Štev. 4.
Poštnina v gotovčini plačana.
Cena edne številke dinar.
23. januar 1927. Leto XIV.
Novine prihajajo vsako oedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D„ na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Aferi-jin. List pa kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na Opravništvi v Črenšovcih, Prekm orje. Uredništvo je v M. Soboti
Izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec.
Oglase sprejema uredništvo, opravništvo 1 tiskarna. Cena oglasov: em* 76 par; 1|4 strani dobi 20«/o, 1|2 strani 25*/e i cela stran 30 "o popüsta za edoo objavo. Ceca malih oglasov je: do dvajsetipet reči S Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom em* VSO D, v . Poslanom «2-50D. Takso za oglase plača uprava i da za vse oglase od 5 */» do 50*/* popüsta.
Rokopisi se ne vračajo.
PRVA Škrinjica je naša!
Za tov škrinjicov se bodo zbirali v nedelo 23. toga meseca vsi, ki ščejo pravico v našoj državi.
Resni možje i zorni mladenci z veseljom sprimejo kruglico na dlan, da jo vržejo v prvo škrinjico i s tem povejo centralizmi: Tereš nas, pa potreti nas ne boš mogeo.
Žülnate dlani, štere do se v nedelo odpirale v prvo škrinjico do sodbe vso tisto brezvestno i korupcijonistično gospodo, štera je na račun delavnoga ljüdstva prisvojila brez vsakšega dela miljone.
Naj čüje svet, da je naša stanovitnost neprélomliva!
Ešče ednok Slav. banka.
Samóšfojnínf demokratom, ki hodijo tüdi po naši Krajina! kor-tešüvat za svojo Stranko, jako na pot hodi, da je ravno zdaj pred volitvami prepadnola Slovenska banka. Znano je, da so se pri toj banki Segreirali demokratje. Znano je tüdi, kelko miljonov je zgübani s tov ban-kov. Miljoni pa neso šli z žepov samo bogati lüdi, miljonarov, nego zvekšega z žepov delavnoga ljüdstva, polodelcov, rokodelcov, hlápcov i dekeo.
Nemo gučali od toga kak težko je Spadnolo to našemi ljüdstvi, da bo moralo pozabiti svoj zaslüžek, nemo od toga gučali, da dobi naš Človik namesto 100 zlati kron, štere jé dao v to banko, Samo okoli 6 Din., nego os-vetlimo pitanje, kama so šli tej Siromaški penezi.
Jako oster boj Se je začeo med radičevcv- i demokrati. Prvi So fotografirali v knjigaj Slavonske banke spise, šteri kažejo vso grozoto, kak so Dri toj banki davali peneze, siromaške peneze razločnim prvakom demokratske Stranke.
1. 15. maja 1923. je dobo dr. Gregor Žerjav voditeo demokratske stranke 2 miljona kron v razločne politične i kulturne namene.
2. Isti den So dali dr. Milki Brezigarí tüdi 2 miljoni kron v propagandne namene. Oba pa Sta dobila te miljone tak, ka njima ne trbe davati računa, kama Sta je dala. *
3. dr. Branko Arko je zdigno v banki pol miljona kron za nekši zavod demokratske stranke. Te dr. Arko je velki demokrat.
4. dr. Kranju Lipoldu, znanomi demokratskomi prvak! v Maribori So 22. juniuša leta 1927. podelili pol miljona kron v politične namene. Tüdi tomi je ne trbelo davati računa.
Demokratje so v jako nepri-jetnoj pasti. Perejo se i perejo, pa zaman. Objavili so tüdi v Svoj zagovor nekšo fotografijo, štera pa ji ne zagovarja, nego ešče bole pograža.
Demokratje Se ščejo tüdi S tem opravičiti, da na oči mečejo radičovcom, ka So prej oni tüdi dobili 10 miljonov kron od Tr-bovcljske drüžbe, štera je bila v rokaj Slavenske banke. Tak So prej tüdi oni v Svoje namene dablali miljone.
To je žalostno svedočanstvo za obe stranki. Nezmeren je kvár, šteroga Sta delali tevi Stranki S špekulacijah« pri toj banki Siromaškomi ljüdstvi. Ne samo, da so* si talati peneze delavnoga ljüdstva v strankarske namene, nego se to pravi, jemati delavnim rokam veselje do* šparanja. Ka pomaga devati dinar k dinari, i naložiti v banko, či pa te v takše namene ide.
Pa to je ne vse. Tej ljüdje ešče vüpajo iti med ljüdi kortešerao da naj nje voli. Ali je ne zadosta, da so vse naše pravice spravili dol v Belgrad, ali je ne preveč že to, da so nas pomagali spravlati pod centralistično kapo ? Po njihovom žaslüženji roma naš žmetno prislüženi Krajcar v Centralistične kase, Odked nam skoro nikaj ne pride nazaj. Težki miljoni so šli iz bank v demokratske žepe, pa bi ešče te ljüdstvo nje volilo. To se pravi
nikaj menje kak. Dajte nam kruglice, pa pozabite na vse to, ka smo skovali na vaš hrbet s centralizmom, pozabite tudi na peneze, štere te morali nihati v Slavenskoj banki. Tej ljüdje ščejo, da bi ví Volilci na vse to s svojimi- kruglicami amen povedali.
Zato bo vsaki volilec, ki šče pravico i poštenje v našem gospodarstvi, volo prvo škrinjico, Škrinjico ljudske stranke, šteroj níšče namre dokazati niti senco kakši špekulacij.
Vej vse vküp nikaj ne pomaga!
Vse vküp nikaj ne pomaga, zato nemo šo več volit. Tak si nekaki mislijo, to želejo tüdi nasprotne stranke, ar znajo, da bo v njihove škrinjice romalo tak malo kiuglic.
Oho, prijateo! ne smeš puške vrčti v grmovje! Ali neveš tisti pregovor, ki pravi, da pečeni golobje nikomi ne letijo v vüsta. Misliš, ka bodo tebi?
Kda dobiš čeke, te pstiješ i se čemeriš; kda moraš drago küpivati blago, k šteromi so na meji naselili debelo carino te ti je ne povoli. Pa je te psüvati vse zaman, zdaj je čas, da vržeš kruglico.
Centralizem je dober za Belgrad. Kak lepo je či od vsej strani države romajo miljončki v njihove kase. Zato se upirajo tam dol autonomiji. Mi se bomo pa morali trdo bojüvati ze samoravnanje. Nešterni pravijo, da je to zaman. Ne istina, tej so slepi. Ali nevidijo, da že začnejo tam dol tüdi gučati od autonomije ? i to Davidovičova stranka, od štere pravijo, da bo v prišestno
naraščaja. Povejte, ali je ne oblastne skupščina že nekaj autonomije? Je, je, čiravno, ka so njoj pomagali demokratje peroti odrezati.
Tam dol si mislijo: damo njim oblastne skupščine, nekaj zadev njim prepüstimo, posebno v gospodarskom pogledi, naj Si je sami ravnajo, ar je bole poznajo kak mi, mi bi pa zdaj ne šli volit, rekši, ne nam je za to, ka nam davlete. Istina je malo, pa moramo si to pribojüvati i sprijeti.
Vej brezi mene tüdi minejo volitve, edna kruglice, se ali ta. To je ešče bole nevarno. Či bi znao, kakši je Volilni red, da dostakrat edna kruglica odloči, bi ne tak gučeo. Pa tüdi to: Pravice bi rad meo, bsjüVao pa se ne za nje.. Drügi naj bi hodili za tebe, ti bi pa doma sedo.
Za vsako velko dugovanje se trbe dugo bojüvati. Či si ščeš kaj spraviti, küpiti kakši plügec zemle, se moraš leta i leta trüditi i bojüvati. Ne sedeš si dol i ne čaka!, ka bi samo šlo vküp nego podsüčeš rokave primaš i delaš. Ravnotak je z našov autonomijov. Misliš, kasarno pride. Irci so se proti Angležom bojüvali za svojo autonomijo celi 100 let. Neso opešali, i ne popüstili. Pred stanovitnostjov se morajo cele gore podirati. Tüdi pred našov stanovitnostjov se bodo podirale Centralistične gore. Velka večina slovenski pesnik štere do se odpirale v prvo škrinjico, napravi dosta proti centralizmi. Kruglice, čiravno se bodo tiho kotale v prvo škrinjico, do vendar glasno kričala v Belgrad : Krivica se nam dela, v nebo kričeča krivica. Mi delamo, centralizem požira. Sami
23. januar 1927.
NOVINE
2.
smo gospodarje, pa gospodari-jo nam drügi. Dajte nazaj, ka je našega, mi ne odstopimo, mi ne henjamo I
Či ščete krivico, namesto pravice, či ščete, naj tüdi ešče vaši potomci nosijo težo centralizma, potom si sedite za peč, roke položile v djani i — strem-lite.
Volišča
za volitve v oblastne skupščino 23. januarja so Ista kak so bila pri zadnjih volitvah v narodno skupščino 1. 1925. Zavolo pregleda prinašamo kraj, kder je volišče v naslednjem Seznámi z debelimi literami tiskano, občine štere pripadajo k volišči pa objavljemo z navadnim literami tiskano.
I. Srez Dolnja Lendava:
1. Volišče Beltinci za občine: Beltinci, Gančani i Ižakovci.
2. Volišče Bogojina za občine: Bogojina, Filovci, Ivanci i Strehovci.
S. Volišče Bratonci za občine: Bratonci, Dokležovje i Lipovci.
4. Volišče Čentiba za občine: Čentiba, Dolina pri Lendavi, Petišovci i Pince.
5. Volišče Črensovci za občine: Črensovci, Dolnja Bistrica, Gornja Bistrica, Srednja Bistrica, Trnje i Žižki.
6. Volišče Dobrovnik za občine: Dobrovnik, Genterovci, Kamovci, Radmožanci i Žitkovci.
7. Volišče Dolnja Lendava za občine: Banuta, Dolga vas, Dolnja Lendava, i Mostje.
8. Volišče Gaberje za občine : Dolnji Lakoš, Gornji Lakoš, Gaberje, Hotiza, Kapca i Kot.
9. Volišče Gomollca za občini Gomilica i Lipa.
10. Volišča Kobilje za občine: Bükovnica, Kobilje i Motvarjavci.
U. Volišče Odranci za občini Odranci i Melinci.
12. Volišče Turnišče za občine: Brezovica, Nedelica, Renkovci i Turnišče.
13. Volišče Velika Polana za občini Mala Polana i Velika Polana.
II. Srez Murska Sobota:
1. Volišče Bodonci za občine: Bodonci, Novi Beznovci, Pužavci, Stari Beznovci, Vadarci i Zenkovci.
2. Volišče Cankova za občine: Cankova, Domajnci, Gornji Črnci, Korošci, Skakovci, Štrukovci i Topolovci.
3. Volišče Domanjšovci za občine : Domanjšovci, Berkovci, Ivanjšovci i Središče.
4. Volišče Fokovci za občine: Fokovci, Andrejci, Čikečka vas, Pordašinci; Prosenjakovci, Selo i Večja gomba.
5. Volišče Gederovci za občine: Gederovci, Krajna, Murski Petrovci, Rankovci i Sodišinci.
6. Volišče Gornja Lendava za občine: Gornja Lendava, Dolnji Slaveči, Gornji Slaveči, Kovačovci i Vidonci.
7. Volišče Gornji Petrovci za občine: Gornji Petrovci, Adrijanci, Lucova, Otovci, Peskovci, Stanjovci, Šulinci i Ženavlja.
8. Volišče; Krog za občine: Krog, Bakovci, Murski Črnci i Sa-ahovcn
9. Volišče Kupšinci za občine: Kupšinci, Borejci, Črnelovci, Vanča vas i Veščica.
10. Volišče Kančovci za občine: Kančovci, Ivanovci i Ratkovci.
U. Volišče Križevci za občine: Križevci, Kuštanovci, Lončarovci i Panovci.
12. Volišče Kruplivnik za občine : Kruplivnik, Motovilci, Poznanovci i Radovci.
13. Volišče Kuzdoblanje za občine ; Kuzdoblanje, Boreča, Dolič, Matjašovci i Trdkova.
14. Volišče Markovci za občine: Markovci, Čepinci i Neradnovci.
15. Volišče Martjanci za občine : Martjanci, Lukačovci, Mlajtinci, Moravci, Nemčovci, Noršinci i Tešanovci.
16. Volišče Moščanci za ob. Činč: Moščanci, Dankovci, Košarovci i Kukeč.
17. Volišče Murska Sobota za občino: Murska Sobota, Markišavci i Rakičan.
18. Volišče Pertoča za občine •' Pertoča, Grlinci, Krašči, Ropoča i Večeslavci.
19. Volišče Pečarovci za občine : Pečarovci, Mačkovci, Prosečka vas, Šalamonci i Vaneča.
20. Volišče Predanovci za občine: Predanovci, Brezovci, Lemerje i Polana.
21. Volišče Piicinci za občine: Pucinci, Bokrači, Dolina, Gorica, Krnci i Sebeborci.
22. Volišče Sv. Jurij 1. za občino Sv. Jurij.
23. Volišče Sv. Jurij za obči-čine: Kramarovci, Nuskova, Fukšinci, Ocinje, Rogačovci, Serdica i Sotina.
24 Volišče Šalovci za občine: Šalovci, Budinci, Hodoš, Krplivnik, Mali Dolenci i Velki Dolenci.
25. Volišče Tišina za občine: Tišina, Gradišče, Petanjci i Tropovci.
Radičevci bote volili Pribičevičovoga kandidata!
Kda so bile t bjavlene kandidatno liste za oblastne skupščine, smo v svoje velko začüdenje opazili, da kandidira na listi hrvatski radičovci tüdi g. Franc Hodošček, Seljak iz Zenkovec i to na prvom mesti. Za toga gospoda pa smo zvedeli, da je organizirani član samostojne demokratske stranke. Radičevci teda v sobočkom okraji kandidirajo samostojnoga demokrata. Ali so se zmotili, kda so postavlali svojega kandidata, ali so pa sam Bog zna na koj vse mislili. Da radičovci kaj takšega skübejo svojim volilcom, to pa je le malo preveč.
Vkaniti vas ščejo!
Volilci, pazite I G. Vohar!, nekši geomcter i kandidat na radikalnoj listi, agitira okoli, išče premotiti naše pristaše s tem, da so se prej radikali i Slov. ljudska stranka zdrüžili. To je ne istina. Lekaj v ednom mesti so radikali obečali, ka bodo volili naše kandidate i nikaj več. Ja g. Vol-fart, naša stranka vleče, jeli? Vleče, ar je poštena, krsčanska i delavna. Vi bi si radi za cmer djali, pa zaman. Mi Volilci Vas poznamo. Znate kda ste od agrarni interesentov prosili samo za pisanje edne male prošnje, od
vsakoga 25 kg. krumpišov. 34 agr. interesentov je bilo i bi Vam morali plačati za [malo delo, štero nam je drügi gospod za bogplati pol vöre napravo, celi voz krumpišov.
To je Vaša skrb za siromake ! Od tű Vas poznamo. Naše kruglice pa bodo romale v prvo škrinjico, znate, v prvo.
POLITIČNI ZAPISKI.
Gosp. kandidat Godina, nosilec demokratske kandidati« liste v m. sobočkom okraji je na shodi v M. Soboti v soboto 15. t m. v hoteli Dobray med drügim tüdi pravo, da je Prekmurje dozdáj ešče ne melo svojega človeka, šteri bi brano pravice i interese prekm. ljüdstva. Takša agitacija za lastno osebo!je jako ne-okusna, ar gosp. kandidat Godina sam najbole zna, da je melo i ešče ma Prekmurje dozdáj najbogšega zagovornika v svojem voditeli g. poslanci Klekli, ki je vsikdar i Vseširom ne-strašlivo i nesebično brano pravice Slov. Krajine i se trüdio, da zbngša njeni položaj. Či pa se je g. poslanci Klekli njihov trüd ne vsikdar posrečo v punoj meri, pa je ne malo kriva ravno tista stranka, šteroj se (je zdaj vdinjao g. kandidat Godina. To je trbelo ugotoviti, da se ne pozabi.
Ešče za fašenka bi preveč bilo. »Néplap« na šteroga trobijo skrahirani lendavski strankama svoje nespametnost! v svet, piše, da bomo prej zato volili Radičovo listo, ar edini Radičfpozna naše nevole i nam šče pomagati.*Povejte vsi, ki mate pamet prav naravnano, alí ne bije to istini ,v obraz. Naj nam povejo gospoda.,kda je zdigno šteri radičevec glas v Belgradi za naše kraje i naše ljüdstvo ? Povejte kelko Prošenj sta rešila dva Radičovi va poslanca, šteriva sta bila zvoljeniva od našega ljüdstva? Pomagao pa je etak-:
1. Dovolo je Hartneri, da je Sekao šume i streljeno zemlo tržo po strahovito visiki cena).
2. Radičovci so sklepali zakon, da se smejo šume trebiti po naši kra-fej i voziti od nas štange za raelo-višče. Mlade šume vničüjejo. Vsaki den Vnogi vagoni pelajo vkrej ta mlada stebla, tak da bomo morali naskori drvaTod indri voziti.
3. Radičovci so pomagali glasati 13 miljardo! proračun.
4. Radičovci so dobili od Tr-boveljske drüžbe 10 miljon kron v svoje namene, malo sledkar pa je ista drüžba na jezero delavcov odpüstila. rekši nemamo dela i ne jela.
Kde so pa tajniška mesta z mil-jonskimi plačana, štere davle siromak Človik, kde pa so Vnogi automobili, s šterimi se vozi radičevščina okoli.
Gospodje, že ednok ste meli polomijo, pa ešče ednok pride.
Neodvisni so z Radičove turbe potisnoli svojo zastavo pa jo notri potegnejo, kak so to včinoli pred kratkim.
GLASI.
   Slovenska Krajina.
— Obstreljeni mladenec. Te dneve so 4 mladenci z Domanjsovec hodili po logi. Med potjov so se srečali z nekelko kuprivličkimi ljüdmi, ki
so meli pri sebi puške. Pitali so Do-manjšovčare, Odked so. Tej so povedali. Komaj pa so se nekelko oddaljili od nji, je eden med Kuprivličani strelo za njimi. Strel je prileto mladenci Ernesti Sep v noge, Obstreljenoga so morali spraviti v bolnico. Najbrž so mislil Kuprivličanje, da Ščejo ovi divjačino strelati po njihovom logi. Sodnijske Preiskava bo zaznala, zakaj so strelali na nje.
— Vsaki naročnik Novin, jki Šče, da bo se list lehko razvijao, da bo tem lepši, naj konči nekaj naročnine plača. Naročniki pri drligillistaj navadno do majuša vplačajo naročnino.
— Nevaren dešč. Kda je zadnjič tisti dežč šo i je na tla »proti zmrza-vao se je zavolo sklizke poti zgodilo več nesreč. V Budinci je spadno eden finančni Stražnik tak nesrečo, da si je roko potro. V Martinji pa je isto eden financar spadno i si potro čunto v rami.
— Što zna kaj od Karola Ščančar? Že lani smo pisali, da je odišeo imenüvani neznano kama. Rojeni je 12. apr. 1913 1. na Krajini. Hodo je v gimnazijo i je 30. sept. lani šo s svojimi tovarni do Bratonec, od tam pa je mino. Dečak je okrogloga obraze, vlasé ma kostanove, oči rjave i prednje dva zobe nekelko skrhanlva. S sebov je odneso tüdi svoj krstni list. Či što kaj od njega zna, naj to naznani uredništvi .Novin".
— Dr. Danllo Lipnjakjsrezki'Zdravnik v Dolnjoj Lendavi se je preselo v hišo srezkega poglavarstva, v pritličü na levo i ordinira redno naprejgjpred-poldnevom.
— Invalidi 1 Udruženje vojni invalidov, vdov i sirot v M. Soboti pozavle vse svoje"člane na redni občni zbor, šteri de se vrsto dne 2-. tebi; ob Poldeseti v gostilni Flisar v M. Soboti. Pridite vsi I
Pri imenüvanom drűštvi se dobi tüdi kniga »Invalidski zakon« s pravilnikom. Košta 13 Din. Kniga prav pride tüdi vlč. župnim uradom, gg. državnim zdravnikom in uradnikom, sploj vsem, ki majo spraviti s kakšimi invalidnimi zadevami. —• Odbor.
Odpravili so v Soboti telefonsko i te-legrafsko slüžbo po nedelaj i svetkaj, Stara je trpela nepretrgano do 21 (9) vöre večer. Od zdaj de imenüvana slüžba trpela samo do poldneva. Delavne dneve ostane kak je bilo dozdáj, to je do 21. vöre.
— Človik s kruglo v srci. Novine pišejo, ka v Somboteli žive eden uradnik, ki ima že 11 let kruglo v srci. Ovači je zdrav pa vse, samo včasi ga pri srci nikaj tišči. Šo je k zdravniki pa njemi povedao, ka je leta 1915 bio v boji ranjeni i od tistoga časa večkrat čüti bolečine v srci. Zdravnik ga z Röntgenovimi žarki preišče i resan vidi, ka ma na desnom kraji srca malo kruglo. Či bi ga ope-rerali bi gvišno mro. — Dosta lüdi pa je, šteri nemajo krugle v srci nego to edino velko želo, ka bi kaj dobili v našoj loteriji. Zato je pa postala tak velka sila za srečke, ka so že v ništernih občinah sfalilo i lüdje drčejo za njimi po drügoj občini. To je popolnoma razumlivo. što nebi Želo postati v ednom dnevi bogat ? Što nebi rad meo motor, biciklin, radi), vreče bele mele za fanke na fanŠček, fine salame, masnoga gudeke, lepi snehinski gvant z vencom vred ali pa boks cipele itd. ? Vse to pa na stotine drügo so lepe reči. Čido bo ? Tistoga, šteri ma srečke.
3.
NOVINE
23. januar 1927.
— Popravek. Na prvoj strani denešnji Novin se nam je vrnola nepri-jetna tiskovna zmota. V drügoj koleni pri št. 4. .čti letnico 1923. namesto 1927.
ČTEVCOM NOVIN!
Tisti, ki nemajo Novin naročeni, mogoče nevejo, Štera Škrinjica je naša. Ite zato k sosidi i njemi razložite, da je naša Škrinjica na prvom mesti.
Država.
— Nesrečna zmota. ‘Edna gospa je küpila jesihovo kisiline, k šteroj trbe prilijati vodo, da dobimo jesih. Nalijala je v kupico, pa je pozabila vodo priljati Sledkar pa je v Zmoti, da ma vino v kupici to špila. Strašno jo je zapeklo v vüstaj, omedlela je od bolečin i straha. Prepelali so jo v bolnico i njoj oprali želodec.
— Stipica Radič obsojeni. Se zna, da Što dosta guči, tüdi dosta takšega pove, ka je ne istina. Tak se je zgodilo Radiči. Nekšemi Franiči je naprto korupcijo, Štere pa je ne mogeo dokazati. Sodišče njemi je za to nakle-palo več kak 6 jezero dinarov kaštige.
— Junaška gospodična. V Zagrebi se je gospodična Mestrovič, hči bogatoga trgovca sprehaja^ pri vodi Razum se njoj je v megnjeni zmešao. Skočila je v globoko vodo. Zagvišno bi se vtopila, či jo nebi rešila mimo-idoča gospodična, Slovenka. Skočila, je za njov. jo prijela za vlasé i spravlala na plitvo. Pri tom jé morala dosta pretrpeti. Kandidatska za smrt se je štela na vsaki način strgati z rok rešitelice. Škrabala jo je po obrazi, bila jo po očaj, grizla njoj je roke itd. Junaška gospodična jo {je frtao vöre tak držala, dokeč je ne prišla pomoč.
— Tovaje 1 požigalci. V Maribori so tovaje na stanovanji ednoga gospoda preci znakrali, nato pa vüž-gali Pohištvo, da bi g. mislo, ka je zgorelo i ne bilo vkradjeno.
— Grozoviten požlgalec. Na Gorenjskom okoli Jesenic majo skoro vsaki den ogen. Nekak sam rad vužiga. Pri ednoj hiši je pred kratkim vužgao, pa se njim je posrečilo pogasiti. Gospodar se je tak prestrašo, da na smrt betežen leži. Požlgalec pa je ne odstopo; znoviš je vüžgao i je vnogo kvara. Gospodara na smrt betežnoga so morali rešiti iz hiže.
— Na poti mro. V Zagrebi je pripelao eden betežnih, ki je nakano v bolnico iti. Telefoniraii so na vse strani, pa v niednoj bolnici je ne bilo mesta. Pa je tüdi ne trbelo. Kda so jo vodili z vlaka na kolodvor, je med potjov v naročaj voditela mro.
— Senje za divje kože bo 24. toga meseca v Ljubljani, Što Šče odati tam svoje blago, naj bo do toga dneva z njim tam.
Svet.
— Zverinska ženska. V Bialy-stoki je nekše ženska jemala deco na odgojitev. Večkrat so opazili, da je kakše dete menkalo. Po dugom časi so zvediti, da je to nedužno deco morila. Vmorila jih je do 60.
— Italijanska sloboda. Kak Žalostne razmere majo v Italiji; nam kaže (o. da sta te dneve prišla v našo državo dva novinara, šteriva pravita, da je v Italiji ne mogoče biti, tak preganjajo vse, ka je ne fašistično.
Italijansko-mad-žarska pogodba.
Madžarski ministerski predsednik grof Bethlen namerava v kratkom obiskati Rim, da sklene v imeni svoje države z Italijov posebno pogodbo. Že dugo časa se je govorilo, da išče Madžarska nekoga na šteroga bi se naslanjala v svojoj zvünešnjoj politiki. Madžarski in naši jugoslovanski listi so ešče pred nedavnim časom glasili, da se bo Madžarska küčala nasloniti na Jugoslavijo. Pretečene dneve pa se je položaj naednok za-sükao tak varstvo, da nam je Madžarska pokazala hrbet i se postavila pod italianski protektorat.
Priznati se mora, da mata Jugoslavija in Madžarska vnogo vküp-
ni interesov, ki nagovarjajo obema spametno medsebojno politiko. Priznati pa še mora (pri toj priliki) tüdi, da je naša držáva kazala do prizadevanja madžarske države vsikdar veliko prijaznost; da, celo prijatelstvo. Kda se je v pretečenom leti razpravljalo v politiki od madžarskoga izhoda na morje (prek ednoga Jugoslovanskoga pristanišča) smo pokazali Jugoslovani teliko dobre volje, da zadovolno madžar. gospodarske potrebčine v kak najvekšoj meri, da dalje nesmo mogli iti. Po pogodbi, štere grof Bethlen v Rimi sklene, Madžarska dobi na Reki (Fiume svobodno cono (pas) i Italija bo podpirala madžarska notranje in zunanje politična (cilje.)
Če Madžarska misli, da jé svojo ital. pogodbo vkanila Jugoslavijo, je vkanila brezdvomno tüdi sebe. Zakaj ? Pot iz Madžarske do svobodne cone na Reki polje samo prek jugos. zemle. Ka njoj tedaj pomaga prijatelska pogodba z Italijov, či bo pa tű govorila ešče Jugoslavija svojo reč 1
Če Madžarska misli da ji bo Italija mogla kaj pomagati, da se povrnejo pod Pešto slovanske pokrajine, ki so nekdaj spadala pod vogrsko krono, se brídko moti. Prav isto vala, kar se nanaša na povrnitnv Habsburžanov na madžarski tron Či je kde, potom je raono v tema dvema pogledoma ital. pomoč vse prle kak pa kaj vredna.
Osvedočeni smo, da ital. madž. pogodbe v denešnjoj formi ne bi bilo, či bi bila na madžarskom ravnala vlad« širnih ljudskih plasti.
Prekusnice.
Nasolo se je. Očka je šo kesno v noči i preci natrkaní domo z oštarije. Premišlavle kak bi se dalo ognoti neviht! Ženini čemerov. „Jo že mam", dene pri sebi. Pri dveraj se züjem, pridem tiho v hišo, brsnem v zibeo, dete se zbüdi, de jokalo, jaz bom pa lepo zibag. Žena de rada, ka njoj nede trbelo stanüvati pa me ešče pohvali". Shlenjeno včinjeno. Kda je zibeo zružiia, je začeo pijanček: »Maja, haja, trüj, trüj, dete baje«. Žena pa je ne spala i ga pita:
,,Ka pa delaš?"
.Dete se je zbüdilo pa jo lüdem, ka nede trbelo tebi stanoti".
,,0, ti klantoš grdi 1 vej pa je dete pri meni i je zibeo prazna*. I Šla je pleha kreganja na lažlivo düšo pijanca.
Radičov korteš je meo shod. Med svojim govorom, .šteroga je nihče ne razmo, ar je govorio hrvatski, je ves čas žmiro. Med poslüšalci sta bila dva Goričance. Prvi Goričanec pita pajdaša:
„Zaka pa te človek tak grdon žmira ?
I drügi:
.Zato, ar nešče gledati kak strašno mi trpimo, ka moramo poslüšati*.
Prerano. Tovaj si je naklao puno vreče vkradjeni kokoši. Vertov sin je hodo k sosedovim seme lüpat i je ravno dobo tovaja, kda je svoj plen spravlao prek plota. Ves čemeren skoči za njim, ga popadne za kaput rekši: »Tristo medvedov, ravno sam prav prišeo I«
Tovaj pa je z dna srca zdehno:
.Ne, malo prerano je bilo I*
Vabilo.
Strokovna zadruge čevljar-ski mojstrov v Turnišču tem [potom vabi vse člane na občni zbor, ki se vršil dne 6. febr. 1927. ob 2 vöri zadvečera v zadružni pisarni v Turnišču s sledečim sporedom:	Poročila:
predsednika, tajnika, blagajnika, zakljüček računov za poslovno leto 1926. ter proračun za 1. 1927. Opozarjamo vse člane, da se za gotovo udeležijo, ker bi Vodstvo v nasprotnem slučaju bilo prisiljene, kaznüvati z denarne globo.
GVÖRKÖŠ          LITROP ŠTEFAN tajnik.	predsednik.
ODA SE
po fal ceni Mladina garnitura 6, HP. 48 col. Peč je Márschal, Schütlevorth še včista dobrom stani drami na krugle, nova ponjave, in ves pribor. Cena 30.000 Din. Opita se pri FRANC PERGARJU klučavničarju v Turnišču.
Romanje v Rim.
Katakombe.
Či ne bi Šla v Katakombe, bi si lehko vsigdar na oči metala, da sva najvekšo zanimivost Rima zaműdila poglednoti. Poleg Koloseja, kde so mantrnik! trpeli za Kristusa, me je najbole vleklo srce v katakombe, kde je vnogo mantrnikov i svetnikov pokopani.
Prle kak je opišem ešče moram povedati, ka so katakombe i kak so nastale.
Katakombe so pravzaprav cintor, kde se je Zednim tűdi slüžila boža slüžba. Nekda so meli navado, da so mrtve ne v jamo pokopali kak zdaj, nego so v prte zasükanoga mrtveca položili v votlino, ki je bila za to pripravlene. Kde je ne bilo bregov i za to ne pripravnoga mesta, so skopali globoke hodnike i v tej na obe strani v steno zdobli vodine i v nje pokopali. Ta navada je bila vdomečena tüdi v Rimi. Dužina vsej katakomb po najnovejšem meri 900 do 1000 kilometrov.
Poganski Rimlani so meli do motorov velko spoštüvanje. Či se je ko-komi posrečilo rešiti se na cintor so ga tam navadno ne lovili. To priliko so prvi krščeniki izrabiti i so za ča-časa preganjanja tű meli slűžbo božo. Zato so se Sčasoma nešterni podze-tnelski hodniki spremenili v prave kapelice i cerkvi.
Katakombe sv. Kalista (so najvekše, zato sva si te poglednola. Pazijo na nje trapisti, ki te radi sprevodi za malo almoštvo i tüdi 'razložijo ka pomeni edno ali Ovo. Vsaki dobi malo.svečiko, si lehko sam sveti.
Šli smo po strami stubaj, Štere vodijo v vse štoke. Katakombe so na več štükov. Nekam Čüdno mi je bilo pri srci. Tako so pred dobrimi 16 stoletji šli po večera] prvi krščeniki v božoj slüžbi z malimi olijovomi posvetom! v rokaj. Sprijao nas je blati. Ze vöni nas je voditeo opomeno, naj se dobro odenemo, da se šteri ne prehladi.
Šli smo mimo grobov. Nešterni ešče niti neso preiskani, drügi so že
odpreti. NajpomembnejŠi med njimi so grobi mantrnikov, šteri se od drügi v tom ločijo, da so velikani. Nameštaj se vidijo ostánki mantrniškoga tela. Pod ostrov cerkvenov kaštigov izob-čenja je prepovedano ostanke svetnikov jemati. No, nekaj grüd zemle iz 'groba mantrnikov pa sam itak djao t žep. Vej so to častitliva mesta vsega krščanstva zakaj bi samo Taljanje to meli. To je ne pod kaštigov prepovedano.
Na grobaj i med njimi so tüdi vsefelé napisi i večkrat tüdi podobe. Zemla je na gladko vrezane i na njo je našlikano. Na bogatejše pa so naslikana kapelice, kde se je vršila slüžba boža. Slike ne so znamenita po svojoj lepoti, pač pa nam podavlejo versko živlenje prvi krščenikov, od šteri nemamo dosta plesne zgodovine. Med njimi so golobje z oljkovov veki-con v klüni, agnjec, ki pomeni Kristusa, ladja, Štera prinaša zdrešanje, ali pomeni sv. Matercerkev. Riba, znamenje za Kristustusa, po šterom so se krščeniki med sebov spoznavali.
Globoki vtis je na mene napra-
vo grob sv. Cccilija, kde je njeno telo počivalo [do najnovejšega Časa. Zdaj je samo marmornati spomenik na tistom mesti. Ta mantrniča je bila iz plemenite rodbine, zato so jo ne vüpali zmoriti javno, nego so poslali ednoga, de jo je vmoro na njenom stanovanji. Rana je bila smrtonosna. Najšli so jo ravno, kda je vmirala. Štela pa je .naznaniti, zakaj je mrla, zato je držala na ednoj roki eden prst na drügoj roki pa dva jprsta vtegüje-niva, ka telko pomeni, da je zavolo vere v trojedinoga Boga smrt pretrpela.
Pomolili smo za stanovitnost v veri, svetnici sam zročo prošnjov, naj prosi, da do se med našim narodom širile dobre pesmi, ne pa grlice, ar je ona Patrona lepoga popevanja i cerkvene glasbe.
Ešče bi rad ostao na tej posvečeni prostoraj, pa morali smo naprej, na površja ar je nešternim gratalo jako mrzlo.	(Dale pride.)
4.
N 0 V I N E
23. januar 1927.
GOSPODARSTVO.
Meteličnost. Vu Vnogi mestaj jel larfska Povoden napravila dosta kvdtó) hiše je podirala, ceste i moste rüšila, pole poplavlala itd. Pri nas je nabori tüdi preci kvara napravila, p adio bi se ešče nekak prenesla, či ngjhÍBmeli po povodni za sebov tak sgf£nj: posledic. V dolnjem konci SjnHejtrajine je prava metelična küga, šteroj je zrok Povoden ali prav-krma, ki je. zrasla na poplav-leni travnika]. Kvar jé nameštaj strašen. Mali vertovje, ki majo po 3 do 4 glav živine, morajo žalostni štale zroerati, ar njim je vsa živina prejšle, alí' !p& so jo morali spoklali.
Kaj pa pilule, štere so naročili zaprizadete gospodare? Ljüdje so eüéhčas ne meli zavüpanja do toga vrástva. Žalostno, da so našega ma-lesgV verta že tak dostakrat vkanili, dtf^kiaj niti do hasnovite reči več mšhk zavüpanja. Pa so se pilule ska-zalčikak jako hasnovito vrastvo. Či je živinče že ne prek mere betežno, seo njemi lehko pomaga. Gvišno pa je to Vrastvo, či se davle itaki kak oparimo pri živini meteličnost.
Drügi zrok, zakaj se ljüdje branijo pilul pa je, da so resan predra-gfasVsaka pitala po 10 Din. Dojde Bot|i je beteg ne prevelki, ali či je Šfriače menše 8 Ido 10 pilul. Resan, siromak dostakrat komaj telko zmore, d&ggj küpi sol, ne pa da bi meo peneze za < takše rodne izdatke, zato padbo na škodi ravno nájveč tej siromakov s par glav živine. Tü bi btifOpomoč države najbole potrebna. Zakaj ne küpijo na državne stroške pilul, i bi srezki ekonomski referenti lahko ljüdem razlagali živlenje i z ednim bi [se »prizadetim gospodarom da^y pilule brezplačno. Pa či že to ne, naj bi pilul dobili vsi i bi je tisti, šterim bi živina ostala, za leto dni plačali, šterim bi pa vkrej prišla, pa bi ne trbelo plačati, ar so že itak dosta kvarni.
.OH Ja, to bi vse šlo, či bi pri nas (gospodaro centralizem, so Zdaj pa, dokeč to pride v Belgrad i dokeč se tam reši to pitanje, lehko vsa živina »prejde. Zato pa je pőttebno, da de bimo autonomijo, da bodo se vsa takša pitanja rešüvala FVHžini. Kak navao bi bilo, či bi že
ojblastna skupščina mela te zdravstvo! <	,	......
Veče zadeve v rokaj. Eden bi se pe-
íao' gor, tam bi se to hitro rešilo i Dl* v ednom dnevi že lehko pripelo $šjlűle. Vse vküp bi koštalo par dina.rov. Zdaj pal . . .
Ravno pred bojnov je kranjski deželaj zbor, šteo vpelati zavarovanje za nesrečo pri živini. Za par dir narov se mi nikdar ne bi trbelo bojati, ka mi živinče prejde, ar mi Zavarovalnica drügo küpi.
Ta miseo more postati dejstvo, zavarovalnico za živino moramo dobiti, autonomijo, konči v gospodarskom pogledi, moramo dobiti. Pot k autonomiji pa so oblastne skupščine i to samolte čilbo ljudska stranka mela v njih večino.
Zato pa 23. t. m. vsi na volišče i vsi volimo 1. škrinjico.
Cene:
Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 305 Din., žita 210 Din., ovsa 175 Din. kukarica 200 Din., ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina: Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10-— Din., svinje 14—16 Din. Krma: Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent.
Borza:
1 Dolar 56 Din 54 par, Schiling 7 D. 96 p. Čehoslovaška krona 1 D. 67 p., Nemška zlata marka 18 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 25 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2*45 D.
Mali oglasi.
K odaji
je lepo imanje v Bučečovci, štero obstoji s 5 oralov pola, travnikov, hiše i škednja. Predjen hram je pokriti z črepom. Poizve se pri-FRANC LOVENJAK!, Bučečovci, p. Križevci.
10.000 ceplenoga trsja
na podlago Rip. Portalis in Gőtte Štev. 9. — Muškat, Silvaner, Velki Rizliog, Poščip, Žlahtnina, prvovrstno se dobi pri FRANCU SERŠEN trsni-čaru v Vržejo, p. Križevci. Cena po dogovoru.
20 plügov zemle
s bramom, 2 plüga goric s hramom je k odaji. Domači funduš meri 4 plüge, drügo je pole. Imanje je v Medjimurji v Črnamlakl. Več pove Lackovič Jožef Hotiza Štev. 12.
K ODAJI JE
edno imanje z več plügov zemle, hiša s ikednjom, gorice i preša. Podrobni pogoji se zvedijo pri g. AL. IŽAKOVEC, Podgradje p. Ljutomer.
Kmečka Posojilnica
v MURSKI SOBOTI
r. z. z n. z. uradüje vsako nedelo.
Obrestüje hranilne vloge po 8°|o. Kmečki penezi naj se vložijo v kmečko posojilnico naj slüžijo kmečkomi lüdstvi.
Vsem svojim Cenjenim kli-jentom si dovoljujem sporočiti, da sem se s svojo pisarno iz dr. Czifrakove hiše v Cerkveni ulici
preselil
v hišo gospe dr. GEIGERJOVE, Murska Sobota, Aleksandrova cesta št. 110.
Z odličnim spoštovanjem
Dr. SLAVKO VESNIK
odvetnik
Murska Sobota
Aleksandrova c. št. 110.
Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za ..Novine*' pri
I. HAHN trgovina s papirja, s pisarniš-kami in šolskimi potrebščinami.
Prekmurska tiskarna v Murski Soboti.
ERDÖŠI
BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti Št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Podpirajte
"NOVINE".
PREKMURSKA BANKA D. D.
(SZTARA GASZA)
MURSKA SOBOTA.
53. POSLOVNO LETO.	V LASTNI HIZI.
Vplačana glavnica	Din	1,250.000.—
Rezervni fondi	Din	40.000.—
Vloge na knjižicah in na
tekočem računu	Din	      14,000.000.—
/ Celoletni skupni promet           Din	     600,000.000.—
VLOGE OBRESTUJE OD NOVEGA LETA NAPREJ
po višini šume PO 6—7—8°|0
IN PLAČUJE VSE DAVKE NA VLOGE.
Dava posojila na fal interes na vknjižbo (inta-bulacijo) i odprete kredite na poroštvo (kezes).
Edina banka v Prekmurju, katera je od Ministerstva finansije pooblaščene na trgovanje z valutami (kak Dollar, Frank, Lira, Fünt Silling, Pengö itd.) štere po najkulantnejši dnevni ceni kupuje In Prodaja. Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije in borzna naročila. Nakazila v tu- in inozemstvu brez vsakih stroškov.
Trgovina
ČEH in GAŠPAR
se je preselila v novo zozidano hižo (prejk Hartnera poleg nove pošte.)
V tej novi prostoraj sva trgovino preci povekšala, zato se odsemao Vsefele blago v ešče vékšem obsegi dobi kak dosemao, kakti: Vsefele špecerijsko blago, kak najfineša kava, riža, dišave, petrol, spiritus, liköri, rum, tej i vse k tomi slično ; nadale vsake vrste kühinjska posoda, navádna, Sphinx, cinana, alumi-nijska itd. Kameno vogelje, drva, mašínski i Jedilni oli i vse vrste material za Zidanje. Skladišče Kmetijske drüžbe itd.
Vljudno naznanjam vsem p. n. interesentom, da imam v zalogi
šolske tiskovine in knjige
za gimnazijo in vse osnovne šole v Prekmurju. — Gg. profesorjem, učiteljem in trgovcem s knjigami Priznavam 10% -ni popust pri večjem naročilu.	Priporočam se,
I. HAHN
trgovina S papirjem in knjigami v MURSKI SOBOTI.
Izdajatelj JOŽEF KLEKL.                Urednik: IVAN JERIČ
Zá PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN.