Financiranje podjetniških mrež s tveganim kapitalom
lidija robnik
Zasebna predavateljica
Prihodnost, učinkovitost in možnost dodatnega razvoja podjetništva v razmerah mednarodne globalne konkurence in tekmovalnosti je v strateškem povezovanju in mreženju. Uspešnost poslovo-denja podjetij se preusmerja v roke podjetnikov, ki se bodo pripravljeni učiti in prilagajati dinamiki konkurenčnosti globalnega okolja. Podjetniki in podjetništvo so pomemben potencial rasti gospodarstva, zato se pojavlja potreba po nenehnem raziskovanju podjetništva in iskanju odgovorov glede prihodnosti z vidika organiziranosti, povezovanja, sodelovanja in financiranja. Tvegani kapital je pomembna sestavina nove ekonomije, saj omogoča tehnološki in podjetniški razvoj. Pomembna je vloga tveganega kapitala pri zaposlovanju, rasti prodaje, tehnološkem razvoju in večanju dodane vrednosti v podjetjih.
Kljucne besede: podjetništvo, podjetniške mreže, tvegani kapital
Podjetništvo je v zgodovini človeštva igralo pomembno in odločujočo vlogo v obdobjih večjih družbenih sprememb, v razvoju in prestrukturiranju tržnega gospodarstva. V različnih obdobjih industrijskih revolučij so podjetništvu dali pečat sposobni in prodorni posamezniki ali podjetniške skupine. Sodobno podjetništvo je nepredvidljivo in v stalnem spreminjanju. Prihodnost, učinkovitost in razvoj podjetništva se preusmerjajo k tistim podjetnikom, ki se bodo sposobni učiti in prilagoditi dinamiki konkurenčnega globalnega okolja. Podjetniški pročes je rezultat gonilnih sil, kot so podjetniki, poslovne priložnosti in potrebna finančna sredstva za uresničevanje podjetniških poslovnih priložnosti, zagon ali razvoj in rast.
Težnja in razvoj podjetništva so izključno ustanavljanje malih in srednje velikih podjetij, v določenih panogah njihovo mreženje in skupno marketinško nastopanje ter delno finančiranje poslovanja z vstopom tveganega kapitala v podjetniške mreže. Prihodnost učinkovitega razvoja podjetništva se preusmerja k podjetnikom, ki se bodo učili in znali prilagoditi dinamiki konkurenčnega okolja. Razumevanje finančnih zahtev in potreb po kapitalu je pomembno za novonastala ali že delujoča podjetja. Pri tem velja, da podjetje v zgod-
Uvod
nejših fazah nujno potrebuje kapital, saj hitreje ko podjetje raste, bolj se pojavljajo potrebe po dodatnem kapitalu.
Namen našega prispevka je, da z raziskavo odgovorimo na raziskovalno vprašanje, zakaj naložbe tveganega kapitala v Sloveniji ne zaživijo, in da potrdimo ali zavrnemo zastavljene hipoteze. V prvem delu prispevka bomo uporabili teoretične navedbe in citate tujih avtorjev s področja podjetništva in tveganega kapitala. V drugem delu prispevka bomo analizirali lastno raziskavo, ki smo jo naredili med slovenskimi podjetniki, in poskušali ugotoviti, kakšne so njihove navade in načini pri izbiri virov financiranja, ali poznajo tvegani kapital in ali bi ga uporabili za financiranje v svojih podjetjih.
Teorija in hipoteze
vodenje podjetništva
Življenjski cikel podjetja je zasnovan tako, da se vse začne pri ideji, nato sledijo priložnosti, pojavi se zacetek poslovanja, sledi rast, konca pa se z doseženim želenim rezultatom (Rebernik in Mocnik 1997). Čedalje vec ljudi bo zaposlenih v malih in srednje velikih podjetjih z visoko dodano vrednostjo (Vahcic 2000, 51), ki bodo prispevali k ustvarjanju novih delovnih mest, podjetij in naložb (Acs 1996, 160). Osnovna odloccitev glede nadaljnjega podjetništva so dobro pripravljeni nacrti, ki jih podjetnik lahko uresnia le, cce ima na voljo znanje, denar in trg. Element in merilo uspešnosti v podjetništvu je rast (Skrt in Antoncic 2004, 116), kajti za podjetniški razvoj je pomemben podjetniški kapital, ki je sestavljen iz stvarnega kapitala, ljudi in njihovega znanja (Skrt in Antoncic 2004, 119). Kultura in znanje podjetnikov sta odloalna za mocne in dolgorocne poslovne vezi in odnose (Liesch in Wilson 2005, 171), saj so za razvoj podjetništva pomembne fleksibilnost zasebnega kapitala in podjetniške pobude, akcije in pobude posameznikov, ki se pojavljajo v vlogi lastnikov in podjetnikov (Časson 1993, 45-49). Obrtniško miselnost, kot jo navaja Čampbell (2003, 2), bo treba spremeniti v podjetniško razmišljanje, zato morajo biti v podjetništvo vkljuceni instrumenti, ki bodo omogocali drugacno organizacijo in inovativno vodenje. Za vodenje podjetij so pomembni znanje, izobraževanje in izkušenost (Antoncic in Hvalic Erzetic 2003, 170; Jones in Tullous 2002, 235). Nekateri avtorji ugotavljajo, da se podjetniki med seboj razlikujejo po znanju in izkušnjah, saj nekateri želijo zelo preprosto in hitro zaslužiti (Keeley in Kapp 1994, 90-95; Griffith in Harvey 2004, 247; Goldberg, Cohen in Fiegenbaum 2003, 183). Podjetnik je posameznik, ki uvaja nove tehnologije, proizvode, delovna mesta ter dodano vrednost (Timmons 1999, 677). Težko je napisati recept znanja, ki
ga podjetnik potrebuje pri delu in sprejemanju poslovnih odloccitev (Edvinsson 2002, 74). Pravzaprav je najenostavnejši in najprimernejši tisti recept znanja, ki vkljuCuje koncept podjetnikovega znanja in doseženih izkušenj. V podjetjih je zelo pomembno, od kot izvira znanje podjetnika in njegovih najožjih Clanov, saj znanje, sposobnosti in izkušnje vplivajo na uspešnost vodenja. Čeprav je podjetništvo v Sloveniji v zadnjih letih doživelo pravi razcvet, v primerjavi s podjetništvom v razvitih državah še vedno zaostaja. Ekonomska politika bo morala urediti področja, kot so regulativa, transport in komunikacije, prostor, znanje in izobraževanje, zaposlovanje, raziskave in razvoj, financiranje ter krepitev kapitalskega trga (Majericc 2004, 28). hipoteza 1 Podjetnikovo znanje je pogoj za dosežen donos poslova-
podjetniško mreženje
Obstajajo neformalne mreže, v katere je vkljuceno vecje število podjetij, ki želijo dosea skupen cilj (usposabljanje, promocija ipd). Poznamo tudi formalne mreže, v katere je vkljuceno manjše število tržno usmerjenih podjetij, ki priccakujejo veccjo pravno in financcno varnost ter želijo uresnicciti dolocene projekte, kot so skupna vlaganja, mešana podjetja ipd. Uspeh malih podjetij je odvisen od prijateljskih in osebnih povezav ali mrež, saj posamezniki težko ali sploh ne morejo dobiti ustreznih ugodnih virov financiranja, ki jih potrebujejo pri poslovanju. Podjetniške mreže so pomembne za pridobitev sredstev in predstavitev podjetij, saj ponujajo razlicne možnosti in oblike povezovanj in so odvisne od vrste premoženja, virov, trga, podjetij, proizvodov, storitev in tehnologije.
Obstajajo razlicni interesi mreženj, ali gre za proizvodna ali neproizvodna podjetja, kajti mala podjetja so pozitivna kombinacija med inovacijami in mreženjem, kar ne velja za srednje velika in velika podjetja. V zacetnih fazah podjetništva in v nadaljnji perspektivi vodenja je pomembna kombinacija upravljanja in uporabe ustreznih povezav oziroma mreženj. Podjetnik, ki je edini lastnik, sam težko prevzema in odgovarja za celotno poslovanje, zato nastanejo potrebe po oblikovanju neformalnih mrež, v katerih se krepi sodelovanje in prenaša znanje med podjetniki. Za razvoj mreženja je treba vzpostaviti in vzdrževati dobre osebne odnose. Podjetja glede na razlicne zahteve trga oblikujejo medsebojne povezave, ki se razlikujejo po intenzivnosti, trajanju in vkljuccenih partnerjih. Zelo pomemben je izbran model mreženja, saj je potrebno zaupanje med sodelujocimi podjetji in podjetniki. Praksa je pokazala, da so dobri rezultati doseženi tam, kjer se povezujejo podjetja, ki se poslovno že poznajo).
nja.
Podjetniške povezave so pomembne za nadaljnji razvoj podjetništva (Jačk 2003, 3), saj omogočajo pridobitev sredstev in promočijo, odvisne pa so od najrazličnejših vplivov (Antončič 2002).
Pomembno je, da so določeni pogoji za oblikovanje podjetniških povezav, ki se morajo kazati v sorazmerno stabilnih medsebojnih odnosih, v katerih morajo biti točno definirane obveznosti in dolžnosti vseh sodelujočih. Medsebojni odnosi na podlagi moči se ne obnesejo, ampak so v ospredju odnosi, ki temeljijo na medsebojnem zaupanju. Poslovno sodelovanje omogoča hitrejšo rast, razvoj, tržno uspešnost in nove spodbude v gospodarstvu. Podjetja, ki so zgled v poslovnem okolju, potegnejo za sabo posameznike, ki imajo ideje, vendar jih težko sami uresničijo, ker niso prepoznavni in nimajo dovolj finančnih sredstev.
hipoteza 2 Podjetniške mreže omogočajo vecji donos poslovanja.
pomen tveganega kapitala za podjetništvo
Vidik vsakega podjetništva so finanče - denar ima pomembno vlogo za gospodarstvo, saj je ključna modrost. Če bo na razpolago dovolj kapitala, se bodo ustanavljala podjetja, če kapitala ne bo, podjetij ne bo (Hisričh in Peters 2004, 385). Uspeh malih podjetij je odvisen od prijateljskih in osebnih mrež, saj posameznik ne more pridobiti dovolj potrebnih virov od dobaviteljev, bank, vladnih agenčij, sorodnikov in prijateljev ter ne nazadnje tudi nepovratnih sredstev (Premaratne 2001, 368). O'Rourke (2000, 2) ugotavlja, daje delež zadolževanja v Evropski uniji približno 70 %, medtem ko je zadolženost v zda približno 30%. Za novoustanovljena podjetja sta pomembna velikost in dolgoročno razmerje med tujim kapitalom in bančnim fi-nančiranjem, saj mora biti struktura kapitala odvisna od strukture premoženja (Čassar 2004, 275). Osrednji dejavnik ekonomije infor-mačij 21. stoletja je tvegani kapital, ki omogoča, spodbuja in podpira razvoj in rast podjetniških idej, inovačij od začetka do končne realizačije na trgu. Tvegani kapital je v podjetje vloženi kapital in pomeni vire finančiranja za podjetja v začetni ali razvojni fazi ter za nove tvegane posle (Ribnikar 1991, 195; Holt 1995, 435). Tvegani kapital nastopi takrat, ko je situačija takšna, da ni mogoče pridobiti novih oblik virov finančiranja oziroma ti niso dostopni na blagovnem ali denarnem trgu (Pratt in Khoylian 1988, 613). Naložbe finančerjev tveganega kapitala zahtevajo določene izkušnje, znanje in sposobnosti tveganj - njihova nagrada so visoki kapitalski dobički. Tvegani kapital se zbira v investičijskih skladih, katerih interes je, da vložijo tvegani kapital v nova in rastoča podjetja, v katerih želijo imeti lastništvo glede na višino vloženega kapitala (Griffin in Ebert 1993,
570-571; Keeley in Kapp 1994, 99-100). Primeri, ki jih zasledimo iz tuje teorije in prakse, nakazujejo, da se vlagatelji tveganega kapitala odloCajo za mlada hitro rastoCa podjetja, ki se ukvarjajo z visoko tehnologijo.
Podjetniki išCejo tiste lastnike tveganega kapitala, ki imajo denar in so ga pripravljeni vložiti v podjetje, kajti ti išCejo tvegane oblike naložb in želijo s podjetjem in podjetniki dolgoroCno poslovno sodelovati v obliki lastništva (Holt 1995, 437). Iz prouCene literature smo ugotovili, da vlagatelje tveganega kapitala razliCni avtorji raz-liCno razvršCajo. Garner, Owen in Coway (1994, 64) so jih razdelili v sedem razliCnih skupin:
1.	zasebni tvegani kapital (družinski prihranki, pokojninski skladi, skupine individualnih vlagateljev ipd.);
2.	skladi tveganega kapitala,
3.	korporaCije tveganega kapitala,
4.	finanCne instituCije tveganega kapitala,
5.	male speCializirane investiCijske družbe,
6.	individualni vlagatelji in
7.	država.
Ross, Westerfield in Jordan (1996, 432) so vlagatelje tveganega kapitala razdelili v štiri skupine:
1.	tisti, ki vložijo družinske prihranke ob zaCetku poslovanja, saj želijo finanCno podpreti obetavne posle;
2.	zasebni partnerji ali družbe, ki upravljajo z investiCijskimi skladi in želijo doseCi veCjo donosnost z vlaganji v podjetja, kot bi jo dosegli z vlaganji v zavarovalniCe ali pokojninske sklade;
3.	velike industrijske in finanCne družbe, ki imajo ustanovljenih veliko svojih podružniC, ki s svojim nastopom na trgu kapitala nimajo velikega deleža;
4.	individualni udeleženCi trga tveganega kapitala (angeli), ki vlagajo lastne prihranke.
Eden od naCinov finanCiranja poslovnih priložnosti je tvegani kapital, ki se od drugih oblik finanCiranja razlikuje po pravno-organizaCijskih oblikah, trajnosti naložbe, potrpežljivosti vlagateljev in njihovi aktivni vlogi pri upravljanju. Vedeti je treba, da vstop sklada tveganega kapitala ne pomeni izgube upravljavske svobode, gre za skupen Cilj, saj sklad teži k rasti in dobiCkonosnosti podjetja.
Tvegani kapital nastopa v razliCnih vlogah (Žugelj in dr. 2001, 44-45):
1.	s tveganim kapitalom financiramo ustanovitev in zaccetni zagon podjetja;
2.	v fazi rasti podjetja - to potrebuje dodaten kapital za novo opremo in stroje, da bi zagotovilo rast, razvoj in izkoristilo poslovne priložnosti;
3.	s tveganim kapitalom lahko financiramo poslovne mreže s komplementarnimi podjetji z namenom poveccati obseg proizvodnje, prodaje in deleža na trgu;
4.	tvegani kapital je lahko namenjen za financiranje menedžerskih odkupov.
Da bodo podjetniki cilje lahko uresnicili, bodo morali osvojiti nova in dodatna znanja s podrocja podjetništva in tveganega kapitala (Campbell 2003, 3). Obstajajo razlicni interesi, ki se pojavijo na strani vlagateljev tveganega kapitala in podjetnikov, zato so prednostnega pomena medsebojni odnosi, in podjetniki morajo sproti obvešccati lastnike o dejavnostih in rezultatih dela, da opravicijo zaupanje lastnikov vloženega kapitala (Barney in Moesel 1994, 334). Lastnike tveganega kapitala je mogoce najti prek združenj tveganega kapitala ali v državnih združenjih malih investicijskih družb, ki so povezane v formalne mreže tveganega kapitala (Holt 1995, 438). De Clercq (2003, 36) je vlaganje tveganega kapitala razdelil na dve podrocji, in sicer vlaganje v rastocca industrijska podjetja in vlaganje v podjetja, ki se povezujejo v poslovne mreže.
Vlagatelji tveganega kapitala si najprej želijo sestanek z vodilnimi v podjetju, v katerega so pripravljeni vlagati, saj pricakujejo izvedbo takšnih poslovnih dejavnosti, ki spodbujajo rast poslovanja in hitrejše obracanje denarja (Meyer 2004, 12). Nadaljnji razvoj in napredek industrije bosta mogoca le s financiranjem tveganega kapitala, saj bo ta oblika financiranja prinesla nove poslovne cikle v industriji, zato prihajajo pomembna leta za vlagatelje tveganega kapitala, ki naj bi približno 60% kapitala vložili v industrijske projekte (Heesen 2005, 3). Za financerje tveganega kapitala je pomembno, da uporabijo vsa znanja, ki so potrebna, da ugotovijo, kam in v katera podrocja vlagati (De Clercq 2003, 39), kajti veccina jih želi dodatne zaslužke (Henderson in Leleux 2003, 38-39).
hipoteza 3 Tvegani kapital omogoča večji donos poslovanja.
Metode raziskave
Za prvi del empiriccne raziskave smo zbrali primarne podatke s poizvedovanjem, metoda zbiranja podatkov je bila pisna anketa. V drugem delu empiricne raziskave smo uporabili statisticne metode in-
terpretacije sekundarnih virov podatkov, ki smo jih podprli z metodo analize. Neodvisna spremenljivka je tvegani kapital, odvisna spremenljivka je premalo znanja o tveganem kapitalu.
merski instrumenti Anketni vprašalnik je bil sestavljen iz strukturiranih 19 vprašanj zaprtega tipa in razdeljen na pet poglavij:
1.	podatki o podjetniku (status podjetnika, vrsta izobrazbe in znanje za vodenje),
2.	podatki o podjetju (dejavnost, pravna oblika, število let delovanja, število lastnikov, število zaposlenih),
3.	nacini financiranja poslovanja (vrste virov financiranja, vrste tujih virov financiranja, dejavniki, ki vplivajo na izbiro),
4.	tvegani kapital (poznavanje in zaupanje v tvegani kapital, perspektiva tveganega kapitala, pripravljenost vkljucciti tvegani kapital v podjetje),
5.	cilji in prihodnost podjetja (poslovna ideja, katere vire bodo uporabili za dolgoroccno financiranje, možnost iskanja novih družbe-
V poglavju 1 in 2 je bilo treba izbrati po en odgovor. V poglavju 3 in 4 je bil del odgovorov merjen z Likertovo lestvico (kjer je za privlac-nost virov financiranja 1 najprivlamejši in 5 najmanj privlaccen, za poznavanje in zaupanje v tvegani kapital 1 zelo poznam in zaupam ter 5 ne poznam in ne zaupam), pri delu vprašanj pa je bila možnost enega odgovora. V poglavju 5 je bilo treba izbirati med odgovori a -da, b - ne, c - ne vem, pri nekaterih vprašanjih pa izbrati enega od danih odgovorov.
Analiza raziskave je izdelana na osnovi primerjave frekvenccnih porazdelitev. Primarne in sekundarne podatke smo obdelali s programi ms Access 2000 in ms Excel 2000.
Univariatno analizo smo izvedli s statisticcnim programom spss 10.0. Naredili smo univariatno analizo vseh spremenljivk. Sledila je bivariatna analiza, kjer gre za preskušanje domnev o aritmeticni sredini. S proceduro t-test smo primerjali aritmeticcne sredine dveh spremenljivk. Sledila je še regresijska analiza, ki nam omogoca napovedovanje in ugotavlja odvisnost ene spremenljivke od neodvisne spremenljivke.
Uporabili smo vsebinsko analizo, s katero smo interpretirali primarne in sekundarne pisne in slikovne podatke. Na osnovi že poznanih zakonitosti smo s prognozo opredelili stališcca in mnenja o možnostih gibanja in uporabe doloccenih pojavov.
nikov).
vzorec
EmpiriCno raziskavo o prepoznavnosti, vlogi in prihodnosti tveganega kapitala v Sloveniji smo izvedli s pisnim anketiranjem. Iz heterogene populaCije smo dobili vzoreC 183 samostojnih podjetnikov in malih družb z omejeno odgovornostjo razliCnih dejavnosti, ki poslujejo na ozemlju Slovenije (42% storitve, 27% trgovina, 10% proizvodnja, 8% posredništvo, 8% intelektualne storitve in 5% drugo) in skupno zaposlujejo približno 1.500 ljudi. Dobrih 75% podjetnikov ima pokliCno ali srednjo izobrazbo, 22% pa višjo ali visokošolsko izobrazbo. 75% podjetnikov posluje veC kot sedem let. Tretjina ima enega zaposlenega, 17% do pet, Cetrtina do deset in 22 % veC kot deset zaposlenih. Po podatkih StatistiCnega urada Republike Slovenije je bilo v letu 2003 registriranih 80.225 družb z omejeno odgovornostjo (do 50 zaposlenih) in 59.260 samostojnih podjetnikov (33% trgovina, 26% posredništvo, 25% proizvodnja in 20% storitve) in so skupno zaposlovali 283.734 ljudi. Menimo, da so dobljeni in analizirani podatki našega vzorCa dovolj primerljivi in zanesljivi, da smo jih lahko posplošili na širšo populaCijo malih podjetnikov in podjetij in s tem omogoCili, da je raziskava dala realne in zanesljive rezultate. Vse anketne vprašalnike smo osebno izroCili in osebno dvignili, zato so bili vsi izpolnjeni in vrnjeni. AnketiranCem smo zagotovili anonimnost.
Ugotovitve raziskave
Z raziskavo smo preverili hipoteze in jih s tem poskušali potrditi ali zavrniti. PovpreCna izobrazba anketiranCev je srednja šola, kar kaže prenizko in nezadostno izobrazbo podjetnikov in direktorjev malih družb (slika 1). ZaskrbljujoCe je, da so podjetniki zadovoljni s svojim znanjem, ki ga imajo pri vodenju svojih podjetij. Naše prepriCanje je, da je stopnja izobrazbe in pripravljenost po funkCionalnem izobraževanju podjetnikov posreden dokaz, da je med podjetniki premalo znanja s področja podjetništva in nezadostno poznavanje sodobnih smerniC, kar je potrebno pri vodenju in finanCiranju podjetij.
Naredili smo tudi korelaCijsko tabelo, kjer smo ugotavljali odvisnost spremenljivk, vendar statistiCno znaCilne povezanosti nismo ugotovili. Lahko reCemo, da obstaja rahla tendenCa za povezanost med spremenljivko izobrazba in X10 (povezanost med izobrazbo in interesom do mreženja), kar pomeni, da višja kot je izobrazba anketiranih, bolj razmišljajo o povezavi z drugimi (sig. = 0,098).
Pri vprašanju o najprimernejših virih donosnosti pri finanCiranju poslovanja so anketiranCi razvršCali razliCne vire finanCiranja. Lastni kapital je 65% anketiranCev opredelilo kot najdonosnejši. Pri razvr-
120 100 80
ščanju tujih virov največ anketirančev (36%) meni, da kapital ni niti donosen, niti nedonosen (povprečna očena 3). Enako je pri tveganem kapitalu - skoraj poloviča jih trdi, da tvegani kapital ni niti donosen, niti nedonosen. Histogram je nekoliko asimetričen v levo, kar pomeni, da se več: anketirančev nagiba k tezi, da je tvegani kapital manj donosen (povprečna očena 3,5).
Hipotezo 1 smo potrdili. Z anketo smo ugotovili, da slovenski podjetniki nimajo dovolj znanja s področja podjetniških financ. Preveč jih še vedno razmišlja, daje lastniški kapital najcenejši vir financiranja, in s tem dosegajo slabšo donosnost poslovanja. Pomanjkljivo poznavanje osnov in sodobnih smernic v poslovnih financah je vzrok, da se podjetniki zadovoljujejo z obsegom poslovanja, ki ga omogočajo lastni viri.
Z regresijsko analizo smo preverjali vpliv neodvisne spremenljivke donos podjetniških mrež in pokaže se, da je model statistično značilen (F = 45,626; p = 0,000).
Koefičient determinačije (R) nam pove, da je povezava močna, linearna in pozitivna. Z variiranjem statusa v podjetju je pojasnjenih 20% variabilnosti razmišljanja o povezovanju z drugimi. Torej, status v podjetju pojasni dovolj velik delež odgovorov o razmišljanju o povezavi z drugimi. Izbrana neodvisna spremenljivka pojasni delež očene donosa podjetniških mrež (popravljen determinačijski koefičient oz. delež pojasnjene varianče znaša 19,7% - neodvisna spremenljivka pojasni dovolj velik delež odvisne spremenljivke). To je delež pojasnjene varianče.
preglednica 1 Status v podjetju in donos podjetniških mrež
	B	ß	t
constant	2,407		14,745
status	0,494	0,449	6,755
preglednica 2	Status v podjetju in donos tveganega kapitala		
	B	ß	t
constant	3,869		33,096
status	-0,176	-0,242	"3,357
Parameter regresijske funkcije (B) je 0,494, kar pomeni, da tisti, ki imajo za eno enoto višji status v podjetju, bodo v povprečju za 0,5 enote veC razmišljali o povezavi z drugimi in verjamejo v donos podjetniških mrež.
Signifikanca 0,000 pomeni, da je model statistično znaCilen. Če je signifikanca manjša ali enaka 0,05, pomeni, da sprejmemo hipotezo o povezanosti dveh spremenljivk in obenem zavrnemo ničelno hipotezo (povezanost ne obstaja).
Hipotezo 2 lahko delno potrdimo, saj smo ugotovili, da višji kot je status anketirancev, več: razmišljajo o podjetniškem mreženju in verjamejo v njegov donos.
Statistično značilne povezave smo opazili le pri štirih spremenljivkah, ki tudi merijo poznavanje tveganega kapitala. Manj ko anketiranci poznajo tvegani kapital, manjkrat ko so slišali zanj, manj razmišljajo o tem, da bi ga vkljucili in se povezali z drugimi. Drugih statisticno znaccilnih povezav nismo odkrili.
Pri izvedbi korelacij smo našli pomembno statisticno znacilno povezavo, in sicer da višji kot je status anketiranca, više uvršca donos tveganega kapitala (sig. = 0,001).
V preglednici 2 je prikazan parcialni vpliv neodvisne spremenljivke (status) na proucevano odvisno spremenljivko (donos tveganega kapitala). Z regresijsko analizo smo preverjali vpliv neodvisne spremenljivke na oceno donosa tveganega kapitala in pokaže se, da je model statisticno znaalen (F = 11,272; p = 0,001). Izbrana neodvisna spremenljivka pojasni le majhen delež ocene donosa tveganega kapitala (popravljeni determinacijski koeficient oz. delež pojasnjene variance znaša le 5 %). Parameter regresijske funkcije -0,176 pomeni, da bodo tisti, ki imajo za eno enoto višji status v podjetju, v povprecju za 0,2 enote bolje ocenili donos tveganega kapitala.
Hipoteze 3 ne moremo v celoti potrditi, saj anketiranci slabo poznajo tvegani kapital in v njegov donos in uspeh ne verjamejo.
Diskusija
Vsebina je sestavljena iz natancnih teoreticcnih pregledov, citatov in stališc iz obstojece domace in tuje literature, v kateri so teoreticno-znanstveno predstavljeni spoznanja in utemeljitve o pomenu in perspektivi tveganega kapitala in podjetniškega mreženja. Teoretične prispevke ter testirana znanja s podrocja podjetništva in tveganega kapitala smo upoštevali kot osvojena znanja in stališca. V empiric-nem delu clanka smo z anketo med slovenskimi podjetniki želeli ugotoviti, kakšno je njihovo znanje o podjetništvu in financah, in poskušali ugotoviti, ali poznajo tvegani kapital in so ga pripravljeni vkljuciti v poslovanje ter ali se v prihodnje nameravajo poslovno mrežiti z drugimi podjetji v prihodnje.
Z raziskavo smo ugotovili, da podjetniki nimajo dovolj znanja s podrocja podjetništva in financ, saj jih dve tretjini menita, da je najdonosnejši in najvarnejši lastni kapital. Iz rezultatov ankete je razvidno, da podjetniki slabo poznajo pomen in vsebino tveganega kapitala in nimajo interesa niti namena, da bi ga vkljuccili v poslovanje, saj lastništva ne želijo deliti. Svoje poslovanje bodo financirali z doseženim dobickom in financnim najemom. Ugotovili smo, da bolj kot so podjetniki izobraženi, bolj poznajo in verjamejo v tvegani kapital ter cutijo potrebo po podjetniškem mreženju in razmišljajo o tujih vlagateljih in povezavah z njimi. Vzroke takšnega razmišljanja lahko posredno išcemo v pomanjkljivem znanju in izkušnjah podjetnikov, kar smo potrdili s hipotezo 1.
Literatura
Acs, Z. J. 1996. Small business in the modern economy. Oxford: Blackwell.
Antoncic, B. 2002. The entrepreneur's personal network multiplexity and venture growth. V Frontiers of entrepreneurship research 2002. Babson Park, ma: Babson College.
Antoncic, B., in B. Hrvatic Erzetic 2003. Entrepreneurship education satisfaction assessment instrument: an empirical examination. V Knowledge society - challenges to management: proceedings of the 4th international conference of the Faculty of Management Koper, University of Primorska, 165-173. Koper: Faculty of Management.
Barney J. B., in D. Moesel. 1994. Determinants of a new venture team's receptivity to advice from venture capitalists. V Frontiers of entrepreneurship research 1994. Babson Park, ma: Babson College.
Campbell, A. 2003. How do entrepreneurs see entrepreneurship? V Frontiers of entrepreneurship research 2003. Babson Park, ma: Bab-son College.
Sklep
Cassar, G. 2004. The finanCing of business start-ups. Journal of Business Venturing 19 (2): 261-283.
Casson, M. 1993. Entrepreneurship and business culture. ManChester: ManChester University Press.
De ClerCq, D. 2003. A knowledge-based view of venture Capital firms' portfolio investment speCialization and syndiCation. V Frontiers of entrepreneurship research 2003. Babson Park, ma: Babson College.
Edvinsson, L. 2002. The new knowledge eConomiCs. Business Strategy Review 13 (3): 72-76.
Garner, D. R., R. R. Owen in R. P. Coway. 1994. Guide to financing for growth. New York: Willey.
Goldberg, A. I., G. Cohen in A. Fiegenbaum. 2003. Reputation building: small business strategies for suCCessful venture development. Journal of Small Business Management 41 (2): 168-186.
Griffin, R. W., in R. J. Ebert. 1993. Business. London: PrentiCe Hall.
Griffith, D. A., in M. G. Harvey 2004. The influenCe of individual and firm level soCial Capital of marketing managers in firm's global network. Journal of World Business 39 (3): 244-254.
Heesen, M. 2005. A quiet, but CritiCal year for venture Capital. Venture Capital Journal 1:1-4.
Henderson, J., in B. Leleux. 2003. Corporate venture Capital: does experienCe matter? V Frontiers of entrepreneurship research 2003. Babson Park, ma: Babson College.
HisriCh, R. D., in M. P. Peters. 2004. Entrepreneurship. Boston: MCGraw-
Holt, D. H. 1995. Entrepreneurship for new venture creation. Englewood Cliffs, nj: PrentiCe Hall.
JaCk, S. L. 2003. Entrepreneurial networks: methodologiCal approaChes. V Frontiers of entrepreneurship research 2003. Babson Park, ma: Babson College.
Jones, K., in R. Tullous. 2002. Behaviors of pre-venture entrepreneurs and perCeptions of their finanCial needs. Journal of Small Business Management 4 (3): 233-249.
Keeley, R. H., in R. Kapp. 1994. Founding Conditions and business performanCe: 'High performers' vs. small vs. venture Capital-baCked start-ups. V Frontiers of entrepreneurship research 2003. Babson Park, ma: Babson College.
LiesCh, P. W., in E. J. Wilson. 2005. Business-to-business relationship arChiteCture and networks among Australian, New Zealand, and Asian firms. Journal of Business Research 58 (2): 168-172.
MajeriC, M. 2004. Tvegani kapital kot dejavnik hitre rasti malih podjetij - primeri podjetij sklada Horizonte. Magistrska naloga, Ekonomska fakulteta.
Meyer, P. 2004. Buying money for your business. Business & Economic Review 51 (1): 11-13.
Hill.
O'Rourke, A. R. 2000. Trenutek evropskega in slovenskega podjetništva. V Inovativno financiranje malih in srednje velikih podjetij z lastniškim kapitalom, ur. Jaka Vadnjal, 1-2. Ljubljana: rr.
Pratt, S. E., in R. Khoylian. 1988. Venture capital investment. Homewood: Irwin.
Premaratne, S. P. 2001. Networks, resourčes, and small business growth: the experienče in Sri Lanka. Journal of Small Business Management 39 (4): 363-371.
Rebernik, M., in D. Močnik. 1997. Entrepreneurship and small business researčh in Slovenia. V Entrepreneurship and small business research in Europe: an ecsb survey, ur. H. Landström, H. Frank in J. M. Večiana, 250-262. Avebury: Aldershot.
Ribnikar, I. 1991. Ekonomska terminologija: tvegani kapital. Ljubljana: Bancni vestnik 40:198-199.
Ross, S. A., R. W. Westerfield in B. D. Jordan. 1996. Corporate finance. Čhičago: Times.
Skrt, B., in B. Antončič. 2004. Strategič planning and small firm growth: an empiričal examination. Managing Global Transitions 2 (2): 107122.
Timmons, J. A. 1999. New venture creation Boston: MčGraw-Hill.
Vahčič, A. 2000. Stanje podjetništva v Sloveniji: slovensko podjetje v devetdesetih. Economic and Business Review 2:49-59.
Žugelj, D., P. Penča, N. Slavnič, B. Žuneč in J. Vadnjal. 2001. Tvegani kapital: ali si upate tvegati? Ljubljana: Lisač & Lisač.
of electricity suppliers and users in the deregulated electricity retail market for industry. The production function reveals the importance of education and electricity infrastructure, and to a lesser extent of capital intensity, in labour productivity growth in the retail electricity distribution enterprise. Electricity demand in industry is determined positively by real income growth and negatively by real electricity price increases. Multivariate factor analysis confirms two main common components of efficient retail electricity supply and satisfaction of consumers in industry. In the first group of factors of efficient retail electricity supply the highest weights are for consumption, quality of services, expenses and advice. In the second group of factors of consumers' satisfaction the highest weights are for response, needs, reliability and personnel. The impacts of changes in the dynamics of competition in the deregulated retail electricity market on management and organisational behaviours are found significant for quality of services, marketing and marketing strategies, supply-chain and customer relationship management.
Key words: electricity market, management, market structure, productivity, demand, factor analysis
The Role of Financial Constraints on Foreign Markets
Crt Kostevc
Recent research on the role of foreign activities and their impact on firm characteristics has, with few exceptions, confirmed the existence of persistently large differences between exporters and non-exporters in terms of size, investments, innovative activity etc. In spite of the mounting evidence on the advantages of exporters over firms focused solely on their domestic markets, the source of these differences is yet to be explained. The present contribution attempts to analyze the role of financial constraints as one of the factors determining which firms will export and which will not. Through a survey of the existing literature, the role of financial constraints that limit foreign market access to only a subset of the firms, will be revealed. It is shown that financial constraints - even when other factors are explicitly considered (such as firm size, productivity, capital intensity,...) - to a large extent determine the firms that will be able to enter into foreign markets, and also mean that financially constrained firms end up exporting less frequently and in smaller quantities than could otherwise be expected. Key words: firm heterogenity, exports, productivity, financial constraints
Financing Entrepreneurial Networks with Risk Capital
Lidija Robnik
The future of entrepreneurship, its efficiency and possibilities for further development, are all conditioned by international global competi-
tion and strategic connecting and business networks. The successful-ness of companies rests in the hands of entrepreneurs, who must be prepared to learn and to adapt themselves to the dynamics of competitiveness in the global business environment. The potential growth of the economy depends importantly on businessman and on entrepreneur-ship; this is why need constantly to conduct research into entrepreneur-ship and to seek for answers for the future, from the aspects of organisation, inter-connection, cooperation and financing. Key words: entrepreneurship, business networks, venture capital
Accreditation of Non-Formal and Informal Learning
Doris Gomezelj Omerzel in Nada Trunk Sirca
The creation of a flexible higher education system, including procedures for the validation of previous education and all kinds of knowledge, is one of the priorities to be realized in eu countries, in accordance with the eu objective to become a knowledge-based society. We should develop a system, which will enable higher education institutions to valuate and accredit skills and competencies that people develop within various contexts. To be effective, the system must be developed and implemented with the partnership of all stakeholders: employers, individuals and educational institutions. This article describes the conditions in eu countries and Slovenian position in relation to them. Moreover, it presents the results of empirical research, aimed at investigating the motivation of educational institutions to cooperate in the system for validation of non-formal and informal learning. Universities and other institutions that are involved in adult education are included. The particular focus of this article is to present the perception from inside and outside the academy groups with regard to recognizing and accrediting the non-formal and informal learning. Key words: lifelong learning, formal education, nonformal education, experiential learning, recognition, validation