mR Savinjske PREDSTAVLJAMO OBČINO NAZARJE Stran 16-23 <^> Drogerija Šlandrov trg 40, Žalec OBJ/IIG-OBS VELIKA AKCIJSKA PRODAJA Z NAGRADNIM ŽREBANJEM 8. MARCA OB 18. URI Letnik 3, št. 47, 12. 2. 1997 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana POGOVOR Z DR. VLADIMIRJEM VVEBROM O ZAPUŠČENIH NOVOROJENČKIH Stran 8-9 ANDREJ MAROVT -HELEŠIČ: "Pri enduru je pomembno tudi razmišljanje!" Stran 24 - 25 KROMPIR/EVA VO/NA NA LJUBNEM OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE Stran 10 Pohištvo Sanles d.o.o. MEBLO JOGI POLZELA TEL.: 063 / 720-722, 720-087 ŽALEC TEL: 063 / 715-341 VELENJE TEL.: 063 / 855-965 (Hmezad dvorana) piagovnica na Gorici) jogi AKCIJSKA PRODAJA JOGI VZMETNIC IN JOGI POSTEU OD 12, FEBRUARJA DO 15, MARCA 1997 Sedaj je pravi čas za nakup pravih jogijev. Pokličite nas in se prepričajte o ugodnih cenah! T liSM/es DOSTAVA NA DOM CENJENI KUPEC: naj Vam Jogi vzmetnica ali Jogi postelja pripomore k boljšemu udobju, prijetnim užitkom in zdravju, Plačilni pogoji: na čeke Na trgu 52 - 3330 Mozirje Tel. slaščičarna Šoštanj: 063/881 143 Tel. slaščičarna Pri Tatjani - Mozirje: 063/ 832 635 Pekarna: 0609 615 426 v v- Pekama MIS-MAS vam vsak dan ponuja svež kruh in obilico slastnih dobrot. Se posebej vas vabijo v lepo urejeno slaščičarno "PRI TATJANI", kjer si lahko poleg slaščic, napitkov in vsakovrstnih dobrot privoščite tudi okusen zajtrk. r t V pekarni MIŠ-MAŠ lahko po lastni izbiri naročite torte različnih oblik in okusov, tudi po telefonu 0609/615-426 J v v Pekarna MIS-MAS Vabi tudi sladokusce iz Spodnje Savinjske doline, da jih obiščejo! SLAŠČIČARNA P@£mm MOZIRJE (pri cerkvi), tel.: 832-404 1» V Al .TOVTTNOVRM FR-A^NMl.1 FOVAMllE SW@JE 1LJUBLJEHE V H&Š FUtUMlUFI UOKAL IN JM S MJKŠff© IME® SfEVIMlI sladkhi 'msmm. Spmjmmomo naročilo m torte po vaših željah! TRGOVINA S KURILNIM OLJEM C Tztses LIBOJE <2? Teflonska zaščita motorjev Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 IZ VSEBINE: DOGODKI Slovenci ponavadi začenjamo govoriti o svoji zgodovini okoli šestega stoletja, ko je naseljevanje Slovanov v naših krajih doseglo vrh. Pot, ki jo je ljudstvo, bivajoče na tleh današnje Slovenije, prehodilo do sodobnosti, je sila pestra in razgibana. Z intenzivnim pokristjanjevanjem v devetem stoletju je naš del ozemlja počasi dobival rimokatoliški predznak. Ostanki starodavnega mnogoboštva so deloma ohranjeni v nekaterih običajih - tudi tistih s cerkveno vsebino - saj je bilo eno od načel širitve nove vere tudi uvajanje svetniških imen namesto imen poganskih božanstev. Po najdbi Brižinskih spomenikov, prve zapisane slovenske besede, že lahko govorimo o razvoju nadnarečnega slovenskega jezika. S protestantsko reformacijo dobimo Slovenci leta 1550 tudi prvi knjigi, tiskani v slovenskem jeziku (zahvala gre seveda tudi Johannesu Gutenbergu, ki je dobrih sto let prej uvedel tisk). Po tej prelomnici lahko brez zadržkov govorimo o razvoju slovenskega knjižnega jezika. V obdobju reformacije smo Slovenci ulovili svetovni tok, saj je v tem obdobju izšla kopica knjig, večinoma s cerkveno vsebino. Protireformacija je tiskanje knjig ustavila, in Slovenci smo glede na ostalo Evropo začeli zaostajati. Pod tujo nadoblastjo smo seveda morali vseskozi dokazovati, da je slovenski jezik enakovreden ostalim jezikom, da lahko v njem ustvarimo visoko literaturo in pišemo strokovne tekste. Seveda smo prej morali prebiti led in dobiti literarne oblike, ki jih je ostala Evropa že poznala. V liriki je ledino oral dr. France Prešeren, na katerega smrti dan - malce ironično, kajne - Slovenci praznujemo svoj kulturni praznik. Z revolucijo leta 1848 začne ugašati slovenska romantika, nedvomno pa ugasne 8. februarja 1849, ko umre France Prešeren. V Prešernovem času so se odvijale številne polemike, ki so oblikovale razvoj slovenskega jezika in kulturne podobe Slovencev. Ce naredimo malo krivice ostalim intelektualcem tega obdobja, lahko pokažemo na trojko, ki jo ponavadi najprej omenimo, ko govorimo o slovenski romantiki: Čop, Prešeren in Kopitar. Govorim seveda o nosilcih znamenite črkarske pravde in o ljudeh, ki niso delili skupnega mnenja o podobi slovenskega knjižnega jezika. Na eni strani je bil Kopitarjev krog, na drugi Prešernov in Čopov. V tem času in malo pozneje, ko smo poenotili pokrajinske različice knjižnega jezika, se je skristalizirala tudi vizija razvoja Slovencev. V končno uresničeni samostojni državi lahko danes gledamo nazaj na obdobja, ko so se velikani naše zgodovine ukvarjali z bistveno bolj esencialnimi vprašanji slovenskega bivanja, kot je npr. razdelitev ministrskih mest v parlamentu. A konec koncev prinašajo urejena eksistencialna vprašanja privilegij demokracije in s tem tudi polarizacije mnenj in pomanjkanje kulture dialoga. S tem, ko končno imamo svojo državo, ko smo gospodarji na svojem, se lahko obrnemo k bolj banalnim stvarem. Lahko gledamo, kako se prepirajo beli, črni, rdeči, sivi, tisti roza pa še kdo. Ob kulturnem prazniku pa se le lahko spomnimo tistih, ki s s svojimi sposobnostmi in pogumom dosegli to, da se lahko zvečer ob dnevniku naslajamo ob političnih zdrahah, aferah in afericah. In smo potihem srečni, da nam ni treba trepetati pred do zob oboroženimi kordoni policije in mukoma zahtevati pravico misliti, govoriti in voliti. Peter Šprajc - Jur ni storil nič slabega Stran 5 GOSPODARSTVO UE Mozirje opravila obilico dela Stran 6 Spremembe v Hmezad banki Stran 7 AKTUALNO Malček brez mame: Odkrivamo žalostno zgodbo zapuščenih otrok Stran 8 - 9 IZ NAŠIH KRAJEV Krompirjeva vojna na Ljubnem Stran 10 INTERVJU Bojan Vivod: "Kino Metropol je prenovljen." Stran 11 - 12 KULTURA Ob Slovenskem kulturnem prazniku smo se pogovarjali z Anko Krčmar Stran 13 - 14 PREDSTAVLJAMO Občina Nazarje Stran 16 - 23 AVTOMOBILIZEM Suzukijeve novosti za leto ’97 Stran 24 ŠPORT Enduro - Andrej Marovt Helešič Stran 25 - 26 MLADA STRAN Bil sem na Veneri Stran 27 GLASBA Vid Burnik Skupino Kingstone zaprli Stran 30 GLAS Savinjske Maja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o.. Velenjska cesta 12, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, 711 532, telefas: 063/ 715 011. 711 532. E-niail: sarsa@siol.ncr. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurhar; tehnični urednik: l foš Arismvnik: grafična obdelava: Metod Marolt, jure Miscr: lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič, Nataša Verk; stalni zunanji sodelavci: Gregor Culk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, .Alenka Turnšek. Gregor Uranič. Tiskano na ekološkem papirju. Tisk: Tiskarna Ljubljana. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur: list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3d2-381/95-23/75 z dne 23. februar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, pokateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. OBLIKOVANJE IN TEHNIČNA OBDELA VA OGLASOV Savinjski.' V3E PHA VICE P lil DRŽA NE Stran 4 POJASNILO K ČLANKU “V ŽALCU SE JE ZGODILO LJUDSTVO” Občina Žalec je z dopisom Oddelka za okolje, prostor in komunalne zadeve z dne 27.3.1996 zaprosila za seznam prebivalcev občine Žalec. V dopisu je naročnik seznama zahteval naslednje podatke: - seznam fizičnih oseb, ki imajo v občini stalno ali začasno prebivališče, - seznam fizičnih oseb, ki imajo v lasti nepremičnine, - seznam pravnih oseb s sedežem v občini Žalec. Upravna enota Žalec je na podlagi Zakona o evidenci in nastanitvi občanov in registru prebivalstva Ur. lista SRS 6/83, RS 11/91, 18/92 ter 27/92 ter na podlagi Zakona o lokalni samoupravi Ur. list RS 72/93, 57/94 naročniku dne 17.4.1996 po-sre-dovala računalniški disketi z zahtevanimi podatki iz registra v delu, ki se nanaša na stalno in začasno prebivanje oseb na območju občine Žalec, in sicer: - Ime in Priimek - EMŠO - Naslov prebivanja - Pošta - Datum prebivanja 27.3.1996 Za ostale zahtevane podatke upravna enota ne vodi uradne evidence, zato podatkov naročniku nismo posredovali. Vsi posredovani podatki so popolni in vodeni v skladu z zakonom. Zahteva po registru gospodinjstev s strani naročnika ni bila podana, prav tako pa upravna enota v nadaljnih postopkih priprave omenjenega o-dloka ni sodelovala. Naročnik bi moral ob izdaji odločb pridobiti ažurne podatke, kar pa ni storil. MARJAN ŽOHAR, dipl. ing. org. dela NAČELNIK UPRAVNE ENOTE ŽALEC NOVI PROSTORI MS ŽALEC “Dolga leta smo že razmišljali glede novih poslovnih prostorov, vendar nismo našli primerne lokacije. Želeli smo si prostore v starem mestnem jedru, naše prostore pa je želelo imeti Društvo invalidov občine Žalec. Tu je namreč najbolj primerno urejen dostop za invalide,” je dejal Eran Sadnik, predsednik MS Žalec. Končno se je pojavila priložnost in Mestna skupnost Žalec se je pred kratkim preselila v svoje nove prostore na Šlandrov trg 20/a. Društvo invalidov je dobilo nekdanje prostore Mestne skupnosti. “Z novimi prostori smo zelo zadovoljni, v njih se uslužbenci bolje počutijo, hkrati pa je rešen tudi problem prostorov za Društvo invalidov,” je povedal Eran Sadnik. N. V. AKTIVNO DRUŠTVO REVMATIKOV Zelo nas je presenetilo, ko smo izvedeli za društvo revmatikov celjske regije. V Šmaiju nam je prišel v roke izvod njihovega glasila Revmatik, ki je bil istočasno tudi vabilo za njihov občni zbor, ki so ga imeli minuli vikend v Velenju. Iz njega smo izvedeli, da društvo ima kar 1715 članov, od tega 412 tistih težkih z letno članarino 7.000 SIT in 1303 ostalih z letno članarino 4.000 SIT. Društvo ima svoj namen pomagati obolelim članom, da skušajo s kopanjem v zdravilnih bazenih Atomskih topllic, Term CELJE, 27. januar - Obnovili in nadzidali so srednjo trgovsko šolo v Celju. Pouk je že stekel v prostorih, ki so jih le obnovili, čez dober mesec pa bo za pouk pripravljenih tudi enajst oddelkov za dijake prvega letnika. Obnovljena šola je pridobila mediateko, knjižnjico, računalniško učilnico, dve specializirani učilnici, posodobljeno kuhinjo z jedilnico in sejno sobo. Ko bo končan še nadzidek, bo na novo urejenih še devet splošnih in ena specializirana učilnica. V obnovo in povečanje šole so po ocenah vložili okrog 320 milijonov tolarjev. CELJE, 28. januar - Na vseslovenskem posvetovanju o bliža- jočem se devetletnem osnovnem šolanju so predstavili inovacijski projekt “Z manj stresa iz vrtca v osnovno šolo”. Razvijali so ga skupaj v vrtcu Anice Černejeve in II. osnovno šolo v Celju. Novost tega projekta je, da je bil pouk prvega razreda osnovne šole v protorih sosednjega vrtca, vzgojiteljice in učiteljice pa so sodelovale pri takem pouku. CELJE, 28. januar - Gimnazijo Celje - Center je Turistična zveza Slovenije nagradila z najvišjim priznanjem za urejenost in čistost njihovega okolja. MOZIRJE, 29. januarja - Mozirski kulturni in turistični delavci želijo urediti muzejsko sobo, v ka- . V sredo, 5. februarja, so v prvi etaži prodajnega centra LENA Levec odprli specializirano prodajalno1 obutve Koto Shoe. Prodajalna obsega 350 kvadratnih metrov površin, kjer bodo prodajali od 8.000 do 10.000 parov.: obutve svetovno znane blagovne znamke KOTO SHOE. Ta prodajalna je tako največji prodajni center z obutvijo na Celjskem. Prav v teh dneh bodo že tako bogato založene police dopolnili še s spomladansko kolekcijo obutve. Direktorja Žane in Kota sta skupaj prerezala trak. Foto: SJ. Zreče, Term Topolščica ter zdravilišča v Laško lajšati težave. Društvu predseduje strokovnjak s področja ortopedije, dr. Radislav Komadina. Člani so lansko leto uživali ugodnosti: brezplačno kopanje vsak četrtek od 12 do 18 ure v bazenu hotela Atomske toplice. Skoraj 150 se jih je odzvalo vsak teden. V Zrečah so imeli brezplačno kopanje vsak torek od 12 do 21 ure, v Termah Topolšica pa vsako sredo od 12 do 20 ure. Zdravilišče Laško se v akcijo vključuje šele letos. Poleg tega je 220 članov koristilo zdraviliško zdravljenje v Atomskih toplicah 80, Termah Zreče 80, Topolšici pa 60. Stroške bivanja v hotelu eje krilo društvo, bolniki pa so uživali še popust pri fizioterapevtskih storitvah. Povejmo še to, da so istočasno socialne zdravstvene komisije poslale le 30 bolnikov na zdravljenje.Letos bodo poleg zdivi-liščnega zdravljenja člani koristili pri kopanju 50 odstotni popust skozi celo leto. Društvo pa za svoje članstvo organizira poleg tega še številna predavanja, izlete ter druge oblike druženjam z namenom, da člani vsaj takrat pozabijo na svoje tegobe, saj je jasno, da ni vse v tabletah, mazilih in injekcijah kot je poudaril v poročilu predsednik dr. Komadina. Društvo ima po vseh večjih centrih 12 svojih poveijenikov, ki skrbijo za stike društva s članstvom in so v vseh večjih centrih v regiji. JJ. teri bi prikazali del dediščine, ki je nastajala v kraju in njegovi okolici. Zbranega je že precej gradiva o bogati mozirski zgodovini, naravni in kulturni dediščini ter ljudskem izročilu. Za lokacijo muzejske sobe je na voljo več možnosti. VELENJE, 29. januar - Srednje šole s Šolskega centra Velenje so letos na projekt Mladi raziskovalci za razvoj Šaleške doline prijavile 31 raziskovalnih nalog. Naloge bo izdelalo 54 mladih raziskovalcev pod vodstvom 26 mentorjev. O-snovnošolci pa so na projekt prijavili 17 nalog, ki jih bo izdelalo 44 učencev pod vodstvom 20 mentorjev. Prevladujejo naloge z druž- boslovno-humanističnega področja in naravoslovnih ved. CELJE, 29. januar - Število blokiranih podjetij na Celjskem se je v zadnjih petih letih povečalo skoraj za desetkrat, znesek povprečnih blokacij pa se je prav tako v petih letih povzpel od 476.000 na 7.618.000 tolarjev. Težišče likvidnostnih problemov celjskih podjetij je bilo v lanskem letu v industriji, trgovini, financah, pa tudi pri zasebnikih. MOZIRJE, 30. januar - Občini Mozirje in Nazarje bosta skupaj ustanovili novo komunalno podjetje. To bo družba z omejeno odgovornostjo, njen ustanovni kapital pa bo 2 milijona tolarjev, od PETER SPRAJC - JUR NI STORIL NIČ SLABEGA Na 19. seji žalskega občinskega sveta so svetniki razpravljali o predlogu o preimenovanju javnih zavodov oziroma šol. Iz njihovih nazivov so bila - kljub nasprotovanju Zveze borcev Petrovče in nekaterih svetnikov - po tajnem glasovanju umaknjena imena borcev. Osnovno šolo Žalec so preimenovali v I. osnovno šolo Žalec, Osnovno šolo Ljube Mikoš pa v II. osnovno šolo. Svet zavoda Osnovne šole Žalec pa je ta sklep Občinskega sveta Občine Žalec zavrnil ter žalskemu občinskemu svetu poslal dopis z utemeljitvami za zavrnitev njegovega sklepa. “Na prvotni predlog preimenovanja v Osnovno šolo Žalec nismo imeli posebnih pripomb, saj je bilo to ime že doslej skrajšana oblika našega imena; z novim predlogom nismo bili pravočasno seznanjeni,” so zapisali člani Sveta zavoda Osnovne šole Žalec. “Nerazumljivo je preimenovanje OŠ Ljuba Mikuš v II. osnovno šolo.” O-snovna šola Peter Šprajc - Jur namreč izvaja nacionalni program, Osnovna šola Ljuba Mikuš pa prilagojenega. “Iz tega vidika je ob vsem spoštovanju različnosti nesprejemljivo šoli v poimenovanju istovetiti,” menijo člani Sveta zavoda Osnovne šole Žalec, njihovemu mnenju pa se pridružuje tudi celoten kolektiv Osnovne šole Žalec. “Smo ustanova, ki poučuje in vzgaja mladi rod; torej nam država nalaga izredno pomembno in občutljivo odgovornost. Ob tem je nerazumljivo, da nas po svoji volji preimenuje politična struktura, ki je trenutno na oblasti. Kaj se bo zgodilo, če naslednikom tega Občinskega sveta tudi novo ime ne bo všeč?” se sprašuje Lidija Koceli, predsednica Sveta zavoda Osnovne šole Žalec. v Hkrati poudarja, da je bil Peter Šprajc - Jur pozitivna osebnost, ki je v času NOB odigrala pomembno vlogo. “Peter Šprajc - Jur ni storil nič slabega, zato mi njegovih obeležij ne bomo odstranjevali. Nobene potrebe ni, da bi odstranjevali in s tem skrunili spominska obeležja, ki nas povezujejo z likom tega človeka” “Preimenovanje ustanove predstavlja tudi njeno ponovno registracijo, kar pomeni za šolo velik in povsem nepotreben strošek. Tudi o lem Občinski svet najbrž ni razmišljal,” žalskim svet-nikom_ sporoča Svet zavoda Osnovne šole Žalec. “Zaradi vsega naštetega zahtevamo, da Občinski svet na svoji naslednji seji razveljavi del Odloka o ustanovitvi vzgojnoizobraževalncga zavoda, ki se nanaša na preimenovanje Osnovne šole Petra Šprajca - Jura v I. osnovno šolo Žalec.” N. V. m*** _«... jt: I * Sf "OMOJC,« Cena: 21.990 DEM ^ DsMM M|(b§ = m mfi® er©#© a pj®p©§itw mrm '»sfej => aa Mira® japi©'®© ■- ©OaCMSna stetesO => arosiMliiia Ibaoraa Velika izbira rabljenih Krediti ©dl T^i% ona 1 dl® § PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 LEP POZDRAV, DRAGI BRALCI! Na kratko bom opisal, - kako je potekala izvolitev mandatarja za sestavo vlade. Po veljavni zakonodaji ima v pripravljalnem obdobju odločujočo vlogo predsednik države. Ta po posvetovanju z vodji poslanskih skupin predlaga mandatarja v potrditev Državnemu zboru. Ker je bilo razmerje 45:45 poslancev, je imel predsednik države zelo težko nalogo, saj mora dobiti mandatar večino pri glasovanju. V prvem krogu posvetovanj sem bil povabljen na razgovor. Predsedniku države sem obrazložil stališča naše stranke. Zaradi notranjepolitičnih, kakor zunanjepolitičnih razlogov potrebujemo močno vlado, v kateri naj bi bili tudi predstavniki “pomladnih ” strank, ali vsaj ene od teh strank. Predlagamo, da predsednik podeli mandat dr. Drnovšku. Predsednik je bil zelo prijeten sogovornik. Predsednik je moral opraviti še več posvetovanj. Tako je povabil na razgovor predsednike političnih strank in nekatere ugledne posameznike in še enkrat vodje poslanskih skupin. Tudi drugič sem ponovil predsedniku že znana stališča. Predsednik države je v zakonitem roku podelil mandat dr. Janezu Drnovšku. Med drugim tudi zato, ker je iz najmočnejše parlamentarne politične stranke in je to običajno v zahodnih demokracijah. Nastalo je napeto pričakovanje, kaj se bo zgodilo, saj so na obeh straneh zagotavljali, da imajo odločujoči glas. Situacija i se je razrešila pol ure pred začetkom seje, ko je poslanec Pucko izjavil, da bo glasoval za dr. Drnovška. Seveda so bili v njegovi dosedanji stranki SKD in v “trojčku” zelo razočarani, zadeve pa so se le premaknile. Dr. Drnovšek je bil izvoljen za mandatarja. VAŠ POSLANEC ANTON DELAK Odprta je poslanska pisarna Žalec od ponedeljka do četrtka od 9.00 do 11.00 ure ob ponedeljkih še od 14.00 do 16.00 ure. Pisarna je v Efenkovi 1, Žalec. Telefon: 711-182 iwyj€E Aimm iwm tega bosta občini prispevali vsaka polovico sredstev. Vsaka od občin bo 50-odstotni lastnik komunalnega podjetja. Sedež novega komunalnega podjetja bo na naslovu sedanjega Javnega podjetja Komunala Mozirje. CELJE, 30. januar - Projektna pisarna Celje zdravo mesto pripravlja zloženko Kam po pomoč, kadar se soočimo z drogami. V ta namen so člani projektne pisarne zbrali podatke o vseh ustanovah, ki se ukvarjajo z zdravjem in vzgojo mladih. Podatke bodo zbrali v zloženki, v kateri bo objavljen pregled vseh ustanov, ki se v Celju ukvarjajo s svetovanjem in zdravljenjem zasvojenosti. CEIJE, 5. februar - 238 delavcev Ema Eterne se je znašlo na borzi, ker je podjetje prenehalo s proizvodnjo. CEIJE, 6. februar - Podjetje To-per Mode, ki se je že precej časa utapljalo v izgubah, je šlo v stečaj. Za nakup Topra Mode se zanima nemško konfekcijsko podjetje Bo-gner. CELJE, 7. februar - 126 varovancev Centra za varstvo in delo Golovec v Celju je dobilo novo urejeno delavnico v stavbi Elektrosi-gnala na Lavi. Center bo s preselitvijo na Lavo dobil tudi dodatne domske prostore, v katerih bodo lahko izvajali razne interesne dejavnosti. 10-LETNICA PROSTOVOLJNEGA DELA V CELJU Center za socialno delo Celje je pod pokroviteljstvom župana Mestne občine Celje 24. januarja v Narodnem domu v Celju pripravil slovesno prireditev ob 10. obletnici prostovoljnega dela, ki poteka v okviru centra. Zbranim je direktor celjskega centra za socialno delo Brane But povedal, da so se v Vzgojni posvetovalnici centra pred desetletjem odločili uveljaviti pristop, ki bi prinašal korist otrokom, ki še niso 'dovolj težavni’, da bi jih obravnavali strokovni delavci centra, vendar bi se brez posebne pomoči njihove težave lahko stopnjevale. Menili so, da bi srednješolcem preko prostovoljne pomoči ponudili možnost preizkusiti samega sebe pri delu z otroki, kar jim lahko pomaga pri njihovi poklicni odločitvi in tudi pri osebni rasti. “Delo se je pričelo pod imenom Krožek slovenskega jezika, preraslo pa je v Projekt psihosocialne pomoči učencem z različnimi težavami. Poteka po metodi dela v malih skupinah - pod strokovnim vodstvom naših strokovnih delavcev in v tesnem sodelovanju z učitelji, šolsko svetovalno službo in starši. Do sedaj je sodelovalo preko 250 prostovoljk in prostovoljcev -predvsem dijakov in dijakinj srednjih šol v Celju, ki so pomagali preko 800 otrokom v osnovnih šolah v občinah Celje, Vojnik in Štore. Rezultati takšnega dela so zelo dobri, predvsem v smislu sekundarne preventive različnih težav pri otrocih. Seveda pa so mnogo dragocenih izkušenj in znanja pri tem delu dobili tudi sami prostovoljci,” je povedal Brane But in dodal, da prostovoljno delo razvijajo tudi na področjih, kot je delo z obsojenci med prestajanjem kazni in po njej, skupine za samopomoč, mladinske delavnice ipd, vendar ni doseglo takšnega obsega. Direktor centra se je zahvalil vsem prostovoljkam ter prostovoljcem za opravljeno delo in še posebno priznanje izrekel strokovnim delavcem zavoda defektologinji Marjanci Djokovič, socialni delavki Lidiji Ozis in psihologu Mateju Žnuderlu, ki so bili glavni nosilci tega projekta. Pokrovitelj slovesnosti, župan Mestne občine Celje Jože Zimšek, je izrazil svoje veselje, da ima priložnost biti pokrovitelj srečanja ljudi, ki si v teh trdih časih, ko je boj za preživetje težak, naložijo zadolžitve prostovoljnega dela. Po 19. marca v središču Petrovč. Tudi vrsta spremljevalnih prireditev Kmetijska zadruga Petrovče in Kmetijska svetovalna služba Žalec sta pobudnika in glavna organizatorja orednje sejemske prireditve in razstave, ki bo v okolici in dvorani Hmeljarskega doma v Pterovčah. Sejem smo poimenovali po sv. Jožefu, ker na ta dan godujejo tudi vsi Jožeti in Jožice. To je največji podeželski sejem v Sloveniji. Čeprav so s podobnimi sejmi poskusili bolj ali manj uspešno tudi drugi slovenski kraji, se je Jožefov sejem v Petrovčah najbolj razvil in je tudi najbolj obiskan. Dnevni obisk beležimo na 5000 do 8000 obiskovalcev. Glavni poudarek Jožefovega sejma je, da omogočimo našim kmetom in kmeticam razstavo in prodajo pridelkov in kmečkih dobrot, pripravljenih na domači kmečki način. Nadalje omogočiti prodajo in nakup rabljene kmetijske mehanizacije in to preko licitacije ali komisijske prodaje. Poleg tega pa želimo omogočiti kmetom, vrtičkarjem, gospodinjam in drugim cenen nakup semen, sadik, orodja in drugega blaga, predvsem pa kmečkih dobrot: salam, klobas, kruha, potic, rezancev, peciva, sadja itd. Skratka, za vsakega bo nekaj zanimivega in koristnega, pa še poceni. Sejem je priložnost tudi za številne manjše ter večje obrtnike. Čar sejmu daje Razstava v dvorani, ki jo bo pripravila kmetijska svetovalna služba Žalec. Ixtos bo pripravljena na lemo Vse o sadju in kmečke dobrote. Ob otvoritvi sejma bo prikazana velika povorka kmečkih konj z vozovi in prikazi raznih kmečkih del in običajev. Na Jožefovo ljudje radi praznujejo in se zabavajo, za kar bo tudi dobro poskrbljeno. Zato si vzemite čas za obisk, saj je Jožefov sejem le enkrat v letu. Namen sejma je, da ohranjamo tradicijo in izvirnost. RUDI TROBIŠ besedah celjskega župana se je Center za socialno delo tega pravočasno zavedel in v tem desetletju v obliki programa prostovoljnega dela priskočil na pomoč mnogim otrokom, razbremenil prenekatere starše, tudi prostovoljcem samim ponudil možnost za samoizpopolnjevanje ter osebnostni razvoj in ne nazadnje, koristil širši družbi. Jože Zimšek je delavcem centra in prostovoljcem zaželel, da bi svoje poslanstvo širili tudi na druga področja. Dr. Anica Mikuš - Kos, predsednica Slovenske fondacije, je o prostovoljnem delu spregovorila s strokovnega vidika. Opredelila ga je kot sleherno dejavnost, v kateri neka oseba žrtvuje svoj čas za pomoč osebam, s katerimi ni v sorodu. Prostovoljci dajejo nekaj, kar se ne da kupiti oziroma si pomoči potrebni tega ne morejo privoščiti, so varovalni dejavnik v družbi. Prostovoljno delo narašča, vendar marsikdaj še ne dobi uradnega priznanja, čeprav potrebuje spodbudo civilne družbe. Prostovoljci namreč nastopijo takrat, ko odpovejo različni družbeni sistemi, kot so družina ali šola, ki ne morejo pokrivati vseh človekovih potreb. Prostovoljci imajo tudi svoje pravice in pričakovanja, zato jim morajo organizatorji prostovoljnega dela zagotoviti ustrezne delovne pogoje, varnost, podporo in izobraževanje. Pri nas so gonilna sila prostovoljnega dela mladi, ki na tak način postajajo nosilci vloge odgovornega državljana. “Organizacije prostovoljcev tako vse bolj postajajo skupine pritiska, ki uspejo dosegati svoje cilje tudi zunaj političnih strank,” je zaključila svojo razlago dr. Anica Mikuš - Kos. Prostovoljce je za nadaljne sodelovanje zaprosil tudi psiholog Matej Žnuderl, svoje priznanje pa so jim izrekli še predstavniki Svetovalnega centra iz Ljubljane, celjske območne enote republiškega Zavoda za šolstvo ter Svetovalnega centra za otroke ih mladostnike iz Maribora. V kultuij-nem delu programa se je predstavil® kulturno društvo Anton Aškerc 1. gimnazije v Celju. DOMINIKA SAMBOLji OPRAVLJENA OBILICA DELA Upravna enota Mozirje je v petek, 7. februarja, pripravila tiskovno konferenco o svojem lanskoletnem delu. Oddelek za občo upravo, druge upravne naloge in skupne zadeve je v minulem letu za upravno enoto knjižil 18.998 zadev. V letu 1996 je bilo rešenih 18.048 zadev, torej 95 odstotkov, 950 zadev pa je ostalo nerešenih in prenesenih v letošnje leto. Največ nerešenih zadev je bilo na področju Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve (541), razlog za to pa je nova zakonodaja. Lansko leto so izdali 190 delovnih knjižic, kar je skoraj 70 manj kot leta 1995. Izdali so še okoli 1000 novih osebnih izkaznic, s katerimi je možen vstop v sosednje države Avstrijo in JJrvaško ter 17, obmejnih prepustnic. Gibanje prebivalstva je bilo v lanskem letu zelo umiijeno, zaskrbljujoča je majhna nataliteta. Razlika med novorojenimi in umrlimi je minimalna (1). V lanskem letu ni bilo naseljevanja na območje upravne enote, tako da ob koncu leta v upravni enoti Mozirje stanuje 16695 prebivalcev. Lansko leto je upravna enota s strani države pridobila sedem računalnikov in štiri tiskalnike, prenovili pa so pisarne oddelka za upravne notranje zadeve. 31. decembra 1996 je imela Upravna enota Mozitje 29 zaposlenih delavcev za nedoločen čas, eno delavko za določen čas in pripravnico. Konec decembra 1996 so od Komisije za kadrovske in administrativne zadeve Vlade RS za novo zaposlitev višjega svetovalca v Oddelku za kmetijstvo, ekonomske odnose in družbene dejavnosti, kaže pa se potreba še po novih kadrih, saj je imel oddelek zaradi nove zakonodaje v lanskem letu obilico dela. Poseben problem predstavlja nedorečen status zaščitenih kmetij. Ker skrbijo za prenovo kadra, omogočajo novim diplomantom stažiranje, študentom pa prakso med počitnicami. Oddelek si bo v letošnjem letu prizadeval pridobiti nov računalniški program za vodenje pisarniškega poslovanja. V spomladanskem času imajo v načrtu preureditev sprejemne oziroma glavne pisarne. Sočasno bi prešli tudi na informacijsko pisarno v tem smislu, da bi stranke na enem mestu dobile vse informacije, navodila in obrazce. Oddelek za upravne notranje zadeve je lani opravil 17.395 zadev. Število izdanih izpiskov iz matičnih knjig in potrdil iz uradnih evidenc je bilo trikrat večje kot leto poprej. Oddelek za notranje zadeve je v letu 1996 prav tako pridobil prenovljene prostore, ki omogočajo prijaznejše delo strankam in zaposlenim. Od 162 zahtevkov za postopek denacionalizacije v upravni enoti je bilo doslej v celoti rešenih 83. Po zakonu o žrtvah vojnega nasilja je bilo vloženih 468 vlog, vendar je bila večina vlog nepopolnih. Na območju Upravne enote Mozirje je bilo konec leta 1996 registriranih 1002 gospodarskih subjektov, od tega 740 samostojnih podjetnikov. Novembra 1996 je bilo na tem območju registriranih 919 brezposelnih oseb. Ob zaključku tiskovne konfemce so predstavniki UE Mozirje povedali, da pospešeno rešujejo problem Pavličevega sedla kot mejnega prehoda. Kljub temu, da radarji na Menini planini ne sodijo v njihovo delovno področje, so že dobili zahteve za lokacijsko dovoljenje za nekatere infrastrukturne posege na tem področju, ki jih je podal Telekom. N.V., 1.1 SPREMEMBE V HMEZAD BANKI V začetku lanskega teta sta se Banka Celje in Hmezad banka pričeli dogovarjati o tesnejšem medsebojnem sodelovanju in močnejšem povezovanju. Vodilo ju je načelo, da bosta lahko povezani svojim komitentom nudili še večjo varnost. Svet Banke Slovenije je na svoji zadnji seji izdal sklep, da Banka Celje lahko kupi 40 odstotkov rednih imenskih delnic Hmezad banke. Vsi pogoji za nastop bančne skupine so izpolnjeni, podpisana je pogodba o ustanovitvi bančne skupine Banke Celje, v katero se vključuje Hmezad banka. Bančna skupina bo zaživela po zaključeni tretji emisiji delnic Hmezad banke, ki bo skoraj gotovo zaključena že konec letošnjega februarja. Vodilna banka bančne skupine bo Banka Celje, ki bo usklajevala strokovno, tehnično in kadrovsko podporo za delo bančne skupine. Hmezad banka bo po dokapitalizaciji povsem samostojna pravna oseba in bo tudi samostojno komunicirala s centralno banko. Hmezad banka bo odslej imela možnost poslovanja po vsej Sloveniji, še naprej pa bo ostala popolnoma samo- stojna pri ponudbi, obrestni politiki, pri plasmajih in zagotavljanju virov. Še naprej se bo ukvarjala zgolj s tolarskim poslovanjem. Zaradi stroškov se bo z deviznim poslovanjem ukvarjala Banka Celje kot nosilka bančne skupine. V Hmezad banki je prišlo tudi do kadrovskih sprememb. Direktor Hmezad banke Mihael Goličnik bo iz osebnih razlogov po uspešno opravljeni tretji emisiji delnic zapustil Hmezad banko ter se zaposlil v glavni podružnici Banke Celje v Ljubljani kot pomočnik direktorja glavne podružnice. U-pravni odbor je do prvega naslednjega zbora potrdil novega v.d. direktorja Hmezad banke. Na to funkcijo je bil imenovan Jože Veber, dosedanji pomočnik generalnega direktorja v Banki Celje. N.V. HoMargI d.o.o. Parižlje 38, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12,Tel.&Fax.: 063 720-587 Ljubno, Plač 3 PRIBLIŽUJE SE ČAS SETVE, ZATO VAM V MESECU FEBRUARJU PONUJAMO: - vse vrste vrtnih semen (grahi, Jižoli, solate...) - semen trave (okrasne in krmne) semenski krompir IZREDNO UGODNA CENA ZA KIFELJČEK - okrasno grmičevje (vrtnice...) - čebulice (gladiole, begonije, dalia...) Posebej dobro smo založeni z lončki, s koriti, obenšankami po zelo ugodnih cenah! FINANČNE INTERVENCIJE PREKO HKS TA KMETE V Hranilno kreditni službi Žalec so kreditojemalci deležni tudi raznih ugodnosti, ki jih Vlada RS in Ministrstvo za kmetijstvo nudi za razvoj kmetijstva in podpore raznim posameznim proizvodnjam v obliki regresiranih obresti ali celo nepovratnih sredstev. V drugi številki Uradnega lista letošnjega leta so bile objavljene finančne intervencije, ki jih za upravičence vlaga Hranilno kreditna služba. Do subvencioniranja obresti od posojil za vlaganja v tekočo proizvodnjo so po uredbi upravičene fizične in pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo (kmetje in kmetijske zadruge). Namen ukrepa je zmanjšati breme o-bresti, ki jih morajo plačevati kmetje in zadruge za najeta posojila za pitanje govedi in prašičev v lastni ali kooperacijski proizvodnji. Višina priznanega posojila na kos je ostala enaka lanskoletni. Regresira se samo realna obrestna mera vendar največ do višine 8% letno, razen za prašiče pitance, kjer je regres samo 4% letno. Pogoj za pridobitev regresa pa je sklenjena kreditna pogodba s finančno organizacijo za financiranje kmetijske proizvodnje. Hranilno kreditna služba na vseh svojih enotah po Savinjski dolini kreditira kmete in zadruge in za njih vlaga zahtevke za regresiranje obresti. Zato vabimo kmete, da se oglasijo na svoji poslovni enoti in se pozanimajo o pogojih za najetje kredita za tekočo proizvodnjo. Kreditna sredstva je možno dobiti takoj. Krediti za pitanje govedi in prašičev se odobravajo za dobo enega leta, kreditojemalec mora biti kreditno sposoben,regres obresti bo za kreditojemalca uveljavljala HKS in mu ga vpisala na hranilno knjigo. mag. Lilijana Ježovnik Jančič HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V JANUARJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA 2,00% letno obrestno mero za a vista vloge 8,11% lettio obrestno mero za vezave nad 15 dni (T) ali 0,6% mesečno 12,97% do 13,52% letno obrestno mero (ali T+4,5% do T+5,0%) za vezane vloge nad 31 dni (0,94% do 0,98% mesečno) 14,06% do 14,27% letno obrestno mero (ali T+5,5% do T+5,7%) za vezane vloge nad 90 dni (1,01% do 1,03% mesečno) 14,60% za vezave nad 6 mesecev (T+6%) ali 1,05% mesečno 16,22% za vezave nad 1 leto (T+7,50%) ali 1,16% mesečno OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ A' Alfa Laval Agri Tisnikar Alojz s.p. Prodaja, montaža in /črvi/ molznih /trojev Nove trote 26, 3330 Mozirje, Tel./fox: 063/831-01 6 - prodaja v/eh rezervnih delov Alfa taval Agri ■ prodaja v/eh rezervnih delov UJe/tfalia - prodaja Komplet mlekovodov Alfa laval - prodaja či/tilnih /red/tev za molzne /troje - ¥11 DEU lO OMGIAAIAI mULmSA BBI8SSSHbH8BEII O zapuščenih novorojenčkih Kadar mati nepričakovano in nenapovedano zapusti svojega novorojenčka v porodnišnici in odide neznano kam, to zbudi med ljudmi močna čustva zgražanja in prizadetosti zaradi zapuščenega nebogljenega bitja. dr. Vladimir Weber: "Trudimo se, da do takih primerov ne bi prihajalo, vendar pa problemi obstajajo, morda še v veliko večjem številu, kot lahko mi zaznamo.” Tudi v celjski porodnišnici poznajo takšne primere; dvakrat do štirikrat na leto jim mati zapusti novorojenčka, ne da bi prej kakorkoli nakazala, da bo to storila. Lani so bili v celjski porodnišnici trije taki primeri. “V enem primeru smo sprožili postopek za odvzem roditeljskih pravic, ki se je vlekel eno leto. Zdaj so roditeljske pravice odvzete, saj je bil takrat otrok življenjsko ogrožen. V drugem primeru je mati neznano kje in jo išče policija. V zadnjem lanskoletnem primeru pa je otrok močno zdravstveno prizadet in bo šel v bolnišnico za prizadete otroke,” je povedal Brane But s Centra za socialno delo Celje. V zadnjem izmed lanskoletnih primerov zapuščenih otrok, se je tako zgodilo novorojenčku, ki se je rodil z močno okvarjenimi možgani. Mati ga ni želela imeti, zato so mu poiskali krušne starše, ki so ga želeli posvojiti. A ti so po tednu dni malčka pripeljali nazaj v porodnišnico, kjer zanj skrbijo medicinske sestre. ZAKAJ? Mnogi se ob primerih zapuščenih otrok vprašajo, zakaj je mati zapustik otroka. So tega krive njene socialne razmere ali na tako trpko odločite\ vplivajo drugi, manj opazni razlogi'; “Vzroki za takšno dejanje so zelo različni. Ponavadi ljudje takšne matere obsojajo, kar pa ni prav. Vprašanje je, v kakšni stiski je mati, in če ne vemo, kateri razlogi so jo pripeljali do tega dejanja, je ne moremo obsojati. Lahko jo samo skušamo razumeti. Res pa je tudi, da če je bila v takšni stiski in ni videla druge rešitve, se je zelo dobro odločila, da je prišla rodit v porodnišnico pod strokovnim vodstvom in da je otroka pustila tam, kjer je vedela, da bo zanj poskrbljeno,” je povedal Brane But, direktor Centra za socialno delo Celje. Matere, ki zapustijo svoje dojenčke, ne da bi prej kakor koli opozorile na to, se med seboj razlikujejo. Nekatere so zanosile še zelo mlade in v svojem okolju nimajo nobenih pogojev, da bi skrbele za otroka. Spet drugačni so primeri, ko je otrok že ob porodu težje zdravstveno prizadet. So tudi primeri, ko mati že ima več otrok in se zaveda, da še za enega nima pogojev. Dostikrat gre tudi za nekoliko zastarela gledanja na nosečnost izven zakonske skupnosti. Življenje piše raznolike, ne vselej srečne zgodbe. Seveda je treba potegniti ločnico med materami, ki se otroku odpovedo, a se o tem prej pogovorijo s socialno službo, ki dojenčku najde ljubeč dom, in med drugimi primeri, ko mati otroka zapusti, ne da bi prej kakorkoli dala slutiti, kaj bo storila. V obeh primerih pa so vzroki približno enaki. “Od vsake ženske posebej je odvisno, ali se je sposobna soočiti s tem, da daje otroka v posvojitev ali pa se s tem ne more soočiti in raje pobegne,” je dejal Brane But. “Do takih nepričakovanih reakcij ne prihaja pogosto. Trudimo se, da do takih primerov ne bi prihajalo, vendar pa problemi obstajajo, morda še v veliko večjem številu, kot lahko mi zaznamo,” je dejal dr. Vladimir Weber, specialist ginekologije in porodništva in predstojnik porodniškega oddelka v Splošni bolnišnici Celje. “Naše medicinsko osebje je veliko v stiku z mamicami. Veliko se pogovarjajo z njimi, predvsem o otroku, o njegovi negi, prehrani, o okolju, v katerem bo bival. Ob tem se marsikaj odstre o materinih socialnih zadevah. Če je žena pokazala svoje probleme, je bila vselej deležna neke pomoči in rešitve, ki je zanjo sprejemljiva. Če se otroku odpove - kar je tudi njena pravica - ga lahko da v posvojitev, kar se da tudi lepo urediti.” “Tudi če mati zapusti otroka, je bolje, da ga vsaj rodi v porodnišnici, kajti ti dojenčki so včasih rojeni prezgodaj in potrebujejo zaradi tega še posebno skrb, posebno zdravstveno nego, posebno ljubezen. V teh primerih dobijo ljubezen pač od osebja, katero dela z njimi,” pravi dr. Zlatka Felc. “Ko prične teči postopek za posvojitev zapuščenega otroka, njegovim potencialnim novim staršem vedno povemo, če smo na otroku opazili kakšne zdravstvene težave. Nikomur nič ne prikrivamo.” KAKO TO VPLIVA NA OTROKA? V svetu se pojavljajo različne teorije o tem, ali novorojenček občuti stisko svoje matere in kako vpliva nanj, če ga ta nenadoma zapusti in odide neznano kam. “V teh najnežnejših dnevih tega še prav ne zaznamo, za kasnejši razvoj otroka pa je to prav gotovo bistveno. Na ta način zapuščenemu otroku skušamo v porodnišnici nadomestiti pomanjkanje družine in mamice s tem, da z njim ravnamo enako trli morda še malo bolj ljubeče kot z drugimi novorojenčki, ki le imajo ves čas mamice in očke na razpolago,” je dejala dr. Zlatka Felc, pediatrinja, usmerjena v neonatalno obdobje in vodja oddelka za novorojenčke v celjski porodnišnici. “To na novorojenčke skoraj nič ne vpliva,” meni Brane But. “Nekatere teorije sicer razlagajo, da dogajanje v okolju in pri sami materi vplivajo že na razvoj plodu, a tovrstnih trdnih dokazov glede vpliva na razvoj otrokove osebnosti še ni. Otrokova osebnost se v največji meri začne razvijati šele po porodu.” Hkrati poudarja tudi, da ni biološka mati edina, ki lahko dobro skrbi za otroka: “To lahko dobro opravijo tudi drugi, ki imajo otroka radi in skrbijo zanj. Starš ne postaneš s tem, da otroka zaplodiš oziroma rodiš, ampak šele z odnosom po rojstvu, z ljubeznijo do njega, s čustvi, z zadovoljevanjem osnovnih potreb otroka po varnosti in ljubezni.” “Dejansko se na Čentru zelo angažirajo, pomagajo in najdejo ljubeče okolje za otroka. Včasih se tudi zgodi, da se mamica ravno zaradi toplih ukrepov in občutka gotovosti, da se ji bo pomagalo, potem odloči drugače, otroka sprejme in gre z njim živeti v neko varno okolje,” je povedala dr. Zlatka Felc. “V drugih primerih, kjer gre za pomanjkanje pozitivnih čustev mamice do otroka, pa mislimo, da je zanj veliko bolje, da gre med tiste, ki ga imajo radi in bodo skrbeli zanj.” Vsak primer nepričakovano zapuščenega otroka je rešen dokaj hitro. dr. Zlatka Felc: “V primerih, kjer gre za pomanjkanje pozitivnih čustev mamice do otroka, pa mislimo, da je zanj veliko bolje, da gre med tiste, ki ga imajo radi in bodo skrbeli zanj.” Bivanje otroka v porodnišnici se zavleče le kakšen teden. Če je zapuščeni otrok nedonošenček, zapusti porodnišnico seveda nekoliko kasneje. V iskanje matere se vključi policija, iskanje pa traja eno leto. Če policija matere v letu dni ne najde, je postopek posvojitve zapuščenega otroka zelo enostaven. Eno leto po tistem, ko je otroka zapustila, lahko Center za socialno delo da otroka v posvojitev. Če pa mater najdejo, mora Center za socialno delo od nje dobiti igavo, da daje otroka v posvojitev. Rok za posvojitev začne tedaj teči šele od dneva, ko je mati dala izjavo za posvojitev. Zgodi se tudi, da mati ne želi dati otroka v posvojitev. Takrat morajo v določenih primerih, če gre za izrazito zanemarjanje ali maltretiranje otroka, dati sodišču predlog za odvzem roditeljskih pravic. Šele potem, ko sodišče odvzame roditeljsko pravico, lahko začne teči rok za posvojitev. Seveda je vse odvisno od primera; če se sanirajo razmere doma, otrok ostane pri roditeljih, drugače lahko gre v rejniško družino, kjer ima stike z roditelji še naprej, ali pa gre v posvojitev. OBSOJATI POBEGLE MATERE? Težko je razumeti, zakaj in kako lahko neka mati zapusti otroka, ne da bi se prej o tem pogovorila s socialnimi ali zdravstvenimi delavci. Takšno dejanje večinoma naleti na obsojanje, vendar _ strokovnjaki svetujejo drugače. “Če se mati odloči za to, da celo zapusti otroka, je gotovo v neki stiski, iz katere ne vidi rešitve,” meni dr. Vladimir Weber. “To nikakor ni vredno obsojanja, pač pa zahteva mogoče še bolj angažirano delo za pravočasno nudenje pomoči in preprečevanje podobnih stisk.” Zapustitev novorojenčka brez obvestila Centru za socialno delo ali zdravstvenim delavcem je sicer kaznivo dejanje, vendar je v praksi to lahko precej drugače. Če mati zapusti otroka na cesti ali kje drugje, s čimer mu onemogoči, da bi kdo zanj poskrbel, je to drugače, kot če ga zapusti vsaj v porodnišnici, kjer je v varnih rokah zdravstvenega osebja. To se upošteva tudi, če mater najdejo. Vendar je najbolje za otroka, če mati pove, da otroka ne more zadržati. Tudi takrat še ni nič prepozno, saj Center za socialno delo hitro sproži potrebne postopke. Če je mati prisotna, je lažje izpeljati vse formalnosti, ki so potrebne, kar je tudi^ najbolj pošteno do otroka. “Če je mati nepričakovano zapustila otroka in odšla neznano kam, pa se želi kasneje vrniti, naj to čim prej stori, saj ji ne grozi nič hudega,” pravi Brane But. Tekst in foto: NATAŠA VERK FLORA 97 V CELJU Konec februarja bo v Celju že drugi sejem FLORA 97, ki je namenjen predvsem vrtnarjem, cvetličarjem in krajinarjem. Glede na to, da je v kneškem mestu Celju tudi Vrtnarska šola Medlog, je kot nalašč za to prireditev. Mednarodno podjetje CESPO, katerega 51-odstotni lastnik je Manekenski sejem, 39-odstotni Celjski sejem in 10-odstotni Obrtna zbornica Slovenije, prireja takšen sejem letos že drugič. To je sejemska prireditev na 6000 kvadratnih metrih v dvoranah D, C in Cl. Največji delež razstavljalcev, njih 76 je iz Slovenije, med katerimi so vsa vodilna podjetja na tem področju. Velik delež razstavljalcev je tudi iz Nemčije, ne manjkajo pa poslovni partnerji iz Italije, Holandije, Madžarske, Avstrije, Indije, Hrvaške, Kanade in Norveške. Posebne pozornosti bo brez dvoma deležna kmetijska zbornica iz Porenja, ki bo predstavila nekaj vrst gob, ki jih tam pridelujejo. Ob sejemski prireditvi bo tudi veliko spremljajočih prireditev. Obrtna zbornica in Ministrstvo za gospodarstvo bosta predstavila nekaj zanimivih tem. Predstavili bodo balkonsko cvetje, notranjo in zunanjo kvaliteto rastlin za oze-lenovanje, trajnice v vrtu, oblikovanje vrtov, vzgojo in oskrbo okenskih in balkonskih rastlin oblikovanje cvetličnih aranžmajev. Vrtnarska šola bo imela v času sejma dneve odprtih vrat, Obrtna zbornica pa posvet na temo Poklicno strokovno izobraževanje. Sejemsko knežje mesto Celje je za to prireditev več kot primerno, saj leži v osrčju Slovenije v bližini mnogih večjih centrov. To je tako rekoč na vratih v Srednjo Evropo in ozko navezano na zahodno- in vzhodnoevropsko tržišče. S sejmom, ki je atraktivno srečanje razstavljalcev in obiskovalcev, bo v teh dneh cvetišče med vzhodom in zahodom. -nko Takšen par živi v Prekopi pri Vranskem. Zakonca Tone in Liza Farčnik, po domače Zrko-va, se vztrajno upirata zdravstvenim in starostnim težavam. V dolgi življenjski dobi sta doživela marsikaj bridkega, bili pa so tudi srečni trenutki, saj jima v starosti pomagajo njuni otroci z vnuki. V veliko veselje pa so jima pravnučki. Tone bo maja dopolnil dvaindevetdeset let, še vedno je čil in zdrav. Ljudje ga daleč naokrog poznajo kot dobrega tesarja. Z ženo Lizo živita na manjši kmetiji, zato je včasih prav prišel vsak dinar, ki ga je Tone prislužil s tesarskim delom. Vzrok našega obiska pa je bilo praznovanje devetdesetega rojstnega dne mame Lize. Hitro nam je zaupala skrivnost, kako dočakati takšno častitljivo starost. “Trdo delo in skromno življenje!” S skromnim darilom in lepimi željami smo se ju spomnili tudi člani Karitas Vransko. Obema želimo trdnega zdravja, maja bosta štela skupaj že 182 let. J.V. 14. februar je znan kot Valentinov praznik, ki se v zadnjih letih vse bolj uveljavlja tudi pri nas. Valentinovo je predvsem praznik zaljubljencev, prijateljev in vseh, ki se imajo radi. Valentinov praznik izvira iz Anglije, od tam se je razširil v Ameriko, se skomercializiral in vrnil nazaj v Evropo. Praznik sv. Valentina pa že dolgo poznamo tudi pri nas, saj po starem kmečkem koledarju Valentin prinese ključe od korenin. Ta dan je marsikomu znan tudi po tem, da se takrat ptički ženijo, čeprav je pravi ptičji praznik pravzaprav 12. marca, na gregorijevo. V Angliji je bil Valentin že pred petsto leti zaščitnik zaljubljencev, ki so si na njegov praznik podarjali pisma darila. Ta običaj se je razširil na druge anglosaške in evropske dežele, zlasti tiste, ki slovijo po sladkarijah. Te so namreč skoraj obvezne spremljevalke Valentinovega. nasprotoval. Valentina naj bi cesar dal prebičati in sežgati. Po neki drugi legendi pa naj bi se Valentin, zaprt zaradi svoje krščanske vere, zaljubil v slepo hčer svojega paznika. Ječarjevi hčerki je vrnil vid, vendar je izgubil življenje. Vendar praznik zaljubljencev sega daleč v preteklost. Stari rimljani so 15. februarja praznovali luperkalije, praznik posvečen pomladanski plodnosti in rodovitnosti. Med luperkalijami so v čast boginji Juno Februata uprizorili nekakšno ljubezensko loterijo, v kateri so fantje iz skrinjice žrebali imena deklet. Na ta način povezana fant in dekle, sta za tisto leto veljala kot par. Ta običaj se je nekoliko prirejen obdržal še dolga stoletja. MtlO CEUE f!,l M,t »M Uh Neka legenda pravi, da je bil sv. Valentin ubit zato, ker je nasprotoval neki rimski uredbi, ki je mladeničem prepovedovala poroko pred služenjem vojaške službe. Vojaki z družino so namreč zabredli v revščino. Škof Valentin naj bi poročal mlade krščanske pare, čemur je cesar Avrelij Klavdij Goticus ostro Na Valentinovo so si dekleta dala tudi prerokovati, kakšnega ženina bodo dobile. Nekatere so skušale svoje izbrance celo uročiti, da bi se poročili z njimi. Vraže so zahtevale, da dekle na predvečer Valentinovega odide na pokopališče, odpoje določeno pesem in dvanajstkrat teče okrog cerkve. Če si tega ni upala storiti, je lahko legla na lovorjeve liste, pojedla jajce z lupino vred in čakala, o kom se ji bo sanjalo. Če je moškega iz sanj tudi zjutraj prvega zagledala, je pomenilo, da se bo z njim poročila. Na Valentinovo si zaljubljenci, prijatelji in vsi, ki se imajo radi, izmenjujejo razglednice, pisma, majhna darilca in sladkarije. Poglavitni simbol Valentinovega je seveda srce. VALENTINOV VEČER Zavod za kulturo Žalec pripravlja 13. februarja ob 19-ih Valentinov večer z desetimi najbolj priljubljenimi ansambli domače zabavne glasbe in z Valentinovim sejmom domače in umetne obrti. Zagotavljajo, da bo najlepših lectovih srčkov dovolj za vse, ki bi komu radi izpovedali ljubezen in naklonjenost. Krompirjeva vojna_________ TRGOVEC NAPADEL PSA Podlesnikovi so se v petek, lanskega 6. novembra, kot ponavadi zavili v odeje okrog devete ure zvečer. Vrini kazalci so se tudi na Ljubnem ob Savinji sukali okrog enajste, ko je v pritličju ugledne hiše na Cesti v Rastke nekaj počilo in je domači volčjak začel zavijati, kot bi se mu življenje iztekalo. Zdravko, Joža in hčerka Simona, razumljivo, v tem trenutku niso več spali. In presenečenje Zdravka Podlesnika je bilo veliko, ko je v mesečini na dvorišču uzrl tuj avtomobil in neznanca, ki je s sprejem pršil psa. Da bomo nenavadno dogajanje pri Podlesnikovih razumeli, se moramo povrniti v predlansko jesen. Takrat je bilo v Sloveniji krompirja očitno zelo veliko, saj je znani zasebni trgovec z Ljubnega na široko obljubljal to zemeljsko dobrino po devet tolarjev. Mamljivi ceni, kljub temu, da je šlo za tako imenovani “svinjski krompir”, se ni uprl niti Zdravko Podlesnik, in drugi dan predlanskega oktobra je ob domači hiši uzrl goro krompirja, vredno kakšne tri tone. Zdravko je trgovcu ob neki priložnosti izročil 2500 avstrijskih šilingov in deset tisočakov v tolarjih, pri čemer je ostalo dolga za 32 tisoč tolarjev. Ti pa so očitno bili dovolj opravičljiv razlog, da je B.V. onesposobil psa in vlomil garažna vrata ter v veži povedal presenečenemu Zdravku Podlesniku, po kaj je prišel ob tej čudni uri. “Tulil je: Ubil te bom! Žena in hčer sta bili tako prestrašeni, da se nista upali niti premakniti, sam pa sem nepovabljenega nočnega gosta pričakal na hodniku. Ker sem ga spoznal, sem ga povprašal, kako si predstavlja svoj nenavadni obisk in razbijanje vrat. Ko sem mu zagrozil, da bom poklical policijo, je možakar zagrabil telefonski aparat in ga zalučal ob tla. Kljub temu, da sem ga najprej mislil kreniti po nosu, sem ga povabil v kuhinjo in mu izročil denar. Čuden trgovec je brž zgrabil denar in grozeč, da ima v rojstnem kraju v Spodnji Savinjski dolini še šest prav takšnih silakov, kot je on, oddirjal iz naše hiše,” se čudnega nočnega trgovanja spominja Zdravko Podlesnik. Seveda je Zdravko Podlesnik takoj po odhodu B.V. zasukal številčnico na drugem telefonskem aparatu v hiši in policajem povedal, kaj se je pravkar pripetilo. Tako trgovca čaka sodišče, posebne reklame za svojo trgovinico ni doživel, Si-monca in Jožica sta si opomogli od strahu, psa pa tako nihče ni nič vprašal. Tekst in foto: F.F. Kosmatinec v varnih rokah pred poškodovanimi garažnimi vrati. Pogovor z Bojanom Vivodom, direktorjem Kinopodjetja Celje Konec preteklega leta je vrata odprl prenovljeni kino Metropol, ki je obiskovalce presenetil s svojim izgledom, še bolj pa z novo tehniko predvajanja filmov, ki ni prav nič drugačna od tiste, ki jo uporabljajo v Združenih državah Amerike. Bojan Vivod: “Želim si, da bi tisti, ki že zelo dolgo niso bili v kinu, obiskali kino Metropol in se sami prepričali, kako se je ta dvorana spremenila.” “Potreba po moderni kinodvorani je v Celju prisotna že precej časa, vprašanje je bilo le, kje in kako bi do moderne kinodvorane prišli. Najprej smo pred šestimi leti razmišljali, da bi intenzivneje vlagali v prenovo Kna Dom, vendar so se tu pojavili problemi z urbanistično m lokacijsko dokumentacijo. Ti problemi se dolgo niso razpletli. Kinopodjetje Celje je v šestih letih ustvarilo sredstva za prenovo kinodvorane. Sklenili smo, da je prenovitvena dela smotrno izvesti na lokaciji kina Metropol. Projekte smo naročili februarja lansko leto. Načrtovali smo, da bi prenovo izvedli čez poletje, vendar smo imeli težave predvsem s pridobitvijo soglasij Zavoda za spomeniško varstvo. Kino Metropol je namreč Plečnikovo delo. Dvorana je zato seveda zaščitena in tudi mi smo se pri prenovi morali ravnati po Plečnikovih osnovah. Pridobivanje soglasij se je vleklo preko poletja, kino Metropol pa nam je uspelo prenoviti decembra 1996.” “Koliko sredstev ste vložili v prenovo kina Metropol?” “Prenovili smo ne le kinodvorano samo, pač pa tudi vhodni del, avlo, gostinski del in sanitarije. Za vse skupaj smo porabili približno 54 milijonov tolarjev. Prenova pa še ni čisto končana, saj je potrebno nekatere stvari še popraviti in dokončati. Treba je urediti stopnišče in klimatizacijo ter na novo opraviti meritve, kako se zdaj zvok obnaša v dvorani. Občina Celje je do sedaj prispevala okrog milijon tolarjev. Občina nam pri financiranju pomaga z bolj simboličnimi sredstvi; letno dobimo kakšnih milijon in pol tolarjev za programe, kot je Mali Union, ki je izrazito nekomercialno orietiran, ter za program filmske vzgoje. Zdaj smo prosili, če bi nam ta sredstva ne dajali več kot dvanajstino, ampak bi nam jih dali vnaprej. Ostala sredstva, vložena v prenovo Metropola, so rezultat šestletnega potrpežljivega odrekanja zaposlenih v Kinopodjetju Celje. Delavci Kinopodjetja Celje so bili res prizadevni in pogumni.” “Kaj vse pa ste prenovili v sami dvorani Metropol?” “V Metropol se v veliki meri vrača podoba Plečnikove dvorane. Na novo so urejeni sedeži in talne obloge, mislili pa smo tudi na udobje gledalcev. Namenoma smo na račun udobja zmanjšali število sedežev v Me-tropolu s 470 na okrog 290. Sedeži so zelo lepi in so bili torej narejeni posebej za dvorano Metropol, saj do sedaj v Sloveniji takšni sedeži niso bili v serijski proizvodnji. Menim, da so zelo udobni in lepi na pogled. Zelo pomembna pa je seveda tudi kakovost reprodukcije zvoka. Na Celjskem ni bilo nobenega kinematografa, ki bi imel reprodukcijo zvoka korektno urejeno, čeprav je pri sedanjih filmih kvalitetno ozvočenje zelo pomembno. Sedanja tehnika ozvočenja v Metropolu v vseh pogledih ustreza filmom, ki prihajajo v naše kinematografe. Gre za digitalno odčitavanje tona, za kar smo izbrali ameriško firmo JBL. Nismo se hoteli odločiti za cenejšo in slabšo varianto. Menim, da je sedaj ozvočenje v kinu Metropol vrhunsko. Enako konfiguracijo imajo v ljubljanski dvorani Komuna, ki je v tem trenutku najbolje opremljena kinodvorana v Sloveniji. Je pa obe dvorani težko primerjati; dvorana Metropol ima dušo, dvorana Komuna pa je zelo tehnicistična. Kaj od tega je boljše ali lepše, je stvar osebnega okusa vsakega posameznika.” “V Metropolu ste poskrbeli tudi za invalide.” “Ta dvorana je zdaj dostopna invalidom, prav tako so jim dostopne tudi sanitarije. Nekatere izboljšave so še v teku del, nekatere manjše stvari pa so se pokazale za neustrezno narejene. Računam, da bodo vsa dela in popravki dokončani v februarju.” “Ali boste prenovili tudi kino Union in Kino Dom?” “Glede Uniona je treba najprej skleniti dogovor, kaj dolgoročno storiti z dvorano. Razmišljali smo o tem, da bi dvorana postala večnamenska, o čemer se je treba dogovoriti z mestno skupnostjo Celje ter uskladiti naše zmožnosti in pričakovanja. Dolgoročno rešitev vidimo v izgradnji treh kinodvoran hkrati s pripadajočo gostinsko ponudbo na lokaciji Kina Dom. Sam gledalec s tem ne bi občutil bistvenih sprememb, pridobilo pa bi Kinopodjetje Celje, ki bi tedaj poslovalo po povsem drugačni ekonomiki. Zelo racionalno bi se lahko obnašali z delovno silo, ki je pravzaprav naš edini variabilni strošek.” “Ali so v Sloveniji kinodvorane prevelike, saj so v tujini kinodvorane tudi manjše?” “V tujini so kinodvorane različnih velikosti in mislim, da je zdaj tako tudi v Celju. Union ima 570 sedežev, Metropol jih ima 290, Mali Union pa 75. Sedaj lahko torej tudi mi marsikaj skombiniramo glede na obisk, ki ga pričakujemo ob posameznih kinopredstavah. Mislim, da lovimo korak s svetom.” “V zadnjih letih je obisk kinematografov upadal." “To je zelo variabilno. Leta 1991 je bila najnižja točka obiskov kinematografov. Bistveno sta na to vplivala fenomena videa in piratstva, kar pa je bilo v letih 1992 in 1993 rešeno. Obisk kinematografov je bil zato spet večji. V letu 1995 smo v “Najbolj priljubljen žanr je gotovo komedija. Sicer pa je bil lani največji film Dan neodvisnosti." napačnem kraju. Vedno smo bili in tudi bomo pripravljeni na sodelovanje; morda smo slovenski film v primerjavi z drugimi tudi protekcionirali, vendar mora to imeti svoj smisel. Če pa slovenski filmi niso tako narejeni, da bi bili sposobni pritegniti ljudi v kinodvorane, so problemi bolj kompleksni od tega, da bi enostavno krivdo zvalili na prikazovalce. Resno razmišljam, da bi oživil filmski festival, ki je bil nekdaj zelo uspešen, le da bi mu bilo treba zdaj dati neko novo vsebino. Ne bi šlo za prikazovanje izključno slovenskih filmov, saj je naša filmska produkcija premajhna. Vprašanje je, ali bi se usmerili na okolje nekdanje Jugoslavije ali bi bilo treba iti še kaj širše. Sami celjski kinematografi bomo tak projekt težko izpeljali. Vse je odvisno od tega, ali bomo imeli dovolj močno oporo v okolju, v katerem delujemo. Škoda bi bilo pozabiti vse izkušnje, ki so po mojem še vedno žive. Mislim, da se bomo o tem v kratkem dogovorili.” in pijača. Kakšno je vaše mnenje o tem?” “Obiskal sem kinematografe v Nemčiji, Avstriji, Angliji, Ameriki; povsod sta hrana in pijača prisotni v kinodvoranah. Pri nas smo skušali ta problem omiliti tako, da smo ljudem, ki jih to moti, omogočili nemoten ogled filmov. V ta namen smo v Mali Union, kjer predvajamo filme za zahtevnejšo publiko, prepovedali vnos hrane in pijače. Opažamo pa, da veliko obiskovalcev tega pravila ne upošteva. Kino Metropol je zdaj res lepo urejen, vanj je bilo vloženih veliko sredstev, zato vanj ne bomo dovolili vnašanja hrane in pijače. Drugače pa nimam nobenega predsodka proti hrani in pijači v kinu. Dogovorili smo se s tovarno čokolade v Olimju, ki bo v kinu Metropol ponudila posebno čokolado, to pa bodo pričeli ponujati na Valentinovo. Želim si, da bi tisti, ki že zelo dolgo niso bili v kinu, obiskali kino Metropol in se sami prepričali, kako se je ta dvorana spremenila.” Celju dosegli 210.000 gledalcev. Leta 1996 pa .smo zabeležili spet rahel padec. Del razlogov za upad obiska kinematografov v samem Celju je bil, da enostavno nismo imeli pravi čas prenovljenega kina Metropol, kar so še zlasti zahtevali filmi v drugi polovici lanskega leta: Misija nemogoče, Tvvister, Dan neodvisnosti... Vsi ti filmi so zahtevali neko čisto drugačno tehnologijo, ki je mi takrat nismo imeli. Obisk teh filmov je bil torej nižji, kot bi ga po mojem mnenju dosegli, če bi te filme predvajali v boljši tehniki. Vendar smo glede tehnike predvajanja filmov v Sloveniji precej naredili, tako v Ljubljani, Kranju, Mariboru in Novem mestu kot tudi v Celju. Ampak imam občutek, da ljudje tega ne vedo, zato je treba v njihovo obveščanje, kaj se dogaja glede kinematografov, usmeriti določena sredstva in aktivnosti. Slovenski kinematografi pripravljamo skupno aktivnost, s katero bi slovenskemu občinstvu pokazali, kaj vse je bilo narejeno. Najtežji del dela je za nami, zdaj je treba doseženo prikazati tudi z ustrezno promocijo. V tem trenutku je naš problem pojav komercialnih televizij, ki z dokaj zanimivimi programi privabljajo filmsko občinstvo. Mislim pa, da imamo kinematografi še vedno določeno prednost v primerjavi s televizijskim medijem, zato nisem črnogled za našo prihodnost.” “Katere filme obiskovalci kina najraje gledajo?” “Najbolj priljubljen žanr je gotovo komedija. Sicer pa je bil lani največji film Dan neodvisnosti, zelo visoko je bil uvrščen tudi Trčeni profesor. Filmi, kot sta Misija nemogoče in Twister, bi bila verjetno še bolj gledana, če bi takrat že imeli sodobno tehniko, kakršna je zdaj v Metropolu.” “Kaj pa slovenski filmi?” “Mislim, da problema slovenskega filma ne povzročajo prikazovalci in da lahko slovenski film dobi svoje mesto praktično v vseh slovenskih dvoranah. Če pa so filmi brez kakšne večje sporočilne teže, in če niso komunikativni, ne morejo njihovi ustvarjalci krivdo za premajhno gledanost prevaliti na kinematografe. Mislim, da bodo morah slovenski filmski ustvarjalci pogledati pri sebi in pošteno oceniti probleme. Če jih iščejo pri nas, jih iščejo na “Nekatere zelo moti, da sta v kinodvoranah dovoljena hrana NATAŠA VERK G4FMNF pohištvena industrija d.d. polzela INDUSTRIJSKA PRODAJALNA POLZELA TEL.: 063/ 720-020 IZJEMNO UGODNA PONUDBA VSEH VRST POHIŠTVA V MESECU FEBRUARJU! • dodatna znižanja • bogata ponudba pohištva za opremo dnevnih sob, otroških sob, predsob, sedežne garniture, jedilnice, pohištvo iz masive, pisarniško pohištvo, vzmetnice vseh dimenzij in še in še. DELOVNI ČAS PRODAJALNE: pon-pet: 8.00 -18.00, sob: 8.00 -12.00 POHIŠTVO GARANT - POHIŠTVO ZA VAŠ DOM! I Tel. 063/720-020\ VABLJENI! Ob slovenskem kulturnem prazniku 'M m L O N O kulturi v Sloveniji smo se pogovarjali z Anko Krčmar, direktorico Zavoda za kulturo Žalec. “Redno spremljam položaj kulture v Sloveniji, saj se kulturniki srečujemo in Se o tem pogovarjamo. Zal se premalo pogovarjamo o tem, kaj kdo počne; največ se pogovarjamo 0 finančnih možnostih za kulturo. Če gledam povprečno, položaj kulture v Sloveniji ni slab, saj se v kulturi zelo veliko naredi. Celo v teh časih, ko smo mislili, da bo zelo težko, se zlasti dograjujejo nove knjižnjice. Glede slovenske kinematografije menim, da so projekti zelo dragi in po mojem mnenju neizvirni. Vesela bi bila, če bi bili Slovenci na tisti ravni, kjer smo bili pred leti, ko smo imeli predvsem dobre v mladinske filme; na primer Kekec bo vedno ostal vzor dobrega slovenskega mladinskega filma. Mislim, da tudi slovenskim gledališčem ne gre slabo, če ocenjujem po tem, koliko stane posamezna predstava, ki jo odkupujemo in pride v Žalec. Zdi se mi, da če Ministrstvo za kulturo neko predstavo sofinancira, bi moralo to storiti s pogojem, da bi morali potem to predstavo za bistveno manjšo ceno prodajati po Sloveniji. Ne pravim, da je položaj gledališčnikov dober, imamo pa v Sloveniji veliko gledališč, kar pomeni, da nam na tem področju ne gre slabo. Tudi knjig izdajamo zelo veliko, za Slovence neizmerno veliko, kakšna je kakovostv teh knjig, je spet drugo vprašanje. Čisto brez škode bi lahko kakšna knjiga tudi ne izšla. Zelo vesela sem, da izide veliko knjig, še bolj pa bi bila, če bi bile to same dobre knjige. Muzeji spodobno živijo, prav tako likovni saloni, seveda tisti, ki so sofinancirani s strani Ministrstva za kulturo.” "Kako pa je s kulturo v žalski občini?” “Bojim se, da moramo zelo veliko energije porabiti za pridobivanje denarja, in da imamo premalo časa ukvarjati se s programi dolgoročnega načrtovanja nekaterih projektov, ki so potrebni tudi v naši občini. Nekaterih stvari bi se bilo potrebno lotiti bolj raziskovalno, bolj poglobljeno, bolj študijsko, za takšne projekte pa za nas ni časa in ni dovolj ljudi. V drugih občinah ali tudi na drugih področjih se lahko lotijo neke stvari in cela skupnost diha s tem, k sodelovanju pa pridobijo zunanje strokovnjake. Če študenti ne bodo za svoje diplomske naloge jemali slovenskih pesnikov, slikarjev ali kakšnih drugh ustvarjalcev, Slovenija o svojih kulturnih ustvarjalcih ne bo vedela nič. Bojim se, da ni ljudi, ki bi na tem področju skrbno bdeli nad tem, da bi se mi lahko pohvalili s svojimi ljudmi in svojimi kulturnimi deli. Ne moremo pa v žalskem zavodu za kulturo imeti in plačati skupine petih ljudi, ki bi kaj napisali o ustvarjalcih iz Savinjske doline, čeprav je teh veliko. Ni denarja za to, da bi se lotili kakšnega projekta, na primer raziskovanja naše kulturne dediščine, ki je v Savinjski dolini zelo bogata. Žalčani smo tudi opustili izdajanje Savinjskih zbornikov. Toliko stvari bo pozabljenih, če o tem ne bo nihče pisal in zbral materiala. Vendar takšen jrrojekt zahteva precej sredstev. Če pride kdo v Savinjsko dolino, mu nimamo dati kaj našega, ker nimamo nobene monografije in nobenega spodobno lepega spominka. Mislim, da smo na tem premalo delali, kar je velika škoda, saj je že veliko zamujenega. Spomin ni vedno čisto svež, za nazaj iskati pa je zelo težko. Zato smo v našem Zavodu za kulturo pred leti pričeli z domoznanskim oddelkom, vendar se na tem oddelku skoraj nič več ne dela, odkar smo izgubili enega knjižničarja.” “Ali imajo še zlasti mladi raje tuje kulturne izdelke, na primer filme, knjige in glasbo, kot slovenske?” “Če imajo rajši tuje kulturne izdelke, smo krivi čisto sami in ne mladi. Ko bomo mi stvari napravili tako zelo zanimive, ko bodo na televiziji imeli tak nacionalni program, da bodo mladi radi gledali slovenske popevke, kot smo jih radi gledali nekoč, takrat bo drugače. Seveda je tisto, kar je tuje, že od nekdaj pritegnilo in zanimalo ljudi, ampak tudi v Sloveniji bi morali napraviti kaj zanimivega. Tako pa tudi naše najbolj gledane oddaje niso nič izvirnega, ampak so povzete po tujih oddajah. Zal mi je, da mladi v Žalcu nimajo svojega prostora, kjer bi se lahko naplesali. Prav tako odrasli nimajo prostora za ples, ki je tudi del kulture in kar ljudje pogrešajo. Lepo je, da imamo športna igrišča, vendar se vsi ne ukvarjajo s športom, vsi tudi ne berejo radi, čeprav slednje prav vsem priporočam. Branje se mi zdi najcenejša in kulturna spostitev. Me pa osebno zelo moti, da so trgovine 'marketi’ in gostilne 'bistroji’. Za naš jezik moramo vsi skrbeti in to vsak pri sebi. Tudi v šoli bi se morali več pogovarjati, saj mladi uporabljajo vse več tujih izrazov. Tega niso krivi učitelji; vsi moramo bolj ceniti slovenski jezik.” “Je med mladimi dovolj zanimanja za umetnost?” “Mladi se kar precej zanimajo za umetnost. So tudi vodljivi, na primer v knjižnjicah, kjer si pustijo svetovati, katero knjigo naj preberejo. Vendar, ko pridejo mladi v srednjo šolo, dobijo za prvo knjigo obveznega branja Iliado, potem pa ni čudno, če dobijo nek odpor proti domačemu branju. Zakaj ne bi brali dela kakšnih Nobelovcev, katerih knjige se lepo berejo?” likovnikov. Če je to res, naj nihče ne reče, da Slovenci nismo kulturni narod. Pri nas je veliko gledališč in veliko izide knjig, iz takšne količine pa mora izhajati tudi veliko kvalitelene-ga. Zato lahko rečem, da smo Slovenci zelo ustvatjalen narod.” “Ali je pojav računalnika vplival na kulturo?” “Ali se pri nas umetniki lahko preživljajo s svojim delom?” “Besedo umetnik sama zelo previdno uporabljam, saj je umetnik tisti, čigar delo se obdrži skozi več generacij. Čas potrdi umetnika. Danes besedo umetnik preveč na splošno uporabljajo, sama pa rajši uporabljam besedo ustvarjalec; likovni ustvarjalec, literarni ustvarjalec... Ali lahko ustvarjalec od svojega dela živi, je žal odvisno tudi od njegove sposobnosti, kako svoje delo ponudi. Nekateri kulturni ustvarjalci ne bi ustvarjali nič takega, kar bi se lažje prodalo, drugi pa vedo, da morajo od svojega dela živeti. Prav dam enim in drugim. Danes živeti od pisateljevanja ali slikarstva je verjetno težko, kajti Slovenija je premajhna. Slišala pa sem, da pri nas od svojega dela živi okrog 800 “Pred leti smo imeli v knjižnjici predavanje na temo, ali lahko računalnik nadomesti knjigo, ali ima knjiga še sploh tisto svojo pravo funkcijo. Ima. Knjiga ne bo nikoli izgubila svoje funkcije, ker ima za človeka neko intimno vrednost. Knjiga je po mojem mnenju nepogrešljiva. Vendar, ko danes pridete v katero koli knjižnico, knjižničarka gleda v računalnik. Odnos med vami in njo se je zožil na računalnik; knjižničarji se ne pogovarjajo več toliko z obiskovalci. Ti pa prihajajo v knjižnico tudi zaradi tega, ker je knjižnica prijazen prostor. To je ena plat računalnika - če bi lahko v knjižnici imeli več zaposlenih, bi nekdo od njih lahko vzpostavljal tisti neposreden stik z ljudmi. Je pa računalnik nepogrešljiv v zbiranju informacij, saj ima veliko prednost v izposoji in iskanju določenih knjig ali materiala.” “Ob slovenskem kulturnem prazniku se nekateri sprašujejo, zakaj praznujemo obletnico smrti in ne rojstva Franceta Prešerna.” “O tem razmišlja že kar veliko ljudi. Ko so razglasili kulturni praznik, so ga pač razgasili tako. Ne imenujemo ga več Prešernov dan, čeprav jaz še vedno najrajši tako rečem in mislim, da bi bil kulturni greh, če bi jrraznovali kulturni praznik, ne da bi omenili Prešerna. Meni osebno je vseeno, kdaj Slovenci praznujemo svoj praznik kulture, saj s Prešernom ni nič umrlo, pač pa se je z njim najbolj začelo. On je bil namreč tisti, ki je poskrbel, da smo prišli v krog evropskih narodov. Cisto vseeno je, na kakšen dan praznujemo kulturni praznik, pomembnejše je, kakšen je naš odnos do kulture, do ustvarjalnosti in do ustvarjalcev kulture.” NATAŠA VERK IDTOUS o HfflUH! »Hiffl PRIMOŽ SUHADOLCAN MED MLADIMI Občinska zveza prijateljev mladine Celje je letos že petič zapovrstjo petošolcem in šestošolcem s širšega celjskega področja pripravila literarno delavnico. Mladi so že pred pričetkom literarne delavnice poslali svoje literarne prispevke, izmed katerih sta slavistka Milka Conradi in pesnica Nada Jelovšek izbrali najboljša dela. SKRILA BITJA IZ GOZDA V galeriji mozirskega kulturnega doma so Savinjsko gozdarsko društvo, nazarska enota Zavoda za gozdove Slovenije in Zavod za kulturo Mozirje pripravili zanimivo razstavo z naslovom Skrivna bitja iz gozda. Več kot 350 osnovnošolcev je na razpis poslalo svoja likovna in literarna dela, v katerih opisujejo, kaj jim pomeni gozd. Razstavljenih je 40 najboljših del, o katerih sta na otvoritvi razstave spregovorila akademski slikar L.ojze Zavolovšek ter pesnik in pisatelj Ivo Stropnik. Na literarni delavnici je sodelovalo 32 nadaijenih učencev, ki so se imeli priložnost pogovarjati tudi s pisateljem Primožem Suhadolčanom. KNJIŽNI TEDEN V CELJU Od 7. do 14. februarja poteka v prvi Knjižnji teden v Celju. Postavljen je v Celjskem domu, obsega pa promocijo in prodajo knjig vseh najpomembnejših slovenskih založb ter literarna srečanja. Založbe na Knjižnem tednu svoje knjige prodajajo po zelo ugodnih cenah, saj so cene nekaterih knjig nižje tudi za 50 odstotkov. Knjižni teden v Celju je promocija kakovostne litarature, pregled vrhunskih dosežkov pomembnih slovenskih. založnikov ter informacija o najnovejših izdajah. PODELJENA SAVINOVA ODLIČJA V ponedeljek, 10. februarja, se je v dvorani doma II. slovenskega tabora odvila osrednja proslava slovenskega kulturnega praznika v občini Žalec. Slavnostni govornik je bil rojak, karikaturist in pisatelj Borut Pečar, v umetniškem programu pa so nastopili člani baletnega ansambla Opere in baleta Ljubljana. Pripravili so drugo dejanje znanega baleta Hrestač in odlomke nekaterih drugih baletov. Na proslavi so podelili tudi tradicionalna Savinova odličja, ki so letos dobila novo podobo. Oblikoval jih je, še preden je vedel, da bo sam prejel nagrado s plaketo, oblikovalec Vincenc Vipotnik. Savinovi plaketi sta prejela Tone Tavčar in Branko Goropevšek. Savinova odločja sta podelila Milan Dobnik, župan občine Žalec, in Tanja Razboršek - Rehar, vodja oddelka za gospodarske in negospodarske dejavnosti. PROCES trgovina in proizvodnja uvoz - izvoz POOBLAŠČENI PRODAJALEC SKF LEŽAJEV IN PROGRAMA LOCTITE Savinjska c. 26, Mozirje 3330 (SLO) Tel. & fax: +386 63 832 701 PRODAJA NA DEBELO STROJNIH REZERVNIH DELOV IZ UVOZA! - SKF ležaji - LOCTITE lepila in tesnila - GALOVE verige - oljna tesnila - jermeni - vskočniki SKF" i @ ISTI TE® NOVO! S1. FEBRUARJEM TUDI PRODAJA NA DROBNO. ERVIN POTOČNIK RAZSTAVLJA i ' V* J V petek, 7. februarja, so v Likovnem salonu v Celju odprli razstavo kiparja Ervina Potočnika iz Žalca. Umetniška oseba Ervina Potočnika je nekoliko nenavadna. Na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani se je vpisal relativno pozno, leta 1990, glede na to, da je rojen leta 1957. V študijskem letu 1993/94 je prejel študentsko Prešernovo nagrado, diplomiral pa je leta 1996 pri prof. Luju Vodopivcu. Trenutno je študent kiparske specialke pri istem profesorju. Potočnik je tako pravzaprav na začetku svoje umetniške poti, za njim pa je že nekaj samostojnih in skupinskih razstav. V študijskem letu 1991/92 je v okviru zaključne akademijske razstave samostojno razstavljal v galeriji B 52 v Ljubljani. Septembra 1993 se je udeležil mednarodne likovne delavnice Labin Art Expres v Labinu. Julija 1994 se je v okviru razstave Poletne premiere samostojno predstavil v Likovnem salonu v Celju. Kot eden od štirih avtorjev je sodeloval na razstavi Štiri barve neba (po izboru umetniške zgodovinarke Nadje Zgonik) v ljubljanski galeriji Škuc. Razstavljal pa je tudi v okviru cikla Prima vista v Umetnosti galeriji v Mariboru. Razstava Ervina Potočnika bo odprta do 29. februarja. METRSKO BLAGO f POZAMENTE0JA MODNI D0DATK V LEPI TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM VAM NUDIMO: - velika izbira kvalitetnega 'Z' 'Z/ spomladanskega blaga 09 J tu - vse vrste marokenov P - velika izbira svile in čipk P K - nova kolekcija chanel vzorcev K - enobarvne mikrofibre in kapre rt ■ volneni velurji za plašče rt f - vzorčaste mikrofibre in viskoze n - vse barve diolenov in f\ X voln 1.990 SIT X - velika izbira gladkih zametov ■ svilene rute 7t\ p - več kot tisoč vrst gumbov P\ IZ /i +4 KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC 1 PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Stran 15 IZ POLICIJSKE BELEŽKE PROMETNA NEZGODA S MUHO TELESNO POŠKODBO. 27. januarja se je ob 17.10 na magistralni cesti v Žalcu pripetila prometna nezgoda, v kateri se je ena oseba hudo telesno poškodovala, dve pa lažje. Na vozilih je nastalo za okoli 1.550.000,00 tolarjev materialne škode. Iz smeri Petrovč proti Šempetru je tovorno vozilo vozil Radovan v star 40 let, iz Žigona pri Laškem. Ko je pripeljal do križišča magistralne ceste za smer Ljubljana in priključka avtomobilske ceste, je zapeljal na predostno cesto v trenutku, ko je iz smeri Šempetra pripeljal voznik osebnega avtomobila Andrej Č, star 47 let, iz Celja. Med vozili je prišlo do trčenja, v katerem se je voznik tovornega vozila Radovan J. telesno poškodoval. Voznik osebnega avtomobila Andrej Č. in sopotnik v tovornem vozilu Franc P., star 49 let, iz Laškega pa sta utrpela lahke telesne poškodbe. Vsi so bili z reševalnim vozilom odpeljani v bolnišnico Celje. prometna nezgoda s hudo telesno poškodbo. 28. januaija se je ob 19.40 na magistralni cesti Žalec - Velenje izven naselja Studence zgodila prometna nezgoda, v kateri so bile tri osebe hudo, ena pa lahko telesno poškodovane. Na vozilih je nastalo za okoli 1.300.000,00 tolarjev materialne škode. 20-letni Primož P. iz Florjana pri Velenju je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Veliki Pirešici. Ko je v Studencih pripeljal v desni nepregledni ovi-nek'..je zapeljal na levo stran cestišča in s sprednjim levim delom vozila trčil v sprednji del osebnega avtomobila, s katerim je nasproti pripeljal 20-letni Andrej Š., tudi doma iz Florjana pri Velenju. Po trčenju je Andrejevo vozilo odbilo z vozišča po nasipu navzdol, medtem ko je vozilo Primoža obrnilo za 180 stopinj in je obstalo na sredini \fSr^' takrat sta se iz smeri Velike Pirešice pripeljala voznika osebnih avtomobilov, 62-letni Anton J. iz Velenja in 35-letni Viktor Z. iz Paroža pri Dobrni. Kljub zaviranju je najprej Anton s svojim vozilom trčil v neosvetljeno vozilo Primoža P., Viktor pa je s svojim vozilom trčil v zadnji del Antonovega in nato še Primoževega vozila. V nezgodi so se hudo telesno poškodovali voznika Primož in Andrej ter sopotnica v vozilu Andreja, 21-letna Martina V. iz Gotovelj. Lahke telesne poškodbe je utrpel tudi 19-letni Blaž J. iz Velenja, ki je vozil s Primožem P. ODVZEM OSEBNIH AVTOMOBILOV. 28. januarja je neznani storilec prišel do stanovanjske hiše, last Gorana T., v Migojnicah, od koder je na nepojasnjen način odtujil terenski avtomobil znamke Mitsubishi Pajero 2,5 TDGL, modre barve. Na vozilu so nameščene registrske tablice CE 28-34E. Z dejanjem je podjetje HYPO Leasing, d.o.o., iz Celja oškodovano za približno 3.100.000. 00 tolarjev. Istega dne je neznani storilec iz garaže stanovanjske hiše v Letušu odpeljal osebni avtomobil znamke Honda Civic 1.6 i, rdeče barve, reg. št. CE 65-02N. Z dejanjem je Mateja Š. iz Letuša oškodovana za približno 650.000 tolarjev. Avto je bil 29. januaija okoli 13. ure najden na območju Domžal in v večernih urah vrnjen lastnici. POŽAR V PREDILNICI. 28. januarja okoli 22.00 ure je v predilnici Tekstilne tovarne v Preboldu iskra, ki se je pojavila v finem prahu, zanetila požar v pnevmatski cevi dolžine 20 metrov, ki je potekal do odsesalnega sistema, kjer je zgorel ovalni bombažni filter dolžine 4 metre in višine 2,5 metra. Požar je pogasil poklicni gasilec Tekstilne tovarne skupaj z zaposlenimi delavci. Pri tem je nastalo za okoli 100.000. 00 tolarjev materialne škode. Tuja krivda je pri tem izključena. TATVINA TELEFONSKE SLUŠALKE. 30. januarja med 19.45 in 20.00 je neznanec iz nezaklenjenega osebnega avtomobila, parkiranega pred stanovanjsko hišo v Dolenji vasi, ukradel slušalko mobilnega telefona znamke Bene-fon in z dejanjem Podjetje Pluton, d.o.o., oškodoval za okoli 50.000 tolarjev. VLOM V STANOVANJSKO HIŠO. V času od 25. januarja do 1. februarja je neznani storilec v Letušu vlomil v nenaseljeno stanovanjsko hišo, last Stanka R. iz Preserij. Odnesel je nekaj jedilnega servisa, starejše ogledalo in starejša pisalna stroja. Z dejanjem je lastnik oškodovan za približno 100.000,00 tolarjev. POŽAR V STANOVANJSKI HIŠI. 1. februarja med 17.30 in 20.20 uro je zagorelo v kuhinji stanovanjske hiše Ignaca H. na Reški cesti v Preboldu. Do požara je prišlo zaradi kratkega stika na el. napeljavi manjšega bojlerja. V požaru je bila uničena kuhinjska oprema, poškodovane pa so tudi stene. Materialna škoda znaša okoli 200.000,00 tolarjev. Požar so lokalizirali gasilci iz GD Prebold. HUDA PROMETNA NESREČA. 2. februarja se je ob 13.45 na magistralni cesti v Vrbnem zgodila huda prometna nesreča. 20-letna voznica osebnega avtomobila, Karmen J. iz Šentjurja, je kasneje podlegla poškodbam v celjski bolnišnici. To je letos četrta smrtna žrtev prometnih nesreč na celjskem območju. MADEŽ NA SAVINJI. 5. februarja je bil v dopoldanskih urah v toku reke Savinje v bližini Glin Nazarje opažen večji oljni madež. Policisti iz Mozirja so skupaj s pristojnimi službami pri pregledu vodotoka ugotovili, da je do onesnaženja prišlo zaradi izteka kurilnega olja iz rezervarja stanovanjske hiše Ota Z. iz Rečice ob Savinji. V kanalizacijo, od tam pa v strugo Savinje, je izteklo okoli 1000 litrov kurilnega olja, ki so ga poklicni gasilci iz Celja v kraju Soteska zajezili in odstranili. DELOVNA NEZGODA. 5. februarja okoli 20.00 ure je prišlo do delovne nezgode v obratu furnirnica podjetja LI Bohor Šentjur. 26-letna Helena Z. je s tekočega traku furnirnega stroja pobirala furnir. Med delom so ji valji tekočega traku stisnili desno roko in jo huje poškodovali. POROKE Boštjan ROVAN iz Vranskega in Diana PEŠKO iz Šempetra Srečko KRAŠOVEC iz Matk in Mojca TURNŠEK iz Žalca Martin MOČNIK in Irena STROPNIK, oba s Polzele ROJSTVA Anusa RANČIGAJ z Gomilskega - fantka Brigita ORAČ iz Pristave - fantka Smilja GARIČ iz Nazarij - deklico Vlasta OŠLAK iz Griž - fantka Darinka NAREKS iz Žalca - fantka Lidija KORUN iz Gomilskega - fantka Liljana MARINKOVIČ iz Petrovč - fantka SMRTI Anton POZNIK iz Ločice pri Vranksem, 74 let Ljudmila KOS iz Sv. Lovrenca, 83 let Milan REBERŠEK iz Kaple, 52 let Sergej TANJŠEK iz Podvrha, 23 let Pavel RANČIGAJ iz Brega pri Polzeli, 70 let Amalija RANČIGAJ iz Podvina pri Polzeli, 73 let LETNI OBČNI ZBOR ŽUPNIJSKE KARITAS VRANSKO V nedeljo, 2. februarja, je bil že 6. redni občni zbor župnijske KARITAS Vransko. Predsednica, ga. Martina Felicijan, ki vodi to dobrodelno organizacijo že od vsega začetka, je orisala delo v preteklem letu. Iz poročila je bilo zaznati, da je delo v Karitasu zelo aktivno. Skupaj s približno desetimi' aktivnimi člani, ki se jim v večjih akcijah pridruži še veliko občasnih sodelavcev, so izvedli več prireditev. Tako so skupaj z OŠ Vransko organizirali kulturni program z zakusko v domu upokojencev na Polzeli, s hrano, obleko in denarjem so pomagali številnim socialno ogroženim, skupaj s krajevno skupnostjo so pomagali nad 130 krajanov Vranskega z okolico, ki so starejši nad 70 let. Za zabavo je poskrbel ansambel Novina. V minulem letu so še nudili pomoč beguncem iz Bosne, ki so bili v naši krajevni skupnosti. Kot vse dobrodelne organizacije se tudi župnijska Karitas sooča z različnimi težavami, predvsem denarnimi, zato so prispevki iz nabirke v cerkvi, občine Žalec, KS Vransko, strank slovenske pomladi ter ostalih dobrotnikov velikega pomena za delovanje Karitasa. Zato se vsem sodelavcem, donatorjem ter vsem ljudem dobre volje župnijska Karitas Vransko iskreno zahvaljuje za pomoč! 4- Vrečarjet/a 2, Tet.:063/7U‘686, 71M05 <41.®.®. W MO Žalec 06091635-717 Občina Nazarje je bila ustanovljena s sklepom državnega zbora jeseni 1994. Kmalu za tem je bil na volitvah v novonastalo občino za župana izvoljen Ivan Purnat. Ker je Nazarje prej spadalo pod Mozirje, je v kraju marsičesa manjkalo, in župan Purnat šteje ureditev občine Nazarje za nekako četrti izziv, ki mu ga je na pot postavilo življenje. Prva pomembnejša postaja na njegovi življenjski poti je bila ustanovitev delavske univerze leta 1972 v Mozirju, katere prvi direktor je bil. Naslednji mejnik je zanj predstavljalo delovno mesto ravnatelja na osnovni šoli Gornji Grad, kjer je v 14 letih pripomogel k dograditvi oziroma k izgraditvi številnih šol. Še ena takšna prelomnica v njegovem Življenju je bilo leto 1991, ko je zapustil prosveto in skupaj z Ženo ustanovil lastno podjetje, sedaj pa se sooča z odgovornostmi, ki jih s seboj prinaša samostojna občina. Ivan Purnat - župan občine Nazarje. V NAZARJAH JE MARSIČESA MANJKALO “Na volitvah za župana me je kandidiral zbor krajanov iz Šmartnega ob Dreti, od koder sem doma. Kljub temu, da smo bili kandidati trije, pa sem že v prvem krogu dobil podporo v celi občini Nazarje, kar me je še bolj obvezalo, da delam v korist in dobrobit vseh naših občanov. Problemi, na katere sem naletel, so bili predvsem posledica tega, da je Nazarje prej spadalo v občino Mozirje in v prejšnji, skupni občini se je v Nazarjah malo naredilo. V novonastali občini Nazarje je zato marsičesa manjkalo, bilo pa je tudi precej problemov. Imeli smo slabe mostove, problem je bila kanalizacija, občina še vedno nima popolne osnovne šole in še kaj bi se našlo. Že v aprilu leta 1995, ko je občina začela funkcionirati, smo najprej začeli z akcijo o ustanovitvi popolne osnovne šole. Šola v Nazarjah, ki ima pet razredov, je namreč podružnica osnovne šole v Mozirju, prav tako pa je šola v KS Šmartno ob Dreti, ki ima štiri razrede, podružnica o-snovne šole v Gornjem Gradu. Celo leto so trajala prizadevanja, da smo od Ministrstva za šolstvo dobili zeleno luč za ustanovitev popolne osnovne šole, nato pa smo lahko pričeli s prizadevanji za pridobivanje lokacije in dokumentacije projektov za gradnjo osnovne šole. Konec meseca februarja letos bodo ti projekti že Problemi, na katere sem naletel, so bili predvsem posledica tega, da je Nazarje prej spadalo v občino Mozirje in v prejšnji, skupni občini se je v Nazarjah malo naredilo. končani in mislimo, da bomo najkasneje jeseni pričeli z gradnjo. Šlo bo za dozidavo obstoječe šole, ki bo dobila telovadnico in vse prostore, ki k popolni osnovni šoli sodijo. Telovadnica in šola nasploh bosta prišla prav tudi mladini, ki je osnovno šolo že prerasla, prav tako pa za rekreacijo in dejavnosti ostalih krajanov. Za ta velik projekt bomo 50 odstotkov sredstev dobili od Ministrstva za šolstvo, 50 odstotkov stroškov gradnje pa bo morala kriti občina. Ta denar bomo delno pridobili s kreditom, drugo pa bomo poskušali pridobiti s strani krajanov. Zaenkrat še ne mislimo na samoprispevek, saj je v KS Šmartno Dreti en samoprispevek že vpeljan, ko pa bo junija 1998 potekel, pa bomo tudi o tem razmislili. Šola je bila najbolj akuten problem, vendar le eden od mnogih. Naslednja stvar je bila kanalizacija, za katero smo lansko leto napravili projekte in jo že pričeli graditi, vendar nas veliko dela čaka še letos. Tako imenovani kanal D gre skozi celo Nazarje, vse od stajih blokov do novega naselja. Še en velik projekt, na katerem delamo, pa je most preko Drete. To je glavni most, ki povezuje Nazarje z zaselki in s samostanom na desnem bregu reke. Ker pa je to občinska cesta in ne državna, nismo dobili nobenih sredstev s strani države, vse gre iz občinskega proračuna. To je bil precej velik finančni zalogaj za našo občino, ampak rekli smo si, da korajža velja in pričeli smo z gradnjo mostu in ga skoraj tudi že končali. Prevozen je most že, vendar manjkata še izolacija in asfalt, saj s temi deli zaradi snega in slabega vremena pred novim letom nismo mogli zaključiti. PRIHOVA, RADAR IN SE KAJ Naselje Prihova pa je po besedah župana Purnata kamen spotike, ki moti odnose med mozirsko in nazarsko občino. “Problem je v tem: ko so nastajale nove občine, so bila določena referendumska območja, kjer se je glasovalo o ustanovitvi nove občine, pri tem pa je bilo tudi dogovorjeno, katera naselja bodo spadala v določeno občino. Naselje Prihova je bilo takrat v referendumskem območju Nazarje. Referendum za ustanovitev občine Nazarje je uspel tako v celotni sedanji občini Nazarje kot tudi v naselju Prihova, ki naj bi tako postalo del nove občine Nazarje. Toda ko je državni zbor sprejemal zakon o oblikovanju občin, je imela mozirska stran tam svoje botre, ki so posredovali, da je Prihova od nazarske občine odpadla in postala del mozirske občine. Prebivalci Prihove so takoj nato pričeli s postopkom za priključitev k naši občini. Takšno je večinsko mnenje krajanov, saj se je na številnih referendumih oziroma zborih krajanov 60-70 odstotkov prebivalcev vedno odločilo za priključitev občini Nazarje, temu nasprotuje le tisti del prebivalcev Prihove, ki živijo bliže Rečici ob Savinji. Prebivalci naselja Prihova so namreč življenjsko vezani na kraj Nazarje, tu imajo delovna mesta, trgovine, zdravstveni dom, šolo, cerkev, pokopališče, gasilce, Prebivalci Prihove so že leta 1995 zaprosili mozirski občinski svet za soglasje, da pričnejo postopek odcepitve od Mozirja, pa jim ta občinski svet še odgovoril ni. turistično in upokojensko društvo - skratka, vsi živijo z Nazarjami in se tudi počutijo Nazarjane. Ne držijo pa trditve, da bi priključitev Prihove k naši občini mozirsko občino razdelilo in bi bil en del ločen od celote. Rečičani, ki so sicer del občine Mozirje, bi resnično morali na sedež občine Mozirje preko nazarske občine, obstaja pa še ena cesta, po kateri imajo povezavo z občino Mozirje. Da ta del ne bi bil odrezan od občine Mozirje, je vidno tudi na zemljevidu, sicer pa tu tako ali tako naj ne bi bilo in ne bo nobene meje oz. carine, da bi se morali prebivalci Mozirja oz. Rečice izogibati prehajanju preko ozemlja Nazarij. To potencirajo samo tisti, ki iščejo vzroke, zakaj NAZARJE je industrijsko, obrtno, prometno in zaposlitveno središče Zgornje Savinjske doline. Leži ob sotočju Savinje in Drete. Večji del Nazorja je bil zgrajen šele po 2. svetovni vojni. Prevladuje sklenjena pozidava individualnih hiš, na levem bregu Drete pa je tudi nekaj blokov. Del naselja je na levem bregu Savinje. Pred drugo svetovno vojno je bilo Nazarje neznaten zaselek. Vrbovški grad je bil sedež škofijskega veleposestva, imenovanega Marijingrad. Kraj vključuje skoraj 2000 prebivalcev, ima šolo z nižjimi razredi, pošto, bencinsko črpalko, trgovsko mrežo, gozdno upravo, prosvetni dom, zdravstveno postajo, lesno industrijo, tovarno malih gospodinjskih aparatov, proizvodnjo tekstilnih izdelkov in številne obrtne delavnice. Nad krajem stoji na apnemškem griču Gradišču (389 m) frančiškanski samostan z župnijsko cerkvijo Marije Nazareške iz 17. stoletja. Samostan se ponaša z bogato in lepo urejeno knjižnico. Lepo podobo kraju daje obnovljena graščina Vrbovec, ki leži na sotočju Savinje in Drete ter poudarja kraju kulturno, podjetno in kulinarično ponudbo. V Nazarjah živi in ima galerijo slikar Jože Horvat - Jaki (1930). Tu je umrl pesnik Ahac Stržinar (1676 - 1741). V občino Nazarje spadata tudi kraja Šmartno ob Dreti ter Kokarje, idilični naselji ob živahni reki Dreti. naj Prihova ne bi spadala k Nazarjam. i---------------------------------- V prihodnosti bi radi čim več individualnih hiš in blokov vključili v daljinsko toplotno ogrevanje, ki bi ga dobili iz Glina. Druga stvar, Za katero si moramo Prizadevati, pa je to, da asfaltiramo ceste do hribovskih naselbin. Prebivalci Prihove so že leta 1995 zaprosili mozirski občinski svet za soglasje, da pričnejo Postopek odcepitve od Mozirja, Pa jim ta občinski svet še odgovoril ni. Na podlagi zbora krajanov so prebivalci Prihove jeseni leta 1996 dali mozirskemu občinskemu svetu ponovno prošnjo za tovrstno soglasje in Prihovci še do danes niso prejeli njihovega pisnega odgovora. Je pa odgovor, v katerem mozirski občinski svet nasprotuje taki želji prebivalcev Prihove, prejela vladna služba v Ljubljani. Odbor za odcepitev od Mozirja in priključitev k naši občini pravi, da bodo nadaljevali z akcijo. Cerkvene oblasti so se lahko že pred več kot 20 leti dogovorile, prav tako vsa prostovoljna društva, kot je na primer gasilsko, samo civilna oblast tega ne more storiti. Tudi Prihovci ocenjujejo, da mozirske občinske oblasti ne zastopajo koristi prebi-valcv, pač pa jim gre po vsej verjetnosti samo za Elkroj, ker ta stoji na območju Prihove. Nam za Elkroj ni, Prihovce pa podpiramo, ker je takšna njihova želja ■n so tako ali tako vezani na Nazarje.” Na območju Prihove naj bi bila tudi nova obrtna cona, s katero P3 se ukvarja Zgornjesavinjska obrtno-podjetniška zbornica. “Kaže, da so trenutno neke ovire pri odkupu zemljišča, ne vem pa povedati, ali se mozirska občina dovolj angažira,” pove Ivan Pur-nat. “Niso še znana nobena podjetja, ki naj bi tam dobila svoje mesto, ker se namerava območje naprej urediti, potem pa dati v zakup obrtnikom in podjet- nikom, ki si tam nameravajo urediti prostore. Je pa po mojih informacijah mnogo povpraševanja po tem.” Kot za vse okoliške kraje je tudi za Nazarje problematična predvidena postavitev vojaškega radarja na Menini, ki je od Nazarij oddaljena le 10 kilometrov. “Z gotovostjo lahko v lastnem imenu in v imenu občinskega sveta rečem, da si radarja tako blizu našega kraja ne želi nihče. Ne moti nas toliko elektrovalovanje, ampak se naša bojazen nanaša predvsem na to, da je Menina rezervoar pitne vode za to dolino. Zal nas pri tem nihče nič ne bo vprašal, saj o tem mi ne odločamo. Naša občina in občina Gornji Grad, kjer naj bi bil postavljen civilni radar, sta na Ministrstvo za okolje in prostor naslovili vprašanje o možnosti našega soodločanja v zadevi, pa smo prejeli odgovor, da mi lahko povemo samo svoje mnenje, odločati pa ne moremo. Če bi imeli moč odločanja, smo se na občinskem svetu že izrekli, da smo proti postavitvi tega, vendar pa nismo seznanjeni s tem, kaj poteka v Ljubljani, ali postavitve radarjev še načrtujejo ali ne več.” V Nazarjah so se zaradi industrije v Glinu Nazarje morali osredotočiti tudi na probleme onesnaževanja okolice. “V Glinu Nazarje, v tovarni ivernih plošč, so namestili novo čistilno napravo za zmanjšanje onesnaževanja s prahom,” pravi nazarski župan. “Prav gotovo se to pozna, saj se je onesnaževanje s prahom zmanjšalo približno za 50 odstotkov. Vendar je že po črni barvi snega očitno, "da poleg iverice onesnažuje okolje tudi dimnik energetike, tam, kjer proizvajajo toplotno energijo za Glin. Tu kurijo lesne in druge odpadke ter mazut, zato pa nas na tem področju delo še čaka.” OBILO NAČRTOV ZA PRIHODNOST Četudi je bilo v novonastali občini Nazarje že marsikaj narejenega, pa jim po besedah župana načrtov za prihodnost še ne bo tako kmalu zmanjkalo. “V prihodnosti bi radi čim več individualnih hiš in blokov vključili v daljinsko toplotno ogrevanje, ki bi ga dobili iz Glina. Vendar pa je kurišče v Glinu potrebno sanirati, namestiti čistilne naprave ali pa preiti na druga goriva. Druga stvar, za katero si moramo prizadevati, pa je to, da asfaltiramo ceste do hribovskih domačij. Ti ljudje, ki živijo v hribovskih zaselkih, resnično zaslužijo priznanje. Težavno je obdelovanje zemlje v teh velikih strminah, pozimi pa jih pesti še sneg, zato tam preživetje res ni preprosto. Mi poskušamo tem občanom pomagati, kolikor je pač v naši moči, jaz sam jih obiščem najmanj enkrat v letu, da vedo, da nismo pozabili nanje. Ena velikih nalog, ki so še pred nami, je prav gotovo reševanje ekoloških problemov, posvetiti pa se moramo tudi spodbujanju rasti malega gospodarstva. Nekoč se je nekaj kmetij že ukvarjalo s kmečkim turizmom, ampak te njihove kapacitete so že zastarele, ker so sodobni turisti dandanes pač malo bolj zahtevni. Vsakdo, ki se bo za to dejavnost vendarle odločil, bo torej moral vanjo nekaj investirati, seveda pa bo občina pomagala pri pridobivanju kreditov.” Vendar pa se lahko Nazarje že sedaj pohvali s prenekaterimi svojimi dosežki in turistično ponudbo. “Ponosni smo lahko na obnovljeno graščino Vrbovec, v kateri so našla svoj sedež številna podjetja, izvedena je bila tudi 31-milijonska investicija v knjižnico frančiškanskega samostana, ki smo jo obnovili in je sedaj na voljo tudi za turistični ogled. Prav tako lahko za turiste pri nas poskrbita dve gostišči; eno je v gradu Vrbovec, eno pa je Ranch Veniše, kjer je zgrajen nov hotel, ki sicer še ni povsem dokončan, bo pa s svojimi 60 posteljami za Nazarje pomenil veliko pridobitev. Na Ranchu Veniše imajo tudi konje za ježo. Prav tako je v občini poleg drugih trgovin konec preteklega leta nastala prodajalna Izoles, kjer so kupcem na voljo živila, pa tudi tehnično blago, česar prej v celi občini Nazarje ni bilo.” Krajani v okviru KS pripravijo programe, mi pa jih obravnavamo glede na prioriteto in glede na finančna sredstva. Po svojih zmožnostih se trudimo želje krajanov kar najbolje uresničevati. Po mnenju župana Purnata, pa imajo občani Nazarij dovolj vpliva na dejavnosti in razvoj občine. “Občani lahko izpostavljajo svoje probleme preko krajevnih skupnosti. Prej sta bili v občini dve krajevni skupnosti, in sicer KS Šmartno ob Dreti in Nazarje, na željo nekaj zaselkov pa je bila ustanovljena še tretja krajevna skupnost, to je pa KS Kokarje. Krajani v okviru KS pripravijo programe, mi pa jih obravnavamo glede na prioriteto in glede na finančna sredstva. Po svojih zmožnostih se trudimo želje krajanov kar najbolje uresničevati.” DOMINIKA SAMBOLIČ UDOBNI IN ZDRAVJU PRIJAZNI TEKSTILNI IZDELKI Sabina Čož vodi podjetje IZDELOVANJE IN PRODAJA TEKSTILNIH IZDELKOV, ki je aktivno že devet let, trenutno pa ima sedem zaposlenih. posteljnine, izdelane iz volne Medno. Ta posteljnina, ki obsega nad-vložke za vzmetnice, odeje in vzglavnike, zelo dobro vpliva na počutje in zdravje ljudi. Visoka stopnja zračne vlage namreč slabo vpliva na človeško telo, volna Medno pa prekomerno vlago vpija, vendar ostaja suha. Posteljnina iz volne Medno tudi ohranja naravno toploto med 36 in 37 stopinj Celzija, ne glede na to, ali je zunaj hladno ali vroče. Zaradi tega ne daje občutka hladnosti, ki je običajen pri drugih posteljnimih. “Velik del svojega življenja prespimo, zato bi morali dati več pozornosti zdravemu spanju,” pravi Sabina Čož. “Posteljnino iz volne Medno, ki je še posebej priporočljiva za astmatike, revmatike in tiste, ki imajo bolečine v hrbtenici, ponujamo po najugodnejših cenah in imamo zanjo opravljen A-test kakovosti. Načrtujemo tudi lastno proizvodnjo te posteljnine.” Volnene posteljnine za zdaj še ne prodajajo Kot že samo ime podjetja pove, le-to obsega ves postopek izdelave tekstilnih izdelkov, nato pa še prodajo. Slednjo vršijo v svoji trgovini RIVON NIMAN ter s svojimi potujočimi prodajalnami. S potujočimi prodajalnami obiskujejo podjetja po vsej Sloveniji ter v njih zaposlenim delavcem ponujajo nakup po zelo ugodnih pogojih. Delavci namreč kupijo izdelke preko sindikata, nato pa kupljeno blago o-dplačajo v treh obrokih. Zelo ugodni so tudi plačilni pogoji v trgovini RIVON NIMAN, ki je v Mozirju. Nakup v znesku nad 5.000 tolatjev je možen na dva čeka, nad 10.000 tolarjev pa na tri čeke. Prav tako sprejmejo kartice VISA, EUROCARD in ACTIVA. Trgovina RIVON NIMAN po svoji pestri ponudbi ni znana le Mozirčanom, pač pa jo^ obiščejo tudi stranke iz Velenja, Žalca in Celja. RIVON NIMAN jim ponuja elegantne pletenine, jeans priznanih tujih znamk ter ostalo lahko in športno konfekcijo za otroke in odrasle. “Ponujamo tudi svoje lastne izdelke, zlasti trenirke, majice, tunike in oblačila iz termoflisa,” je povedala Sabina Čož. “Zelo smo pozorni na potrebe in želje naših strank, zato ne posvečamo toliko pozornosti visoki modi, ki ni vselej primerna za ljudi vseh starosti in različnih postav.” Poudarek dajejo predvsem na naravne materiale, ki so udobnejši in tudi bolj zdravi od umetnih. Tako so se pred kratkim začeli ukvarjati tudi s predstavitvami in prodajo v svoji trgovini, ker pa je zanjo veliko zanimanje, sprejemajo naročila na telefonski številki: (063) 832-013 ali (063) 831-436. A/a Trgu 36, MOZIRJE te!.: 063 832 - 013 Vsi, ki jih zanima ugoden nakup kvalitetnih tekstilnih izdelkov, pa so vabljeni v trgovino RIVON NIMAN od ponedeljka do petka med 9.00 in 19.00 uro ter ob sobotah med 8.00 in 12.00 uro. D. S. POHIŠTVO, KI SPROŠČA DOMIŠLJIJO Dejavnosti podjetja Glin K&M iz Nazarja se po besedah njegovega direktorja, ing. Marjana Dobrovca, delijo na proizvodnjo in prodajo. V proizvodnji se ukvarjajo z oplemenitenjem iverne plošče, proizvodnjo pohištva pa delijo na program Prego in program Vario. V obeh pohištvenih programih proizvajajo pohištvo za predsobe, dnevne sobe, pisarne in spalnice. S prodajo oplemenitene iverne plošče Lignopal Glin K&M Nazarje pokriva eno tretjino slovenskega trga, pohištvo pa prodajajo po vsem svetu. Kar 60 odstotkov njihove prodaje predstavlja izvoz, zato imajo svoje poslovne partnerje tudi v Nemčiji, Italiji, Švedski, Hrvaški in Madžarski. Četudi so na področju proizvodnje pohištva še mladi, saj ga proizvajajo šele 10 let, jim tudi kupci priznavajo, da so cenovno in kakovostno konkurenčni. V Glinu K&M zato radi poudarjajo, da za enako ceno nudijo boljšo kvaliteto kot marsikatero od konkurenčnih podjetij. Potrošnikom nudijo dva cenovna programa, in sicer srednji cenovni razred, namenjen široki potrošnji, in program Prego, ki sodi v višji cenovni razred. Njihovo pohištvo je izdelano iz ivemih plošč, oplemenitenih z me-laminskimi papirji v lesnih dezenih. V Glinu imajo svoje konstruktorje, vsi programi pohištva pa so njihovi lastni oziroma zastavljeni v sodelovanju z večjimi kupci, s katerimi skušajo uresničevati skupne ideje. Pohištvo izdelujejo po vseh mednarodnih standardih, torej po predpisih, ki veljajo v tistem delu sveta, kamor izdelke izvažajo. Po besedah direktorja Marjana Dobrovca je žalostno, da je v Sloveniji po petih letih osamosvojitve še vedno predpisan t.i. JUS - standard, ki ne velja več v nobeni od držav nekdanje Jugoslavije. Slovenija namreč še nima svojega standarda, četudi se vse bolj dela po standardu ISO. Glin K&M se predstavlja tudi na sejmih: neposredno v Ljubljani, Beogradu in Skopju, posredno pa jih na sejmih v tujini zastopajo njihovi večji kupci, ki prodajajo njihovo blagovno znamko. V Glinu K&M je 200 zaposlenih, njihova letna realizacija pa je 22 milijonov nemških mark oziroma približno 1,9 milijarde tolarjev. Ker se zavedajo, da je za obvla dovanje trga s kakovostjo, s kratkimi dobavnimi roki in z modernimi izdelki potreben izobražen kader, zaposlene izobražujejo na dva načina: pretežno v obratu domače proizvodnje s predpostavko, da imajo delavci primemo predhodno znanje o pohištveni industriji iz šole in pa z dodatnim izobraževanjem za specialne potrebe, kot je npr. obvladovanje računalniško vodenih strojev. Prav tako izvajajo tehnološke izboljšave na strojni opremi, ki mora iti v korak z modernim pohištvom. V preteklem letu so v celotni sistem proizvodnje, torej v stroje in opremo, investirali 700 tisoč nemških mark, v računalniški sistem poslovanja in usposabljanje kadra pa 2 milijona tolarjev. Ixtos imajo v načrtu 1,2 milijona nemških mark vredno investicijo za razširitev in modernizacijo poslovanja Glede na intenzivnost del v proizvodnji nameravajo zaposlovati tudi nove delavce. Siriti se nameravajo tako na domačem kot na tujem trgu, saj si želijo postati največji proizvajalec pohištva v Sloveniji-Zanje ,so vsi trgi enako zanimivi, zato pazijo, da niso vezani le na enega velikega kupca. Tako tudi najlaže zaznajo spremembe in trende na trgu, odziv pa je bolj neposreden in ga je mogoče laže ovrednotiti. Za konec pa je vredno poudariti še to, da pohištvo prodajajo v kosih, ki jih je mogoče poljubno razporediti po prostoru in si oblikovati bivalno oziroma delovno okolje prav po svojem okusu. Od tod tudi njihov slogan “Pohištvo, ki sprošča vašo domišljijo”. Njihovo pohištvo je mogoče kupiti v vseh pomembnejših trgovinah s pohištvom v Sloveniji in v njihovi industrijski prodajalni. V Nazarjah obdajata cerkev, posvečeno Devici Mariji, kar dva samostana. Ob frančiškanskemu samostanu, ki v kraju obstaja že od 17. stoletja, je bil leta 1978 osnovan tudi Samostan Brezmadežne sester klaris. Opatinja samostana sestra Katarina je z nami spregovorila o redu klaris in o življenju znotraj samostanskih zidov, ki je v celoti posvečeno češčenju Boga. klarise pri nas ZE OD LETA 1300 “Naš red je nastal leta 1212, ko je asiška plemkinja ■ Klara po zgledu svetega Frančiška Asiškega zapustila posvetno življenje in se povsem podarila Bogu. Ta bogata asiška lepotica je hotela imeti popolno svobodo, bogastvo, lepoto... in spoznala je, da lahko samo Bog s svojo brezmejno ljubeznijo izpolni vse hrepenenje njenega srca. Pred snubci je pobegnila od doma; sprejel jo je Frančišek Asiški in jo peljal k benediktin-kam. Še isto leto pa je zanjo in za njeno mlajšo sestro, ki je prav tako kmalu pobegnila od doma, pripravil samostan pri sv. Damja-nu, kjer se je začel naš red. Sestre so tam živele v odmaknjenosti, zbranosti, molitvi, pokori in v veselem služenju Bogu. Na slovensko ozemlje so klarise prišle že leta 1300, in sicer v samostane v Mekinjah pri Kamniku in v Koper, od koder so se selile še v Gorico. Leta 1323 je bil sezidan samostan pri Šentvidu ob Glini na Koroškem, zatem v Celju, pa v Škofji Loki in leta 1556 v Ljubljani. Vseh teh 7 samostanov je leta 1782 razpustil cesar Jožef II., ki je ukinil mnogo samostanov in redov, saj naj bi bili po njegovem mnenju za državni blagor nekoristni. Naše sestre so morale oditi iz samostanov, nekatere so se priključile uršulinkam, red pa je skupaj z dominikankami izumrl v Veleso-vem, saj so smele sestre obeh redov tam le bivati, ne pa tudi sprejemati nove kandidatke. Tako so morala slovenska dekleta, ki so želela živeti kot klarise, oditi na tuje. Naša sestra, ki je umrla pred dobrim mesecem, je odšla leta 1929 v Split, leta 1945 pa skupaj s še tremi klarisami naprej v Zagreb. Leta 1970 sem v red klaris vstopila jaz in za menoj še sestra Jozefina iz okolice Vipave. Tako smo bile v Zagrebu tri Slovenke, to pa je tudi najnižje možno število za osnovanje novega samostana. Dobile smo l dovoljenje iz Rima, bratje frančiškani pa so nam v Nazarjah odstopili opuščen cvetličnjak za adaptacijo. Sem smo prišle L aprila leta 1978; medtem ko smo zgradbo še urejali v samostan, smo začasno bivale v frančiškanskem samostanu. Tisto leto smo imele tako imenovano eksklavstra-cijo - to je posebno dovoljenje, da smemo bivati izven klavzure, izven svojega življenjskega prostora. Klarise imamo namreč poleg treh redovnih zaobljub čistosti, pokorščine in uboštva, ki so bistvene za vsako redovniško življenje, še četrto zaobljubo, klavzuro, ki nas veže na stalni prostor bivanja. Ta naš življenski prostor obsega hišo in vrt, ki mora biti ograjen, da se lahko v samoti, molku in pokori nemoteno posvečamo molitvi in premišljevanju.” POTREBEN JE NOTRANJI KLIC V samostanu je trenutno 11 klaris, saj je ena od ustanoviteljic samostana pred dobrim mesecem umrla. Štiri od sester so Savinjčanke in le dve sta srednjih let, ostale pa so mlajše, od 20 do 33 let. Sestra Katarina pravi, da za vstop h klarisam ni dovolj želja pobegniti pred svetom, ampak je potrebna poklicanost. “Vsekakor se dekleta za vstop v samostan odločajo zaradi notranjega božjega klica, ki ga čutijo. Nevernemu človeku je to zelo težko razumeti. Vsako redovniško življenje temelji na posnemanju Jezusovega življenja in nemogoče se je odločiti za to, če te Bog ne kliče. Če kdo zgolj beži pred svetom, menim, da lahko zdrži največ en mesec tu noter, pa me mlade sestre popravljajo, da še en teden ne. Tu notri je namreč popolnoma nemogoče živeti, če nisi poklican. To je hujše kot kakršenkoli zapor, ker ven ne prideš nikoli več. Tu moraš biti s srcem in dušo, drugače, mislim, da ponoriš. Če si poklican, pa mislim, da ne moreš biti nikjer bolj srečen, kot si lahko tu. Jaz osebno ne bi zamenjala z nikomer na svetu.” Zahteva za vstop v red klaris je poleg poklicanosti še duševno in telesno zdravje, saj mora biti človek sposoben za razmeroma naporen način življenja v samostanu. “Mi imamo, na primer, nočno vstajanje, od polnoči do pol dveh vsako noč skupno molimo,” pove predstojnica samostana. “To je sicer za nas eden naj lepših darov, je pa tudi precej hud fizičen in psihičen napor in mnoga dekleta tega ne zmorejo. Zapovedan imamo trajni post. Ne moremo se tako postiti, kot se je sveta klara, vendar pa nikoli ne uživamo mesa ali mesnih izdelkov in dvakrat na teden uživamo le kruh in vodo. Potem je potrebna sposobnost, da lahko živiš v klavzuri, se pravi, ne greš nikoli ven, vse življenje preživiš zaprt z istimi ljudmi. Razen ure razvedrila je cele dneve molk, dovoljenje imamo govoriti le tiho in kratko, kar je nujno potrebno pri delu. V molku, v samoti se človek sreča s seboj, in če ni notranje miren, tega ne prenese. Za primer naj povem, da smo klarise v času vojne ob osamosvojitvi imele v samostanu begunke iz Zagreba, tri prijetna verna dekleta, od katerih je ena celo študirala teologijo. Četudi so imele v naši govorilnici povsem svoje življenje, tu niso zdržale niti en teden, saj so rekle, da je pri nas neznosen mir. Veste, danes si ljudje v svetu ustvarjajo ogromno hrupa, nenehno se oglašajo neka kričala, radio, televizija, gramofoni, samo da ni miru. Poskušajte živeti v pojrolnem miru en teden.” Življenje klaris, kot že rečeno, zahteva določene napore. “Naš apostolat je v glavnem molitveno življenje, zato imamo tudi dnevni red prilagojen primerno temu, da lahko ostajamo v molku, zbranosti in miru,” pojasni sestra Katarina. “Dan začenjamo tako kot se začne, ob polnoči in molimo vsaj do pol dveh, včasih še dlje, potem pa gremo nazaj počivat. Ob nedeljah in praznikih vstajamo šele ob šestih, sicer pa ob petih. Petnajst minut čez pet gremo v kapelo, opravimo jutranjo molitev, premišljevanje, potem je na vrsti sveta maša in brevir, torej uradna molitev Cerkve. Nekako ob osmih sledi zajtrk in nato delo. Ukvarjamo se s hišnimi opravili, kot je kuhanje, šivanje in pospravljanje, za cerkve v Savinjski dolini pečemo hostije, peremo in krpamo cerkveno perilo, zdaj pa smo v glavnem končali gradbena dela. Delamo tudi v precej velikem vrtu, saj skoraj vse pridelamo doma. Čas od 11-ih do 13.15 je predviden za molitev in vmes za kosilo, 45 minut je namenjenih rekreaciji, sprostitvi oziroma razvedrilu, ko klepetamo in se smejemo, torej ohranjamo družin- skost, zraven pa pomijemo posodo in pospravimo kuhinjo. Potem je pol ure oddiha, v tem času lahko beremo, šivamo ali počivamo. Nato delamo do pol šestih, potem pride na vrsto približno dve uri molitve, pa večerja, deset minut prostega časa, dvajset minut molitve in počitek. Poleg tega ima vsaka sestra svojo uro adoracije, češčenja. Torej ob osmih zjutraj, ko gremo iz kapele, ena od sester ostane notri, čez uro jo zamenja druga in tako naprej, tako da je vedno nekdo, ki moli, podnevi in ponoči, neprekinjeno.” MIR, KI GA SVET NIMA Kljub napornemu urniku pa število klaris narašča, saj so v Nazarje leta 1978 prišle tri sestre, sedaj pa ima samostan že devet novih klaris. Ker pa je način življenja vendarle zasnovan na določenem odpovedovanju posvetnim dobrinam in družabnemu življenju, je po besedah predstojnice samostana pripravljalna doba precej dolga. “Ko dekle vidi, da jo Bog kliče v ta način življenja, da želi tu živeti, ima nekaj časa stik z nami, kakšen mesec pa preživi v zunanjih prostorih samostana. Potem je nekaj časa kandidatka in postulantka, pri čemer je postulatura nekakšna mala šola redovniškega življenja, ki traja eno do dve leti. Če sestre in kandidatka sama vidimo, da bi lahko vztrajala, potem je lahko sprejeta v noviciat, ki pa je že resna šola redovnega življenja; traja do dve in pol leti. Ta čas je popolnoma svobodna; če ugotovi, da takšnega načina življenja ne zmore, lahko gre, lahko pa jo odslovi tudi skupnost. Kakšna štiri leta torej pretečejo, preden lahko kandidatka naredi prve zaobljube, ki pa veljajo samo tri leta. Skratka popolnoma preizkušena in svobodna mora biti. Po treh letih lahko kandidatka obljube obnovi ali pa odide. Te triletne obljube je vsaka še enkrat obnovila, in v tem drugem triletnem obdobju se zaobljubi Bogu, da bo večno živela kot klarisa. Potem izstop iz reda ni več mogoč, saj je imela kandidatka dovolj časa za premišljevanje.” Klarise so eden najstrožjih redov in način življenja, ki je temu redu predpisan, prav gotovo zahteva od kandidatk določene žrtve. “Pri novinkah lahko opazimo domotožje, kar je povsem normalno,” pravi sestra Katarina. “Včasih je ovira tudi upornost naše narave tej disciplini, strogosti, ki jo seveda vsak po svoje doživlja. Že samo skupno življenje je zahtevno, potrebno se je prilagoditi skupnosti, kar je celo v družinah pogosto težko. V vodilu imamo zapovedano, naj sestre živijo v sestrinski ljubezni in edinosti, se pravi, da je potrebno doseči harmonijo duš. In zato se mora biti človek sposoben nenehno darovati. Prav zato le želja za vstop v red klaris ni dovolj, treba je tudi hoteti, potrebna je poklicanost.” Stika z zunanjim svetom sestre klarise skorajda nimajo, vendar ga tudi ne pogrešajo. “Mi imamo privilegij, da smemo biti zaprte. Če bi čakale na priložnost, da smemo iti ven, tu ne bi dolgo zdržale, saj je, kot že rečeno, samostan v tem smislu hujši kot zapor. Moramo pa iti ven v nujnem primeru, torej k zdravniku ali v bolnišnico. Tudi sorodnike srečujemo zgolj v govorilnicah. Družinske zadeve pač urejamo tako, da smo z domačimi povezane v molitvi. Če nekdo umre, zanj molimo. Kar se tiče medijev, imamo tisk, ki je izključno verske vsebine. Tudi v cerkev ne hodimo. V prostorih samostana imamo kapelo, kamor pride vsak dan duhovnik in mašuje; v zunanje prostore samostana lahko pridejo tudi drugi obiskovalci, me pa smo v prostorih, ki so pregrajeni z rešetkami, kjer preživimo celo življenje.” In kaj je v srčiki tega, da se dekleta kljub vsemu odločajo za takšno življenje, kaj svet za zidovi samostana vendarle ponuja? “Mir, ki ga svet nima,” pove sestra Katarina. “Notranjo gotovost, da nismo otroci slučaja, ampak da smo ustvarjeni za neskončncr lepo življenje, ki nas čaka po tem zemeljskem življenju. V sestrinski povezanosti doživljamo tisto toplino, ki je niti v družinah ni. Ne le človeško domačnost, ampak nekaj božjega, neizmerno razsežnost duha; gotovost, da je naše življenje bogato, da bo še bogatejše, da ne gre naproti uničenju, ampak naproti večni blaženosti. Smoter bivanja je češčenje Boga, služba Stvarniku, pa tudi molitev za naše brate in sestre, ki so v svetu. Ker, če pripadamo posebej Bogu, smo na svojstven način povezane z vsem človeštvom, ki ga je Bog ustvaril. Vsakdo, ki ga je ustvaril Bog, je ustvarjen za neskončno ljubezen. In mi smemo z molitvijo spremljati svoje brate in sestre, ki so dostikrat v velikih stiskah, in v negotovosti tavajo daleč od ljubezni. Zanje prosimo, naj jim Bog nakloni spoznanje in tisti mir, ki je vedno le v Njem. To je velika pomoč drugim, sicer ne takšna, kot da nahraniš lačne in oblačiš potrebne, pač pa to udejanjaš na duhovnem področju. Vsak dan se Bogu zahvaljujem, da smem biti tu, da Mu smem služiti in prositi tudi za vas, dragi bratje in sestre. Ljudje so namreč dostikrat bolj lačni resnice in ljubezni kot kruha. Želela bi dodati le še to, da nas imajo mnogi za reve, ki morajo biti vse življenje zaprte; po mojem mnenju pa so zaprti reveži zunaj. Znotraj samostanskih zidov pa je popolna svoboda, sreča in polnost življenja - v nenehni povezanosti z Njim, ki je Mir in Življenje, Lepota in Resnica za reve, ki morajo biti vse življenje zaprte; po mojem mnenju pa so zaprti reveži zunaj. Znotraj samostanskih zidov pa je popolna svoboda, sreča in polnost življenja, ki je Dobrota in Usmiljenje, ki je neizmerna ljubezen...” DOMINIKA SAMBOLIČ FRANČIŠKANI Frančiškanski samostan v Nazarjah izvira že iz 17. stoletja, danes pa so v njem štirje bratje frančiškani. Predstojnik skrbi za oskrbovanje samostana, saj se dostikrat kaj zaplete z ogrevanjem, razsvetljavo ali vodo, eden od redovnikov je zadolžen za župnijo, s katero je precej dela, drugi ima na skrbi bližnji samostan klaris, medtem ko zadnji upravlja župniji Bočno in Šmartno ob Dreti, zato večji del svojega časa preživi zunaj samostana. Pater Mirko, ki ima na skrbi klarise, pove, da je njihov red pravilno imenovan red manjših bratov in je eden od treh redov, ki jih ustanovil Frančišek Asiški po tem, ko je doživel neke vrste spreobrnjenje. Tistim, ki so mu sledili, je prepovedal sprejemati denar in posedovati kakršno koli imetje, svoje življenje pa naj bi posvetili izpolnjevanju evangelija Jezusa Kristusa. V praksi to pomeni, naj frančiškanski redovniki velik del svojega življenja preživijo v kontemplaciji - v premišljevanju, molitvi in zbližanju z Bogom, bratje tega redu pa so pogosto delovali tudi kot misionarji, vodili samostanske šole in skrbeli za reveže. Tako je bila tudi v Nazarjah pred drugo svetovno vojno samostanska šola, ker pa je bil samostan med vojno miniran, ga v povojni dobi že ves čas obnavljajo, pri čemer pomagajo tudi drugi samostani in mladi prostovoljci. V novi občini Nazarje je bilo že poskrbljeno za obnovo samostanske knjižnice, župnija pa še potrebuje prostor za poučevanje verouka in srečanja župljanov. Šamostan je združen z domom duhovnih vaj, ki ga je ravno tako še potrebno opremiti, predelovali pa so ga vse od oktobra 1995 do maja lanskega leta. V samostanu imajo verouk za otroke in mladince, vendar pa je po besedah patra Mirka težko ohranjati stik z mladimi, ker v Nazarjah ni srednjih šol. Se pa mladi fantje kljub temu še vedno odločajo za redovniški poklic, saj bodo tudi v Nazarjah prihodnje leto imeli novomašnika. Seveda pa bi bili patri frančiškani veseli vsakega novega prirastka, saj tudi njihov red potrebuje novih moči kot na primer patre, ki bodo predavali v tujini ali redovnike, ki bodo preuredili samostanske knjižnice in jih pomagali vključiti v sodobni računalniški sistem. “Vendar pa je Bog vsakomur dal veselje za nekaj,” pravi pater Mirko in doda, da je za vstop v red manjših bratov prav gotovo potrebna poklicanost. Bratje frančiškani v Nazarjah ne živijo povsem tako, kot je običajno značilno za njihov red, vendar je po mnenju patra Mirka način življenja odvisen predvsem od tega, koliko je posameznik pripravljen slediti zgledu in pravilom sv. Frančiška. Po njegovih besedah frančiškanski redovniki celo nasprotujejo samostanom, ker to zahteva neko stalnost, glavna odlika frančiškanov pa je ravno v tem, da gredo povsod, kjer so cerkvi potrebni. D. S. V SAVINJI MOZIRJE VSE ZA KUPCA SAVINJA MOZIRJE je pretežno trgovsko podjetje, ki je ima Poslovalnice po vsej Zgornji Savinjski dolini. Ukvarja se predvsem z maloprodajo, aktivni pa so tudi na področju veleprodaje in kooperacije. Trgovsko podjetje Savinja Mozirje v svojih dvanajstih poslovalnicah v Mozirju, Nazarjah, Rečici, Ljubnem ob Savinji in Gornjem Gradu svojim kupcem ponuja predvsem živilske artikle, poleg tega pa še konfekcijo, športne rekvizite, tehnično blago, elektroniko, gopodinjske aparate in gradbene materiale, imajo pa tudi bencinsko črpalko. Tako lahko skoraj v celoti pokrivajo potrebe prebivalcev Zgornje Savinjske doline. V Trgovskem podjetju Savinja Mozirje se zavedajo, da je za dobro poslovanje znanje nadvse pomembno, zato skrbijo za izobraževanje kadrov. Izobražujejo tako poslovodje in trgovce kot tudi vodstveni kader - vse z namenom biti čim prijaznejši do kupca. Ker želi Savinja Mozirje iti v korak s časom, bodo ta mesec v svojih poslovalnicah začeli uvajati črtno kodo, v Nazarah pa tudi samopostrežni način izbire sadja in zelenjave, ki je že na voljo kupcem v njihovih trgovinah v Rečici in Mozirju. V njihovi POSLOVALNICI V NAZARJAH je poudarek predvsem na ponudbi živil, kupci pa se lahko ustavijo tudi na oddeleku s tekstilom, v papirnici in galanteriji. To trgovino, ki sodi med ene največjih trgovin v Zgornji Savinjski dolini, so pred letom dni temeljito obnovili, nakar se je v njihovo zadovoljstvo povečal tudi promet. V Savinji Mozirje se trudijo v svojo ponudbo vključiti čim širšo paleto izdelkov, s katerimi bi lahko zadovoljili tako dnevne kot tudi trajne potrebe kupcev. Po ugodnih cenah je mogoče pri njih dobiti vse na enem mestu. “Naša skrb je posvečena predvsem temu, da bo nakup pri nas čim bolj prijeten, trgovine lepe in prijetne, prostori dovolj prostorni, predvsem pa, da je prijazno tudi osebje,” je dejal direktor Savinje Mozirje Gregor Vcrbuč. “Skušamo biti čim bolj konkurenčni tudi na področju cen, zato pripravljamo veliko akcijskih ponudb. Pri nas v poslovanju ne uporabljamo nikakršnih trikov in kupcev ne poskušamo zavajati.” Savinja Moziije se je vključila v Gospodarsko interesno združenje ABC. Prednost tega je predvsem v tem, da lahko Savinja Mozirje v svojo ponudbo vključi še širšo paleto izdelkov po zelo ugodnih cenah. ‘Za podrobno predstavitev bi bilo premalo prostora, zato ste vsi vabljeni, da naše trgovine obiščete sami,” je dejal direktor Gregor Verbuč. D. S. SUPER U60DHE CENE! PODJETJE TRGOVINE, TURIZMA IN PROIZVODNJE p.o. MOZIRJE Na trgu 14, 3330 Mozirje, tel.: 063/ 832 840, fax.: 063/ 832 621 Poslovalnita Nazarje SLADKOR (kg) . SIR GAUDA (kg) 740.00 ■ ■■■■■■■ 108.00 MLEKO TETRA VIPAVA 1/1 . . . 699,00 PRALNI PRAŠEK AVA (2,2 kg). . KEKSI PIKNIK 1/1 369,00 NAPOLITANKE 1/1 460,00 NAPOLITANKE SADNE 1/1 494,20 OUE ZVEZDA 1/1 159,60 KAVA BAR (lOOg) 129,00 MOŽNOST PLAČILA NA ČEKE, KREDIT ALI NA ODLOG PLAČILA! Kupujmo v Savinji, to je naša trgovina! VELIKA IZBIRA IN PRIJAZNO OSEBJE Korošca, ki nam je predstavil prodajni center v Nazarjah, je bila ta poslovna enota odprta 5. decembra lani, v kraj pa se je trgovina že dobro vključila, saj so se prebivalci Nazarja in okolice že v precejšnji meri odzvali na njihovo ponudbo. V Prodajnem centru Tuš se prav dobro zavedajo pomembnosti dobrega odnosa do kupcev, zato si prizadevajo željam potrošnikov čim bolje ustreči. Njihovi prodajalci so prijazni, ustrežljivi in strokovno podkovani, to pa med drugim zahteva tudi precejšnjo merico znanja, zato v prodajalni v Nazarjah svoje kadre sproti usposabljajo. Prodajni center Tuš v Nazarjah je sodobno opremljen, vpeljan je računalniško voden sistem poslovanja in blagajne na črtno kodo. Pomembno za prijeten nakup je tudi, da je trgovina dokaj prostorna. Police z izdelki so v Tušu Nazarje bogato založene, saj lahko kupci izbirajo kar med 3000 artikli. V njihovi ponudbi so tudi izdelki iz uvoza, podjetje pa ima poslovne partnerje po vsej Sloveniji. Pri njih je mogoče dobiti živila, kozmetiko, čistila in še marsikateri izdelek za vsakodnevno rabo v gospodinjstvu. Potrošnikom je na voljo celoten asortiman čokolad Milka, specializirani pa so tudi za ponudbo sokov Pfanner in testenin Ghigi. Če katerega od željenih artiklov ni na zalogi, ga skušajo v čim krajšem času naročiti. Razen mlečnih izdelkov, kruha in delikatese, kar dnevno dobavljajo sveže, zaloge obnavljajo na tri dni, če je potrebno, še pogosteje, zato zaloge poslovalnice v Nazarjah niso prevelike, blago pa je vselej sveže. Artikle dobavljajo iz Ergoja Tuš, skladišča v Celju, kjer imajo na zalogi kar 7000 izdelkov, zato je izbira res velika, dobavni rok pa kratek. V Tušu Nazarje se kupcem prilagajajo tudi z ugodnimi plačilnimi pogoji. Sprejmejo kartico Activa, pri grosistični nabavi blaga nudijo popust, poleg tega pa vsak mesec pripravljajo različne prodajne akcije. Cene v Tušu so nizke in zato konkurenčne. Tuš Nazarje ob delavnikih posluje od 7.30 do 19.00, ob sobotah pričakujejo kupce med 7.30 in 15.30, potrošnikom pa so na voljo tudi ob nedeljah od 7.30 do 12.00 ure. V Prodajnem centru Tuš Nazarje v prihodnje že načrtujejo širitev asortimana, kolikor bo to prostorsko mogoče. “Vse je odvisno od potreb in zahtev kupca. Menimo, da se znamo njihovim željam dovolj hitro prilagajati,” je dejal Dare Korošec in kupce povabil v njihovo lepo urejeno ter bogato založeno prodajalno. UGODEN NAKUP IN KAVICA V BISTROJU Podjetje Izoles deluje že od leta 1992. Njegova direktorica Agica Novak-Funkel je povedala, da so do lanskega leta delali v najetih prostorih v Mozirju, vendar pa se je podjetje razvilo in povečati je bilo potrebno poslovne prostore. Ker je v Mozirju nastala prostorska stiska, so se odločili, da sedež podjetja preselijo v Nazarje. Zaradi lastnih potreb, pa tudi zato, ker se je v Nazarjah pokazala potreba po večji infrastrukturi, so se odločili za izgradnjo velikega kompleksa, v katerem bi prostor za svoje poslovne prostore našla še druga podjetja. V februarju 1996 so pričeli z gradbenimi deli, decembra še istega leta pa je bil objekt že odprt. V pritličju dvonadstropne stavbe Izolesa sta Prodajni center Tuš in bistro Izoles; v srednji etaži je poleg prodajnih prostorov Izolesa še šiviljstvo Čira-čara, pričakujejo pa tudi zlatarja in optika; v drugem nadstropju so poslovni prostori za nekaj podjetij iz Zgornje Savinjske doline ter dve stanovanji. Kapacitete stavbe so tako polno zasedene. PODJETJE ZA PROIZVODNJO, TRGOVINO IN STORITVE d.o.o. __________NAZARJE V Nazarjah je trgovina in uprava Izolesa, še eno trgovsko poslovno enoto in skladišče pa imajo na Ljubnem. Tako v Nazarjah kupcem ponujajo večinoma inštalacije, barve, tehnični, izolacijski in elektro material, material za centralno ogrevanje in vodovod, svetila, keramiko, kopalniško opremo, hobi program, orodja, vijake in lepila, na Ljubnem pa je potrošnikom na voljo ves grobi gradbeni material, cevi, zidaki in strešna kritina. Izoles ponuja pretežno blago slovenskih proizvajalcev, iz uvoza pa je predvsem keramika, kopalniška oprema, elektro material, izolacijski material in parket. V podjetju je 11 zaposlenih, ki so vsi strokovno podkovani, saj se, poleg tega da že imajo kvalifikacije bodisi za trgovce bodisi za poslovodje, udeležujejo še izobraževalnih seminarjev, ki jih za prodajalce pripravljajo proizvajalci. V Izolesove trgovine prihaja zelo veliko novih strank iz Nazarja in okolice. Njihov delovni čas je med 7.30 in 19.00 uro ob delavnikih. Svojim kupcem nudijo tudi številne ugodnosti. Mesečno dajejo nekaj artiklov v akcijo, pri nabavi večje količine materiala je dostava na dom vključena v ceno, možno je plačevanje na obroke, za obrtnike imajo veleprodajo, za nabavo velike količine materiala nudijo posebne plačilne pogoje. Predvsem pri gradbenem materialu za znanega kupca uporabljajo nabavo v tranzitu. Če željenega blaga nimajo na zalogi, ga tudi naročijo. Pred poslopjem je veliko, lepo urejeno parkirišče, spomladi pa naj bi ob bistroju uredili še teraso. Sicer pa se intenzivno pripravljajo na začetek gradbene sezone. Načrtujejo povečanje asortimana, pripravljajo nove programe bele tehnike, talnih oblog in tapet, nekaj tudi iz uvoza. Odkar so odprli bistro Izoles, nakup tudi simbolično nagradijo s kavico. “Pri nas so cene ugodne, vse je moč kupiti na enem mestu, izbira pa je velika, zato kupce vabim v naše poslovalnice,” je dejala Agica Novak-Funkel, direktorica Izolesa. IZOLES D. S. Vulkanizerstvo Tkavc iz Nazarij ima že dolgoletno tradicijo. Lastnik podjetja Srečko Tkavc pove, da se ukvarjajo z montažo in centriranjem gum, pa tudi s popravilom gum in zračnic. V Vulkanizerstvu Tkavc lahko dobite še avtoplašče, platišča in avto-kozmetiko. Podjetje je pooblaščeno za prodajo gum različnih znanih znamk, kot so Marshall, Firestone, Kleber, Sava, Semperit, Marangoni, Matador, Kumho, Goodyear, Michelin, Dunlop, Ha-nkook in druge, pri njih pa je mogoče kupiti tudi obnovljene gume. in za vsak žep se najde kaj. V Vulkanizerstvu Tkavc imajo veliko zalogo gum za vse vrste avtomobilov. Na željo stranke pa gume tudi naročijo, pri čemer je dobavni rok največ tri dni. Po besedah Srečka Tkavca se bodo trudili svojo ponudbo še popestriti in dejavnost podjetja razširiti, saj je dobava od osamosvojitve Slovenije dosti lažja. V Vulkanizerstvu Tkavc se lahko zglasite vsak delovni dan od 8-ih do 18-ih in ob sobotah od 8. do 12. ure, blago pa prodajajo tudi na več čekov. Srečko Tkavc pravi, Srečko Tkavc pravi, da je no-vomontaž čedalje več, odjemalci pa prihajajo tudi iz Spodnje Savinjske doline, z velenjskega območja, Trbovelj in seveda iz Nazarij ter okolice. Poslovne partnerje imajo iz cele Slovenije, saj ima skoraj vsaka znamka gum svojega zastopnika. Izbira je velika da je prav posebno zadovoljstvo priskrbeti odjemalcem kvalitetne gume, s katerimi so zadovoljni in ki jim bodo služile še lep čas. Obenem poziva vse voznike, naj se ne vozijo z izrabljenimi gumami, saj nove gume ne stanejo niti približno toliko kot življenje. Srečko TKAVC s.p. Pneumatic center TEL.: (063) 833-337 LESARSKA CESTA 43- . 3331 NAZARJE SLOVENIJA. mga - poudarek na kvaliteti V podjetju MGA v' Nazarju proizvajajo namenske in univerzalne male gospodinjske aparate na motorni pogon. Vodja kadrovske službe Anton Plošta-jner in vodja prodaje na domačem trgu Bojan Godec sta povedala, da je bilo podjetje ustanovljeno že leta 1970 kot obrat Gorenja, njegov namen pa je takrat bil, da bi v to podjetje uvedli proizvodnjo malih gospodinjskih aparatov, ki je Gorenje prej ni imelo. Leta 1986 je obrat postal samostojna delovna organizacija z imenom Gorenje - Mali ________________________________I gospodinjski aparati. Leta 1993 je njihov lastnik postalo nemško podjetje Bosch Siemens Hausgerate, ki je bilo poprej njihov največji kupec. Po tem nakupu se je proizvodnja podjetja vrednostno podvojila. MGA danes proizvaja pod tremi znamkami: Bosch, Siemens in Gorenje, pri čemer prvi dve znamki od lanskega leta dalje tržijo tudi v Sloveniji in na prostoru nekdanje Jugoslavije. “Začeli smo pravzaprav samo s trženjem blagovne znamke Gorenje, ker pa je ravno v tej branži v Sloveniji velika konkurenca, smo bili primorani začeti tudi s trženjem proizvodov pod znamkama Bosch in Siemens,” pove Bojan Godec in doda, da se znamki Bosch in Siemens tržita pretežno na zahodu, medtem ko na Vzhodu tržijo samo znamko Gorenje. Vendar pa predstavniki podjetja MGA poudarjajo, da so proizvodi vseh znamk cenovno in kvalitativno izenačeni. Od leta 1993 v podjetju MGA intenzivno investirajo v novo opremo, saj se je precej proizvodnje univerzalnih aparatov iz Češke in Nemčije preneslo k njim. Leta 1995 je bil iz Nemčije v Nazarje prenesen tudi konstrukcijski razvoj, zato so zaposlili 13 novih domačih inženirjev in v tovarni v Nazarju tako obvladujejo vse funkcije, ki so v zvezi s proizvodnjo. Dogradili so tudi dodatne poslovne prostore, pozidali novo skladiščno halo in razširili prostor za montažo. Lani so izvedli tudi večjo investicijo v obrat plastike, pri čemer so posodobili stroje iz katerih dobivajo plastične polizdelke. Lani je podjetje MGA pridobilo certifikat ISO 9001, za kar so si intenzivneje prizadevali že od leta 1990. MGA ima trenutno 460 zaposlenih, dnevno pa proizvedejo 6-7 tisoč malih gospodinjskih aparatov. Redno se udeležujejo sejmov Alpe -Adria, zagrebškega velesejma in nasploh sejmov v Vzhodni Evropi, posebna pozornost pa je posvečena kolnskem sejmu Domotehnika, kjer se predstavljajo novitete in se tudi že sklepajo naročniške pogodbe. V slovenskem prostoru je vsa svetovna konkurenca - Philips, Moulinex, Rowenta, Petra, Elektrolu.x in drugi - prav zato pa so večji poudarek v podjetju MGA dali novemu dizajnu embalaže, ki je pri znamki Gorenje zelena, pri Boschu rdeča in pri Siemensu siva. Vsako leto v podjetju skupaj z vodji oddelkov pripravljajo program izobraževanja kadra. Trenutno poteka izobraževanje tehnologov in neposrednih vodij proizvodnje po programu REFA; za kader, ki se ukvarja s prodajo pa poteka izobraževanje v programu Mercury International, kjer pripravljajo seminarje o modernih prijemih pri prodajanju artiklov. V podjetju MGA nameravajo proizvodni program še razširiti, pri čemer bo poudarek prav gotovo ostal na kvaliteti, zniževanju cen in proizvodnih stroškov ter na ohranjanju stikov z zunanjimi partnerji. Prav tako želijo svoj trg z Evrope razširiti na vsa svetovna tržišča, saj menijo, da so po kvaliteti primerljivi s priznanimi svetovnimi znamkami. D. S. FORMULA 1 Jordan-Peugeot. Tudi pri Jordanu so predstavili dirkalnik za sezono 1997, za katerega lastnik moštva Eddie Jordan trdi, da bo popeljal moštvo v sam vrh tekmovanja za formulo 1. Predstavitvi sta se pridružila tudi letošnja voznika Ralph Schumacher in Giancarlo Fisichclla. V moštvu so prepričani, da jim bo izboljšani dirkalnik, imenovan Jordan-Peugeot 197, skupaj z mladima, ambicioznima dirkačema, prinesel tako željcni uspeh. Novi dirkalnik je tudi do 2 sekundi hitrejši v enem krogu v primerjavi s svojim predhodnikom. Avtomobil je bil deležen številnih sprememb, ki so prispevale k izboljšani aerodinamiki in s tem k prepričljivi predstavi dirkalnika. S prvimi testiranji je Ralph Schumacher pričel S.februarja na dirkališču Silverstone v Angliji. Po prvih testiranjih se bo moštvo odpravilo še v Španijo, kjer bodo preskušali dirkalnik vse do prve tekme za VN Avstralije, ki bo v nedeljo, 9. marca. VOLVO FLC Že septembra 1996 je Volvo na razstavi tovornjakov v Ha-novru predstavil popolnoma nov model tovornjaka - Volvo FLC (Forward-contr ol, Low, City). To je najmanjši Volvov tovornjak (pri Volvu ga uvrščajo v razred 7,5 t), namenjen predvsem hitri mestni dostavi. Razvili so ga zato, da bi razširili svojo ponudbo tudi na malce manjše, enostavnejše tovornjake za lažjo dostavo. FLC je opremljen s 4-litrskim motorjem, ki razvije 135 KM (99 kW). Menjalnik je petstopenjski. Tovornjak so razvili v skladu s strogimi varnostnimi zahtevami pri Volvu, tako so vsi modeli serijsko opremljeni z varnostnimi pasovi in zračnimi blazinami, ki dajejo vozniku dobro zaščito. Volvo FLC je zelo varen manjši tovornjak, enostaven za upravljanje, vsestranski in prilagodljiv v prometu. Od predstavitve so pri Volvu dobili že okoli tristo naročil za svoj novi model, ki ga sestavljajo v največji Volvovi tovarni, v Oostakker-ju v Belgiji, kjer sicer sestavljajo predvsem težje tovornjake, hkrati pa tukaj poteka tudi razvoj lažjih tovornjakov. Sl PEUGEOT Trgovina in servis, d.o.o. 3320 VELENJE, Paka 40a tel./fax: 063/862 406 Z NOVIMI CARINAMI DO PEUGEOTA 106 ze za 1.3S0.000 SIT PRIHAJA NOVI PEUGEOT 406 BREAK POKLIČITE: TOREJ d.o.o. 063 826-406 Podjetje OLDY d.o.o. iz Polzele je v svojem salonu v Velenju od 31. 1. do 7. 2. pripravilo teden Suzukijevih motornih koles. 'Na ogled so bile Suzukijeve novosti leta ’97: GSX-R 600, MARAUDER VZ 800 in enduro XF-650 FREE WIND. Obiskovalcem je svetoval tudi g. Marko Mihič, večkratni dižavni prvak v razredu 600. Na sliki je Jurij Matjaž, lastnik podjetja, v spremstvu lepotičke. S. J. $ SUZUKI NOVOSTI '9? MARAUDER VZ 800 2-valjni, 4-taktni, vodnohlajeni V motor, 805 ccm, 29,4 kW pri 5000 obr/min, 61,8 Nm pri 3000 obrhnin, OHC, elektro zaganjač, 5 prestav, višina sedeža 700 mm, teža 207 kg, rezervoar 13 I, bane: črna/zelena, oranžna/srebrna, čma-/siva, oranžna/zelena. TU 250 X FREEJVIND XF650 2-valjni, 4-taktni, zračno-oljno hlajeni motor, 644 ccm, OHC, 34,6 kWpri 7000 obr/min, 51,6 Nm pri 5500 obr/min, 4 ventili, elektro zaganjač, 5 prestav, višina sedeža 830/800 mm, teža 162 kg, rezervoar 18,5 l, bane: srebrna/črna, oranžna/zelena, modra/srebrna. 1-valjni, 4-taktni, zračno hlajeni motor, 249 ccm, 14,7 kW pri 8000 obr/min, 18,6 Nin pri 7400 obr-Jmin, OHC, 4 ventili, električni zaganjač, 5 prestav, višina sedeža 750 mm, teza 125 kg, rezervoar 12 4 batvc: maroon, srebrna. KATANA AY 50 1-valjni, 2-taktni, zračno hlajeni motor, 49 ccm, avtomatski menjalnik, električni zaganjač, višina sedeža 790 mm, teza 79 kg, rezervoar 6,5 I, barve: rdeča, črna, modra. Andrej Marovt - Helešič: 26-letni Andrej Marovt - Helešič iz Ljubnega se z motociklizmom še ne ukvarja dolgo, a je kljub temu že dokazal svojo nadarjenost za ta šport. Septembra se je namreč udeležil velikega enduro motociklističnega rallyja TRANSDANUBIA R1DE ’96, ki je vodil iz Nemčije preko Avstrije, Češke, Slovaške do Madžarske. Ljube-nec Andrej Marovt - Helešič je nastopil pod sponzorstvom nemške ekipe WNT NC technik in v skupnem seštevku vseh šestih etap rallyja z enajstimi hitrostnimi preizkušnjami zasedel 7. mesto. V razredu enovaljnih motorjev je z motornim kolesom znamke KTM dosegel 3. mesto. Na tem 3400 kilometrov dolgem rallyju je nastopilo okrog sto tekmovalcev, največ prav v razredu enovaljnih motociklov. Andrej Marovt - Helešič: "Vsak šport je bolj ali manj nevaren, ^er je bistvo vrhunskega športa iskanje meja.” Andrej Marovt - Helešič se je s športom začel ukvarjati že v otroških letih, vendar do osmega razreda osnovne šole nekako ni našel športa, ki bi ga • zares prevzel. Tedaj pa je dobil na 'zbiro, ali mu bo mama kupila računalnik ali dirkalno kolo. “Se-veda sem se odločil za kolo,” je dejal. "Po naravi sem tak, da želim v tisti stvari, ki se je lotim, res nekaj doseči. Imel sem srečo, da sem v časopisu zasledil, da bo prav v tistih šolskih počitnicah organizirana kolesarska dirka v Celju. Dirke sem se udeležil, štartal in v svoji skupini prišel do eilja. To me je vzpodbudilo, da sem se naslednjih šest let ukvarjal s cestnim kolesarjenjem. Kasneje so se pojavila gorska kolesa in odločil sem se za tovrstna tekmovanja, saj na cestnem kolesu nisem bil tako uspešen, kot bi si želel.” Ves čas so ga zanimali avtomobili in vse, kar je na kolesih: “Sanjal sem, da si bom nekoč kupil motor. Lani sem se dokončno odločil zaključiti s kolesarskimi tekmovanji, vendar nisem nameraval kar presedlati na motorne dirke. Kupil sem si motor, pa seveda nisem zdržal in sem se ponovno udeležil dirk. Pri tem sem ugotovil, da imam od kolesarjenja kar solidno podlago predvsem v kondiciji, nekaj pa tudi v tehniki, vendar se zavedam, da se moram še veliko naučiti.” Andreja je vedno privlačil rally Pariz - Dakar. V lanskem letu je izvedel, da sta se tega znanega rallyja udeležila tudi dva Slovenca, končal pa ga je Miran Stanovnik. Andrej ga je po vrnitvi v Slovenijo šel pozdravit na Brnik. “Kasneje sem ga še poklical in mu povedal, da sem novinec v motorizmu, da sem njegov navijač in bi rad z njim kdaj odpeljal kakšen krog, če bi bilo mogoče. Ugotovila sva, da imava skupne prijatelje in znance.” Preko Mirana Stanovnika je Andrej spoznal direktorja nemške ekipe WNT NC technik, ki ga je nato povabil, naj se udeleži enduro rallyja TRANSDANUBIA R1DE ’96. Povabilo je Andrej sprejel z veseljem in nekoliko tudi s strahom, a slednji je bil odveč. Na rallyju mu je namreč uspelo doseči zelo dober rezultat. “V Nemčiji sem vozil svoj sanjski rally,” pravi sam. “Enduro je podoben motokrosu; od tega motokrosa se razlikuje sama oprema. Motor se ne razlikuje prav dosti, glavna razlika, ki laiku najprej pade v oči, pa je, da ima enduro motor zadnjo in sprednjo luč, nekateri imajo tudi smerokaze, medtem ko ima motokros motor res samo krmilo, sedež, rezervoar oziroma le tisto, kar je nujno potrebno za samo vožnjo. Motokros se izvaja na krožnih, umetno narejenih progah, bistvo enduro športa pa je v premagovanju terena in vsega, kar na terenu srečaš - skale, močvirje, prečkanje vode in potokov... Pri rallyju dosti bolj pride do izraza kolegialnost, pomembnejša je tudi navigacija. Za enduro tekme je značilno, da so proge v naravi,” je povedal Andrej Marovt Helešič. sto je zelo važno, da znaš izbrati ustrezno pot iz nekega zelo zahtevnega terena, mogoče iz jarka, ker ti po neki drugi poti, ki je na prvi pogled precej lažja, ne bo uspelo. To je tista razlika, ki kroji sam svetovni vrh. Pripravljeni in izkušeni so namreč vsi, ki pridejo na tekmo in tudi opremo imajo vsi vrhunsko, gre pa za takšne malenkosti, kot je, ali boš peljal bolj ostro ali bolj na ovinek. Razlike so zelo majhne, tudi v sekundah. Pri motokrosu pa ne gre toliko za razmišljanje, pač pa bolj za napadalnost in eksplozivnost.” Na žalost enduro šport pri nas še ni tako znan kot na primer motokros. Oba sta v Sloveniji precej omejena s strogimi naravovarstvenimi zakoni, saj tekme potekajo v naravi: “Enduro šport je praktično vezan povsem na naravno okolje; v Sloveniji je nemogoče izvesti tovrstno tekmo, razen če gre za nekakšno mešanico, ki je bolj podobna motokrosu. Navadno je pri nas to bolj motokros z enduro motorji.” Kljub temu pa po Andrejevem mnenju med Slovenci obstaja velik interes za vse bencinske športe. Na tekme pride precej gledalcev, zanimanje pa vzbujajo tudi treningi. “V tujini je zanimanje za ta šport še večje, saj si nobeno večje podjetje, ki je povezano z bencinom in podobnim, ne privošči ostati ob strani. Vsa podjetja imajo tekmovalce, ki promovirajo “Mogoče največja razlika med motokrosom in enduro motorji ter hkrati tisto, kar me pri slednjih najbolj privlači, je v filozofiji. V motokrosu moraš biti čim hitrejši, pri enduro motorjih moraš biti bolj premišljen. Če vidiš, da si na spolzkih skalah -tega pri motokrosu ni - moraš znati dozirati moč motorja. Pogo- podjetje. Ob tekmah je opazno veliko zanimanje lokalnih in velikih televizij, v tujini pa je tudi veliko specializiranih revij,” je dejal Andrej Marovt - Helešič. “Vsak šport je bolj ali manj nevaren, ker je bistvo vrhunskega športa iskanje meja,” je njegov odgovor na vprašanje, ali je enduro šport nevaren. “Varnost oziroma nevarnost je po mojem mnenju sorazmerna s tem, kolikor je sam šport popularen in kolikšno je zanimanje zanj. Več ko se v nek popularnejši šport vlaga, več je raziskav, boljša je oprema, več je osebnih zaščitnih sredstev. Ta so pri enduro športu povsem podobna zaščitnim sredstvom pri motokrosu. Če hočeš biti zavarovan, je pametno imeti dobro čelado in zelo dobre ščitnike, saj se moraš zavedati, da lahko tudi grdo padeš. Na krajših enduro preizkušnjah so 10 do 15 km dolgi krogi in tam so ob progi ves čas gledalci, zlasti na zanimivih delih, prav zanimivi deli so pa nevarni. Če pride do nesreče, obstaja tovariški odnos med samimi konkurenčnimi motoristi in tudi gledalci se zavedajo nevarnosti. Poskrbljeno je tudi za redarje. Večji problem je na rallyjih, kjer so sicer obvezni del opreme tri signalne rakete, na ekstremnih rallyjih tipa Dakar pa celo satelitski oddajniki. Ko tekmovalec sproži signal, je avtomatsko diskvalificiran. V zadnjem času je varnost veliko bolj napredovala, ker včasih motoristov, ki so morda zaradi napačne navigacije zašli, tudi tri ali štiri dni niso našli.” Njegova želja je tudi, da bi se nekoč lahko udeležil rallyja Pariz - Dakar, s čimer pa so povezani veliki finančni stroški: “Pariz -Dakar je znan kot maksimalni ekstrem tega športa. Neuradno je to svetovno prvenstvo enduro rally motoristov. Kolikor sem izvedel iz pripovedovanj tekmovalcev, ki so se ga že udeležili, je to tudi velik finančen zalogaj - udeležba za enega tekmovalca po skromnih računih stane vsaj 60.000 DEM. S tem denaijem si praktično kupiš samo štart. Daljave so ekstremne, saj so etape dolge do 800 km, za kar je potrebna vrhunska oprema. Motorist mora biti tudi vrhunsko izšolan v navigaciji, odločilnega pomena pa je še vedno psihična moč. Motoristov z izkušnjami in dobro opremo je več, psihična moč pa je lista, ki ene pripelje do cilja, drugi morajo pač odstopiti. Ta rally zahteva vrhunsko pripravljenost, sicer lahko pride tudi do smrtne žrtve.” Enduro motorist namreč ni vsak, ki se zna peljati z motorjem, saj enduro šport zahteva še marsikaj več: “V tujini same tovarne, ki proizvajajo tovrstno opremo - v glavnem so to tovarne, ki izdelujejo motorje - organizirajo posebne šole. Vstopnico za takšno šolo si kupi vsak motorist sam, tam pa se nato izvajajo treningi, bodisi navigacije bodisi tehnike, odvisno od želje samega motori- sta. Tam tudi iščejo talente, pri čemer so pozorni na več dejavnikov; od kondicije, ki je moja najmočnejša karta, do spretnosti v navigaciji na rallyjih, pa do velike fizične moči, ki je potrebna da motor hitro pobereš ali da ga obdržiš v neki strmini.” Motorist pa potrebuje tudi ekipo: “Motorist ne more biti brez mehanika. Vsak motorist mora imeti na tekmi spremljevalno moštvo, ki mu nudi vsaj vzdrževanje motorja. Motorji so zelo obremenjeni in jih je treba ves čas preverjati. Moštvo tudi podpira motorista, saj se tisti, ki nimajo dolžnosti v boksih, razporedijo na progo in tam skrbijo za čim večjo varnost. Če je na primer nekje nepregleden skok, pa je nekdo padel za skokom, nekdo takoj ustavi tistega motorista, ki šele prihaja, da ne bi prišlo še do hujše nesreče.” Andrej Marovt - Helešič se zaveda, da je vztrajno treniranje osnova za dobre rezultate: “S presenečenjem sem ugotovil, da sem eden redkih, ki da veliko na kondicijske priprave, saj po mojem mnenju ni dovolj, da se samo voziš z motorjem, ampak se je treba tudi na druge načine pripravljati na tekme. Jaz se pripravljam z gorskim kolesom, kjer hkrati treniram tehniko vožnje. Kadar vremenski pogoji tega ne dopuščajo, tečem ali hodim, zelo priporočljiv je tudi fitnes, ki pa spet predstavlja strošek. Sama vstopnica za fitnes sicer ni tako velik strošek, večji strošek je strokovnjak, ki te pri treningu usmerja, saj napačen trening prej škodi kot koristi. V sami sezoni pa je najboljši trening tekma. Čim več je treba voziti v snegu in podobnih težavnih pogojih, saj se takrat še posebej naučiš obvladati motor in samega sebe, da ne izgubiš živcev, če na primer malo dalj časa ostaneš v blatu. Trening je zame torej več, kot le sama vožnja z motorjem.” SAVINJSKA KOŽARKAŠKA LIGA FIELAI POLZELA CC Generalni pokrovitelj SKL RELAX - Polzela ’96 je RE-LAX, turistična agencija Žalec, sopokrovitelji pa so: Savinjska trgovska družba Žalec, Trgovina Puckmeister, Klasje Celje, trgovina Pinocchio, Brglez s.p. Polzela, Garant d.d. Polzela, Popco Velenje, Žana Žalec, Metro Celje in Polzela tovarna nogavic d.d. Rezultati PLAY OFF-a (2.2.1997); ŠD Vrbovec Naz. : Rossi Laško 25:49 (15:23) Garant Pol. : TD Partizan Gom. 20:0 (b.b.) ŠD Moz. : Zel.teh. Ce. 54:57 (24:30) Norma Soft Vel. : Pizzerija 902 G. Grad 73:53 (37:21) PLAV OFF (9.2.1997); Tekma za 7. mesto 8.00 ŠD Vrbovec Nazarje : TD Partizan Gomilsko Tekma za 5. mesto 10.00 Garant Polzela : Rossi Laško PLAV OFF (16.2.1997): Tekma za 3. mesto 8.00 ŠD Mozirje : Pizzerija 902 Gornji Grad Tekma za 1. mesto 10.00 Norma Soft Velenje: Zelena tehnika Celje VAŠE MNENJE Zgroženi smo nad dejtvom, da časopis ne preverja podatkov, ki jih objavlja, zlasti še, ker gre za obtožbe. Pobudnik in avtor članka nikoli nista imela z delovanjem Odbojkarskega kluba nobenega stika, niti nista iskala podatkov ali pojasnil. V sestavku je polno netočnosti in polresnic, o katerih nimamo namena mzpravljati preko časopisa. OK ZGORNJA SAVINJSKA O C Šlandrov trg la AVTO DELI Žalec -A 1 odprto PO-PE 7 30 - 16.00 lel.063 715-640 LJv Al y so s oo - 12 00 PEČJAK sr-voan » OHIO W 1 D 1 zavorne ploščice GOLF II 2.380 SIT bati kpl.KADETI 1 3s 27 000 SIT zavorne ploščice KADETI 3 600 SIT bati kpl.GOLF diz. O.SOmm 37 800 SIT zun zglob ooiosi GOLF 9 000 SIT Gabriel e /TfV spr blažilec KADETI 6 120 SIT batni obročki GOLF diz. 9.900 SIT spr. blažilec GOLF 1 5.130 SIT glava GOLF diz. -’86 63.000 SIT CTTW| KAROSERIJA- l|> UNICAR, njHaiaiLlJ neoriginal lllli lihi III! RHIBO sklopka kpi R5/R^^^ 12 260 SIT spr blatnik GOLF II. 3 510 SIT žaromet KADETI E 6 850 SIT spr blatnik KADETI E 3 960 SIT žaromet ASTRA 12 600 SIT spr odbijač GOLF II 4 860 SIT sklopka AX 15 750 SIT spr.steklo GOLF II. 9 900 SIT PD 20% je vključen v ceni VVV-AUDI, RENAULT, FORD, CITROEN, BMW, ALFA IŠČEMO PRODAJALCA - PRIPRAVNIKA NATAŠA VERK T REZERVNI DELI ZA VOZILA: RENAULT, GOLF, OPEL, ŠKODA, LADA in ZASTAVA Po naročilu tudi za vsa ostala vozila! * izpušni sistemi * zavorne ploščice ATE za več tipov vozil * olja, filtri, svečke... * ANTIFRIZ koncentrat 1 akumulatorji brisalci stekel DODATNA OPREMA: sedežne prevleke avtokozmetika V KRATKEM BO ZAČEL DELOVATI SERVIS ____ZA POPRAVILO OSEBNIH VOZIL. MOJA NAJBOLJ DEBELA LAŽ V ponedeljek, 25. novembra 1996, je k nam prišla mamičina sestrična z družino. Ima hčerko Ano, ki hodi v drugi razred in sina Jana, ki hodi v četrti razred. Igrali smo se igrico Predstavi i se. Ta igrica je bila namenjena lažem. Jaz sem o sebi povedala, da sem se rodila 73.13.3439. Ko sem bila stara 4965 let, sem se odpravila po svetu. Leta 9000 sem odkrila Brazilijo in tako prišla v Guinessovo knjigo rekordov. Ko sem bila stara 5561, sem bila najstarejši človek na svetu in že drugič sem prišla v knjigo rekordov. Leta 9139 sem se prijavila za igro Kdo bo prej pojedel tri milijone čokoladic; seveda sem bila prva in že tretjič sem prišla v knjigo rekordov.... in leta 13000 sem zgradila avto na Lunino energijo in sem prišla že stotič v knjigo rekordov. Takrat pa se je g. Guiness (moj stari znanec) odločil, da posebno o meni naredi knjigo rekordov. Imenovala se je Nežina knjiga rekordov. Verjetno za njo še niste slišali, ker pravkar izhaja v Ameriki (v mojem rojstnem kraju). NEŽA POGORELČNIK^ 5.b OS Žalec LASTNA HVALA SE POD MIZO VALJA V gozdu so imeli kros. Živali oziroma žuželke so se začele pripravljati na tek. Prvi je bil hrošč. “Nihče ni hitrejši od mene! Vse prehitim!” se je hvalil. Druge žuželke so mrmrale in godrnjale. V teku so sodelovali: mravlja, črv, pajek, polž in bolha. Tek se je začel. Ko se tekačev ni več videlo, je hrošč začel nastavljati pasti. Prva je bila bolha. Ni slutila, da je hrošč spredaj nastavil cement. Bolha je seveda skočila vanj in obtičala. “He, he, he!” se je smejal hrošč. Mravlja je tekla, kolikor je mogla. Naenkrat jo je hrošč ujel z vrvjo in ji zvezal noge. “Tako! Še tri bo treba ujeti in potem bom zmagal!” se je še naprej hihital. Počakal je in videl pajka. “Ena, dva, ena, ena, dva,” je govoril pajek. Hrošč pa je gruntal in gruntal in pogruntal. Na eno roko je privezal vrv in se skril na drugi konec. Pajek je med potjo sanjaril, kako bo zmagal. Med tem “spanjem” pa je padel na tla. “Hej! Kaj se dogaja? Ti!? Hmf...” se je pajek prestrašil. “To te bo naredilo tihega!” se reži hrošč in odide naprej. Tik pred ciljem se je ustavil, da bi nastavil naslednjo past. Vzel je mrežo in počakal. Črv prileze in kar naenkrat je v hroščevi mreži. Črv pa ujet odrine hrošča, da ta pade po tleh. Počasi prileze še polž. “Se malo, pa bom tam!” pravi sam sebi. Hrošč pa se komaj pobere in začne hiteti proti cilju. Za korak je zmagal polž. Hrošč je našel cvetico in se z glavo zaletaval vanjo. Tako je polž zmagal v krosu, hrošč pa je izvedel, da če se baha, nikamor ne pride. KRISTI Ali VIŠNER, 6. c OS Vere Šlander, Polzela r-v ■.-- ,.r'::... \ ■■■: : : ■: Nekega deževnega dne še mi je zahotelo nečesa sladkega. Poiskala sem nekaj receptov in si izbrala enega. Na njem je pisalo PIJANA NEVESTA. Pripravila sem si vse potrebno. Ker pa nisem imela vsega, da bi lahko začela, sem medtem odšla v trgovino in nakupila vse potrebno. Končno sem vzela posodo in vanjo dala vse sestavine. Vse sem zmešala in dodala še stvari, skoraj pa sem pozabila na kakav. Tudi tega sem primešala. Vzela sem največji pekač, kar jih obstaja v hiši in vanj zlila to tekočino. Dala sem v pečico. Ker pa nisem mogla zdržati petinštirideset minut, sem si vključila televizijo. Na njej je bilo kar nekaj zanimivih filmov, med njimi tudi nekaj risank. Končno je zazvonila ura, ker se mi je zdelo pecivo premalo pečeno, sem medtem naredila še puding in rumov: preliv. Zgodilo pa se mi je, da sem vanj dala preveč ruma. Upala; sem, da se to ne bo okusilo. Iz pečice sem vzela pecivo in ga prelila s prelivom. Nato sem dodala puding in smetano. Da bi pecivo lepše izgledalo, sem nanj posula še čokoladne mrvice. Potem sem ga postavila v hladilnik in na mizo dala še pribor. Ko so prišli starši, sp pojedli kosilo in za sladico dobili še mojo umetnijo. Vsi veseli so pospravili pecivo. Nobeden ni omenil, da ni dobro. Zmeraj, kadar pridejo domov, najprej pogledajo v hladilnik. Odločila sem se, da jih bom še kdaj presenetila. MAJA 'TO Pl.A 6. e OS Žalec bil 5Em nn | Nekega dne sem si zamisli, da bi letel v vesolje na Venero. Z avtom sem se peljal v Ameriko. Tam je bilo veliko raket. Najlepša mi je bila tista, na kateri je pisalo USA-CW7. In z njo sem poletel v vesolje. Nisem bil sam. Z mano je bil pilot in še drugi potniki. Ko sem bil v vesolju, sem videl Zemljo, Jupiter, Mars, Pluton, Neptun, Saturn, Sonce, Luno, Merkur in Venero. Pristali smo na Veneri. Tam smo videli Venerčane. Nismo jih razumeli, UEFIERI ker so govorili drugače kot mi. Le eden od nas je razumel, j kaj govorijo. Povedal nam je, da so rekli, da jim je ime Suči, Gaja in Šik. Pokazali so nam kuhinjo, garderobo in sobo. Jedli so deževnike v omaki, kosti in banane. Ob odhodu domov nam je Gaja dala veliko banan in kosti za pse. Rad se spominjam obiska na Veneri. ANDREJ ŠMIZ 3.raz. Podružnična OS Tabor TORBA ME JE NESLA V NAROBE ŠOLO Danes zvečer sem šla v posteljo in začela razmišljati: “Oh, kako bi bilo lepo, če bi me torba nesla v narobe šolo! Če bi me peljala v pasjo šolo, kjer bi trenirala s psi.” Poleg pasje šole sem si namislila še mnogo drugih. A potem mi je mami rekla, da naj ležem in zaspim. Toda jaz sem legla in tudi leže razmišljala. Začela sem zehati in v trenutku sem zaspala. Zjutraj pa mi je neznan glas rekel: “Pojdi v kopalnico ter se obleci in umij.” To sem storila takoj, saj sem vedela, da me sigurno čaka veliko presenečenje. Nato je rekel glas: “Zdaj pa se vsedi na moj hrbet, saj moraš v šolo.” “Kdo pa si ti?” sem vprašala. “Jaz sem tvoja torba in te bom tokrat jaz nesla v šolo,” mi je odgovorila. “No, potem pa kar odidiva.” Odšli sva v pasjo šolo, to pa zato, ker ji nisem povedala poti. Bila pa sem tudi vesela, ker se mi ni bilo treba učiti. Ko pa sva bili nekaj časa tam, sem skočila iz torbe in začela kar sama šolati pse. Ko pa sem ugotovila, da je to res, sem bila presenečena. Postala sem namreč prava pasja trenerka. Kako sem bila ponosna! “Vstani, vstani!” me je budila mami. Začudeno sem jo pogledala in ugotovila, da sem samo četrtošolka Kaja in ne znana pasja trenerka. Vzela sem torbo in šla v šolo. KAJA JUDRC^ 4.b OS Žalec Stran 28 Piše LIDIJA COKAN HOTEL METRO Zdelo se je, kot da smo doživeli kar preveč za en dan, tako zelo smo bili utrujeni. Vse, kar smo si želeli, je bilo, da bi čim prej odšli spat. Tako smo se odpravili proti hotelu. Le-ta ni bil za ameriške razmere nič posebnega, a pri nas bi verjetno sodil med hotele višje kategorije. V sobe so nas razdelili po tri, moji sostanovalki sta bili Romunki Adela in Madalina. “Zavzela” sem zakonsko posteljo, ki je bila tudi ločena od prostora z ostalima dvema. V obeh prostorih je bila televizija s kabelskimi programi, telefon in klimatska naprava. O kakšnem posebnem razgledu ne bi mogla govoriti, čeprav je tudi to odvisno od okusa. Skozi eno okno si lahko videl na nekakšno streho, in če si se zelo potrudil, celo nebo! Skozi drugo okno pa si lahko videl skozi okna le nekaj metrov oddaljene druge hiše. Zanimivo se mi je zdelo, da ljudi to sploh ni motilo in se sploh niso skrivali za kakšne zavese. Vendar sem bila preveč utrujena, da bi proučevala te čudne Američane in sem kaj kmalu zaspala. DRUGI DAN Naslednji dan pa so nas iz postelje vrgli že ob pol osmih zjutraj. Odšli smo na zajtrk, nato pa z avtobusom proti OZN. Tam smo plačali vstopnino ter dobili svojo vodičko, nato pa se je ogled začel. Po vsej palači so razstavljena darila držav članic Združenih narodov in z Majo sva čisto navdušeni odkrili slovensko. To je kopija znamenite situle iz Vač, ki je na ogled v pritličju stavbe. Se posebej mi je v spominu ostala velikanska perzijska preproga, kitajska pokrajina, izrezljana iz slonovine in luksemburška pištola z zavezano cevjo. V prostorih palače OZN je tudi nekaj stalnih razstav, ena od teh je o obeh atomskih bombah, ki so ju odvrgli med drugo svetovno vojno. Razstavljeni so predmeti, na katerih se kažejo posledice sevanja; stopljene obleke, poškodovani kamniti kipi... Tam so tudi pričevanja preživelih in ogromno pretresljivih fotografij. Sledil je še ogled dvoran, v katerih potekajo politična srečanja, nato pa smo se poslovili od naše vodičke, in ogled je bil končan. Omenim pa naj še znani satelit Sputnik, ki visi nad izhodom iz palače. BROADWAY Po kosilu pa je sledil ogled broadwayske predstave. Ogledali smo si Miss Saigon, ki pa je, kot vse ostale tamkajšnje predstave, razred zase. Dogajanje je postavljeno v Vietnam, glavna junakinja pa je domačinka, ki se zaljubi v ameriškega vojaka. Zgodba sama je zelo solzava, vendar pa je sama izvedba vredna svojega denarja. Med predstavo namreč na oder spustijo pravi helikopter, pripeljejo pa tudi avto. Tudi igranje, petje in ples so na nivoju, ki ga gledališče, kot je Broadway, pač zahteva. Ko so se solze posušile, smo se spet sprehodili skozi mesto. Za New York je sploh značilno, da se tam ogromno hodi, ljudje pa so še posebej znani po hitri hoji. Po poti smo obiskali nekaj trgovin, najbolj pa sem si zapomnila Fao Schwartz. To je največja trgovina z igračami, kar sem jih kdaj koli videla, eno nadstropje je namenjeno le plišastim igračam. Vsekakor prostor, kamor ljudje brez zelo debelih denarnic ne bi smeli odpeljati svojih otrok. Seveda New York brez obiska centralnega parka ne bi bil to, kar je, zato smo odšli tudi tja. Sploh je to priljubljeno zbirališče Newyor-čanov, čeprav v nočnih urah postane zelo nevarno. IZ STARE ... pisalo se je leto 1925 KUHARICA PISKA Z ZELENO PAPRIKO Razbeli v kozi za žlico masti in prideni eno zrezano čebulo; ko se nekoliko zarumeni, prideni dve na rezance zrezani zeleni papriki, in ko se paprika kakih deset minut duši, prideni polovico osnažene in na kose zrezane piske; ko se piska par minut duši, prideni še en debel paradižnik, osoli, pokrij in duši, da se piška zmehča (včasih nekoliko premešaj). Ko je piška mehko dušena, jo zalij z juho toliko, kolikor želiš imeti omake. Ako hočeš še več omake, lahko prideneš nekoliko moke, preden zaliješ z juho. Ko omaka še nekoliko minut vre, stresi jed v skledo in obloži z dušenim rižem. ZA SMEH ZNATI JE TREBA Moja tašča pride vsa navdušena od pridige: “O, ta pater, to ti je govornik. Govoril je o peklu kakor kak angel.” DEDIČI “No, kako je z bolnikom?” “Sem govoril z zdravnikom, pa je dejal, da ni še nič upanja za nas, dokler ni vode v nogah.” KI "POSVEČUJE" NEDELJE Nedelja... v tramvaju... Čedno oblečen postaran gospod stoji na EMPIRE STATE Zvečer smo odšli še na to znano stavbo, si še enkrat ogledali bleščeči New York ponoči, nato pa smo se vrnili v hotel. Tam so nam mentorji pripravili zabavo s picami, ki se je zavlekla daleč v noč. Tema pogovora celega večera pa je bila naslednja Verina dogodivščina. Ko sta šli Vera in Carol naročit pice, je začel lastnik picerije dvoriti Veri. Povabil jo je na pijačo, ona pa mu je odvrnila, da ne more, saj ima v hotelu dvajset otrok. Moški jo je začudeno pogledal in rekel: “Kaj res? Pa ste prepričani, da ne bi imeli še enega?” Kakor koli že, Vera je kljub mamljivi ponudbi posebnega popusta za pice ostala neomajna in ostala je z nami. Nekateri so po pojedini šli gledat še nek film, večina pa nas je šla spat. Noči so bile že tako ali tako prekratke, čakal pa nas je še en naporen dan v “velikem jabolku”. SKRINJE prednjem podiču (platformi). Ko se voz ustavi, vstopi mlad poba, čigar roke so se zdele dolge in; vedenje sumljivo ter se postavi nekoliko pretesno k staremu gospodu, ki si, videč novega sopotnika začne hitro zapenjati suknjo. “Nikar se ne bojte,” pravi mladič, “ob nedeljah počivam.” MIROLJUB Stotnik: “Fantje, zdaj pa le pogum! Prišel je veliki trenutek, ko naskočite mož na moža!” Vojak: “O gospod stotnik, kaj mi ne bi mogli pokazati mojega moža -mogoče bi se pa pobotala!” BRZOJAVNI IN BREZŽIČNI PRENOS SLIK. Nemški profesor Korn je bil prvi. ki je po brzojavu pošiljal fotografije. Dočim se pa Nemci za to iznajdbo niso dosti brigali, so jo uporabili v Ameriki v kar največji meri. Sedaj so poslali na primer po brzojavu sliko iz Clevelanda v državi Ohio v New York; razdalja znaša več kot tisoč kilometrov. Prenos sam je trajal 4 minute in 36 sekund. 44 minut po tem, ko so Clevelandu na cesti neki dogodek fotografirali, so ga videli tudi že v Nevv Yorku. Ker nima naša Jugoslavija nobene razdalje nad 1000 kilometrov, bi lahko torej vsak dogodek v državi videli povsod že v tričetrt ure. Način brzojavljenja je profesor Korn izdelal že pred več leti. Po brzojavni žici gre pošiljanje najhitreje. Že r_ poskusili v Ameriki tudi brezžično in se je tudi obneslo. Lahko si mislimo, kakšno važnost bo imel tako so pa prenos slik na primer za časopisje. Pošiljajo pa se lahko tudi podpisi, fotografije zasledovanih zločincev, spričevala, cele strani knjig in celi časopisni članki. Prvi sončni žarki že napovedujejo pomlad. Da boste pravočasno seznanjene z modnimi trendi za prihajajočo sezono, je najbolje, da jih spoznamo. Torej: POMLAD 97 Smernice razdelimo v štiri velike skupine, ki imajo svoje značilnosti, barve in stil. Najprej si bomo ogledale GEO stil. To je mestno-športna moda. Barve: rafinirani krem in vanilija odtenki, rjava kot tobak in kava, kaki, siva kot kamen, vulkansko rdeča. Značilnosti: nov total-look v eni barvi, potovalne uniforme, bluze brez rokavov, bluzoni, safari krila in jakne, šarong obleke. Materiali: elastičen bombaž, lan, viskoza, yer-sey, usnje, pikestrech Sicer pa si oglejte skice in vse vam bo jasno! AV BOUTIOUE doOoO Trgovina ACMAN Griže v V: času globoke zime, Zimskega mirovanja, konec januarja in na začetku februarja, ko se v sadnih rastlimih ne pretakajo sokovi, je najbolj primeren čas za nabiranje cepičev. Cepljenje bomo opravili na začetku nove rastne dobe. Da •'o cepljenje zares uspelo, moramo pravočasno nabirati in primerno skladiščiti cepiče. Nabiranje cepičev Cepiče nabiramo na zdravih drevesih znanega porekla. Najbolje je, da cepiče vzmamemo iz tako imenovanih matičnih dreves, na katerih je bila opravljena genetska in zdravstvena selekcija. Čc te ! možnosti ni, vzamemo cepič iz j drevesa, ki redno in bogato rodi in ne kaže znakov virusnih bolezni. Cepiče nabiramo pri pečkaijih in košičaijih v čaše globokega zimskega mirovanja. Narežemo enoletne dobro dozorele poganjke za debelino svinčnika in dolžino 50 centimetrov. Pri košičarjih pazimo, [da režemo poganjke, ki nimajo di- ferenciranih rodnih brstov. Prav tako so neprimerni poganjki, ki so jih prizadele bolezni (pepelasta plesen) ali škodljivci (uši...) ali jih je poškodovala toča. SKLADIŠČENJE CEPIČEV Navezane cepiče je treba pravilno shraniti. Cepiče lahko shranimo na več načinov. Lahko jih povežemo po sortah v šope, vložimo v vlažno mivko v temen prostor klasične kleti. Ogrevana klet s suhim zrakom ni primerna. Cepiče lahko zakopljemo v mivko na severno stran zgradb. Torej, najprimernejši je prostor, ki ima temperaturo od 2 do 4 stopinj Celzija in visoko relativno vlago. Če bomo pri cepljenju in shranjevanju cepičev natančni, bomo že v naslednjem letu imeli na drevesu sadež. CVETLIČARNA Polzela tel.: 720 319 emi SLADICA IZ ČOKOLADE Sestavine (za šest oseb): -krema 6 jajc 100 gramov sladkorja 225 gramov jedilne čokolade 1 žlica masla - okras 2 dl sladke smetane koščki čokolade ali čokoladni bonboni Rumenjake ločimo od beljakov. Rumenjakom dodamo sladkor in jih stepamo na največji hitrosti. Na štedilnik pristavimo ponev, ki jo namastimo z žlico masla in v njej stopimo čokolado. Pri tem moramo nenehno mešati, da dobimo gladko kremo. Nasvet: čokolado lahko stopimo tudi v posodi nad paro, prav tako z dodatkom masla ali margarine. Ko se čokoladna zmes nekoliko ohladi, jo vmešamo v maso iz rumenjakov in sladkorja. Zatem stepemo trd sneg iz beljakov in tudi sneg previdno vmešamo v kremo. Sladico preložimo v skodelice in jo okrasimo z malce stepene sladke smetane, ki ji lahko dodamo še koščke čokolade ali čokoladni bonbon. Dober tek! KAKO PREMAGATI STRES? - Recite si “to zmorem” ali “saj je še dovolj časa”. Za minuto ali dve zaprite oči in si ponavljajte, da bo še vse dobro in urejeno pravi čas. Medtem globoko dihajte. - Če ste napravili napako, na primer na delovnem mestu ter se zaradi tega res slabo in neumno počutite, pomislite, ali se bo čez leto ali dve sploh še kdo spomnil na to. - Če ste se znašli sredi kaosa, se umaknite. Poiščite si kakšen samoten kotiček in se skušajte tam pomiriti. Ko se boste vrnili na krizno prizorišče, boste situacijo lažje obvladali. Iz bontona POSODA ZA HRANO IN PIJAČO - 3. DEL Druge potrebščine •Prtički so lahko platneni ali iz papirja. Ob slovesnejših priložnostih se uporabljajo samo platneni prtički. Zložene v kvadrat ali trikotnik jih položimo na krožnik, zvite v tulec pa postavimo na globoki ali plitki krožnik. •Solnica s soljo in poprom je vedno na mizi, steklenički z oljem in kisom pa stojita na servirni mizici, tako da sta nam pri roki. •Med pribor, ki se pogosto uporablja, sodi še: velika žlica ali zajemalka za juho, lopatica za pecivo, manjša zajemalka za kompot, velike vilice za meso, ribe in priloge, nazobčane vilice z rezilom pri strani za kamenice, manjše dvozobe vilice in širok nož za rake itd. Obstaja tudi poseben pribor za jastoge, polže itd. •Košarica za kruh ne sme manjkati na nobeni mizi. Vanjo zložimo narezan kruh in ga prekrijemo s platnenim prtičkom. •Zobotrebcev ne postavljamo na mizo, temveč imamo pripravljene nekje pri kraju in jih gostu, ki jih zahteva, prinesemo na malem krožniku ali v posebni posodici. Lepo pogrnjena miza - ponos vsake gospodinje Miza mora delovati privlačno, zato naj bo pregrnjena z belim prtom iz lanenega plalna ali damasta, lahko pa tudi iz kakšnega drugega enobarvenga blaga v svetlih pastelnih barvah. Tudi prtički morajo biti iz enakega blaga, kadar pa niso enaki, morajo biti beli. Robovi prta naj segajo približno 40 cm čez rob mize. Sveče v svečniku naj bodo visoke, tenke, bele ali v svetlih pastelnih barvah. Enokraka svečnika naj bosta dva ali trije, če pa imamo večkrakega, naj bo samo eden. Za še lepše vzdušje dodamo tudi lepo urejen cvetni šopek v nizko vazo na sredino mize. Klasično pogrnejna miza s predjedjo, juho, ribo, pečenko in sladico bi izglodala nekako takole: Na podstavni plitki krožnik postavimo globokega ali skodelico za juho s pripadajočim krožnikom. Jedilni pribor razvrstimo po pravilu, da so od krožnika najbolj oddaljeni listi kosi, ki jih bomo prve uporabili. S kompotom postrežemo tako, da ga prinesemo na mizo v skodelicah s krožnički. Če na koncu jemo sir, prinesemo pribor za sir skupaj s krožničkom zanj. Že prej smo omenili, da uporabljeni pribor po jedi malce postrani postavimo na krožnik. Na koncu sc pospravita še pribor in posoda za sladico, prinese pa se tudi črna kava. (se nadaljuje) PSmO~PATi> “Spreminjanje domače scene, srečno naključje, trdovratna zagrizenost - morda vse, morda nič od tega je odločilo, da je slovenska glasba po lanskem Novem rocku slednjič sprejela in prepoznala enega svojih najmočnejših zastopnikov. Mislim, da je sedaj že mogoče govoriti o dokončni vrnitvi in uveljavitvi skupine, ki je s svojim značilnim in neumestljivim zvokom marsikoga preveč begala, da bi ji naklonil zasluženo pozornost... upam, da bodo tudi njihovi novi posnetki našli pravo pot do ušes domačih -ter seveda tujih - poslušalcev...” Black Hole v Budimpešti, od koder oz. kjer so pravzaprav začeli svojo glasbeno “kariero”, ali pa Tilos az A in Flex na Dunaju), ker sta (glasbeno in osebno) gravitirala bolj proti dvema državama - predvsem proti Madžarski - čemur sta botrovali njuna dvojna nacionalnost in dvojezično ozadje. Sedanja zasedba skupine PSY-HO - PATH je sledeča Denis (kitara #7), Jernej (kitara #8), Janez (bas), Matej (bobni), Meli (vokal) in Pipi (sound). Ime skupine hoče biti izraz preziranja slepega zasledovanja trendov na eni (PSYHO-PATH definitivno niso na “trendovski sledi oz. poti”) in pretirane kategorizacije oz. “predalčkanja” glasbe na drugi strani (PSYHO-PATH se raje “psihotično” izogibajo priročnim oznakam kot so “post punk”, “noise core”... ali karkoli podobnega, kar pride na misel nedomiselnim, ko slišijo čudno “uštimane” kitare in implodira-joče ritme). Za svojo glasbo pravijo, da je - če jo že morajo nekako definirati - radikalna in inteligentna (ampak nikakor ne intelektualna). PSYHO-PATH je skupina, ki je nastala pozimi 1993 z združenjem oz. fuzijo “jeder” dveh bendov - T.S.W.F? IN PSIHOPATI - in sicer pod motom: “The Search for What” najdejo “PSIHO-pot ven od tod!” Jedro T.S.W.F? sta tvorila dva člana: Denis (kitara) in Meli (vokal), ki sta od 1989 dalje igrala skupaj z različnimi glasbeniki pod različnimi imeni - v resnici iščoč “sorodne duše”. Poleti 1993 so T.S.W.F? v majhnem 8-kanalnem študiju v Ljutomeru posneli demo-CD z naslovom Truckdri- mmm ŠOLSKA C. 32, MOZIRJE 3330* AKCIJA TUDI V MiSiOJ FEBRUARJU! Ugodne cene pletenin. Ženskih hlač, ženskih bluz, vseh vrst jeans hlač in bund. Se vedno traja tudi razprodaja otroških oblačil! VLJUDNO VABLJENI! ver’s Addiction to SPEED LIGHT, ki je kljub slabim tehničnim in drugim - večinoma neugodnim - pogojem uspel začrtati vsaj obrise zvoka, ki sta se mu Denis in Meli želela približati. Po izidu CD-ja (v samozaložbi) je skupina razpadla, ker je postalo jasno, da tedanja ritem-sekcija s svojim načinom igranja (pa tudi s svojim -neobstoječim - osebnim angažmajem) v resnici ovira razvoj glasbe in skupine kot take. Po razpadu sta se Meli in Denis povezala z murskosoboškimi Psihopati (Jernej, Matej in Janez), katerih pogledi na glasbo (in delo v skupini) so bili podobno odprtega tipa (v bistvu so PSYHO-PATH “odprli 24 ur na dan”). Obe skupini sta si nabrali kar precej koncertnih izkušenj, in sicer že pred združitvijo. Psihopati so pustili sled kot pobudniki punk-revivala v severovzhodnem koncu Slovenije: tukajšnja publika jih zelo dobro pomni po njihovih divjih, anarhičnih odrskih nastopih in duhovitih “kostumih”. Denis in Meli pa sta igrala predvsem oz. večinoma v madžarskih in avstrijskih klubih (kot je razvpiti Skupina KINGSTON se je te dni zaprla v studio Luca, kjer neumorno pripravlja skladbe za svoj novi album, ki naj bi izšel konec meseca februarja. Album na katerem bo 10 avtorskih skladb, bo izšel pri založbi Men Art, katera je skupini nudila daleč najboljše pogoje za delo. Po prvih vtistih bo to idealna plošča za domače zabave, žure ob morju, discoteke in osamljene deklice. Nekaj naslovov novih potencialnih hitov: “Kaj ti je ljubica”, “Kingston twist”, “Zdaj, ko te ni”, “Zdaj, ko te ni”, “Hladen kakor led”...etc. Za skladbo “Daj povej, daj povej”, ki bo prav tako na novem albumu in ki se pridno rola na vseh boljših radijskih postajah, pa bodo sočasno z izdajo novega albuma posneli videospot z že znanim Borisom Hergamasom, ki je posnel tudi video “Ko bo padal dež”. Tudi letos se bodo Kingstoni poizkusili udeležiti festivala Melodije morja in sonca, vendar ne vedo, če bodo ob tej predzgoščenski paniki in stalnih nastopih, sploh lahko naredili demo posnetek, saj je rok za oddajo skladb zelo zgoden. Pa vendar...malo bo trpelo delo, malo ljubice in bo šlo. No, še vedno jim lahko pišete na naslov Kingston Fan Klub Tomac, Lapajnetova 59, 5280 Idrija, in konec meseca bodo vsem poslali nove razglednice in postelje s čisto novim ima-geom. Gregor Čulk, tnj POLJUBI KOT JESEN Po neznanskem uspehu prve kasete PARANOJA V KONDOMU, po nekajkratnem ponatisu, po dveh GRAMMY-jih: za najboljši kič in osebni zahvali OUENTIN TARAN (ti ga v) TINO so se SUH' IH. Al) FOLK TRIO odločili, da naredijo novo poslastico. Takrat so se projekta lotili nekoliko resnejše kot prvič. Namerno so se oddaljili od koncepta prve izdaje. Izvajalski nivo in lastna produkcija sta namerno narejena na dokaj naivni ravni. Čuti se globok vpliv psihotropnih derivatov: MA- RIHUANE, TRAMALA IN ALKOHOLA. Še vedno paradi- rajo na poceni POP RIFE, ki se v Sloveniji prodajajo za med. Šest balad, katerih glasbena izvedba ni odkrila revolucije, krasijo besedila, pod katerim se ne bi sramoval podpisati tudi ZORAN PREDIN. Tudi z drugo naslovnico so hoteli zbosti glasbene kritike, saj je slika skrajno neokusna. Na njej bohotno pozira mama ARHA. V naročju drži vsa srečna pehar, poln posmrtnih ostankov svojega tragično preminulega sina. KJE JE ETIKA? POLJUBI KOT JESEN je posvečena predvsem mladoletnicam in starim bajtam, kot je gospa pokopališka ikebana. Masturbiranje in spolno občevanje jc po analizi znanstvenikov in samih avtorjev dosti manj nevarno kot pri prvem izvoru seksualnih užitkov. Avtoiji obljubljajo kmalu novi udarni ustvarjalni val. To bodo njihove predmenstruacijske težave, zajete na prvi slovenski SHIT KIČ REDČENKI. G. Č. BEGNAGRAD / TASTARE (THEOLDWONES) Skladbe, ki jih je skupina Begnagrad posnela za časa svojega kratkega življenja (1976 -78), so zaradi takšnih in drugačnih razlogov žal ugledale luč sveta šele leta 1993 pod naslovom Tastare (Theoldwo-nes). Mediji so ta izid ravno- ZGODILO SE JE FEBRUARJA 1963 - Paul Anka se je v Parizu poročil z An/ic de Zogheb, hčerko grofa Charlesa Zogheba. 1967 - The Beatles se pripravljajo na snemanje svojega tretjega filma, v katerem bo zelo malo glasbe in več vsebine. 1968 - Roger Daltry (The Who), ki se je skrivaj poročil, se ločuje. 1968 - Aretha Franklin je v šestih tednih prodala milijon plošč s singlom Chain Of Fools. 196)9 - Jim Morrison si jc dal narediti črne hlače iz kože še nerojenega ponija. 1970 - Jethro Tuli dobijo nagrado za ovitek svoje plošče Stand Up. 1973 - David Bowie se je ob koncu svojega koncerta zgrudil zaradi izčrpanosti. 1975 - Genu Simmonsu (The Kiss) so se na koncertu vneli lasje, ker je nerodno zamahnil z baklo. Naglo so ga pogasili, oboževalci pa so navdušeno ploskali, saj so mislili, da je vse le del dobro zrežiranega nastopa. 1976 - Queen so razprodali štiri koncerte v Bacon Theatni v New Yorku. 1977 - Glen Matlock zapusti Sex Pistols, zamenja pa ga Sid Vidom. 1977 - Svoje ptve albume so izdali Blondie, The Damned, Televison in Peter Gabriel. 1978 - Sida Vidoma in njegovo prijateljico Nancy Spungen so v New Yorku aretirali zaradi posedovanja drog. 1978 - Razšli so se The Damned. 1979 - 2. februarja je zaradi prevelike doze heroina umrl Sid Vidom. : 1984 - Status Que so se odločili, da ne bodo imeli nobene turneje več. dušno ignorirali, čeprav gre za skupino, ki je bila svoj čas precej znana širom tedanje domovine in s svojo zgolj instrumentalno glasbo preroško napovedala prihod takoimenovane world oziroma svetovne glasbe, ki zgodil desetletje kasneje. Harmonikar Bratko Bibič, klarinetist Bogo Pečnikar, basist Vlado Špindler in bobnar Igor Muševič so preigravali in se duhovito poigravali z različnimi, navidez nezdružljivimi zvrstmi glasbe. Prepletali in zapletali so karikirane podalpske viže z jazzom, resno oziroma klasično glasbo in celo rock’n’rollom, vse skupaj pa začinili z : izročilom hribovitega Balkana. Kljub navidezni zmešnjavi naštetih glasbenih zvrsti, pa skladbe Ta Leva (Pancer Valzer), Kranjskagora-blues Nazaj, Begnagrad, Rismih Boro, Tadolga, Tolmun. Uspavanka za Juvana, Tanova in druge zvenijo kot zaokrožena celota. Begnagrad duhovito in s popolno predanostjo glasbi nezadr-žano letijo skozi skladbe, iztrgane iz krempljev pozabe in s 15-letno zamudo prinašajo svež veter na slovensko glasbeno prizorišče. MY GENERATION / THE VERY BEST OF WHO V 60-ih in v začetku 70-ih so bili The Who, poleg skupin The Beatles in The Rolling Stones, najpomembnejši : in najpopularnejši predstavniki britanske popularne glasbe. Zdi se, da so danes za razliko od ponovno odkritih Beatlesov in večnih Stonesov kar nekoliko pozabljeni in odstavljeni na stranski tir, čeprav so si večnost zaslužili že samo s skladbo My Generation, himno še ene izgubljene generacije. Na plošči je kar 20 klasičnih skladb skupine, ki je kot mnoge druge v tistem času, gradila na temeljih rhytm’n’bluesa. Svojstven glasbeni izraz je razvila prevsem po zaslugi kitarista in avtorja večine skladb Petea Townshenda ter bobnarja Keitha Moona, ki ni igral le ritma, temveč je bil s svojini nenavadnim, energičnim slogom povsem enakovreden ostalim inštrumentom. V skupini sta bila še pevec Roger Daltrey, ki ostaja vse do danes eden najboljših rockovskih vokalistov, in basist John Entvvhistle. MAJVEČJA IZBIRA CD plošč in kaset Stari trg 26, Velenje tel.: 063 862-520 v__________ ______________z Iz časov, ko je bil rock še mlad, jezen, uporen in uživaški, prihajajo skladbe I Can’t Explain, Substilute, My Generation, Pin-ball Wizard, Pictures of Lily, The Seeker, Let’s See Action, Won’t Get Fooled Again in druge. Vse skladbe so posneli v prvotni zasedbi z izjemo You Better You Bet, v kateri je pokojnega Keitha Moona na bobnih zamenjal Kcnny Jones. Gre za precej dober pregled dela skupine The Who, čeprav po mojem okusu manjkajo vsaj še Run, Run, Run, Bargain, predelava stare rock’n’roli klasike Summertime Blues in See Me, Feel Me iz rock opere Tommv. Za stare ljubitelje, ki so se jim zaradi pretirane uporabe vinilne plošče že izničile, in za vse tiste, ki šele odkrivate zgodovino rockVrolla. Vasja Volavšek Ljudje, ki se poistovetijo z Jezusom JERUZALEMSKI SINDROM Prav nič se ni razlikovala od drugih turistov, ki so obiskali Izrael. Bila je mlado dekle, ki je v Jeruzalem pripotovala sama in se nastanila v hotelu Tel Aviv. Najela je taksi, s katerim se je popeljala po Jeruzalemu, ves las pa se je sproščeno, povsem normalno pogovarjala z voznikom. A bližje, ko sta bila Svetemu mestu, bolj je bila tiha. Taksist jo je peljal do Gethse-manskega vrta, kjer naj bi Jezus vstopil v nebesa. Zdaj je bilo dekle že popolnoma tiho. Taksist je ustavil, da bi se malo sprehodila in takrat je prenehala biti povsem običajna turistka. Stopila je iz avta in spraznila svojo torbico. Odvrgla je svoj nakit in se pričela slačiti. Trije policisti so jo komaj ustavili, jo nekoliko pomirili ter prepričali prestrašenega taksista, da jo je odpeljal nazaj do njenega hotela. Sedela je v taksiju, kot bi bila v transu, ko pa sta se oddaljila od Svetega mesta, je spet nenadoma postala povsem normalna, ne da bi se mogla spomniti, kaj se ji je zgodilo. Spet se je sproščeno pogovarjala s taksistom, dokler je ni pripeljal do hotela. Nasmehnila se mu je in se poslovila od njega. Jeruzalemski sindrom je spet udaril. TRI DEVICE MARIJE Ko se ob krščanskih praznikih v Sveto mesto zgrinjajo množice turistov, so psihiatri, policisti, taksisti in turistični vodiči v pripravljenosti. Dr. Carlos Bar-El je psihiater v majhni državni bolnišnici, kjer zdravijo turiste. Ob krščanskih praznikih pričakuje množico “reinkarniranih Jezusov”, ki sledijo Jezusovim zadnjim stopinjam pred križanjem, oblečeni v toge, opotekajoči se pod velikimi težkimi križi. Dr. Bar-El se je s takšnim primerom prvič srečal leta 1987. Mlada Argentinka je prišla v Jeruzalem kot turistka, obiskala je Sveto mesto, se tam popolnoma slekla in se začela klicati Kraljica noči. Trdila je, da je v njeni moči puščave spreminjati v zelenje. Danes potrebuje hospitalizacijo zaradi duševnih problemov 50 do 200 turistov na leto. Najhuje je ob Božiču in Veliki noči, število podobnih primerov pa iz leta v leto narašča. Mnogi od pacientov so že prej bolehali zaradi kakšne duševne bolezni, precejšnje število pa je bilo pred obiskom v Jeruzalemu popolnoma zdravih in izven Jeruzalema tudi ne bodo več doživeli takšnega napada Jeruzalemskega sindroma. Kljub obširnim raziskavam dr. Bar-El ni našel podobnega fenomena nikjer drugje v svetu. Nikjer se ni zgodilo nič podobnega kot to, kar se je pripetilo mladi Angležinji. Ta je v Jeruzalemu slišala dva glasova; eden ji je dejal, da je ona Devica Marija, drugi je vztrajal, da je mlada Angležinja prostitutka. Prav tako nenavadno je bilo, ko se je 35-letna tajnica iz Manchestra slekla in dejala policistom, da potrebuje nekoga, ki bi v njej zaplodil drugega Preroka. Neka 36-letna tajnica pa je planila v bolnišnico in zatrjevala da je splavila malega Jezusa. “Mlade ženske so še posebej občutljive,” pravi dr. Bar-El. “V zadnjem času smo imeli kar tri Device Marije.” SEDEM MAJHNIH KORAKOV Dr. Bar-El, ki je več let preučeval Jeruzalemski sindrom, meni, da do njega vodi sedem korakov. Ob prihodu v Jeruzalem turisti občutijo nekakšen nemir ter z željo, da bi bili sami. Temu sledi obsesija z očiščenjem, ko se nekateri turisti neprestano umivajo, vržejo stran vsa svoja oblačila in se pričnejo oblačiti samo v belo - navadno za to uporabijo kar hotelsko rjuho. Nato začnejo prepevati in moliti, končno pa se začne tudi njihovo romanje na svete kraje Jeruzalema. Tam oznanjajo ljudem, da vedo, kako doseči mir v svetu in prosijo mimoidoče, naj pomagajo zgraditi lepši, boljši svet. Tem, ki jih je prizadel Jeruzalemski sindrom, dajo v bolnišnici Kfar Shaul pomirjevala ter jih obdržijo na opazovanju, dokler niso sposobni vrnitve domov. Sindrom vedno preneha delovati najkasneje v 36 urah. “Po ozdravitvi pacientke izgledajo tako, kot bi bile eno noč zelo vinjene,” pravi dr. Bar-El. “Počutijo se osramočene, neumne in se sploh nočejo pogovarjati o tem, kar se jim je zgodilo. Ko jih čez nekaj mesecev ali let pokličem, da ugotovim njihovo zdravstveno stanje, me čisto na kratko odslovijo, češ da so dobro. Nekatere se ne spominjajo ničesar, druge se nočejo Dr. Bar-El pravi, da so pacientke z Jeruzalemskim sindromom večinoma protestantke, izhajajo iz vernih družin, s Svetim pismo pa so seznanjene^ že od zgodnjega otroštva. Čeprav so z leti vedno bolj odrivale vero iz svojega življenja, so v podzavesti ohranile idealno podobo Jeruzalema, Svetega mesta. Ko ga obiščejo in vidijo, da je Jeruzalem tudi moderno mesto z vsemi težavami modernih mest, tega enostavno ne prenesejo. Victor Wadahakar, pomočnik šefa jeruzalemske policije pravi: “Če pridete v Jeruzalem, boste imeli določena verska občutja. Tako sveto mesto, kot je Jeruzalem, lahko prestraši ljudi. Turisti pridejo in se počutijo krive - nihče ni bil v svojem življenju popolnoma brez greha, ki se ga sramuje. Jeruzalem privleče na dan prav ta čustva. Ljudje bi se radi pokesali, očistili in se ponovno rodili.” Nimajo pa Jeruzalemskega sindroma prav vsi za norost ali vsaj za kratkotrajno duševno bolezen. Sestra Kathleen, nuna iz Kanade, živi v Jeruzalemu že 24 let. “To je poseben kraj,” je njeno mnenje. “Sveto pismo pravi, da je Bog izbral Jeruzalem. Njegova navzočnost je tukaj, zato je v tem mestu normalno, da ljudje čutijo Njegovo prisotnost.” Kathleen je prvo nadnaravno doživetje občutila leta 1966 prav Jeruzalemu: “Stara sem bila 26 let, delala sem kot bolniška sestra in s prijateljico potovala po svetu. Nisem veliko vedela o Bogu, pač pa sem se skušala v življenju le čim bolj zabavati.” V Jeruzalemu je zaslišala glas, ki ji je glasno dejal: “Kmalu se boš vrnila v to mesto in mi tu služila.” Obrnila se je k prijateljici in bila zelo presenečena, ker ta ni slišala ničesar. “Nisem hotela, da bi me ljudje imeli za noro, zato o tem nisem več govorila,” se spominja Kathleen. Leta 1972 se je kot nuna vrnila v Jeruzalem. spomniti.” (se nadaljuje) SLIKOPLESKARSTVO GRADIČ Savinjska c. 41 Mozirje 3330 tel.: 063/831-628, £ax:063/832-005 Vprašanje: Stara sem 22 let in sem bolj vase zaprto dekle. Po horoskopu sem strelec. Imam službo in me zanima, kako dolgo jo bom še obdržala in če jo bom izgubila ali bom dobila drugo. Najbolj me zanima moje ljubezensko življenje, če se bom kdaj poročila, in če mi lahko približno poveš, kdaj. Prosim, če mi poveš kaj o zdravju. Prosim za čim prejšnji odgovor, ker sem zelo obupana. Čutim potrebo po tem, da izvem, kaj me čaka v življenju, ker imam občutek, da nisem rojena pod srečno zvezdo in bi bolje prenašala svoje življenje, če bi vedela, kaj me čaka. Zato te prosim, da mi poveš čim več o moji prihodnosti. Za odgovor se ti že vnaprej zahvaljujem. Šifra: Cim prejšnji odgovor \J. Odgovor: ČASA NI, ČASA NI Tu je moj hitri in takojšnji odgovor, ker se v življenju res mudi in ni, da bi človek izgubljal čas. Se posebej se mudi, če je človek obupan, ker ima občutek, da se bo svet sesedel sam vase m da je potrebno nekaj ukreniti. V življenju je premalo reda in polno neke čudne negotovosti, zato naj astrolog pove, kje te čaka sreča in datum, ko jo boš srečala. Služba, zdravje, ljubezen so sveta trojica temeljnih kamnov, ki jih razlagamo astrologi in za katere meniš, da boš na njih postavila hišico svojega življenja Imate zdravstvene težave? Ste v življenski zagati? Želite odgovor astrologa? Potrebujete dober nasvet? PIŠITE NAM, NAŠI SODELAVCI VAM BODO ODGOVORILI NA STRANEH GLASA SAVINJSKE! - seveda se mudi... Za premislek nekaj vprašanj: ali ni čudno, da si mlada dekleta tako hitro želijo v zakon samo zato, da bi čez nekaj let hitele iz njega v ločitev? Čudno je tudi to, da ljudje svojo službo pogosto sovražijo ali pa skozi bolezen iščejo zase ugodnosti. Kar je enkrat velika želja, je drugič kamen okoli vratu, zato ti sedaj dajem prvi nasvet: previdno s hrepenenji in željami, ker se rade uresničijo - in to ne vedno tako, kot smo si mi predstavljali. ŠČEPEC NAIVNOSTI Iz tvojega pisma veje nedolžna mladostna naivnost, da je mogoče življenje organizirati, ga predvideti in dogodke napovedati. Astrologija lahko napove tip dogodka in kdaj se bo bližal, ne pa tudi kako bo posameznik izkoristil svoje dobre ali slabe karte. Tudi iz zelo zapletenih situacij se lahko rešimo, če ohranimo trezno glavo in tudi najbolj ugodne trende lahko zapravimo, če smo neprevidni in nepozorni. Zato ti dajem sedaj drugi nasvet: čim prej zamenjaj iluzije za resnične življenske iz- kušnje, ki ti bodo pomagale razumeti dogodke in ljudi. Rojena si po pod širnim zvezdnatim nebom in nate sijejo različne zvezde. Ene zahtevajo resnost, druge veselje, ene pomagajo pri domišljiji, druge pri učenju. Ni pa srečnih in nesrečnih zvezd. Občutek, da si rojena pod nesrečno zvezdo bi v horoskopu lahko pomenilo, da imaš Saturna v dvanajsti hiši zvezan s Soncem in Luno. ZASKRBLJENA Kaže se v generalnem strahu pred življenjem, bojiš se, da ne boš imela dovolj za življenje, mučijo te občutki krivde. Lahko si osamljena in sumničava do drugih, to pa še poveča depresivno razpoloženje. Ker je Saturn povezan z Luno in Soncem, daje celotnemu bitju nekoliko zadižan, previden, konzervativen karakter. Mnogo od tega se sploh še ne zavedaš, kakor je razvidno iz pisma. Jupiter v osmi hiši in v Ribah izraža tvoja partnerska hrepenenja. Želiš izkoristiti partnerja za svojo podporo in skozi njega doživeti življenski razcvet. Vse to na nekoliko idealističen, nerealen, sanjski način. Vendar bi ta hrepenenja bila še kar znosna, če ne bi bila s kvadratom povezana z Neptunom in zanko v peti hiši. ZASANJANA To daje pa pravo eksplozivno mešanico sanj in odtrganost od realnega razmišljanja. To je resnična past tvoje usode, v katero se posebej^ ženske z lahkoto ujamejo. Čim zapustijo plenice, že sanjajo o princu iz sanj, o veličastni poroki v beli obleki itd. Seveda je vsako konkretno dejanje iz takega čustvovanja že vnaprej obsojeno na neuspeh. Ne samo da sledi razočaranje, ker je tudi tvoj partner “samo” človek, tudi ti predstavljaš njemu preveč medlo človeško podobo, ki ne daje pravega zaupanja. Skratka: preveč čustvuješ, sanjaš vse do mej nemožnega in pravljičnega, si precej nepraktična in neotipljiva, zidaš gradove v oblakih. Po svoje si goljufiva, obljubiš več, kot zmoreš. Rojen romantik, ki pa globoko v sebi ne verjame v svoje sanje in ga je strah življenja in njegove nepredvidljivosti. Po svoje si lenobna in si popuščaš v disciplini. VEDEŽEVANJE NUMEROLOGIJA Mfrgic line s 090 41 231 TUDI PISNO p.p. 34 Lj. Črnuče 156 SIT/min Luno imaš v Škorpijonu, ki je pripeta tako na Saturn kot na Jupiter. Ta dva planeta lahko tvojo ženskost primemo uravnotežita med pretirano rezerviranostjo in konzemativnostjo in idealizmom ter optimizmom na drugi strani. Sicer pa položaj Lune v tem znaku odlikuje precejšnja posesivnost, ljubosumnost, dramatiziranje, poskus obvladovanja okolice in nepopustljiva čustva. Kakšne so torej tvoje zvezde, so res nesrečne? Kot vidiš iz vsega povedanega, so predvsem nezrele in vse, kar moraš storiti v naslednjem letu, je, da počasi začenjaš ločevati med sanjami in resničnostjo. Sicer se ti bo zmedenost samo povečevala, in vse, kar boš storila, bo imelo pečat nedorečenosti in nejasnosti. Ce me sprašuješ, kdaj se boš poročila,r je moj odgovor: prekmalu! Če me sprašuješ, kaj bo v tvoji prihodnosti, ti odgovarjam: “Samo to, kar je v tvoji sedanjosti. ” Če boš napredovala v osebnem razvoju in življenski zrelosti, boš drugo leto ugotovila, da te današnja vprašanja sploh ne zanimajo več! Toliko ti za sedaj sporoča Trigon STUDIO FORMA Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel.: (063) 716-116, fax: (063) 711-153 izdelava predstavitvenih spotov urejanje posnetkov z Vaših potovanj (VHS, S-VHS, VHS-C) snemanje porok in ostalih priložnosti izdelava videostrani obdelava posnetkov s pomočjo računalnika in ostalih dodatnih efektov NAGRADNA KRIŽANKA Po fesensiio obutev v prodajalno Rešitve pošljite do 21.2.1997 na naslov: Glas Savinjske, Velenjska c. 12, 3310 Žalec. Prva nagrada: bon v vrednosti 3.000,00 SIT Savinjske Tiskovni predstavnik občine Mozirje nas je seznanil s problemom obupne prostorske stiske na občini Mozirje. Kakor je bilo pričakovati, je preoblikovanje lokalne samouprave prineslo obilico novih delovnih mest, kar pa se je neminovno odrazilo tudi na prostorskem fondu mozirske občinske zgradbe. Ker je jasno, da morajo tudi te Probleme reševati vodilni funkcionarji občin, sta, po informaciji prej omenjenega tiskovnega predstavnika občine, ugledna funkcionarja iz najožje ekipe župana našla izjemno Nagrada: bon za nakup obutve v vrednosti 3000 SIT prispeva C\un\ck itt obutev/ d.o.o. Nagrajenka iz prejšnje številke: ANGELA JOVAN, Hramše 16, 3204 Dobrna Nagrado dobi v uredništvu. Dok za prevzem nagrade je 30 dni. Rešitev križanke iz št 46: SONETNI VENEC primerno rešitev. Del uprave sta preselila v bližnji bife “Pri Lenči”, kjer uradujeta večino delovnega časa in sta v tem času na voljo tudi občanom. Naslednja bistvena novost je tudi selitev protokolarnega dela poslovanja občine v prostore restavracije Gaj. Tukaj funkcionarja nadaljujeta s truda polnim delom tudi v popoldanskem času in sta tako resnično približala oblast ljudstvu. Prepričani smo, da ju bo Nova Pustna vlada za izjemne zasluge ob prevzemu oblčasti na pustni torek primerno nagradila. V uredništvo našega časopisa je pricurljala vest, da se vrhunskemu športu v Zgornjesavinjski pišejo boljši časi. Seveda gre pri tem za Odbojkarski klub, ki ga požrtvovalno vodi predsednik, tajnik, blagajnik in trener Nezgodko Skočnik. Ekipa se je po uspešnem jesenskem delu tekmovanja uspela prebiti iz I.A v l.B ligo in tako vseskozi opravičila pričakovanja sponzorjev in domače javnosti. Resda je bilo za to potrebno najeti nekaj tujih igralk in tujega pomožnega trenerja, vendar so ti, bogato nagrajeni, vseskozi opravičili svojo navzočnost v klubu. Klub so sicer pestili stanovanjski problemi za ekipo, ki pa so jih vseeno uspešno reševali. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da klub po tako uspešni sezoni nima več finančnih problemov, saj sproti plačuje igralce, kakor tudi pokriva ostale režijske stroške. Po vsem povedanem je popolnoma jasno, da bodo tudi neprostovoljni sponzorji kluba uvideli, da so svoje prispevke varno naložili v klub, ki jim bo s promocijo in novimi uspehi vlaganje bogato povrnil. Razveseljujoče dejstvo je, da se tudi gostinstvu v Mozirju pišejo boljši časi. Pri tem gre za poznani bife Romantik na mozirski avtobusni postaji. Po nekajletnem životarjenju pod __ upravo Savinjskega magazina iz Žalca je bife končno dobil upravljalna, kakršnega zasluži. Lokal je prevzela priznana in priljubljena domača gostinka F.K. Takoj po prevzemu je uvedla nekaj prijetnih programskih poživitev, kot so igre za zabavo ter pristne slovenske specialitete sa roštilja. Najbolj pohvale vredno pa je dejstvo, da imamo v Mozirju končno lokal, kjer streže visoko usposobljeni kader. Resnici na ljubo je treba povedati, da ne gre v tem primeru za gostinske kadre, ampak policijske, kar pa dejstva nikakor ne zmanjšuje. S tem je lokalu zagoto- vljeno skoraj stoodstotno varovanje. Dejstvo, da so doživeli vlom, je zanemarjajoče. Klientela lokala pa sc u svakom primeru obvezuje, da če i u buduče posečivati priljubljeni domači lokal. Okrog novega leta je prvim kupcem odprl vrata novi nakupovalni center TUŠ iz Celja. Hvalevredna novost stoji v Nazarjah in je tako s svojo prijetno arhitekturo zapolnila vrzel med Delavskim domom in Gasilskim domom. Žal se niso uresničile želje mozirskemu Pustu prav posebej priljubljenega gostinca iz Mozirja, ki je na tej lokaciji kanil pozidati hotel, pa vendar so Na-zarjani tudi s to noviteto zadovoljni. Izvedeli pa smo, da z noviteto niso zadovoljni nazarski trgovci. Izgledi so, da je Savinjin Irud z obnovo marketa bil stran vržen denar, pa tudi Utra se je očitno s prevzemom trgovine Bohač nasmolila, pa čeprav je lokal ostal v okviru žlahte (verjetno po načelu: žlahta, strgana plahta). NEPREVIDNOST Vrabčevka očita vrabcu: Kako sem se mogla poročiti s takim nesposobnežem? Poglej škorčeve, ti gredo vsako leto v inozemstvo, midva pa vedno čemiva doma! NIMU JASNO Kako so mogli mesec marec razglasiti za sušca? se pritožuje upokojenec. Ne vem, zakaj bi bil ravno marec sušeč, pri meni je sušeč vsak mesec od desetega dalje. NE VE, KAJ JE BOEJE Zena se pritožuje: Dokler nismo imeli avtomobila, smo res čakali pol ure na avtobus. Sedaj, ko ga imamo, pa pridemo v mesto in eno uro iščemo parkirni prostor. PRVI DAN V ŠOLI Oče in mati pričakata prvošolčka po prvem dnevu šole. Kako ti je bilo všeč prvi dan v šoli? Zelo! Pisana druščina smo. Trije imajo doma opla, pet jih ima renaulta, petvugota, trije BMW, trije seata in dva mercedeza, le eden nima ničesar! PREPISOVANJE Učitelj povabi očeta v šolo: Vaš sinje slab učenec, pa še prepisuje povrhu. Kar primerjajte ti dve nalogi. Napisal je enaki napaki kot njegov sosed: - Kdo je največji slovenski pesnik? France Prešeren. No, to še ni dokaz, da je prepisoval, oba sta napisala pravilen odgovor. Gremo dalje: - Komu je posvetil Sonetni venec? Lauri, sta napisala oba. Hm, včasih se zgodi, da dva otroka napravita isto napako... Denimo, da vam verjamem. A kaj pravite na odgovor k tretjemu vprašanju: - Kdaj se je rodil France Prešeren? Sosedje napisal: Ne vem, vaš sin pa: Jaz tudi ne! NESPORAZUM Gost v hotelu sc pritožuje receptorju: Zakaj mc niste zbudili ob petih zjutraj, kot sem vam naročil? Nisem mogel, ker ste prišli v sobo šele ob pol šestih. MElBEC KULtUR-E V petek, 7. februarja, so imeli učenci OŠ Žalec kulturni dan. Ob tej priložnosti so se najbolj potrudili učenci 6.0, ki so v svojem razredu pripravili bogat kulturni program z gostjo Jožico Ocvirk. V kratkem kulturnem programu, ki so ga pripravili so deklamirali pesniška dela dr. Franceta Prešerna. AJ. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJA IN ZAVOD ZA KULTURO MOZIRJE Vabimo vas na prireditve kultu-nih društev Zg. Savinjske doline. Program prireditev: NAZARJE - nedelja, 16.2. j ob 17. uri, Delavski dom, KONCERT OKTETOV (Savinjski AVE in ROŽMARIN) ter gost večera MePZ GORENJE - petek, 28.2., ob 18. uri, Delavski dom, KONCERT GLASBENE ŠOLE NAZARJE - nedelja, 2.3., ob 19. uri, Delavski svet gledališka igra “V LJUBLJANO JO DAJMO” (KD Mozirje) ŠMIHEL - nedelja, 16.2., ob 15. uri, podružnica OŠ, gledališka igra “DVE NEVESTI” (KD Lepa Njiva) LEPA NJIVA - sobota, 15.2., ob 19. uri, podružnica OŠ, gledališka igra “DVE NEVESTI" (KD Lepa Njiva) REČICA - sobota, 15.2., ob 19. uri. Kulturni dom, KONCERT MePZ Mozirje, ŽePZ Šmartno ob Dreti in MoZP Šmihel nedelja, 23.2., ob 15. uri, Kulturni dom, gledališka igra “DVE NEVESTI” (KD Lepa Njiva) MOZIRJE - četrtek, 13.2., ob 17. uri, Kulturni dom, RADIJSKA ODDAJA QVO VADIŠ (Zavod za kulturo Mozirje) - sobota, 15.2., ob 18. uri, Galerija Mozirje, RAZSTAVA IN LITERARNI VEČER MODA ZA VAS V Žalcu so preteklo sredo pripravili veliko modno revijo, ki je navdušila nabito polno dvorano Kulturnega doma. Organizator Božo Kozjak je povedal, da to ni bila zadnja tovrstna prireditev v Žalcu. s Tomom Križnarjem (Zavod za kulturo Mozirje) - petek, 21.2., ob 18. uri, Galerija Mozirje, KIPARSKA RAZSTAVA - Bernard Sešel (Zavod za kulturo Mozirje) - sobota, 22.2., ob 17. uri, Kulturni dom, gledališka igra “DVE NEVESTE” (KD Lepa Njiva) torek, 25.2., ob 18. uri, Galerija Mozirje, KONCERT DIJAKOV GIMNAZIJE CELJE SOLČAVA - nedelja, 23.2., ob 9. uri, Zadružni dom, gledališka igra “DVE NEVESTI” (KD Lepa Njiva) LUČE - petek, 14.2., ob 19.30 uri, osnovna šola, “SLEPI V LUČAH” LJUBNO - torek, 18.2., ob 16. uri, Kulturni dom, “TOBIJA” - lutkovna igra (gledališče FRU-FRU in Zavod za kulturo Mozirje) - sobota, 22.2., ob 18. uri, Kulturni dom, KONCERT GODBE NA PIHALA - nedelja, 23.2., ob 16. uri, Kulturni dom, gledališka igra “MUHA” (KD Letuš) BOČNA - sobota, 22.2., ob 19. uri, Zadružni dom, ONCERT PEVSKIH ZBOROV (KD Bočna in KD Ljubno) - sobota, 1.3., ob 19. uri, Zadružni dom, gledališka igra DVE NEVESTI” (KD Lepa Njiva) NOVA ŠTIFTA - sobota, 15.2., ob 19. uri, Kulturni dom, gledališka igra “BOSA V PARKU” (KD Nova Štifta) - nedelja, 16.2., ob 19. uri, Kulturni dom, gledališka igra “BOSA V PARKU” (KD Nova Štifta) - nedelja, 23.2., ob 15. uri, Kulturni dom, spevoigra “KOVAČEV ŠTUDENT” (KD “Jurij” Mozirje in družina Brinovšek) ŠMARTNO OB DRETI - sobota, 22.2., ob 19. uri, osnovna šola, gledališka igra “BOSA V PARJU” (KD Nova Štifta) KOIDSKI SLOVENJ GRADEC CELJSKI*.* KINEMATOGRAFI * ŽIVLJENJE S PICASSOM, drama Režija: James Ivory; vloge: Anthony Hopkins, Natascha McElhone, Julianne Moore (na programu od 13.2.) TISTEGA ČAROBNEGA DNE, romantična komedija Režija: Michael Hoffman; vlogi: Michelle Pfeiffer, George Clooney (Union od 13.2.) MATILDA, mladinska komedija Režija: Danny de Vito; vloge: Danny de Vito, Mara VVilson, Rhea Perlman (na programu od 13.2.) SPACE JAM, igrano-risani fantazijski film Režija: Joe Pytka; vloge Michael Jordan, Bill Murray, Charles Barkley, Patrick Emin; glasovi: Billy West, Danny de Vito, Bradley Parker (Metropol od 20.20.) CRUICABLE, drama Režija: Nicholas Hytner; vloge: Daniel Day Lewis, Winona Ryder, Paul Scofield, Joan Allen (na programu od 27.2.) BREZ CVENKA, komedija Režija: Hovvard Franklin; vloge: Bill Murray, slonica Tai (Vera), IVilliam McConaughey (na programu od 27.2.) FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC petek, 14.2.1997, ob 20.00 uri LOM VALOV - najboljši evropski film leta 1996 sobota, 15.2.1997, ob 18.00 KLUB VRAŽJIH BABNIC - komedija ob 20.00 LOM VALOV ob 22.45 KLUB VRAŽJIH BABNIC - komedija nedelja, 16.2.1997, ob 18.00 KLUB VRAŽJIH BABNIC - komedija ob 20.00 KLUB VRAŽJIH BABNIC - komedija 20.2. - 23.2.1997: MULCI - drama o mladostnikih BLISK SMRTI - akcijska drama 27.2. - 2.3.1997: OSTRŽEK - igrani film JACK - humoristična melodrama Stran 37 Milko Mikala____________________________________________ STARA INDUSTRIJSKA PODJETJA NA CELJSKEM Med njimi naletimo največkrat na trgovce, na advokate in tudi na Povsem običajne ljudi, ki so zbrali nekaj kapitala in ga vložili v samostojno podjetje ali pa se kot družabniki povezali v družbo. Med ustanovitelji mdustrijskih podjetij po prvi vojni naletimo na tujce predvsem v tekstini industriji. Med njimi so bili Sudetski Nemci (brata Walter in Maks Bergmann, ustanovitelja in lastnika Celjske tekstilne tovarne v Celju); Židje (Heinrich VVeinberger, ustanovitelji in lastnik tekstilne tovarne “Metka” v Celju, Leo Kudiš, ustanovitelj in lastnik tekstilne tovarne “Elka” v Celju, Siegfried Konig, ustanovitelj in lastnik kopitarne v Loki pri Žusmu oziroma v Mestinju); in celo Švicatji (Albert Reiser, ustanovitelj polzelske tovarne pletenin “Polzela”). Bili so tudi primeri, da so v Celju svoje obrate oz. podružnice ustanovile tuja podjetja. Podružnici tujih podjetij sta bili npr. celjski podjetji Viljem Brauns in Schimmel&Co. Prvo je ustanovila 'stoimeno podjetje iz Liberca na Češkem, drugo pa prav tako istoimeno Podjetje iz Miltitza pri Leipzigu v Nemčiji. Med podjetniki na Celjskem so se v tem obdobju uveljavili tudi posamezniki z drugih jugoslovanskih območij kot npr. Putnik Putnikovič, lastnik lesnega podjetja v Celju; Todor Lazarevič, ravnatelj Cinkarne d.d. v Celju in lastnik Lesne industrije na Tehaijah; Antun Albert, solastnik tekstilne tovarne “Juteks” v Žalcu itd. V obdobju od 18. stoletja pa do druge svetovne vojne je bilo na širšem celjskem območju ustanovljenih okrog 200 industrijskih podjetij. Na Celjskem tudi sedaj skoraj ni pomembnejšega industrijskega podjetja, ki bi ne nastalo že v prvi polovici 20. stoletja ali celo že v prejšnjem stoletju, le da imajo danes drugačna imena, kot so jih imela nekoč. Tako lahko Pri nekaterih današnjih industrijskih podjetjih na Celjskem govorimo o več kot sto let dolgi tradiciji. Žal je bila z zaplembami in nacionalizacijama ta kontinuiteta razvoja zasebnega podjetništva v letih 1945-1948 za pol stoletja pretrgana. PODJETJA GRADBENE INDUSTRIJE Opekarne Obilje kvalitetne gline je omogočilo, da so na ožjem celjskem območju že v 18., predvsem pa v 19. stoletju nastale številne opekarne. Ustanavljali so jih prevsem kmetje, ki so v njih izdelovali opeko za lastne potrebe, tekaj pa so jih ustanovili tudi zemljiški gospodje, da so jim dajale dodaten vir dohodkov. Svoje opekarne so tako imele npr. graščine Novo Celje, Grmovje, Prešnik in Spodnji Lanovž. Prevladovale so seveda kmečke poljske opekarne. Teh je bilo največ na območju Ljubečne, severno od Žalca, Št. Petra in Polzele, med Braslovčami in Gomilskim ter v okolici St. Pavla in Št. Jurija ob Taboru. O razširjenosti kmečkih poljskih opekarn sredi prejšnjega stoletja v širši okolici Celja nam govori podatek, da je okrajna gradbena direkcija Celje leta 1858 opravila revizijske preglede kar Pri 31 lastnikih opekarn. Večinoma je šlo za opekarne na območju Ljubečne in okolice Vojnika. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bilo na območju okraja Celje 41 opekarn, medtem ko je bilo na področju mariborskega okraja, ki je bil po številu opekarn med okraji slovenske Štajerske na drugem mestu (takoj za celjskim okrajem), samo 23 opekarn. V okraju Celje je bilo v opekarništvu takrat zaposlenih 160 delavcev, ki so izdelali letno 2.050.000 zidnih opek ■n 1.672.000 strešnikov; skupaj 3.722.000 kosov. Izmed številnih manjših opekarn sta se v industrijska obrata razvili samo dve. To sta bili opekarna pod Golovcem na Spodnji Hudinji in Koželjeva opekarna na Ljubečni. (se nadaljuje) Naročam____izvodov knjige Stara industrijska podjetja na Celjskem Naročam____kompletov knjig Stara industrijska podjetja na Celjskem in Sodni procesi na Celjskem 1944 - 1951. Ime in priimek:_______________________________________________ Našlo \r.__________________________________ FILM FILM FILM ŽIVLJENJE S PICASSOM (Surviving Picasso) Leta 1943 je bil Pablo Picasso sredi svojih Šestdesetih let in že ves svet ga je cenil kot velikana umetnosti 20. stoletja. V letu, ko so Pariz zasedli Nemci, je spoznal lepo in samozavestno Francoise Gilot, ki ji je bilo tedaj 23 let in je v francoski prestolnici študirala umetnost. Že pivo srečanje in Picassovo povabilo v njegov studio je bilo zanjo začetek novega. Med drugim je z njim spoznala umetnika Matissea. Romanca, ki je zrasla iz tega naključnega srečanja, je v Francoiseino življenje prinesla več strasti in nežnosti ter navdiha in razgledanosti, prinesla pa je tudi trpljenje in razočaranje. Francoise se je deset let borila, da najbolj zahteven, oblasten, muhast in nezvest moški, ne uniči njene osebnosti. In kljub spoznanju, da ji bo to lahko uspelo le, če ga zapusti, ni svojega ljubimca, učitelja, prijatelja in očeta svojih otrok nikoli nehala ljubiti in spoštovati. Režija: James Ivory Vloge: Anthonv Hopkins, Natasha McElhone, Julianne More GRADBENE STORITVE OSTERVUH VLADO - novogradnje - adaptacije - fasade -zunanje ureditve Prodam tovorno vozilo TAM 75, 1. 81, z nadgradnjo za prevoz živil. Informacije na tel.: 063/481-642, popoldan. Parcele ob asfaltni cesti Skorno, Šoštanj na sončni strani prodam. Tel.: 881-206. V najem damo prostor primeren za mirno dejavnost ali predstavništvo. Tel.: 472-034. Matjaž Vinko, INFO: 831-096 REKLAMNE TABLE, GRAFIKA, TISKARNA Ženske pozor, če ste same, pa bi želele spoznati partnerja za trajno zvezo ali prijateljstvo. Izberete ga lahko takoj, preko fotografije. Tel.: 0609/647-848 NONSTOP. Popravilo vodovodnih inštalacij in montaža novih ter odtaljevanje zamrznjenih inštalacij. Tel.: 474-673. Certifikat še vedno lahko vložite pri nas. Tel.: 062/631-164 po 16. uri. Klub optimistov SLO tudi v letošnjem letu vabi v svojo družbo vse, ki ste osamljeni, razočarani, brez partnerja. Poiščemo vam partnepa za trajnejšo zvezo ali prijateljstvo. Vabimo pa vas tudi na spoznavna družabna srečanja ob glasbi, ki so: v Ljubljani vsako drugo in četrto soboto v mesecu ob 19. uri v restavracija pod Gradom Streliška 12. V Mariboru vsako pivo in tretjo soboto v mesecu ob 20. uri v kavarni Astoria. Pridružite se preko 3000 zadovoljnim članom s podobno usodo. Tel.: 0602/22-843. Smo najstarejša, strokovna svetovalnica za življenje. Iščemo dekleta in ženske, od 25. do 40 let, ki bi se želele poročiti na urejene, mehanizirane kmetije. Lahko ste brez zaposlitve, otrok ni ovira. Velika izbira urejenih, preprostih, preskrbljenih kmečkih fantov brez obveznosti. Tel.: 0602/22-843. OKREPČEVALNICA bohač JvRENKER ANA S.P., Zadrečka cesta 6,_Nazarje_ Vabimo vas v prenovljeni lokal v centru Nazarij, kjer dobite prave domače malice že za 440 SIT. K obisku še posebej vabimo zaključene družbe do 60 oseb, kjer bodo v lepem ambientu doživeli lepe trenutke. m IfcfO 12. februar 1997, Št. 47 ZALOGA RABUENIH VOZIL Škoda Favorit 135 L. 1. 91; 413.700,00 SIT i. 93, 803.22 lampus, 1,00 SIT Ford Escort 1.4 CL, 1. 94, 1.549.700,00 SIT Opel Astra !.4i GL, 1. 93, 1,360.212,00 SIT Opel Vectra 1,6i GL, L 92, 1,359.750,00 SIT Fiat Dukato 2.5 DM |I. 93, 17.500 DEM Hvundai Grace van 100, 1. 93, 1,363.950,00 SIT Renault Safrane RT 2.0, 1. 94, 3,654.750,00 SIT ; Opel 1. 90, Omega 2.0i GL, 1,349,250,00 SIT Renault Clio 1.2 RN, L 94, 1,168.146,00 SIT Škoda Favorit LX, 1. 93, 678.400,00 Ši l . Opel Kadet 1.6i, 1. 91, 1,010.000,00 SIT Renault 19 Chamade, I. 91, 1,083.000,00 SIT Volkstvagen Pssat 1.9, 1. 92, 1.593.000,00 SIT Alfa Romeo 75 1.8 i E, 1. 91, 1.100.00,00 SIT Alfa Romeo 90 2.0, 11. 87, 614.000.00 SIT Alfa Romeo 155 1.8, l / I. 93, 1,678.000,00 SIT Ford Orion 1.6 CLXi, 1. 93, 1,447.320,00 SIT 1 Ivundai Poni 1.3 LS, I. 91, 716.000,00 SIT Hyundai Sonata 2.0, 1. 92, 716.000,00 SIT Ida Kadett 1.3 GLS, ;1. 87, 675,500,00 SIT Lada Samara 1.5, I. 93, 588.000,00 SIT Lacia Dedra Integrale, I. 93, 2,073.750,00 DEM Mitsubishi Galant 1.8, 1. 90, 1,289.505,00 SIT’ Nissan Suny 1.4 SLX, 1. 93, 1.375.143,00 SIT Opel Astra 1.4 GL, 1. 92, 1,318.275,00 SIT Volkstvagen Passat CL 1,6, I. 90, 1,412.000,00 SIT Volkstvagen Vento 1.8 CL, 1. 93, 2,132.000,00 SIT Zastava 128 GX, 1. 87, 161,175,00 SIT Zastava 101 Poli, 1. 87, 180.000,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, j I. 85, 441.000,00 SIT Wartburg 1.3, 1. 89, 246.183,00 SIT Kia Sephia SLX, 1. 94, 12.500 DEM Citroen Xantia 16V 2.0, 1. 94. 26.000 DEM Pontiac Trans-port 308, 1. 94, 39.000 DEM Fiat Uno turbo IE, i 1. 93, 11.500 DEM Peugeot 405 GR, ! I. 93, 14.500 DEM Mercedes Benz 600 SEL, ' I. 92, 86.000 DEM Renault 5 Saga, 1. 91, 602.000;00 SIT Citroen XM 2.0, 1. 91, 14.500 DEM Informacije na telefon 063/432-807. 431' AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABUENIH VOZIL Ford Fiesta 1.8 D, srebrna, 1. 92, 11.900 DEM Ford Sierra 2.0 GLXi, bel, 1. 91, 15.500 DEM VW Passat 1.8, m. siv, 1. 93, 18.700 DEM Zastava 128 Skala 55, rdeča, 1. 88, 2.350 DEM TAM 75 T5, moder, 1. 82, 6.990 DEM TAM 80, moder, 1. 86, 5.500 DEM Hyndai Pony 1.3 3V, srebrn, 1. 90, 7.900 DEM Renault Traffic 2.0 diesel, bel, 1. 85, 5.300 DEM Citroen AX 1.1. TRI, rdeč, 1. 88, 6.300 DEM Informacije na telefon 063/412-245. AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL DAIHATSU CUORE, moder, 1. 91, 85.000 km, 7.900 DEM C 15 D podaljšan - tovorni, bel, 1. 91, 120.000 Em, 12.500 DEM HVUNDAI PONV 1.5 GLS, bel, 1. 90, 87.000 km, 9.600 DEM CORSA SWING 1.4, 5 vrat, 1. 94, 34.000 km, 16.100 DEM. FEROZA, 1. 93, poškodovana streha, 12.700 DEM. GOLF GL 1.6, met. rdeč, 3 vrata, 1. 92, 16.200 DEM ASTRA 1.6i, met. siva, 1. 92, 5 vrat, 14.900 DEM ASTRA SWING 1.4, met. siv, 4 vrata, 1. 93 VECTRA 1.6, modra, 4 vrata, 1. 88, 11.000 DEM Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let. Informacije: 063/855-975. AVTOHIŠA DR E V ZALOGA RABUENIH VOZIL SEAT TOLEDO 2.0 GT, rdeč, 1. 94, 24.990 DEM OPEL CORSA, rdeč, 1. 91, 9.200 DEM R5 CAMPUS, bel, 1. 90, 7.950 DEM LADA SAMARA, bela, 1. 92, 5.700 DEM AX CIMOS 1.4 RD, m. srebrn, I. 89, 6.900 DEM CITROEN BX 1.6 TRS, rdeč, l. 84, 3.500 DEM HVUNDAI PONV 1.5 GLS, m. moder, I. 90, 8.800 DEM TIPO 1.4 IE, m. siv, 1. 93, 14.200 DEM R5 EXPRES, rdeč, 1. 89, 7.280 DEM SEAT TERRA 1.4 D, modra, 1. 91, 6.970 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, I. 94, 6.800 DEM GOLF JXD, rdeč, I. 88, 9.000 DEM ŠKODA FORMAN, zelena, 1. 92, 5.600 DEM VUGO 60, rdeč, I. 90, 3.300 DEM LADA SAMARA, rjava, 1. 88, 3.600 DEM LADA SAMARA, m. siva, 1. 93, 5.400 DEM LADA SAMARA, rdeča, 1. 90, 3.600 DEM ŠKODA FAVORIT 135 rdeča, I. 93, 7.300 DEM GLX, Informacije na telefon 063/708-670 m 063/708-669. Avtocenter Meh ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX 1.1. kovinsko siv, I. 91, 7.000 DEM GOLF JXD, bel, 1. 91, 12.800 DEM AUDI 80 1.6, moder, 1. 87, 11.000 DEM AUDI A6 2.6, I. 95, 48.500 DEM AUDI 100 2.6 automatic, i. 93, 35.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informacije; na tel.: 063/852-955. /6 AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL Honda CIVIC HB 1.5 GTI, 1. 91, 13.500 DEM Kombi Mercedes Benz sprinter 312 D, L. 96, 53.000 DEM Mercedes Benz E 250 TD, 1. 93, 46.000 DEM Mercedez Benz E 200 D, 1. 90, 25.000 DEM Mercedes Benz C 200 D, i. 95, 48.000 DEM Opel Frontera - Šport 4X4 2.0i, 1. 96, prevzem leasinga Peugeot 605, 1.93, 25.000 DEM Audi 100 2.6 V6, 1. 93, 27.000 DEM Seat Ibiza 1.4 GLX, I. 94, 15.000 DEM Renault 5, 1. 93, 8.000 DEM Nissan Micra 1.0 LX, I. 93, 10.000 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit. Informacije: 063/472-409. Polzela ZALOGA RABUENIH VOZIL JUGO 45, 1. 86, 1.800 DEM TA VRI A, 1. 90, 1.600 DEM BMW 316, 1. 86, 7.000 DEM Informacije na tel.: 063/862-406. Avtohiša KOS AVTOHIŠA KOS ZALOGA RABUENIH VOZIL NISSAN SUNNV 1.6, 1. 90 CITROEN ZX, I. 92 NISSAN MICRA, I. 92 Informacije na telefon 702-230. CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. ZALOGA RABUENIH VOZIL AX ALURE 1.1, 1. 92, 736.000,00 SIT Vsi avtomobili so tehnično pregledani. Informacije: 063/856-852. Jfg A/* |_E\/EP LEVEC 18, PETROVČE BaKŠ ▼ 6^9 TEL - FAX: 063 472-409 Stran 39 CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 CITROEN BERLINGO Vabljeni na dneve odprtih vrat in testne vožnje z vsemi tipi vozil CITROEN v AVTO CENIKU MURŠIČ v Velenju od 21. 2 do 26. 2. 97. Prvič pri nas MMEliiO®! PIVOVARNA HREN Hren franc, s.p. Dobletina 9, 3331 Nazarje Tel.: 063/831-597 PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE CIZEJ. Parižlje 1, 3314 BRASLOVČE Tel.: 063/720-181. Fax & tel.: 063/720-065, Mobitel: 0609/617-441 - CENTRALNO OGREVANJE - VODOVOD - OPREMA KOPALNIC Vabimo vas na otvoritev prenovljene in povečane prodajalne dne 21.2.1997! ugodni plačilni pogoji: obročno odplačevanje, bančni krediti, gotovinski popust dostava na dom, montaža PeSSEH EUROFIRE DA VAM BO TOPLEJE! BREZPLAČNI MALI OGLAS Besedilo: Naslov: Tel.: avtošoOa. MAZZOHV 3310 ŽALEC Vas vabi na brezplačni tečaj CPP, ki bo dne 18.2.1997 ob 16. uri v prostorih AVTO ŠOLE, ki se nahaja v novem poslovnem centru. Mestni trg 7 OG3/7IE 570 privat 707 09E Cene moto ure: A kat. - 3.000 E kat. - 1.800 C kat. - 3.200 E kat. - 4.000 NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske: LJ 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT O 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! Telefon: % Podpis in žip: SffRSfi d.o.o. Velenjska cesta 12 3310 ŽALEC v Celje - skladišče §©U^ Pf D-Per 131/1997 WAS ¥ABD K WISWJ IM. ŠTOOIIJ OB DEUJIM 5000004269,47 COBISS s PEDAGOŠKO FAKULTETO MARIBOR smer vzgojitelj predšolskih otrok # prvi letnik * TRETJI LETNIK - NOVO!!! FAKULTETA ZA ORGANIZACIJSKE VEDE KRANJ m prvi letnik • TRETJI LETNIK POGOJ JE KONČANA SREDNJA ŠOLA USTREZNE SMERI ALI DIPLOMA VI. STOPNJE VISOKA UPRAVNA ŠOLA • prvi letnik • TRETJI LETNIK smer: • javna uprava ROK ZA PRIJAVO 6. MAREC NA OBRAZCU 1,71/1, KI GA POŠLJETE NA UPI LJUDSKO UNIVERZO ŽALEC PRIDOBITEV LICENCE NA GZS: 1.TRG.POSLOVODJA 2. V CESTNEM PROMETU - pooblaščeni in šoferji Informacije in vpis vsak delavnik med 8. in 16. uro na UPI - Ljudski univerzi Žalec, Ulica Ivanke Uranjek 6, 3310 Žalec ali po telefonu 715-401 in 715-402. ■Tl M kV ■ . r PREDSTAVITE SE B0 INTERNETU! MARAM D Napredna računalniška hiša Aškerčeva 15 300 Celje tel: 063 44 II 00 fax: 063 44 10 91 e-mail: MatejM@marandsi http://www.ce.marand.si POKLIČITE SflRSfi d.o.o. Velenjska cesta 12 3310 Žalec tel: 063 715-011 fax: 063 711-532 e-mail: sarsa@siol.net http://www.sarsa.si V: 2amem si cas 7 da preberem GLAS Savinjshel