwaukee Ave. še vedno vršijo, bil je bivš> predsednik Stensland prepeljan iz Jolicta v tukajšne zapore, da se ga v procesih proti razn;m krivcem za-sliši kot pričo. Kot tak stala sta si pred par dnevi tudi t blagajnikom Hcringom v sodni dvorani nasproti. Hering Se je pripoznal krivim in b:l obsojen kakor Stertsland v i do kletno ječo. Stensland je izjavil, da hoče poravnati vso škodo, kadar bo zopet prost. — Ker arhivar tukajšne čitalnice g. Illisch ne more prej napraviti imenika vseh knjig, ki so lastnina društvene knjižice, naprosijo se oni člani, ki imajo kako knjigo izposojeno, da jo vrnejo čitalnici za toliko časa, da sc bo imenik napravil, nakar jih zojiet lahko nazaj vzamejo. V interesu reda se pričakuje, da bodo člani to upoštevali. — Opozarjamo na oglas v današnjem listu glede otvoritve nove gostilne "Gram & Krtilc na 18. cesti. Vsakdo je tam z izvrstim pivom in dobro vinsko kapljico izborilo postrežen; na razpolago mu je tudi vedno sveži in dobri prigrizek. 1'oleg tega se gostje lahko zabavajo pri igralnih mizah. ROJAKU Slovenski delavski pevski zbor "Orel" nudi nam zopet priliko poštene, bratske zabave. Dne 24. novembra t. 1. priredi veselico s koncertom, in — kar IKisebno naglašamo — uprizorila se lx> tudi enodejanska veseloigra "Dva gospoda pa en sluga." Za to igro smo pridobili najboljše moči, ki jih je možno dobiti, in brezdvomno bo njih izurjeni nastop vzbujal vso pozornost ter občinstvu nudi! obilo zabave. Sodelujejo tudi razni priznani slovenski in hrvatski pevski zbori in izvrstna godba na lok. Slovenci, ne zabite torej priti dne 24. novembra v Narodno dvorano na iS. cesti in Centre Ave., kjer se Vam pripravlja izreden užitek in posebna zabava. Začetek točno ob 8:30 zvečer. Odbor. ZAHVALA I Društvo "Narodni Vitezi" štv. 39 S. N. P. J. v Chicago šteje si v prijetno dolžnost, izrekati tem potom najiskrctiejšo zahvalo vsem 0-nim, ki so s svojo mnogobrojno itdeležl>o dne 4. t. 111. pripomogli do toli sijajno uspele veselice. Naša zahvala v najvišji meri gre zlasti Slovenskemu delavskemu pevskemu zboru 4 Orel" in hrvatskemu društvu/ "Ante Starčevie", ki sta našo veselico korporativno poča-stila in s to svojo narodno zavednostjo pokazala, da jima vzajemnost ni prazna pena. Čast jim! V Chicagi dne 6. novembra 1906. Društvo "Narodni Vitezi" štv. 39. VABILO Slovensko narodno |>odporno društvo "Triglav" štv. 2 v La Salle, 111., uljudno vabi rojake in rojakinje na veselico, katera se bo vršila ob priliki razvitja nove društvene zastave v soboto dne 17. novembra 1906 v dvorani brata M- Komp-a v La Sa'le. Pričetek ob 7. uri zvečer. Pri veselici sodeluje pevski zbor "Zora". Program je bogat in vsak bo naše! zabavo. Vstopnina za ples 25c. Za dobro postrežbo skrbi Odbor. Opomba. Vsak član omenjenega društva, tudi če ne stanuje ,y La Salle, je vsled društvenega sklepa zuvezan, udeležiti se veselice, ali pa v društveno blagajno p'acati en do-'lar najkasneje.do 15. decembra, ker bi se ga sicer suspendiralo. Za društvo Triglav štv. 2 John Vogrič, tajnik. IŠČEM sluškinjo; nemškega jezika zmožna dekle ima prednost. Dr. G. A. Fischer, 003 So. Kedzie Ave., (nov. 16—06.) Chicago. k O LAB SVOBODA Čarovnica. (Is Časov sv. inkvizicije.) "Alenka, še enkrat ti svetujem da tne poslušaš P'- je dejal stari jezuit; pater Filip, mlademu, komaj raacvclemii dekletu. "Gospod, ne smem, greh bi bilo! Pustite mene, ubogo siroto!" "Bodi moja, ali pa se boš kosala 1" je siknil jezuit in upiral svoje vroče, poželjive oči v dražestno Alenko. Prestrašena je stopila par korakov nazaj in, ko'se ji je približa' tiho, j« mačje, pa je pahnila od sebe, da je odletel v zid. "Neumnical" je za renčal. "To t naj bo žal! Ti ne veš, kako daleč sega moja roka!" Tresoča se na vseh udih je zbežala Alenka iz samostanske pristave domov. Dolgo časa jc trepetala v strahu in vsa zbegana pričakovala, kaj ji stori pater Filip v maščevanje. Pater Filip je bil siccr tako pobožen svetnik, da se je morala čuditi, kako ji je mogel govoriti tolikokrat in tako nesramne besede. Vsi so vedeli, da hodi vsak petek k obhajilu in da je prebral sveto pi-s-mo najmanj tridesetkrat! Naenkrat pa je počil glas, da je jezuit Filip odpotoval iz samostana nekam daleč. Globoko si je oddehnila Alenka. Ni pa še pretekel dober mesec, ko so prišli ponjo rabljevi hlapci in jo vlekli s seboj v zapor, in sicer zato, "ker je čarovnica". Alenka je od predic žc mnogo slišala, kako neusmiljeno ravnajo "sodniki" z ženskami, ki so ovadene za "copernice". Katera je, prisiljena pa groznih mukah, priznala, da je copernica, tisto so sežgali; katera pa ni hotela priznati, tisto so mučili do smrti. Od strahu vsa omamljena, se je stiskala v vlažnem kotu globoke kleti in kleče molila s trepetajočimi ustnami za rešitev. Opolnoči so se odprla vrata njene ječe. Tiho, kakor divja zver, se je približala Alenki temna pošast in odkrila zagrnjeno glavo. "Pater Filip!" je zaječala Alenka in stegnila sklenjene roke pred sebe. "Revicrj moja, prišel sem te rešit 1" ji je dejal sladko in ji položil roko na bujno ramo. "Ti ne veš, kako te imam rad!" Njegov glas je čudno odmeval od črnih zidvn. "ProČ (»d mene, črna pošasti" je krikuilo dekle m se vzdignilo na noge. "Ali te ni škoda, Alenka?" je dejal jezuit. Pazil je, da ne bi izdajal glas njegove silne razburjenosti, gledal pa je v tlai in le včasih OŠinil deklico s pogledom, da ji je pretresal mraz njeno deviško telo. "Ali te ni škoda? Če hočeš biti moja, te rešim ječe in smrti! Še je čas! Zunaj stoji vojščak. ki hodi k meni k spovedi in mi je vdan. Bodi pametna! Če pai nočeš biti moja, bodo v par trenutkih rabelj in hlapci trgali tvoie lepe ude. Hočeš?" "Nočem! Rajša umrjem," je zaječala Alenka. rezu it je zaškripal z zobmi in od. šel tako opremo in tiho, kakor je prej prišel. Nekai trenutkov pozneje je stala Alenka pred sodniki. Okrog črno pregrnjene mize so sedali sodniki, pisar, uradni sel, dva porotnika in sodni sluga. Okajena svetilka je le medlo razsvetljevala ozek prostor: zadaj je bilo nakopičenih več čudnih orodij. Na mizi pred pisarjem je bila ura s peskom, zvonec in razpelo. Zidovi so bili strašno debeli, vsi črni od svetilk in plamenic. Vrata iz hrastovine rn železa so zadrževala vsak glas. Alenka se je tresla na vsem životu; še bolj pa br jo bilo groza, ako bi bila vedela, da je eden izmed preoblečenih porotnikov — jezuit Filio. Sodnik je pozvoni! in vsi so se vzdignil? za mizo. "Alenka," je izprqgovoril sodnik, znano ti je, da si zaprta zaradi čarovništva. Pripoznaj, kako si se dala satanu zapeljati in kalj si vse doprinesla slabega! Povej nam vse, da rešiš svojo dušo večnega pogubljenja m da se vrneš v zvezo, ki si jo sklenila z Jezusom Kristusom!" "Saj nisem nič naredila, gospod sodnik!" "Nikar se ne laži! V tvojem nedrju so našli bel listek z vsakovrstnimi križi in pa prah, ki je bil bel, rdeč in črn." "O vsem tem ne vem nič," se je začudila/ Alenka. "Tiho, ncsrcčnica! Pri tebi doma so našli tri lonce s kuhanimi zelišči, vmes pa velik« pisano kro-to, ki je odprla gobec in potlej izginila. Nihče ne more misliti, da bi bila ti nedolžna. Ako nočeš priznati, da si čarovnica, te bomo mučili. Smiliš se nam, ker si se dala še tuko mlada zapeljati hudiču v njegove peklenske zanke. Bodi odkritosrčna! Nikar ne zaupaj satanu, ki ti morda šepeta na uho, da lahko vse zatajiš in ti bo že pomagal on sam. Torej, ali si bila dolgo čarovnica?" "Nikdar nisem bila kaj takega. Sodnik je zopet zazvonil. Skozi majhna vrata je prišel rabelj in deset njegovih pomagačev. "Nespametna deklica," ji je zagrozil sodnik, "ker trdovatno tajiš te prepuščam rablju, da se te loti 7. vijaki rn lestvami, z vrvmi in og njem, kakor se zazdi meni prav v tem krvavem vprašanju. Mojster Martin! Ta svojeglavna deklica noče priznati, da občuje s hudičem Vrši svojo dolžnosti" "Alenka," jo je nagovoril rabelj M a rt m s hripavim glasom, "priznalo jih je že mnogo. Z božjo pomočjo že spoznamo, ali si res čista ali si v zvezi s hudičem," Hlapci so porinili mučilni stol pripravili vijake za palce in razvozlavali vrvi nalašč z mnogim šundrom. Vsa bleda je gledala A-lenka te grozovite priprave. V sve >ti sr je bila, da je nedolžna. Zgrabila sta jo dva hlapca in ji snela verige in vrhno obleko. Še enkrat jo je opomnil sodnik, naj pripozna svoje hudobije, ker je že skrajnji čas za to. "7az sem nedolžna!" je odgovorila mirno. Zdaj jo je (»padel rabelj za roko :'n jo vlekel k mizi, kjer je leža lo raznotero mučilno orodje, razlo žil ji je, kaj bo vse dulal znjo, ako noče pri poznati. Kako naj rečem, da sem storila to, kar nisem!" je vzdihnila. Hlapci so ji slekli še drugo ob'-.' ko in ji predpasali be' predpasniki Potem so jo vlekli v strati, jo silo nta posadili na stol, ki je bil ve* obit > Špičastimi žeblji. Navzlic luiditn bolečinam je zatrieva'a, da je nedolžna. Priveza' so i' roke na naslonjalo in ji zavezali oČ' "Nastavite ji palčnike!' je za ukazal sodnik. Mojster in hlapci >o j. jeli sti skati paice v vijakih. Alenka je molče trpela prozne muke. Rabelj je mignil hlapcu, da jo je udaril z b:čem po hrbtu. Alenka se je stresla, ker z zavezanimi očmi ni mo gla pričakovati udanoa. Toda nobe ne tožbe, nobenega vzdiha ni bilo iz njenih ust, in vsi rabljevi opo-nvnr so bili zastonj. Jeli so jo bičati. Vse zastonj. Kri ji je lila iz več ran. Odnesli so jo z ostrega stol« in ji namazali mučeno truplo z mazili. ■ "To je šele začetek!" je dejal sodnik. "To st> igrače! Nastavite ji zopet paličnike!'' Zopet so ji stisnili palce v vijake in jih s ključi navijali vedno huje, da je brizgala nedolžnemu dekletu kri izza nohtov. Tedaj je zajokala v strašilih mukah in rotila sodnike, naj ji prizaneso in da ni čarovnica!" Sodnik je ukazal, naj zopet od-vijejo vijake, ker se je bal, da ne bi Alenka prehitro omed'ela od groznih bolečin. Vele! »e pisarju, naj moli -molitev, ki je običajna pri mučenju čarov"hic. Vsi so pobožno molili, najbolj pobožno pa stari jezuit. pater Filip. "Nategnite ji vrvi!" je zapove-dal sodnik. Vrvi so bile izde'ane tako, da so se ozko ovilc okoli roke ali noge in so globoko zarezale v zamodrejo premrlo meso. Na vsakem koncu je vlekel drug hlapec, tako da je žagala, vrv semintja po krvavem mesu- To je bila druga stopnja muk. Alenka je strašno ravpila. "Milost! Milosti Oh, kaj naj iz-poveml Ljubi, ljubi Bog, navdihni m: pravo misel! Oh! Oh! Usmisli-te se me,vendar! Vse vam povem, kar,vem! Gospod sodnik, zapovej te mojstru, naj neha 1 Tega ne more mveč prenašati! Oh I" Prenehali so z mukami. Toda Alenka ni priznala ničesar. "Na lestvo!' je zau kazal sodnik. Privezali sq jo na ,lcstvo, ki je bila napravljena tako, da se je dala raztezati. Ob tem se je raztezalo tudi privezano truplo, raztezale so se mišice in kile in pokali so členi v vseh udih. "Oh, pomagajte ms!" je krikni I a v neznosnih bolečinah in ome dlela. "To je spanje čarovnic," je dejal jezuit. Mojster jo je odveza!. Hlapci so prinesli kadila in žvepla in jo ka dili, dokler se ni zdramila. Tznova jo je opomnil sodnik, naj prizna, da je čarovnica in da občil je s hudičem. In zdaj, napol mrtva, je priznala Alenka vse "prostovoljno" in sodnik je vse lepo vestno narekaval pisarju z« protokol. Ko ie nekoliko okrevala, so jo sežgali na grmadi. "Ncumnica!" je mrmral jezuit, ko je gorelo njeno mlado truplo v plamenu. "Zakaj si bila tako svoje glavna! Skoraj bi se mi zdelo škoda tvojega lepega telesa, če bi ne bilo še — toliko drugih." Iz naših župnišč. (Iz sedanjega časa.) 1'OIHULS iz Shv. \'(tr. lu kar nakrat je zavel čuden veter po celi naši deželi in težka, oko vana vrata vseh naših župnišč so se odprla na stežaj. Vsak dan oil jutra do večera je lahko vstopil kdorkoli in vsak je bil dobrodošel, kdor je prišel s ponižnim in verujočim srcem h "gospodu" po svet v terskih in posvetnih rečeh. In čudno, "gospodje", ki so stali prej tako samotni, visoko nad celo faro, so izgledalii v bližini prav, kakor navadni ljudje božji. Niso se brigali prej, kdaj pošlje vaški krč mar svojo hčer v trg, da se nauč: kuhat, niso se brigali, h komu da kaj/.ar svojega sina v služIjo, niso se brigali, kje kupuje kmet bla^o in potrebe z:i družino in hišo, in še za nin'igo drulgih reči jim ni bilo mar. .Vi zdaj jih je zanimalo vse. Zakaj je dal bogati Dobnikar par svojih njiv v najem Lazarju in .ne Streharju, ki je bolj pobožen in bo-gaboječ, zakaj je pros.il Lužar Kavčiča za. botra svojemu sinu in ne Brinarja, ki ne bere "Rodoljubi" iii druži h takih pohujšljivih tiskovin. Za vse so se brigali, kar je bilo prej premalenkostno in nedostojno za njihovo duhovniško suknjo. Vse g >vor:ce v župi, vsa gnojnica in umazanost, vsa opravljanja in obrekovanja, vse laži in vsa Rr-doba, vse se je stekalo v župnišČe in se odi tam po drugih potih zopet raztekalo po celi fari. In kar nakrat so se sosedje spun-ta!i jeden preko drugega in v slednji fari, kjer poprej niso vedeli, kaj je stranka, sta se vzdignila dva tabora. T'sti pa, ki so bili mnenja, da se "gos[)odu" ne spodobi vtikati se v vsako stvar, sejati nemir, zavist in sovraštvo, tisti so začeli vračati enako z enakim. Njim so se pregledali vsi lonci v (kuhinji, vsak krajcar se j.im je preste!, vsaka be-eda se jim je pretehtala in vse se jim je zvijalo in zavijalo na slabo stran. Ko so jim oči od prvega začudenja spregledale, so se tudi oni ogledali in spoznali so. tla so tisti, ki jih psujejo za liberalce t. j. brez. božrvke, pohujšljivce in zapeljivce, sami pod kožo prav zelo krvavi in da iščejo pred tujim pragom to, če-ir imajo doma na kupe. In vse, kar se je kdaj dogajalo v župniščih, skrito pred svetom in ljudmi, je pri'ezlo na dan in vsa umazanost, ki se je tekom desetletij nakopičila po teh lepib, udobivh. farovških sobah, se je razlila skozi široko odprta vežna vrata po celi župi. Spoštovanje pa in respekt pred temi belimi in mogočnimi župnišč;, ki so kakor gradiči kraljevali po holmih, je začelo ginevati, kakor sneg na pomladanskem solticu. Glasno so zakričali pogumne j ši iu poštenejv doli po vaseh: "Taki ste večina katoliških duhovnikov! Kako hočete učiti nas, ki ste slabši od nas!" in začeli so hoditi pO svojih potih, pa naj je bilo "gospo dom" prav ali ne. Oni drugi, pa, verne ovčice(| so pozdravljali "gospode", kakor prej ali za precejšno spoznanje bolj do mače in v gostilnah, kamor so za čeli zahajati zaradi popularitete tu di "gospodje", ponujali so jim pi ti, kakor mešetarjem o sejmeh "Samo pijte gosjxxl, saj smo prija telji!" Prej se niso niti prav govoriti upali z onimi, ki so maševai pred oltarjem in delili Boga, zdaj pa so nakrat začutili prijetno pokroviteljstvo nad svojimi duhovniki, češ, "kaj bi brez nas, molčat bi morali v občini in povsod, če bi nas ne btlo, in še v cerkvi, na pri žilici, bi ne smeli reči, kar bi se jim hotelo." t Takrat se je začela tista čudn; gonja zoper vse malo inteligent nejše ljudi |x> celi dežel1 ki se niso brezpogojno in slepo klanjali pred farovškimi avtoritetami. Takrat je naše ljudstvo doživelo spodbujajo Če scene, kako je gospod župnik od oltarja doli ozmerjal -učitelja na ko ru in ga spod:* od orgel j, sam Bog Ve zakaj; a'i najbrž zato, ker se je učiteljstvo zavedlo, da so oni časi šomoštrov-ccrkovnikov na vse več ne čase izgmili in se jim nt hotelo nič več hlapčevati župnikom, niti v duševnem oziru ne. Takrat so videle mnoge fare v naši deželi, kako je župnik, oznanjevalec krščanske, ljubezni, prepovedal hoditi učitelju v njegov vodnjak po votlo, v tisti vodnjak, ki je bil sezidan ne le za grofovski farovž, ampak z enakimi pravicami, tudi za šolo in učitelja. Takrat so se dali Kristusovi namestniki tožiti pred posvetnim1 oblastnijami zaradi par škafov vode in postave — ne cer kvene in božje, ampak človeške postave, — so jih morale orisiliti, da so odstopili od zahtev, do katerih niso imeli pravice, Žejne napajati! — a učitelju niso privoščili votle, ali za tiste, ki so trobil; v njihov rog. je bilo vedno dosti vina! Župniki, ki so se prej češčeni in spoštovani redili in opijali v svojih prostornih župniščih. so hoteli slave tudi i>o vseh vaseh, oblasti v vsaki hiši in tako se je zgodilo, da so tiste, ki so prej na mehkih d:va-nih, skriti pred očmi svojih poniž> nih in pokornih ovčic. prespavah svojo vsakdanjo pijanost, da so tiste vaški fantje iz usmiljenja pobirali iz cestnih jarkov in jih vlačili po strmih potih v bela župnišča, ki so kraljevala nad okolico. Ljudstvo, ki jih je prej častilo, kakor jk>lub<\gove, ki ie verjelo v njihovo veliko oblast in moč, ki se je balo njihove jeze, tudi ta pobož-na raja ni več tako ponižno klanjala glave pred njimi, ko je videla, da se onim, učiteljem, trgov-em, županom, nad ktere so klicaji sako nedeljo raz prižnice vse kaz-ii božje, ni zgodilo nič. Tako so se zvede'e vse tiste umazane historijc mlajših iu starejših farovških kuharicah po far ah in dogodilo se je, da je celo cerkovnik pod cerkveno I i j k) oznanjal čudečemu svetu :abeljene anekdote o mehkih blaži lah in atlasovih odejah, o kterih mu je pripovedovala farovška kti-larica, da se lepo na njih leži. Go-|>od župnik je dal cerkovniku par preobilnih klofut in ta se je spom* nil, da ni suženj in se je maščeval na tak originalen in pikanten način jx>d cerkveno lipo o pol dvanajstih v nedeljo, ko ie šlo ljud- stvo od maše. Župnika so premestili, cerkovnik pa je ostal in če, ni umrl; še danes sedi v mežnariji. Bog m it daj zdravje! Potem so pri volitvah oznanjali župniki javne .molitve, obiskovali vplivne kmete, pod marsikterimi podboji pripognili debelo in j>osVe-čeno svoje telo. Kaplani so pisali na vse volilcc dolga pi?ma, ki so se začenjala s hvalo Božjo iu s svetimi odpustki od 100—300 dni, konča-vali pa so.s peklom in večnimi kaznimi božjimi, če bi adresat poiabil svojo dolžnost proti sveti materi katoliški cerkvi in ne volil tistega, kterega mu pokaže debeli prst Go spodovega maziljenca. Tudi okrog žensk, kterim so se mlad«! "gospod", ki so ravno suhi in drobni prišli iz lemenata, zdeli sveti in polx>žni, kakor sv. Alojzij, tudi okrog njih so kaplani letali in jih učili, kako noj se kregajo s svojimi možmi, če nočejo voliti tako, kakqr žele fa-rovški gospodarji. Prišel je čas, da se je pri velikonočni izpovedi učilo matere in gospodinje, naj ne hodijo k temu ali onemu trgovcu kupovat, ker je brezbožuik, framazon, najhujše t. i. socijalist. Ali to početje je bilo prenevarno 111 preriskantno, zato so se posejala konsumna društva, kjer so imeli gospodje kaplani vsaj kaj delati. In res, z vnemo so prodajali dekletom kambrik, tehtali sol in merili koruzo. Računati niso znaii Bog ve koVko in namesto vina so točili petijot, ali zato so vendar dosegli, kar jim je bilo glavno: da je par trgovcev z družinami prišlo na nič. In če je začelo pokati in se lomiti na lastni stavbi, poskakali so ob pravem času doli. Tako stoje zdaj beli gradiči naših župnišč po holmih, odprti na stežaj in kakor bi bili iz stekla. Go-> spedje sami so odprli vrata in okna in šli doli med ljudstvo, da jčh vitli od blizu. I11 ljudstvo jih je videlo, vse jih je videlo in vsak madež na njih. Ni prijetno stanovati v stekleni hiši, v hiši, v kteni je vse odprto na stežaj, v ktero vidijo vsi ljudje. Ali zdaj je prepozno zapirati in zagrinjati. Pokazali so se v vsi svoji nepoštenosti, v vsi hudobi, pokriti z vsemi človeškimi slabostmi. ki so na njihovi posvečeni osebi še odtirnejšc in večje. Tisti čar, ki jih je stavil visoko nad druge navadne ljudi, je izginil, sami so ga uničili, in ž njim je izginilo tudi spoštovanje in oni stari, čudoviti respekt, kterega so si znali njihovi predniki tako dolgo ohraniti. In nadprirodni sijaj okrog njihovih fjlav se vedno bolj manjša, vedno bolj izginja ... Listnica uredništvi. "I. ji (bi M j IttplfOjc" ocifoma "I'ai tovori}" v Chicogis Na dopise brez naznanila Vašega pravega imena se ne moremo ozirati, če na/m naznanite svoje ime, potem priobčimo radi Vaš dopis. Išče ne Martin liaclmr. Zadnji čas je živci v Trimountain, Mich. Če kteri rojak ve za njegov naslov, naj ga blagovoli naznaniti upravništvu "Glas Svobode", — ali pa se naj javi sam. NašiiaMtopniki. Za državo Michigan in Minnesota: J. Molek. Za državo Pennsylvania: J. Bri-cclj. Za državo Kansas: P. Obrcgar in A". Stcfaniil, Za državo Wyomirg: Loretic I )emšar. JOSIP J IRAN 459 W. 18 cesta, <11 H A (iO Največja zaloga vsakovrstnih instrumentov................. Moja posebna specijalitetn so doma izdelane harmonike in konenrtine. Izdelujem novo in popravljam staro. Piilte v slovenskem jeziku .. ^..... Srn GLAS 8VODODB Lev Tolstoi: Mojo versko prepričanje. Poslovenil Ivan Kakcr. Postal sem star 55 let in živel med tem časom — nevštevsi svoje mladosti — 35 let kot nihilist*) v pravem pomenu besede, to je ne kot socijalist in revolucijonar, marveč kot nihilist v smislu popolnega brezverstva. Šele pred petimi leti našel sem vero v Kristove nauke, in od tega časa se je moje življenje spreme-ni'o temeljito: nehal sem hoteti to, kar sem hotel in želel preje. Kar se mi je dozdevalo prej dobro, smatral sem sedaj za slabo, 111 kar sem imel prej za slabo, zdelo se mi je sedaj dobro. Zgodilo se je z menoj kakor s človekom, ki odpotuje po opravkih, a mu med potjo postane nenadonvi nesmiselnost tega potovanja jasnai in se povrne domov. Moje dosedajne želje, da prebijem svoj čas kar možno izven svojega doma, spreminjavale so sc odslej v nasprotje. Smotri mojega hotenja postali so drugi, in v mojem nravstvenem naziranju zamenjavali so se pojmi "dobro" in "hudo", — vse to pa ker sem Kri-stovim naukom prišel na dno: ne l)Om razkigal Kristovih naukov, hočem le razodeti, kako so mi postali jasni in razumljivi in kako se jc potem vršila v moji notnajnostj sprememba in se mir in srečai tamkaj naseli'a. Ne bom tolmačil Krista, ne; po mojem mnenju naj bi bilo vsako razlaganje njegovih naukov, naravnost prepovedano. Sleherna kristjanska vera je priznala, da jc vsak — ne glede na to, jc-li razumen ali omejen — pred Rogom jednak in božja beseda ( vsem dostopna. Kristus je celo o tem govoril, da/ hoče Bog, da se razodene pUQro(stiin, kar ostane prikrito modrim. Ne more se vsak seznaniti z vsemi tajnostmi vede, ki si pomaga z dogmatično razlago svetega pisma. Vsi pa morejo in morajo razumeti, kar jc Kristus o-znanil splošnosti. Razbojnik, poleg Krista na križu viseč, je zadobil v veri na odreše-nika svoje zveličan je. Alt bi morda ne bilo prav, če bi se hudodelni-ku odpustila smrtna kazen na križu, da bi mogel ljudem pripovedovati. kako se je v njem zbudila vera ha Kristusa? Jaz sem podoben roparju na križu; kajti tudi mene je rešila vera v Kristove nauke. Primera morda ni dobro izbrana, a venda daje jasno sliko mojega prejšnega obupnega strahu pred življenjem in smrtjo in moje sedajne sreče in mirnosti. Kakor oni hudodelnik, zavedal sem se tudi jaz, da sem dotlej živel slalK> in nedostojno in z mano vred večina ljudi j. Kot on, občutil sem udi jaz svojo in nesrečo svojih bližnjih; zaprt mi je bil vsak izhod, le v smrti sem vide' svoj spas. Kakor on na križ, tako sem bili priklenjen jaz na bedno življenje, in kakor njega, čakala je po dokon-1 čanem življenju, polnem brezko-j ristnega gorja, tudi mene strahotna tema smrti. V vsem tem bil sem podoben razbojniku. Razlikovala pa sva se v tem, da je moral on umreti, jaz pa sem bil obsojen živeti še naprej. On je verova" na odrešenje svoje duše onkraj groba, — jaz pa te vere nisem imel, ker me je Čakalo še pozemsko življenje. Tega življenja pa nisem umeval, gnusilo se tni je. Naenkrat pa me je prešinila beseda Kristovai; postala mi je jasna. in življenje in smrt zgubljala sta za-me svoje strahote. Mesto obupa naselila sta se v meni radost in sreča. V sledečem hočem pripovedovati, kako se jc ta sprememba v meni izvršila. I. Poročati hočem, kako sem prišel do umevanja Kristovih naukov. Mene jc zanimal najbolj oni nauk, kjer govori Kristus o ljubezni, ponižnosti in samozatajevanju ter o j *) Od latinske besede nihil — nič; torej nihilist — človek, ki nič ne veruje. povračilni hudega z dobrim. Ti nauki So mi vedua najdoločnejše izražali idejo krščanstva. Te sem najbolj negoval 111 ti so me |>o vseh prestanih obupih in po življenju polnem brezverstvai učili gledati življenje v smislu krščanskega ljudstva in me kakor to pripeljali v naročje pravoverne cerkve. Toda kmalu potem, ko sem se cerkvi |x)dvrge|, sem zaznal', da ne bom tukaj našel dejanskega izvrševanja onih naukov krščanstva, ki sem jih smatra' za najvažnejše, in da v cerkvenih naukih niso v tej meri uva-žcvani, kakor sc ml je zdelo potrebno. V začetku nisem obračal tolike pozornosti na posebnost cerkvenih naukov in sem menil, da bo cerkev raztm pomembnosti, katero sem pripisoval ljubezni, ponižnosti in samozatajevanju, pripoznavala tudi še dogmatično važnost. V tem nisem videl nič škodljivega. Pozneje pa sem vendar-le prišel, do spoznanja, da to posebno umevanje nI bilo brez važnosti. Da cerkev preganja in vojne odobrava, da državo v tem cel6 podpira, kakor tudi prepiri radi razlik v verskem izpo-vedanju, — vse to me je odvrnilo od cerkve. Njena mlačnost napram on'm naukom, ki sem ji h imel jaz za poglavitne, nasprotno pa njeno posebno uvaževanje toga, kar se mi je zdelo postransko, porušilo mi jc zaupanje do nje. Prepričan sem bil v dno duše, da greši cerkev v tem, ker važnost onih naukov sicer priznava, vendar pa jih ne postavlja v ospredje, — in to ni mo-glo dati utehe moji duši, lev je hlepela po resnici. Cerkev mi ni dala tega, kar sem od nje pričakoval. Prestopil sem iz nihilizma k cerkvi, ker sem sprevidel, da življenje ni možno brez vere, brez no-trajne možnosti, razločevati dobro o! hudega. Upal sem v njej najti razjasnitve. Toda v krščanstvu, kot kar sem ga smatral v začetku, videl sem le prazne besede in predpise brez jedra, ki ne morejo dati jasnih in obveznih navodil za življenje. Cerkvi nisem mogel slediti na tem potu. Čutil sem potrebo, da uravnam svoje novo življenje na temelju krščanskih resnic, toda ta cerkev učila me je živi jen jai brez vsebine, brez nOtrajne vrednosti. Rrezpomembnih predpisov gled<5 vere v dogme, glede spolnjevanja zakramentov, predpisov, kako sc je treba postiti in moliti, — vsega tega nisem potreboval l Kar sem iskal — pravil tcmc'ječih na krščanskih resnicah — nisem našel. Vse hudo: zatiranje naših bližnjih, razliko v veri, človeško sodl>o in vojne, — opravičuje cerkev. Sicer oznanuje ponižnost, odpuščanje žaljenj, sa-mozatnjev,anje, ljubezen do bližnjega. — a vendar pospešuje vse to, kar se ne more s temi Kristovi-111 nauki spraviti v soglasje. So-U nauki Kristovi taki, da se jih more poljubno to'inačiti? Tega nisem moge* verjeti. Nasprotno: v cvange'ij h so določbe o dogmah nejasne, nauki glede izpolnjevanja Kristovih besed in pridig pa natančno obrazloženi' in določni. Cerkev je ravnala z njimi ravno narobe. Dogme*) in iz njih izvirajoče. za kristjane obvezne dolžnosti je cerkev razlagala zelo obširno. dočim je izpolnjcvauic Kristovih naukov omenjala le mimogrede v mističnih, nejasnih besedah. Ali je bila to Kristusova volja, ko jih je razširjal? Jasnosti v tem pogledu 111 gli so mi dati edino evangeliji. Čita» sem jih neštetokrat. Kot nekaj posebnega mikala me je vedno najbolj pridiga na gori. Nikjer driugjc ne govori Kristus tako slovesno, nikjer nam ne podaja toliko nravnih, pri tem pa lahko tun-1 j * vili, vsaikemu v srce spgajočih navodil; nikjer drugje ne govori k toliko rasnim ljudem. Ako so sploh obstojala kedaj jasna, določna krščanska navodila, izrekel jih je Kristus tukaj. V teh treh poglavjih evangelista Mabevža iskal sem pojasnila. Bral sem p<">gosto-ma pridigo na gori in vsakokrat občutil isto: občudovanie in ginje-nost pri čitanju onih besed, kjer je govor o ttfn, da naj ponudi človek, k je udarjen, svojemu sovražniku drugo stran lica, naj mu daruje *) dogme— verske, tudi cerkvene resnice. svojo zadnjo srajco, — in kjer govori Kristus o miroljubnosti prot; vsem in o ljubezni do naših sovražnikov; — a objel me je vedno isti čut neutehe. Pomena teh l>esed nisem mogel razvozlati; z istimi se zahteva naravnost nemogoče satnozatajevanjc, kr uničuje življenje, kakor snu ga jaz pojmoval, — in tako se mi je dozdevalo, da ne more biti to, da se popolnoma vsemu odpovemo, neobhodni predpogoj za našo rešitev. Nisem pa bral le pridige na gori, bral sem tudi vse evangelije in vse teologične komentarje k pridigi. One teologične razlage, da merijo izreki v pridigi na tisto popo'.nost, katero naj skuša človek doseči, da pa je pal i človek popolnoma grešen in sc iz lastne moči ni v stanu povzpe-ti do one popolnosti, — nadalje da leži rešitev človeka v veri, v molitvi in v milosti: — razlage s tako vsebino me ne utešijo. Bile so mi nedonmne, nisem jih mogel priznati. ker je Kristus navzlic temu, da je vedel, da bi človek ne mogel spolnovati iz lastne moči njegovih naukov, nam vendar dal tako jasna in čudovita navodila, ki naravnost zadevajo vsakega posameznega člo-veka. Naznanilo. Pri zadnji seji podpornega društva "Slovenija" C. S. 13. P. J. •štv. 44 se jc vsed sklepa znižalo vstopnino na $1, i-n to v svrho, da podamo rojakom, ki šc ne pripadajo nobenemu društvu, ugodno priliko, da se zavarujejo za bolezen in za §lučaj smrti. Zavarovanje je dandanes gotovo za vsakega pre-potrebno. Pripomniti ipa moramo, da je znižanje pristopnine le začasno, in po 'preteku gotovega časa prilika ne bo več tako ugodna. Društvo "Slovenija" jc eno naj-starših slovenskih podpornih društev ter tudi usmrtnina izredno ugodna. Opozarjamo vse cenienc rojakr, ki želijo postati člani omenjenega društva, da se prijavijo pri kateremkoli društveniku ali pa 587 So. Centre Ave., da dobijo potrebna nadaljna pojasnila in navodila. Odbor. Malo več poguma I Viljem Napier je v svojem razgovoru glede vojne pri Vera rekel, da je bil g'avni stan španske armade premagan in zapoden v beg, ne meneč sc za besede svojih zapoved-nikov. Nato steče neki mladi vodja, llavelock po imenu, pred bežeče iti jim z grozovitim glasom veleva: "Za menoj!" Kot strela udarijo Spanci na Francoze. Iznenadem sovražniki so nato pometali orožje od sebe in pobegnili. Vojna je bila dobljena. — Ali se ne da primerjati ta slučaii z našim vsakdajnim življenjem? Nekoliko več neustra-šenosti odpodi tudi Jjolezen od nas. Tuidi bolezen nas napade v sredini — v Želodcu, in ako ohranite ta organ zdrav, ohranite zdravo tudi vse svoje telo. To pa sc zamore zgoditi le s Trinerjcvfm Zdravilnim grenkim vinom, ki je najboljše sredstvo za pospeševanje iti urejevanje prebave. Dola dober tek. ojačuie drobovje, ustvarja novo kri in krepi živce. V vseli boleznih jedino pravo in zanesljivo zdravilo. Dobiva se v vseh lekarnah in pri izdelovalcu Tosipu Ttfnerju. 790 So. Ashland Ave.. Chicago, Tli. JAVNA ZAHVALA. Spoštovani Dr, E. C. Collins •M . L Vam naznanim, da sem po Va šib zdravilih zadobil prvotno zdravje in moč nazaj, kar se nisem nadejal, ker jaz sem se štiri mesece ]>oprej zdravil pri družili zdravnikih. vsaki m je zagotovil, da me ozdravi, a je bilo vse zaman. laz sem že popolnom^ obupal nad svojo bo'eznijo, a vendar sem se slednjič na Vas obrnil in sedaj popolnoma ozdravil. Sedaj vem, »kateremu zdravniku je za verjeti. 1 faz Va:s bodetn vsakemu priporočal, ker Vi ste edini, kateri zamore vsakemu pomagati. • Sedaj se Vam še enkrat lepo zahvaljujem in ostanem Vaš ifkrcni prijatelj. John Lovsha, Box 27, Jenny Lind, Ark. Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in HrvaŠko , FRANCOSKA PROOA Compagnie Generale Transatlantique GLAVNA 1'KEVOZNA OKUŽBA, y? "^•wwti^i'Wi New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence.........H0.000 ton. La Savole............22.000 ton. La Lorraine..........22.000 ton La Touraine.........15.000 ton Potniki tretjega razreda dobivnjo brezplačno hrti no tin parnikih družbe. Snažno poBtelje. vino, dobro hrano in razna moBiia jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Glavni zaetop na 32 Broadway St. New York. MAURICE W. K0ZMIN8KI, glavni zastopnik za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III. Frank Medosli, ogont na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, 111. A. C. Jankovlch, agent nn 2127 Archer Ave. Chicago, 111. Pavi Sarlč, agont na 21<>—17. cestn, St. Louis, MiBSour. Slovenci pozor! § § Ako potrebujete odeje, klobuko, srajce, kravate ali druge važne reči za tnožke — za delavnik aH praznik, tedaj bo oglasit© pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini. Čistim stare obleke In izdelujem nove po---tfifc jt najnovejši modi in nizki ceni. jl JURIJ MAMEK, 581 8. Centre Av«. blizo 18. ulice Chicago, IU. Dr. M, A. Weisskopf Ave. Telefon Canal 476 O Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne in od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal. DR. WEISSKOPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiakujte torej Slovana v svojo koriBt. e S3 ■-© 2 . - d, to £ II s n 0 "s c .3 g. g i 3 i x — ® . ~ m F. SKALA & C0. 320-322 W. 18.St.,predaja prevoznih listkov ČEŠKA, SLOVANSKA BANKA. Menjuje tuj denar, iztirja glavnico in preskr-bujo vrednostne listine po celem svetu sosebno pa v Avstro-Ogrski in Zdr. državah. Sestiiv-Ija plačilne in drugo pravne listine. Izterju-jt> dedščine. Zatopstvo prekuiorskih družb: Bremen Hamburg Rotterdam in francoske črt«*. £ F^ fr ® «3 tB . Št F. J. SKALA & C0. 320-323 W. 18th Sir. Chicago, 111. 1ulica vogal Itlue Is. Ave. Najboljše obleke za primerne cene ••••••• Najboljšo izbira možkih oblek in sukeuj na zapudni strani, Ena cena za vse. Možke obleke mednega kroja od $10.00 do $28.00 Zimske suknje za možke najboljšega kroja $8.00; $15.00 (lo $25.00 G LAB BVOSODB "Glas Svobode" [The voice op Liberty] WEEKLY Published by The (ilas Svobode Co 069 Loo m i s St. Chicago. 1U; John Kakeb, editor. KgJrnl »1 th» P'-it Ulllc* «t i:l.l "Glas Svobode", v katerej je videl svojo fotografijo, skoči pokonci, pokrije se z nekim starim, ru j a vini cilindrom, ki ga je kupil pri starinarju za id centev, — in hajd v gostilno! Pijan kot bacek lazil je po gostilnah okrog in upil: "To je mož, ki ima groš! Kdor nima vedno 500 copakov v svojem aržetu, ta ni mož!" Janezek, povem ti, da vemo vsi S'ovenci v Puebli dobro, čegav si; tudi dobro vemo, koliko je tvojega. Le daj nazaj vsakemu svoje, in tebi ne bo ostalo niti pet centov. Ali se še spominjaš, kako si bi', bogat pred nekaj leti, ko te ie moralo mesto rediti? Seveda takrat še ni>i imel tistega se-čla, katerega si malo kasneje dobil. — Johan, Johan! S svojo ba-harijo si podoben neke male vrste peteiihčku, ki skače po plotih in venomer upije svoj "kikiriki", — drugi petelini pa ga popolnoma prezirajo. — Tudi ti morda misliš, da smo tukajšni Slovenci v tebe kar zaljubljeni, — a mi niti ne vemo, da živiš med nami. Deseta božja zapoved pravi: "Ne želi svojega bližnjega blaga." Toda ti, katoliški nevoŠljivec, bi vendar rad le sann živel, druge pa uničil. Hodiš po gostilnah in upi ješ: "Pri meni se brije po pet centov, lase striže po petindvajset!" Je-li to krščanska ljubezen do bližnjega, da hočeš stem našemu poštenemu in priljubljenemu rojaku Jos. Somraku snesti kruli od ust? Vendar se tvoj katoliški, hudobni naklep ne bo posrečil. Vsi Bessemerski Slovenci snn sklenili, da bomo raje plačali Somraku capak, kakor k tebi hodili zastonj. Rojakom v Pueb'i svetujem, da se ogibljejo tega Ciri-lovega petolisca, ki misli, da ima večjo pravico do življenja, nego mi ostali. Naj hodijo vsi roiaki v novo brivnico Josipa Somraka, katera se nahaja na E. Northern Ave. zraven mesnice g. M. Geršiča. Bolj je vreden naše podpore kakor pa Cirilov podrepnik. Zužemberčan. še nekaj Calumetskanu Maricetu. Pueblo, Colo., 28. okt. Marice na Calumetu, ki je v tako kratkem času zaslovelo po celi A-meriki in deloma tudi po Evropi, mora vendar imeti neko zaljubljeno dCako nekje na svojem životu Po širni Ameriki slovenski farji kar norijo za njo. Tudi Sottth-Ohi-caškega fajmoštra Krajnca je zmotila njena zaljubljena dlakica — a dobil je od nje iz samih fig lepo spleteno košarico! Prav imaš, Ma-ričel Najbolj "fejst" je za te ven-dar-le še Klopčič. kojega ljubezen je resnično globoka in vztrajna. Bogve, če bi se te Kranjc na vse zadnje še ne naveličal m te odposlal komu drugemu. Gotovo se našemu Grihi, kadar bere od zal jubljenega Maričeta, kar sline cede, kakor lačnemu človeku, k ' Bodi torej oprezna! Tvoj prijatelj. , Pueblo, Colo., 2. novemb. Tam nekje v Glencoe, Oh., zbrana mora biti lepa "Proletarčeva" <1 rtih al. Jaz bi raki vedel, kake vr->te socija'istf so iljudje v Glencoe, ki dopisujejo v. "Proletarca". (5. Zavrtnik in Vaši agenti, ako se hočete nazivati socijaliste, dajte se o socijalizmu prej malo poučiti, da v "Proletarca" ne. boste mazali sama obrekovanja in kradli čast ljudem, ki Vam niso nikdar nič zalega storili. Tak socijalizem, kakoršen je Vaš, naj se gre sdlit! Vaš socijalizem in farški klerikalizem sta si sorodna (zato sta se zvezala! — O-pomba uredništva); oba imata iste cilje, namreč s terorizmom priti do nadvlade. Kdor ne trobi v duhovniški rog, je brezverec, grešnik, antikrist itd. — in kdor-se ne ukla-nja g. Zavrtniku in njegovim novo. dobili m socijalistom, ta je goljuf, slepar itd. Zavrtnik naj se šteje srečnega, da socijalisti drugih na-rodnostij ne morejo čitati "Proletarca"; kajti ako bi to vedeli, bi gA gotovo linčali — nekrvavo seveda. Ne mislite, da škodujete ali da 'b 'dete škodovali listu "Glas Svo-bode" s svojim hudobnim obrekovanjem. Nasprotno: s svojo divjo gonjo, — ki znači, da se bližate žalostnemu koncu, — mu indirektno pridobivate prijatelje "Glas Svo-IkmIc" je jedini slovenski list, ki je odprl in še odpira oči Slovencem v tej deželi. Nikar ne mislite, da smo Slovenci tako slepi, da bi ne spoznali Vaših pravih namenov. Z Vašim listom "Proletarec" tudi ostali časopisi niso dosti prida, ali pa še s'absi, ker vsi ti razširjajo le duševno temo. G. Zavrtnik, pravi socijalist ne l>ozna sovraštva in tako grdega obrekovanja. kaikoršnega se jk>*Iužu* jete Vi in Vaši ljudje. Pravi socialist spolnuje Kristusov nauk, ki se glasi: "Ljubi svojega bližnjega" •kakor samega sebe." Raditega Vam svetujem, g. Zavrtnik, iko imate resno voljo biti socijalist, držite se teh dobrih naukov, in odložite jezo in nevošlji-vost, ki krasi Vašega najnovejšega zaveznika — župnika Sojirja. Verujte mi, ta Vas ne bo spravil na noge! Kadar mu bo kazalo, pustil Vas bo na cedilu — in Vaša ladjica se bo — potopila. Pozdrav vsem pravim socijalistom in bralcem tega lista. ' Sovražnik obrekovanja. Drii&trene vesti. V Barberton, O., so rojaki vkljub vsem oviram tamkaj šilih klerikalcev usttanovili dne 23. sept. t. l. svobodomiselna društvo pod ime* nom "Triglav", katero so priklopi-li S. N. P. J.; ki mu je dala štev. 48. izvoljeni so bili; Predsednik: Martin Žclezjiikar. Podpredsednik: Alojz Balmt. Tajnik: Franc Tonja. Zapisnikar: Anton Uabrovick. Zastopnik in blagajnik : Ivan Jan-koific. Reditelj': Franc Martiniii. V l)o!niški odbor: Ivan Bclčič, hkm Balant in Franc Močihikar. Tudi svobodomiselni rojaki v A s pen, Colo., ne marajo zaostajati za drugimi. Tudi ti eo si ustanovili društvo "Narodni Dom" štv. 49 in ga podredili S. N. P. J. Uradniki društva so: Predsednik: Josip Debeva Podpredsednik: Andrej Tersclič. Tajnik: Andrej Rivier, Zapisnikar: Anfon Tckcnv. Blagajnik: Franc Peček. Računska pregledovalca: Joint Rus in Alojz Čantpa. Bolniški odbor: Joe Hočciar in Anton Kctetelic. 1 Reditelj: Anton Zobec. Društvene seje se vršijo prvi ponedeljek vsakega drugega meseca. rojaki, naročujti si Hc l a« svo sort." Znižane cene za potnike po Nkkcl Platc-železnid ' so veljavne s 1. novembrom 1906 naprej in ostanejo tako dolgo v ve-'Ijavi, dokler se drugače ne ukrene. Ceno za lokalne potnike naF vseh postajah Nickel Plate železnice so znatno znižane od prejšnih cen, in sicer sledeče: ' Prvi razred: Iz Chicago v Buffalo $10.50; Erie $8-55 ; Cleveland $6:75; Bellevue $635; Fostoria $5.70; Find'ay $5.50 in Fort Wayne $3-75- Drugi razred: Iz Chicagc v Buffalo $9.50. Glede znižanih cen za vsa druga mesta, kakor tudi mesta, ki so v zvezi z našo progo, in mesta, kamor vozijo naši vlaki direktno onstran Buffalo — blagovolite upra-šati na postajah, kjer kupite vozili listek. Mestni uradi 107 Adams Str. in Auditorium Annex, postaje La Salle St. Sta.; 31th Street, Englc-wood, in Grand Crossing, Ind. "Telephones" Central 2057 in 6172. (nov. 30.—06.) CENIK knjig, ki se dobivajo v zalogi "Glas Svobode": Robinzon stara izdaja) '.. .. 6oc Zbrani spisi Jos. Jurčiča .. 6.6oc Mali vitez I., II. m ill. del . 3.50c Kralj Matjaš..........50c Ročni slovensko-angleški in aiigleško-slovenski slovar .30 Potop ..............3.20c Preko morja ..........4°c. Opatov praporšček........35c Elizabeta angleška kraljica ..20c. Jama nad Dobrušo........20c Vrtomirov prstan........20c Eno leto med Indijanci ,. .. 20c Erazem Pred jamski......20c May Eri..............20c Tiun Ling ............20c Strelec................25c Naselnikova hči..........20c Pod turškim jarmom......20c Fran baron Trenk....... .. 20c Poslednji Mehikamec......25c Na preriji............25c Naseljenci ............25c Stezjosledec............ V gorskem zakotju........20c Za kruhom............20c Spisi Andrejčkovega Jožeta 1.25c Deteljica.............. 3°° Krištof Kolumb.. ........40c Kortonica............3°c Žrtev razmer...........25 Knjige pošiljamo poštnine prosto. ROJAKI OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA NAS! , Ako mi naznanjamo po časopisih, da smo zmožni ozdraviti vse tajne bolezni mož in žensk, storimo to le zato in edino s tem nai .enom, da one osebe, k! imajo bolezen, katero mi z največjo izurjenostjo in spretnostjo ozdravimo, lahko vedo kam naj gp<-do, da bodo ozdravile. Mi vabimo rojake k nam, 111 resno želimo pomagati našim bolnim rojakom. It nad 25 let smo zdravili vse tajne bolezni mož. Celo življenje smo zdravili bolezni in lahko s ponosom rečemo, da ni bolezni, da bi jo mi ne ozdrdvili. Mi trdimo, da lahko ^ozdravimo vse tajne bolezni mož in žensk, kajti to so edine bolezni, katere mi zdravimo. Naš zavod je najstarejši kar jih je v Zdr. državah. Mi smo dovršili višje šole v Evropi in pride mo iz Vaših krajev. T raj rojaki, ako imate kako bolezen izmed onih katere so imenovane spodaj, ne po-mišljajte niti trenutek, temveč obrnite se takoj do nas, in razložite nam v vašem materinem jeziku svoje bolečine in nadloge. Mi vam bodemo pomagali v najkrajšem času. Bodite previdni! Oglasite se pri nas, predno se obrnete do kakega druzega zdravnika. Zastrupljenje krvi, krč, božjastnost, slaboumnost, zguba moških moči, vse bolezni v želodcu in na jetrih, bolezni v hrbtu in sploh vse tajne bolezni pri moških in ženskah. Preiščemo zastonj in damo tudi nasvete brezplačno. Uradne ure od 9—5 ob delai'ttikih, 7—9 zvečer vsak dan. Ob nedeljah od 10—2. BERLIN MEDICAL INSTITUTE. I)H. DIIILL, slovenski zdravnik, h katerim se lahko pogovorite. 703 P01111 Aye., 2 nadstropje, Pittsburg, Pa. Ako se ne morete oglasiti osebno pri nas, pišite nam. Mi vas tudi lahko pismeno ozdravimo. Opišite vaše bolezni v vašem materinem jeziku; pristavite tudi, kako dolgo ste bolni in koliko ste stari ter naredite pismu naslov: BERLIN MEDICAL INSTITUTE. 703 Penil Ave. Pittsburg, Pa. Slovencem In bratom Hrvatom v Chicagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in ta ko svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče. Vboui bratskim društva m priporočam t\idi moje dvorano i ta druatvoiio seje, svatbo, zabavne večere itd. — voliko dvorano pa za narodno in ljudske veselice. Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke in prost prigrizek. tS" Potujoči rojaki vedno dobro tlošlil -iQštt Priporočam se vsem v obilen poset. Frank Mladic, 587 8. Centre Ave. Chicago, III. $6.00 SEST DOLARJEV je sedajna vrednost 1 DELNICE PAR0BR0DNEGA DRUŠTVA American Navigation Company. Kdor želi delnice kupiti še prej, predno cena istim zopet poskoči, nuj takoj odpošlje naročilni listek in denar na American Navigation Company 108 Greenwich Street, NEW Y0HK CITY. Vsaka delnica je popolnoma plačana in nI treba nikakega poznejšega doplačila. Naročilni listek (Incorporated under the laws of the State of Maine) Američani Navigation Company FRANK Z0TTI, President. rinkorporiraiia po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je že $1.500.000 upiacanih. 108 Greenwich Street, New York. Cenjeni goBpod! S tem sejna ročim na......delnic družbe 'Američani Navigation Co' ter Vam zajeti no pošl jem znesek $............plačilo za nn rož« iu delnice, kal ere mi blagoBvplite vposlati takoj, Razume Be, da mi morate ako prekoračijo naročnine zgoraj imenovano glavnico, povrniti vposlano avoto v celem znesku. Ime............................................ Ulica in št....................................... Mesto in država.................................. Dne..................190-••• Čeki. menice (trate) in poštne nakaznice naj se pošiljajo direktno na: American Navigation Co., 108 Greenwich St. New York. ________ lit-^ -t- w. _ iiTTtr __ tlJUAB SVOBODE O 111. 8 sedežem v Chicago, Illinois. ' Predsednik: John Stonu h, 66!) S. Contro Av«j., Chicago, III. ' Podpredsednik: Matija Sthohen, 113 Main Str. La Salle, 111. Tajnik: Martin Konda, <>•>'.» Looinis St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladic, 134 W. 19th'$tr., Chicago, 111. Blagajnik: Fhank KloBO&AR, %17 Ewiug Ave., South- Chicago, 111. i Dan, Badovinao, 20(5 Chestnut Str., Kewaree, 111. Nadzor- J j0HN Veuščaj, Mil Clarence Ave. Chicago, 111. lllk,: | Matija Stbouen, 113 Main Str. La Salle, 111. 1 Martin Potok ah, 504 S. Centre Ave., Chicago, Mohor Mladič, <>17 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakob Tisol.9002 Strand St. So. Chicago. 111. i Martin Skala. Box 1050 Ely, Minn. Bolniški 1 joslp Matko, Box 481 Claridge, Pa. odl>or: | mAtija Pečjak, 810 Chestnut St. Johnstown, Pa. V8E DOPISE naj blagovolo društveni zastopniki pošiljati na I. tajnika Martin Konda; denarne pošiljatve pa blagajniku Frank Klobučarju, Osrodnji odbor S. N. P. Jednoto ima vsaki tretji četrtek svojo redno mesečno sojo. Opozarja so vsa društvu, ki imajo vprašanja do odbora, da pravooaano dopošljejo svojo dopise jednotnemu tajniku. Našim naročnikom. Maokdo naših rojakov, ki je naročen na nas list, si pri čitanju istega morda ne predstavlja, koliko truda, koliko sitnosti in stroškov stane, prodno je ena taka številka gotova, Upravni stroški so v zadnjem času nenavadno visoko narastli; zlasti se je občutno podražilo tiskanje lista in sploh vse, kar jc v zvezi z izdajo časopisa. Večkrat smo pozivali rojake, da sc naj list naročujejo in ga v krogu svojih prijateljev razširjajo, oblju-bujoč pri tem, da pričnemo z dvakratno tedensko izdajo, kakor hitro dobimo zadostno število naroč-nikv skupaj; natflaše?ali smo, kolike važnosti bi b\) za ves slovenski narod po Ameriki tak napredek neodvisnega lista, ki jedini stoji na • opolnoma svobodomiselni podlagi in ki v resnici dejansko izvršuje svoj* načela in jih nima le na papirju. Drugi listi dob:vaijo od vseh strani izdatne podpore, imajo trdno gmotno stališče, veliko število naročnikov itd. itd. — a mi smo navezani na sami se!>c; ne moremo sc zanašati na kaj drugega, nego na točno plačevanje naročnine. Žal pa, da nekateri naročniki tudi te svoje dolžnosti ne vršijo tako, kaikor b: morali. Ne tožimo radi svojih bolečin, a toliko lahko omenimo, da se mora upravništvo mnogo boriti s finan-cijelnimi teškočami i'i da ogromne upravne stroške komaj zmaguje. Vedno smo se trudili in se trudimo za zboljšanje in povzdigo lista. Da list režemo vsa; deloma svojim rojakom, ki želijo več berila, opustili j smo svojim naročnikom na ljubo mnogo oglasov, na čemur je list sicer pridobil, a dohodki so se znatno znižali, in stem smo prišli v še večje neprilike. S svojim neustrašenim nasto-l>om proti vsaikoršni hinavščitvi, bodisi duhovniški ali posvetni, pridobili smo si mnogo sovražnikov, ki tajno in zahrbtno proti nam rujejo in škodujejo listu, kolikor in kjer morejo. Zvezali so se proti nam tisti iljudje, ki smo jih razkrinkali it> ki so se poprej sami med seboj smrtno sovražili; združila jih ie proti nam le skupna maščevalnost. Mi smo osamljeni in vkljub vsem neprilikam.se tie strašimo boja. • Tem več i a do'žnost je torej vseh naših naročnikov in somišljenikov, da stojijo trdno, nemnahljivo v tej borbi na naši strani in da nas z j obilnim namčevanjem in točnim j plačilom podpirajo. Priporočajte | vedno in povsod naš list in razširjajte ga kar možno med onimi našimi rojaki, ki še niso naročniki. Uspeh take agitacije gotovo ne bo izostal. Stem listu in načelom, ki jih zastopa, najbolj koristite. Upravništvo. Misli. Rimski kVriknlci so proti vsaki delitvi — le "nebeške dobrote" dele prav radodarno. A tudi te je treba — mastno plačati. • • • Pravijo, da bo vsled vedno bolj naraščajočega izseljevanja v A-i meriko primanjkovalo na Kranjskem delavcev. — Hvala Bc^gu, bodo vsaj ondotni lenuhi imeli priložnost pošteno se preživljati. • • t Sdctjalizem proglašajo oni za "bav-bav", kateri imajo slabo vest in ks v kalnem ribarijo. • • • Tvoj up je zastonj, čt dejansko ne stremiš za tem, kar doseči želiš. • • • Dosedajne politične stranke na Kranjskem so se smatrale za poklicane, delovati le za nedelu joče, neproduktivne stanove. Le delavska, socijalnodemokratična stranka ima pros veto in blagor vsacega poedi- nega Slovenca za svoj smoter. * * * Največja nesreča na zemlji je denar v rokah *nedelujočega ali brezumnega zomljaua. Ta denar seje bedo, gmotno in duševno, med ljudstvom. • • • Kristovi nauki bodo našli vtcle-senje (uresničenje) v socijalizmu. Dokler stoji svet, nastopali so v vseh narodih vseli oasov Kristi pod raznimi imeni — duhovščina vseh ver pa jih je pobijala. * * * Ljubi svojega bližnjega ko samega sebe — glej pa da mu iz same ljubezni ne zlomiš hrbtišča. Pomagaj tako, da ohdarovanega ne boš poniževal. • • • Pod šaro prazno verstva in nesmiselnih naukov rimskega klerika. lizma tli V srcilr slovenskega ljudstva zdrav, naraven razumi, ki bo upepelil, kadar sc razvnamc, terorizem naših duhovnikov. Jasna mu bo potem pot v bodočnost. Adijo, niežnar! (lro resnični d o god bi.) V neki vasi na Slovenskem se je priklatila popoludne sko^i odprta vrata v cerkev ščetinasta žival, ki ima spredaj rilec, zadaj pa zasvedran repek. Ker jo je jelo srbeti, po hrbtu, se je drgnila ob vrata in jih tako zaprla. Zvečer je prišel cerkovnik zvonit večno luč. Kmalu je sljšal, da kruS nekaj po cerkvi. Pogledal je izpod zvonika skozi ključavnico v cerkev in videl okroglo žival. Prestrašenemu možu jc prišlo takoj na misel, da mora biti to sam vrag, ki jc izktišal že sv. Antona in se zua spremeniti v vsako živo bitje. Cisto zbegan je tekel ccrkovnik v župnišče poročat gospodu, kaj je v cerkvi. Župnik jc šel takoj z blagoslovljeno vodo in knjigo pa nat "pek'enščeka". Cerkovnik je odprl vrata in župnik se je razkoračil na pragu in na glas pričel deklamovati svoj hokus. .pokus in svoje "panarije". Kruleča žival plane z vso srllo •venkaj in majhnemu župniku ravno med noge ter ga v divjem diru odnese na svojem hrbtu po bregu navzdol. * Ves trd je .strmel cerkovnik za njima; neprostovoljni jezdec pa je zaklical prav žalostno v smrtnem strahu: "Adijo, mežnar. moli zame, — mene je že hudx /zel!" N K—r. Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči in pohištvo pri WST NAS -Y«aa © Jas. Vasumpaur, • na voglu 18 in Paulina ul. Chicago, 111- Pozor! Pozor! Slovenci. "Salon" z MODERNIH KEGLJIŠČEM Svežo pivo v sodčkih in buteljkah in drugo raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijsko ainodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in Izborna. . Vsem Slovencem in drugim Slovanom se priporoča Martin Potokar, 561 S. Cenite Ave. Chicago, III. POROČNE SLIKE izdeluje v najlepših pozicijah. Vsako p del a je Iti o in ravno zgotovljena. Vsakovrstne družinske in društvene slike v poljubni velikosti za nizko ceno. Tudi povečuje manjše slike v naravno velikost The Reliable Photograph. 301 — 393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. CHICAOO, ILL. establish 1883 phone Canal 287 MOČNO BLAGO. Najbrže, da ste videli že kako oznanilo in si predstavljali, kako po ceni se blago dobi. Ali se spominjale, kako slabo blago sto dobili iti Bi sami sebi rekli: "Nikoli več tam ničesar ne kupim". Večina nas inin tnko skušnjo, in ee jo vi niste imeli, štejte se srečnim. Mnogokrat vidite take predmete oznamovano in tako leiK> popisane, da se vam priljubijo in Bi jih hočete nabaviti. Greto in si jih ogledate in najdete, da niso niti polovice ono vrednosti ali kakovosti kiikor opisano, To je glavni vzrok, da mi ne navajamo naših cen po o-glasih. Nekatere prodajalne trde, da cena tega ali onega predmeta je za polovico znižana. Mi tega ne storimo, kajti vsakdo v6, da nekaj dobička mornmo iuieti, ker sicer ne bi mogli eksistirati. Naša trgovina obstoji v že 15 do 20 let in todo-kazuje, da zadovoljimo ljudstvo. Pridite k nam in si oglej-to blago iu ceno. V zalogi imamo najlepšo vrsto oblek,slani-nikov, klobukov, lotno spodnje obleko itd. Pridite in oglojtosi našo vzorce za možke obleko. Slika predočuje zlatodamsko nro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET. V naravni velikosti slike. Kolesovjo je najboljši ameriški izdelek -Elgin ali Waltham. Te vrste ura stane lo V obilo naročbo se priporoča vsem Slo-vencom in Hrvatom dobro znani Jacob Stonich, 72 E. Madison M t. Chicago, 111. $14.00 Zaston j dobite. Veliko sliko, ako naročilo dvanpjst kabinetnih slik, pri fotografu Hite Dobro delo, z tin rue ••ore, ajwwwmwwmmwmffK £ MODERNI F0T0GRA- ^ F1ČNI ATELIJE | L. Hagendorff. | ^ Vogal Reed in Oregan ul. ^ £ V MILWAUKEE, WIS. ^ ^ Znižane cene za poroč- 3 ne slike. Ž^ tfJUiUJUiitilUUiUiiUUiUJUK STARA IN IZKUŠENA tUJVAED LINE utUturrljcn* let* 1840. prevaža ljudi in ulauo čez ocean GIBELALTftR, GEHOVft. HAEPEL ITD, lepi, veliki in novi PARNI KI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA" 13,600 ton. "SLAVONIA" 10,600 ton. ••PANNONIA" 10,000 ton. "ULTONIA" 10,400 ton. Iz New Yorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO. Obrnite so do naših zastopnikov kateri Vam dnjo potrebna navedi* la o cenah in času kedaj parniki odplujejo. •• IIČ«Jo agvntj«! F. G. WHITING, ravnatelj. 67 Donrborn Str. ohicaoo. P. Nehoenhofen Rrg. Co'h. Najl>oljše pi»o je |So prodajn povsod. Phone Canal 9 Chicago, III. Edward Paucli -gostilničar- 663 Blue Island Avenue CHICAOO, ILL. MATIJA K1RAR (iOSTILNIt'AH v Kenosha, Wis., 432 Middle S So priporoča rojakom za obiBk Toči dobro in sveže pivo, naravno vino in pristno žganje. Izvrstne smodke. telefon štev. 777 HUSPDSKA BRATJE. mej Slovenci dobro znan. Izde-lujo najlepše slike različnih velikosti po najnižjih cenah. 1841 Euclid Ave. CLEVELAND, 0. Kasparjeva držav-na banka. m Blue Island Ive, Chicago, III, plačuje od vlog 1. jim. pa 30 jun. in od 1. jul. pa do 30_dec. po 3 odstotke obresti. Hranilni predal en $3. na leto. Pošilja bo denar na^ vse dele Bveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkarte). Denar se posojuje na posestva in zavarovalne police. o 0LA8 SVOBODB i VESTI II STARE iz jugoslovanskih pokrajin, Smrt m po>u'srco!> ! ' Ko j c -<>, pr. m. i81otni hlapec Franc Krajšek, uslužben pri posestniku Venetu v Bučki, peljali z dvoupreienim vozom sod vode do-imov. spkišib sta se mu konja, da je KraljŠek padel, pod voz, kjer je do-bil tolike poškodbe ntf plavi, da je bil na mestu mrtev. i S »trt i 14&W. V občini Labatlan fkomitat O-strogon) je umrla pretečem teden vdova Ilabern, rojena Sclnvarz, stara 114 let. Starka, ki jc bila ro jena leta 1792, tedaj dve leti po smrti cesarja Jožefa, jc živela v treh sto!etjih. Zanimivo pa je, da je starka bila 107 let božjastna, vsled česar je bila skoraj sto let vselej od jeseni do spomladi v postelji. Imela je 14 otrok, od katerih jih je 10 umrlo že v "nežni starosti" 70 do 80 let. Štirje otroci še žive. Razen tega žaluje za njo 30 vnukov, 60 pravnukov in 1 vnukov vnuk. Električna ielezmea. Viipavska dolina dob; prihodnje leto svojo električna železnico, ki lki vozila do Postojne in bo velikanskega pomena za ves tamošnji okraj. Izrabili bodo vodne sile pritoka reke Vipave z imenom Hu-belj in zgradi'« elektrarno, ki bo oddajala elektrčtti tok tudi za svečavo in obrtno porabo celi vipavski dolini in tudi Gorici. Poklicalo se je iz Švice strokovnjaka v teh zadevah, inženirja Moserja, ki vodi sedaj' celo akcijo za ustanovitev konsorcija. V Ameriko se izseljuje iz jiostojenskega okraja vedno več ljudi. Ob torkih, ko se izdajajo potni listi, jc okrajno glavarstvo kar oblegano od izseljencev. Dne 16. m. m. jc izdalo okrajno glavarstvo 86 potnih listov in 39 legitimacijskih listov. Žalostno znamenje za avstrijske razmere! J'etikaiusko elektrarno napravi gosp. Josip Lenarčič, ]>o~ sestnik Turnške graščine pri Krškem. Elektrarna lx> stala pod savskim mostom pri Krškem m se l>o iz nje dobivala električna razsvetljava za celo Savsko dolino od Sevnice do Brežic; elektrarna utegne oddajati električno razsvetljavo tudi Zagrebu. Piloti povišanju poštnih wt telefonskih pristojbin jc pričela dunajska trgovinska zbornica veliko akcijo ter pridobiva za njo tudi druge trgovinske zbor-'nice v Avstriji. Trgovci v Pragi so sklenili, da z novim letom odpovedo naroČbo na telefon,, ako se pristojbina zviša. Umrl •je v Mokronogu cindotni ic. kr. tio- smrti matere pa je peljal sin svojega očcta-morilca v za por na Brdo. Pač žalosten tak prizor. Krojaški št raj k v Trstu. Krojači in modistinje, ki so nedavno pričeli stavkati, vztrajajo še vedno v štrajku. Ko so zadnji teden priredili |x> mestu demonstracijski sprevod, pridružilo se jim jc mnogo radovednežev, da je množica znašala več tisoč glav. Iz veselja. Ko je otvoritveni vlak pri pel j a 1 i.a pistajn Bohinjska Bistrica, eksplodirala jc na bližnjem griču dina-mitna patrona, kar je povzročilo veliko pan'ko; splošno se jc mislilo, da je bil na dvorni vlak nameravan atentat. Ko se je po trudapolnem iskanju orožnikom posrečilo dobiti povzročitelja, nekega vrtnarja, ji ta izjavil, da je to storil iz veselja, ker je prišel prvi vlak. Emil Bachman, 580 So. Centre Ave. Chicago. Izdeluje društvene 'znake, gumbe, zastav in druge potrebščine. Kedo vam zamore pomagati. Ako ste bolni, slabi ali v nevolji? Na svaki načiu samo oni zdravnik, kateremu ho dobro snane vso človeške bolezni, trpljenja in slabosti 1 ROJAKI! Pazite komii poverite zdravljenje VaSlh boleznij! Kajti v Vašem zdravju obvisi Vaša prihodnost, kakor tudi VaSe družino, VaSih malih in dragih, za katero so mučite iu delato. Zatoraj rojaki, ako Vam je potroba nasveta ali zdravniške pomoči, vedite, da jo na£ stari, izkuSeni in po celoui svetu znatni in slavni 1 Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, edini, kateri zamore in kateri garantira, da Vas zagotovo ozdravi od katere koli akutne, kronično ah zastarele bolezni kakor : bolezni na plučah, prsih, želodcu, črevah, lodvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vso bolezni v trebufiui votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje iu bolezni srca, katar, prolilnjonje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanja, nepravilno prebavljanje, revinatizem, giht, trganjo iu bolečino v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato žilo (hemoroide), grižo ali pro liv, nečisto in pokvarjeno kri, oteklo nogo in telo, vodenico, božjunt, slabosti pri spolnem občevanju, polucijo, nasledke onauije (samoizrabli-evanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadauje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišajo mazoljo, ture, hraHto in rano, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurostenični glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na materniui i. t. d., kakor tudi vso ostale notranjo in zunanjo bolezui. O11 jo prvi in edini, kateri ozdravi jetiko iu Sifilis kakor tudi vso tnjiie spolno bolezni mo^ke in žeiiHke. POZOR I Zakaj drugi zdravniki ali zdravniški zavodi nimajo pismenih zahval ali slik od ozdravljenih bolnikov 1 Odgovor ! Zato ker niso nikogar ozdravili — potom jo popolnoma naravno, da so jim ljudje no zahvaljujejo. Tudonasamo par slik onih bolnikov katere je naš slavni Dr. E. C. COLLINS, M, t., v zadujem času popolnoma im do kraja ozdravil. Ozdravljen: bolezni v pfslh, težkega dihanja tn slabosti. VLADIMIR S. JO V A NO VICH, New Albany, Ind. Ozdravjen : bolečin v križu In rheumatizmav rokahic nogah, JOŽO PERNAR, noi m. Richmond, W. Va. Ozdravljena:težke prmie bolezni in reumatizma v križu in ledjih. TEREZIJA. KUMOR, iomj Commercial Ave., Chicago, 111. Ozdravljen : Rheumatizma in stisQcnja mehurja. BOŽO DOBRAŠ, nox Si Boiton, N.Y. Ozdravljen: Dispepsije in želodčnega katarja. MILOŠ LA Vit NIC, A. V. S. Co. Uadville. Colo. Ozdravljen: prebadanja v rebrlh. MARKO TRBOVlC, ij River llauk, Kansai City, Kan«. Imamo So na stotine drugih pismenih zalival od ozdravljenih bolnikov, — katerih pa radi pomanjkanja prestora nemoremo vbiIi naeukrat abjaviti. — Zatoni j rojaki Slovenci! Preilno bo obrnete na kakega zdravnika ali zdravniški zavod — prašajte nas za svet — ako sle hulni, slabi ali nemočni — ali ako Vas drugi zdraviki uIho mogli ozdraviti, — točno iu brez vsacega sramovanja opišite Vašo bolezen v svojem materinem jeziku — pišite koliko sto stari — koliko časa traja bolezen ter vso glavno zna. ke bolezni. Ako Vam bolezeni popolnoma zuama, pišite po knjiga Zdrav jo katero dobite zastonj, ako pismu pritožite nekoliko poštnih znamk za poštnino. — Pisma naslavljajte na sludiči naslov : DR. E. C. COLLINS MEDICAL INSTITUTE, Otdravtlenartolefnlvprtlh telodčnefa ka-tai|a težkega(IIhanfaIn bolem I area. michalina mokkavvička, 4G_fith Street, l'asHaic, N. J 140 WENT 34tli JSrI\, NEW YORK, TV. Y potem smete z mirno dušo biti prejpričani Vašega popolnega ozdravljenja. Kedor 1 ' '•• o sobno priti v ta zavod, Je liti odprt vsaki dan od m predpoldnem do j popoludne, — ob nedeljah in pracnikitr'od m do t. Edina vinarnn, ki toči najboljšo kalifornijska in importirana vina Kdor pije našo vino, trdi,da so ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dobro dollil ['emu pustU od nevednih zobozdravnikov izdirati sve'e, mogočo so t«>|M)lnoum -zdrave zo1h>? Pusti si jih zaliti b zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji coni napravi Dr. B. K. Simonek Zobozdravnik. 544 BLI E ISLAND AVE. CHICAOO, ILL. Telofon Morgan 433. Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno tiONTUNO- na 257 . 1st Ave,Milwaukee, Wis. Postrežba točna in solidna. Vsak potujoči Slovenec dobro do-Sel. C. HOFBAUER. % — (>24 So. CentreAve. — Milini slovenski krojač v Chicagi naznanja slav. občinstvu, da ima sedaj veliko zalogo vsakovrstnega blaga v izdelovanje novih oblek kakortudi v popravo starih vse po zmerno nizkih cenah Chicago, III. NAJ KM M K A V AN A, Izdelovalca Bodovice mineralne vode in drugih neopojuih pijač. 62-84 Fisk St. Tel. Canal 1405 N a z d a r rojaki! Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava Bvoj lepo urejeni =SaIoon= Točiva vedno sveže pivo in pristno druge pijače. Raznovrstne fino Binodke na razpolago. Za obilen pesetso priporočava brata Košiček 590 S. Centre Ive. Chicago, III. qlas bvobode 1H80- .1900 Zavarovanje za zdravja Boljao je da bo zaeariijete proli boleznim, nege da Bi varujete življenje. Če ste zdravi, vam bo ni treba bati, kaj bo z vsako družino, ker lahko vse pejrebno preskrbi, te. Ako vas pa nadlegujejo bolezni kakor: knslja, pre-hlajenje, slaba pljuča nli vnetje, poleni je najboljh . da zavarujete svoje zdravje, te kupite iinjloljlo ih najcenejšo palico za zdravje, in to je:? SEVEROV Balzam za pljuča. Stari oče, stara mati, oče, inati, stric, teta, sin, hči vsa družina in sosedove družine rabijo Severovo iznrstno zdravilo za pljuča, ker je res dobro izvrstno deluje. To zdravilo je že lečilo ljudi prrd 25 leti, intake h h «HH\i več, Priporočajte ga svojim prijateljem. Cena 2fic in 60c. Kaj uživamo? človeku, se morajo nadomestiti h koristnimi. Dcbro te moro j u Za popravljen je vseh napak prebavnih organov jepn najbolj« ci »o storjene.^ <« vrstno tonikoza stare ljudi, okrevance in alaboln«; ž« ne in 1o je:? Cen SEVEROV ŽIVL JENSKI BALZAM Zabasnost, neprebnv-nost in druge nerednos ti prebavnih organov morajo biti do korenine preiskane. Vsa tis-tajtnlila, ki ne koristijo Dc-bro te mena ynziti, kaj človek je aH pije. nI 11 7-na 75c "Kako mora človek iskati boljše zdravilo kot je Severavo Življenjski balzam, ker ga gotovo ne more najti. Trpela sem na izgubi spanja, na prebavnonri, pa Severov Zivl-jenski balzam je v kratkem čosn popolnoma ozdravil. Počutim seprov dobro." Anna Cervenlta, Moberly, Mo. "Veseli me Vam naznaniti, da sem po ra-bljenju Severov«*ga Zivljcnskcga balzam popolnoma ozdravel, in neprebavnost, na kateri sem dolgo trpel, mi več ne dela preglavico Stanislav Gadura, Oswego Falls, N. Y. V vseh prodajalnah. Zdravniški svet prost. W. F. Severa Co CEDAR RAPIDS IOWA BW Jakob Dudonhoefer VINOTRZEC 339 Grove Street, j Wisconsin. Priporoča T§im slovenskim salonom svoja Izvrstna vina in likerje. Ima t zalogi tudi Im-portirana vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka. P.J.Dbdrich je pooblaščen sprejemati naročila in denar. J ATLAS BREWING CO. L sluje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. | L.AQER MAGNET I GRANAT 1 lUzva/a pivo t steklenicah na vse kraje. Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se obernlti do naB, kajti mi te bodemo zadovoljili. p| Poštnim potom lahko vlagat© denar. . Da zamoremo vsluilti tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom. VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od SI.00 naprej. Pišite po navodila na SOUTH CB1CAOO SAVINGS BANS 278—92nd Street Chicago. III. E-7i Pozor rojaki!!! Potujočim rojakom po Ztlr. državah, onim v Chicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-niin "bsIooiiu" vedno Bveže najfinejše pijače-"atlas l>oer" in vsakovrstna vina. Unijske b mod k o na razpolago. Vsace-rnu v zabavo Bluzi ilobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena. Za obilen obisk se vljudno priporoča: MOHOR MLADIC 617 S. Centre Avo. blizo 19 ulice Chicago, III. ks_: VODAK-OVA GOSTILNA 683 Loomis ul. na vogalu 18. Pl. t Ima lepo urejeno za zabave in dvorane za zborovanja. TELEFON t'ANAL 7041 Zanesljivo varnost .....Vam nndi..... INDUSTRIAL SAVINGS BANK 652 Blue Island Ave. s svojimi privatnimi predali za vlaganje in shranjevanje dragocenosti j Celoletna najemnina znaša $3.00. ▼rako soboto ODPETO DO fj 8 URE ZVEČER. Ustanovljena 1890, fBBBEBBeEEBB- BAZNO. . VaBcn dan! Spa'aska kraljica, k> je stara sedaj i<> let, je te dni slovesno praznovala svoj rojstni dan. Ob tej priliki je srečni soprog pomilostil voč političnih z'ocincev, zlasti anarhistov. Banko zaprli, V Washimgtonu, D. K., morah je "Aetna Banking & Trust Co. na višje povelje zapreti svoje prostore ter se je upraviteljem mase imenoval Robert Lyons. Uboga cerkev! V Mirnu na Goriškem je naznanil neko nedeljo župnik, da od sedaj naprej ne bo več ne petja ne orgljaoja pri službi božji, ker za letos je organista cerkev že plačala. Za naprej pa ne more vse sama plačata, občina pa noče ničesar prispevati, ostanejo Mirenci brez org-Ijanja in petja, — To se pravi drugače: župnik hoče kljubovati ter izsiliti iz občine prispevanje za petje in orgljanjc! — Občina pa naj bo lepo pametna ter ne da nič — bodo pri tihih mašah ljudje vsaj lažje molili I — Siccr pa, kako pridejo občine do tega, plačevati še organista in pevce 1 Saj ima vendar cerkve dosti denarja, da jih prav lahko plača. Enkrat se vendar mora pričeti z energičnim odporom proti vedno večjim cerkvenim davkom. 1'asna iznajdba. Varšavski inženir Weingott je izumil telefonski aparat, ki ni veči kakor žepna Ura ter ga more vsakdo nositi pri sebi v žepu. Vsak naročnik dobi ključ, s katerim lahko odpre vsak telefonski kontaktni predalček, ki se nastavijo po vseh ulicah. Kakor hitro naročnik zveže svoj žep in telefon s predalčkom, lahko govori z vsako postajo. Samo dekleta bi spovedoval. Tri dekleta iu en fant iz Mirna na Goriškem so šli k spovedi na Sveto goro. Frančiškan je spovedal dve punici po slovensko, potem je prišel fant na vrsto. Ali glej, vraga 1 Tli je frančiškana kar naenkrat zapustilo, znanje slovenščine. Nič več ni znal s'ovenskr — dasi je z dekleti kramljal prav lepo po slovensko 1 Fant tli mogel opraviti spovedi pri njem — |tqč pa zopet sjovenska dekleta, ki so prišla za njim. Ni vraga! Dekleta bi marsikdo s[x>vcdoval 1 Ilojrata Grenlandija. Danski trgovec Beruburg je na svoji ekspediciji zasledil pri Ala-njacznaku v Grenlandiji velikanska sladišča bakra, ki utegnejo postati največji bakreni rudniki na svetu. ZbOljsam telefon. Neki abiturijetit visoke šole v Tokio na Japonskem je iznašel telefon, s katerim bo možno govoriti na daljavo 3000 mi'j. Svojo iznajd-l>o je dal doma patentirati, a jo hoče tudi v drugih državah. Katoliški duhovnik — p remi k&s t en. Iz IndianopOlis, Ind.f se nam poroča: Dne 22. p. m. ob 10. uri zvečer je naš gosjxxl Lavric kolovrati! precej natrkan po Calvelage Street proti svojemu domu. Pri-šedši na vogal Holmes Ave., kje gradijo slovensko cerkev, so ga nenadoma napadle tri Angležinje, kt statnujejo v njegovi bližini, ter mu začele s kolmi rahljati grešne kosti in njegovo kranjsko mast pod rebranii s pestmi pretipovati, da je revež kričal kakor jesihar. Na njegovo upitje ie pritekla neka Slovenka in je z največjim na-peroni rešila maziljenca iz rok raz-kačinih napadalk; seveda je tudi sama dobila nekaj bunk v spomin. Kaj je b;'o povod, da so angleške babnice napadle s taka srditostjo našega "poštenega" župnika, je danes še uganka. Anti niso se-kond 2iži tukaj? — Pst! Lep napredek. Največji dnevnik in glasilo nemške socijalist čne stranke "Vor-vviirts" ima* danes po došlih poroči-lih 11,2.000 odjemalcev in donaša čistega letnega dohodka $26,000, katera svota se vsa zopet porabi za propagando. Veliko podjetje. Kruppova livarna topov v Esse-nu na Nemškem vzdržuje 62,553 ljudij. Izmed teh je okoli 5,o:x> u-raduikov, ostali pa so delavci raznih strok. Grozne številke. Najnovejša poročila javljajo, da je bilo na Ruskem I, 1905 umorjenih na ulici 14.130 ljudi, 900 vsled sodnih'razsodb ustreljenih ali obešenih, in 19,524 ranjenih. Največji trust so ravnokar jx>klicali v življenje 11a Angleškem. Zbral je pod svoje okrilje vseh šestdeset tovarn, kar jih je jednake vrste na Angleškem, razun ene same. Letno se bo proizvajalo 300,000 tonov v skupni vrednosti 3 10 ur na dati. "Fotra" se jih z gnilim mesom. Nadalje pmvii McCafferty, da se s temi Evropejci ravna slabše nego z nemo živino, in da toliko hvali-sani prekop ni druzega, kakor velikanski graft. Ovrčena oporoka. Thomas H. Wickes, prvi podpredsednik Pu'lltnanovc kompatiije, je umrl iu ostavil tri žetie, ki se sedaj "gonijo" za njegovo zapuščino. Ovrgle so njegovo oporoko, češ da ni bil pri zdravi pameti, ko jo je delal. To je prav lahko mogoče, ako pomislimo., da je dandanes vsak na denar neumen. Podkupljivost ameriške policije. Pod tem naslovom poroča "Slov. Narod" bledeče: Nedavno se je u-smrtil v New Yorku najzloglas-nejši ameriški slepar, neki Adam. Njegovo premoženje se ceni na tri tni'ijone dolarjev. V t.ikagu in Nevv-Yorku je imel igralnice, v katerih je uvedel neko posebno igro, pri katerih ni mogel razen njega skoraj nihče dobiti. Policiji je zamašil usta s jtodkuipninanii, a enkrat je le presedel 18 mesecev. Pozneje je tržil z akcijami industrijskih društev, ki sploh obstojala niso. Pri tem so ga go'jufali njegovi pomočniki, ki so bili še bolj prekanjeni kakor on sam. Zato pravi v pismu, ki ga je ostavil, da se ustreli zato, ker "na svetu ni več poštenih ljudi". Na mizi je pustil debel sveženj potrdil, iz katerih je razvidno. da je izplačal policijskim n radnikom nad en milijon podkupnine. To podpišemo z obema rokama. Koliko izda Rusija za svojo policijo. Ruski državni proračun izkazuje v 1. 1906 za policijo 28440,972 ru-bljcv t. j. 762,000 rabljev več kot lani. Tu pa še niso všteti stroški za tajno policijo, za vohunstvo, za o-rožniške oddelke in izredni krediti za (KMiinožitev redarjev po posameznih mestih. Ti izredni stroški b morali iznašati najmanj 10 milijonov rubljev. Potemtakem troši ministrstvo notranjih zadev četrtino svojega proračuna za policijo. Razun države pa morajo tudi mesta in občine mnogo prispevati za jKvicijo. Tako na pr. 'zda v ta namen Petrograd na leto 1,500,000 rubljev. Lahko se reče, da so stroški mest in občin za policijo toliki, kakor državni, tako, da velja policija Rusijo na leto do 80 milijonov rubljev. NAZNANILO. Podpisani naznanjam rojakom l>o AmeriLi. da sem pripravljen vBakomur, ki bi se hotel naseliti na kmetije, posredovuti brezplačno. Prodajam zemljišča od 10 do 60 tolarjev (aoer). Tudi dajem zemljišča v najem. Nadalje, ako si kedo izbere (homestead) WO acers, pripravljen Bean mu pomagati kakor Bern rekel brezplačno. V vsih tozadevnih informacijah obernite bh zaupno na M. P. Pazderic P.O. Box 192 Larimore. N. Dak. Mirko Vadjina Sriporoča bratom iovencem svojo imivNico. 390 W. 18. St. Chicago. m 10110123 GLAS SVOBODE Med nebeškimi svetovi. NaravoHlovne črtice Urejuje Ivan Kaker. SKRIVNOSTI "RIMSKE . CESTE". Vvod. "Nobene oko ni videlo, nobeno ■ulvo ni slišalo," kar silnega hrani nebo, ki olxlaja našo zemljo. Te besede so resnične; da pa se ■zamoremo tej resnici nekoliko približati, t. j. da zamoremo vsaj približno izvedeti, kaj se godi v brez-'danjem prostoru, ki je okoli naše •zemlje, da zamoremo slutiti, kaka so stvarstva v tem prostoru, treba je, da se najprvo vrnemo k izviru ■vsega tega. Za marsikoga naših čitatcljev bode morda pretežko, o čemer bode-mo govorili zdaj ta-lc hip; toda treba je prekoračiti to težko točko, da spoznamo in razumoma začetek vseh stvari, da razumemo razvoj in ustroj vsega vesoljstva. Podaj mo se toraj k izviru vseh stvari: A. Kaj je liilo v začetku? V začetku je bila tema in v temi je bil — čas. Kaj pa je "čas"? Cas je zapopadek vsoga minljivega. Toraj si moramo misliti "čas" kakor zapopadek vsega minljivega stvarstva, kajti kar se je v času apoček), bode v času konca'o, z drugimi besedami: vse, kar je vstvar-jenega, mora naravno fudi končati. Ker pa- je nastal "čas" aH stvarstvo v večni noči, t. j. v večnosti, moramo priznati, da stvarjenjc ali ''čas" ni drugega, nego večno minljiva večnost, reč, ki se večno pričenja in večno končava, ki zgolj začetka in zgolj konca nikdar ni začne in nikdar ne konča, marveč vedno menjajoč" se — traja večno. To bi bil toraj prvotni zapopadek o "večnem in časnem", — drugega za|>opadka o oljojem ne j>oznamo. Tedaj pa preidimo k stvarem, k: so se začele in ki nehavajo v večnosti. Te stvari so nekaj za naše pojme težko timljivoga v njih spoČetku. Kajti mi se moramo takoj vprašati : kako pa je mogla in iz Česa je zamogla kaka stvar nastati, ako je večnost sama na sebi brezbitna? Ako bi hote'.i k stvari do skrajnega začetka nazaj, v resnici ne pridemo do kraia mi ljudje, ki umstveno nismo toliko razviti, da bi zamog^i zapopasti nzfoke izviru vseh stvari; morda se nahajajo na kakem drugem svetu bitja, ki so se razvila pod bolje ugodnimi stvaritvenimi razmerami in jim je morda igrača tpojtniti to, nad čemer si mi zaman mbijamo glavo. Ako pa tni vender nočemo na kratko izjaviti: "Bo? je vse to ustvaril", marveč hočemo z svojim zapopadkom premotrit1 ■vsajt: kako in iz česa je vse, mora- iskati svoje zatočišče, svojega zavetja v — materiji, ker z isto se nam je tudi pečati. Recimo toraj: v |x>četku je bila materija, v početku je bila snov, toda ta snov je bila v svojem prvem začetku tako — lahka, da, sko. ro brezbitna, da med njo in večno ■nebitnostjo ni bilo mnogo razločka I Ta "začetek" recimo je bil "vesoljni eter", obstoječ iz dveh snovij, iz "težke" in "lahke". VsleJ pritiska ene snovi na drugo sei je -pričelo dviganje, kipenje, se je pričela ona? nemirnost, ki je lastnost večno minljivega časa, ki nima obstoja ni en trenotek, ki nima sedaj-nosti! marveč le preteklost in prihodnost. To pritiskanje jetlnega svojstva materije na drugo je provzročilo drgnenje obeh snovi j, iz katerega drgnenja je nastala toplota, vročimi, --svetlolMi. Ceni dalje jc trajalo drgnenje, tem večja je nastala vročina gibajoče se materije iu tem težja je postala poslednja, v svojem spojajočetn se bitstvu. Vsled tega pojava v vesoljni materiji se je mora'o dogoditi, da je to uporno gibajočo se zmes iztisnil iz sebe vesoljni eter- in je nastalo iz iste jedno celotno samostojno truplo. O velikosti tega trupla ni treba, da si delamo kak pojm, kajti v brez-konečnem prostoru etra jc imelo prostora truplo, o čegar obsežnosti ni Človeškega po jima. A tako truplo je bilo tu in to truplo je bilo prvi bitstveni začetek vsega stvarjenja, — je bila ona globoko skrivnostna zmes, iz katere jc nastalo vse božje stvarjenje. Od tega hipa nadalje nam jc zdaj lahko razmotrivati vse drugo, kajti s tem hipom smo prekoračili ono težko in neumljivo točko. Pred nami v "večnem prostoru" je truplo, iz katerega jc nastalo vse! ' Ker pa se je to truplo po istih zakonih, po katerih se je izločilo iz vesoljnega etra, gibalo dalje, ker si toraj o bitju tega trupla ne moremo misliti drugega, nego da je tudi še nadalje bilo sestavljeno iz dveh glavnih snovij, ki so se po svoji naravi natezale in odrivale mej seboj, toraj si moramo misliti, da je to gibanje rastlo in rastjo, da je tvorilo Čedalje večjo moč in toploto, tako dolgo, da je doseglo najvišji vrhunec moči toraj ^toplote, oni vrhunec, na katerem je moralo obrniti in pričeti se zopet ohlajati. To ohlajanje*) vesoljnega trupla, katerega, mimogrede rečeno, si ne moremo misliti drugače-ga; nego v podobi ognencga para, pa je provzročilo čedalje hitreje vrtenje istega okoli svoje osi in Čedalje večje ffosčenje njegove pli-novo goreče materije. *) Ohlajanje v večnih prostorih si zamoremo misliti le v tem nkči-tiu, tki se nahaja v praznem etru, kjer ni več gibajočih se, toraj to-p'oto tvorečili snovij, silen mraz, kateri naravno pritiska na vročino in se ž njo tudi spaja. ^ Zdravniki verujejo vanj. ^ V bolnicah in svoji zaseb-ni praksi rabijo iu prijK)-ročajo zdravniki (2) DR. E1CHTER-IE7 ANCHOR PAIN mm Dr. J.M.Thompson, BHft Clinton St.,Brooklyn, N.Y„ pišo: Jaz Bern v svoji praksi z Dr. Kicktorjovini Anchor Pain Expellerjem ozdravil bolnike od revmatizma v členkih,pro-tina, in nevralgije na čudovit način, knr b tem vestno po-trjujem. 25oin 50o. afiL Pri vseli lekarnarjih JlTa F. Ad. Rlchter & Co. >|r 12") Pearl Bt. New York K DOR hoče dobro, ceno blago in Bi Btem prihraniti denar, kupuje naj žepno in stenBke ure, veriiee in sploh zlatuino pri. W. WISA 381 W. 18. Str. C HICAGO. Največja zaloga zlatih in srelmib ur, verižic, prBtanov, igel itd na zapadni strant mesta. Zečez.K) let vedno na istem prostoru. Ako komu svetujemo, da naj poskusi enkrat z "Anker Pain Ex-puller"-j em,' jc ta nasvet utemeljen. Imeniten glas sii je "Anker Pain K&peller" kot zdravilo proti pre-hlajenju itd. pridobil po vsem svetu le radi velikanskih svojih uspehov. — Samo 25c in' 50c steklenica. GOSTILNA "l»ri ČEHU" i)(18 80. Centre Ave. CHICAGO, ILL. Razne pijače - proBt pri grizok. Postrežba poštena in skrbna. Prenočišče za potujoče občin Btvo, Lepo sobe za Bta-novanje a hrano in tudi brez nje. POZOR1 POZO«! SLOVENCI! Kadar bo mudite v mestu, ne pozabite obiskati rojaka Frank Bernik, ki je otvoril hotel na 44 Sherman Str. pri La Salle postaji. Zapominitk si: o "EDINI SLOVENSLI HOTEL V CHICAGO,"H^ ... Gostoljubna postrežba!____ FRANK BERNIK, lastnik. kam? h (J RAM & yiniLC-u Najboljša in najlepša slovenska gostilna v Chicagi -408 W. 18. cesta. Najboljšo pivo, najboljša im-portirana Blivovka. staro new yoreko ter pristna kalifornijska vina. Najboljše žganje v Združeno državah, takazvani Woodland Vedno sveži in fini prigrizek, 1'otrcžbn pozorna in redna. OBA M & KRI LC 408 W. 18. Str. Chicago. ROJAKI, NAROČUJTE 81 "GLAt SVOBODE." Nasa razstava modernih jesenskih oblek in površnikov jo najboljša in v toliki zalogi kot nikdar poprej. Naša vzajemnost med ljudstvom rapidnonapreduje, dokaz toga jo vodno veoju razprodaja, kar zn&Si, da prodajamo dobro blago po zmernih cenah. Iz te nuve zaloge oblek in površnikov hI lahko izberete najmodnejše, raznih barvili razne velikosti po ......cenah od...... $7.00 .do $25.00. vogal 18. in Blue Island Ave. HING<2 m ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU se uživa, ako sta mož in Žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, so vedno emerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavžito hrano, odločne, vesele in polne življenja. V«ekako pa ima lahko vsak Človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki pospeSuje slast do eili in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja. ' . Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar, na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši eitatelji vedo. da je edino pristno Trinerjevo zdravilno, grenko vino najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu. Dober tek. Močni živci. Izborno prebavljanje. Močne mišice. Trdno zdravje. Dolgo življenje. To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni. • • • * POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot tek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač. ♦ * ♦ * V LEKARNAH V DOBRIH GOSTILNAH Jože Triner 799 So. Ashland Ave., CHICAGO, ILLINOIS. Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet: Tritterjev brinovec, slivovka, troplnjevec, konjak.