DOLENJSKI GOZDAR gozdneg9a'agxHi
letnik XX	februar 1983	St. 2.^
da se z administrativnim gospodarjenjem vse bolj spudmikajo tudi tla samoupravnemu socializmu, da se z grozečim etatizmom bliža nevarnost za samoupravne pravice delovnega ljudstva, s tem pa tudi za pravice, ki si jih je pridobil v dolgi zgodovinski borbi: do lastne kulture in lastnega jezika?
Take napovedi so vsekakor preveč črnoglede, primerjava sedanjih težkih časov z najtežjimi obdobji v zgodovini našega naroda pa pokliče v spomin tudi spontane oblike praznovanja slovenskega kulturnega praznika, in ni naključje, da nekateri vidni slovenski kulturni delavci zopet kličejo nazaj prava ljudska zborovanja, taka, kot so bili partizanski mitingi v času NOR ali pa v letih po vojni, ko je SNOS 1. januarja 1945 proglasil dan Prešernove smrti za slovenski kulturni praznik. V zvezi
Kultura sedaj še bolj pomembna
Kulturni praznik naj bi v teh kriznih časih postal res praznik vseh Slovencev
Skupina delavcev, ki je decembra 1982 redčila bukove sestoje v oddelku 7 na Brezovi rebri ^ (Foto J. P.).________________________________________________________________________________________^
Morda bo kdo pomislil, da nam kulturni praznik v težkem kriznem obdobju, ko predvsem poskušamo pri-
ti na konec z našimi gospodarskimi, materialnimi tegobami, ni potreben. Na prvi pogled se res zdi tako, če pa se ozremo nazaj, v čase, ki so bili odločilni za bitje slovenskega jezika in za žit j e celega naroda, pa bomo videli, da je bila prav v tistih obdobjih kulturna dejavnost najbolj plodm, da se je narod prav v času, ko se je čutil materialno ali duhovno ogroženega, najbolj oklepal svojega jezika in v njem snoval Večji je bil pritisk, večje je bilo pomanjkanje, bolj trde so bile življenjske razmere, bolj je cvetela umetnost. Bo tako tudi sedaj, ko nas zaradi gospodarske in politične negotovosti navaja stiska? Ko nekateri trdijo,
s tem je bilo v Dolenjskem listu pred kratkim zapisano: „Naročilo omenjenega dokumenta SNOS, da bodi dan Prešernove smrti kulturni praznik, ki naj ga obhajajo vsi Slovenci, je hudo obledelo. Da bi praznovanje vsaj nekoliko vrnili na nekdanja pota in mu dali vseslovenski pomen, naj bi za kulturni praznik spet vedel vsak državljan med Karavanke in Kolpo 'posejane’ republike. “ Tako sporoča republiški svet za kulturo in želi, naj bi se na ta dan na široko odprla vrata kulturnih ustanov, ki bi pokazale občanom torišča svojega delovanja, lahko pa bi organizirali predavanja, literarne večere, kurili kresove na predvečer kulturnega praznika, na praznično jutro pa bi nas s Prešernovo Zdravljico zbmlile godbe na pihala. Skratka: več neposrednosti, elastičnosti, prisrčnosti in širine. Tako bi na Prešernov dan vsa Slovenija postala velik Cankarjev dom in kot pravi dr. Kmecl, predsednik republiškega komiteja za kulturo, bi bil to res praznik slovenske kulture in nacionalne samobitnosti.
N. S.
PRORAČUN FEDERACIJE LE VEČJI
Kljub stabilizacijskim prizadevanjem nam pri proračunu federacije ni uspelo: ostal je za 23 odstotkov višji od lanskega rebalansiranega proračuna. Verjetno zato, ker so v njem nekatere zelo občutljive in visoke postavke. Tako bomo za potrebe JLA namenili 151 milijard dinarjev, za zdravstveno in socialno varstvo borcev in invalidov ter vojaške pokojnine 45,2 milijarde dinarjev, za razvoj gospodarsko manj razvitih republik in SAP Kosovo 24 milijard dinarjev in za druge porabnike proračunskih sredstev 23,4 milijarde dinarjev.
Lani smo
usposobili 31 delavcev
Poročilo
o delu izobraževalnega centra v letu 1982
Kot leta nazaj smo tudi v letu 1982 pridobivali gozdne delavce sekače z usposabljanjem v izobraževalnem centru, ki deluje pri GG Novo mesto. V ta namen smo organizirali delo v štirih tečajih, ki so trajali po dva meseca.
Na prvem tečaju, kije trajal od 18. januarja 1982 do 18. marca 1982, smo usposobili za delo v gozdu 8 delavcev. Drugi
tečaj od 5. aprila 1982 do 3. junija 1982 je uspešno končalo 8 delavcev. Tretji tečaj je trajal od 4. junija 1982 do 21. junija 1982. Četrtemu tečaju, ki seje začel 4. oktobra 1982 in trajal do 29. decembra 1982, smo poleg programa izobraževanja za sekače dodali še program za gozdne delavce gojitelje. Obiskovalo in uspešno zaključilo ga je 6 delavcev.
Skupaj smo torej v letu 1982 za delo usposobili 31 delavcev. Po organizacijskih enotah je število delavcev naslednje: TOZD Gozdarstvo Novo mesto 4, TOZD Gozdarstvo Straža 5, TOZD Gozdarstvo Podturn 2, TOZD Gozdarstvo Črmošnjice 5, TOZD Gozdarstvo Črnomelj 1, TOK Gozdarstvo Novo mesto 6, TOK Gozdarstvo Črnomelj 6 in TOK Gozdarstvo Trebnje 2.
Vsi omenjeni delavci so se pri GG Novo mesto zaposlili na novo, njihova povprečna starost je 24 let 's povprečno 6,65 razreda osnovne šole. Na tečaju so pridobili osnovno praktično in teoretično znanje, ki ga po-
Poročilo iz gozda
V januaiju sem obiskal večino sekačev. Zdelo se mi je, da se je vzdrževanje motornih žag zelo izboljšalo. Od 80 pregledanih jih je bilo le kakih 10 slabo vzdrževanih. Tudi brušenje se je zelo izboljšalo. Napake so le še pri mlajših, začetnikih, vendar jih ni veliko. Bolje je tudi z vsem drugim orodjem. Na prste ene roke bi lahko preštel tiste, ki so delali brez sekire in klina. Dobili smo tudi težko pričako-
vane vzmetne metre in obračal-ke. Delavci, ki jim je veliko do zaslužka, so spoznali, da si morajo pomagati sami. Ne tarnajo več nad visoko normo, ampak se pritožujejo zaradi pomanjkanja dobrega orodja. Hočejo biti brezhibno opremljeni. Vedo, da brez dobrega orodja ni zaslužka.
Naj navedem primer. Dobili smo obračalke z izdelavčevo napako. Tisti, ki mu je do
dobrega orodja, je poskrbel, da je napako odpravil — pa čeprav na svoj račun. Zelo zaskrbljujoča pa je ugotovitev, da se ob izboljšanju delavčeve opreme poslabšujeta kakovost dela ter gozdni red. Saj je po nekaterih sečiščih pravo razdejanje, tako da bi se človek kar zjokal.
Drevesa so podrta vse navzkriž, tehnični les je slabo izdelan ali sploh uničen, razmetane so veje in drugi ostanki, izkoristek je slab, pomladek je uničen. Ko pa takega delavca pokaraš zaradi nevestnega dela, ti odgovori:
Proizvodnja in odkup lesa
Do konca januarja smo posekali 14,762 m3 lesa (za leto 1983 načrtujemo 135.876 m3), odkupili pa 2.977 m3 (po načrtu 69.790 m3). Primerjavo z načrtom 1983 in s proizvodnjo leta 1982 po vrstah lesa prikazujemo v naslednji tabeli:
		iglavci	tehnila	prostorni nski	
			listavcev	les	sku paj
Družbeni gozdovi — doseženo do konca januarja 1983	m3	4.936	7.393	2.433	14.762
— doseženo do konca januarja 1982	m3	3.663	7.247	1.926	12.836
— planirano 1983	m3	51.298	60.551	24.027	135.876
— dosežen plan v odstotkih		10	12	10	11
Zasebni gozdovi — doseženo do konca januarja 1983	m3	643	2.274	60	2.977
— doseženo do konca januarja 1982	m3	338	1.661	138	2.137
— planirano 1983	m3	11.060	45.350	13.380	69.790
— dosežen plan v odstotkih		6	5	0	4
Posamezne TOZD in TOK pa so plan proizvodnje do konca januarja izpolnile takole:
TOZD Novo mesto TOZD Straža TOZD Podturn TOZD Črmošnjice TOZD Črnomelj TOK Trebnje—družbeni TOK Novo mesto TOK Črnomelj TOK Trebnje
11 odst. (2.494 m3) 15 odst. (3.982 m3) 9 odst. (3.095 m3) 14 odst. (3.795 m3) 6 odst. (1.250 m3) 9 odst. ( 146 m3)
4	odst. (1.284 m3)
5	odst. (1.104 m3)
6	odst. ( 589 m3)
Skupaj smo do konca januarja proizvedli 17.739 m3 lesa od načrtovanih 205.666 m3
MARINA SMOLIČ
trebuje za opravljanje svojega poklica gozdni delavec—sekač ali gozdni delavec—gojitelj.
Obenem z osnovnim izobraževanjem smo organizirali tudi tridnevni tečaj za delo z ročno motorno žago za delavce, ki so se zaposlili na skladišču v Straži. Ta tečaj so končali štirje delavci.
Druga pomembna naloga izobraževalnega centra je ugotavljati, kako so delavci, ki smo jih izobraževali, uspešni v proizvodnji. V ta namen jih obiskujemo na delovnih mestih in jim pomagamo z nasveti in napotki, da bo njihovo delo čim uspešnejše.
TONE KRUH
„Ja veš, to pa naredi velika norma“.
Ali je res kriva norma in ne morda lakomnost po denarju? Zakaj nekateri sekači niso zadovoljni, če ne presežejo norme vsaj za 50 odstotkov. Tistim, ki imajo dobro orodje in so pri delu zelo spretni, se to še posreči. Večina je pa takih, ki hočejo to doseči na račun svojega zdravja in slabega dela. Taki delavci se malo zmenijo za jutrišnji dan. Ali je to prav? Prepričan sem, da ne. Bolje je narediti manj in tisto dobro. Ali bi ne bilo mogoče to urediti z drugačnim nagrajevanjem? Bolje bi morali oceniti red in kakovost dela.
Zelo sem bil zadovoljen z obiskom na tozdu Straža. Naletel sem na delavca, ki je delal na zelo skalnatem svetu. Obnašal se je, kakor da bi delal v svojem vinogradu pri obiranju vinske trte. Bil je dobre volje. Ko sem ga vprašal, kako mu gre, je hudomušno odvrnil:	„Kar
dobro, le bog je temu kraju nasul preveč kamna.“ Že nekajkrat sem se srečal s tem delavcem pa ga še nikoli nisem slišal, da bi se pritoževal nad pretežkim delom. Pritožuje se le nad svojimi leti.
Ne le jaz, vsak, l:i pozna Antona Škufco, 55-letnega sekača, bo enakega mnenja. Še so na GG korenjaki, ki so že srečali Abrahama pa še vestno opravljajo svoje delo. Take delavce naj si vzamejo za vzgled posebno mladi. So delavci, ki so začeli delati v gozdu pred 30—35 leti, v rani mladosti.
Tedaj niso poznali prevoza na delo. Na delo so hodili do 20 km daleč, Z nahrbtnikom na rami so se na začetku tedna podajali v gozd. Tam so bivali ves teden in kuhali so si sami. Niso poznali konzerv. Hranili so se s polento in slanino. Bivali so v kolibah, pokritih s smrekovo
skorjo. Delali so od vida do vida, tudi sobota je bila delovni dan. Ko je delavec prišel zvečer v svoj brlog, da bi se odpočil, so nanj navalile bolhe in drug mrčes. Bilo je hudo, a je bil vseeno zadovoljen. Kaj pa danes? Mnogo je bolje in razne
Izšli so prvi strokovni napotki, ki bodo omogočali delavcem oblikovati osnove in merila za delitev osebnih dohodkov na podlagi uresničevanja delovnih
c’ljev- čimprej bi se moralo uveljaviti načelo „za enako delo in rezultate dela približno enak osebni dohodek". Po sedanji praksi delitve osebnih dohodkov je bolj pomembno, v kateri delovni organizaciji delavcev dela, kot pa kaj dela. To v največji meri velja za proizvodna terenska deki. Pomembne razlike so tudi pri drugih delih.
1.	pridobivanje lesa
2.	izvlačenje lesa
3.	gozdna gradbena dela
4.	dela revirnega gozdarja
5.	knjiženje oseb. dohodkov
6.	materialno knjiženje
7.	urejanje plačilnega prom.
8.	fakturiranje
Poslovno leto 1982 smo zaključili eni bolj, drugi manj uspešno, količinski rezultati so znani, finančni pa bodo nekoliko kasneje.
Načrtovana blagovna proizvodnja v zasebnem sektorju TOK Gozdarstvo Črnomelj ni bila dosežena, za kar je več vzrokov. Ne mislim naštevati vsega, kar je zavrlo blagovno proizvodnjo, menim pa, da je omejitev porabe goriv in plinskega olja tudi eden izmed vzrokov.
Omejitev porabe goriv ima za gospodarstvo dobre pa tudi slabe strani. Dobili smo bone za zasebno potrošnjo, omejili smo porabo službenih in zasebnih vozil, načrt blagovne proizvodnje pa smo_ povečali na raven leta 1985. Če se nam bo to posrečilo, smo umetniki ali pa čudodelniki.
V zasebnem kmetijstvu je omejena poraba goriv pri motornih žagah, traktorjih in dru-
manjše nevšečnosti, ki še tarejo delavca v gozdu, bi z malo dobre volje lahko odpravili.
Veliko se je zboljšalo tudi varstvo pri delu. Le malokateri delavec med delom še hrani čelado v kombiju ali v polivinilasti vrečki. Vse več se jih
Primerjava vrednotenja zahtevnosti dela tipičnih del iz osem gozdnih gospodarstev je pokazala zelo velike razlike. Pri devetih tipičnih delih je največ-ja razlika v zahtevnosti dela pri pridobivanju lesa (sečnji). Razlika znaša 1.66 delitvenega razmerja ali enot dela čiščenja poslovnih prostorov. Najmanjša razlika med najnižjim in naj višjim delitvenim razmerjem je pri fakturiranju in je za malenkost izpod polovice (0,46) osebnega dohodka za čiščenje poslovnih prostorov.
Na priloženi tabeli so razvid-
1,27	2,93	1,66
1,59	2,93	1,34
1,24	2,22	0,98
1,73	2,72	0,99
1,46	2.03	0,57
1,46	2,06	0,60
1,51	2,38	0,87
1,45	1,91	0,46
gih strojili. Z uvedbo bonov za to vrsto mehanizacije smo dosegli to, da si je vsakdo ustvaril zalogo goriv doma, pa tudi število motornih žag je najbrž kar prilično naraslo, saj ni nihče kontroliral, če prosilec žago res ima. Bencin za žago gori tudi v avtomobilu, nafta pa v kamionu. In tako se dogaja, da goriva tam, kamor je bilo namenjeno, ni, gozdarji pa naj dajo bone za sečnjo.
Prav gotovo motorne žage še nobeno leto v zadnjih treh mesecih niso pokurile toliko bencina kot v preteklem letu. Kako bo letos? Izšla je nova uredba o omejitvi prometa z bencinom in plinskim oljem. Upal sem, da se bo nekdo spomnil, da bi delili bencinske bone za motorne žage tudi vezano na blagovno proizvodnjo. Toda ne, količino goriva na motorno žago smo povečali, celo na enoto površine gozdov ga bomo delili.
zaveda, da delajo v jzelo nevarnih okoliščinah in da jim od vsepovsod preti nevarnost. Mnogi so spoznali, da jim čelada lahko reši življenje. Zato zanje ni pretežka niti prevroča.
ni podatki najnižjih in najvišjih razmerij. Dodali smo še podatke naše delovne organizacije. Ti so preračunani na skupni imenovalec, da se lahko primerjajo z ostalimi podatki.
Podatki kažejo, daje usmerjanje za uskladitev ugotavljanja zahtevnosti dela nujna. Uveljavljanje skupnih izhodišč, ki jih omogočajo strokovne podlage, bo omogočilo odpraviti velike razlike. Razlike v višini osebnega dohodka lahko temeljijo le na doseženi delovni in dohodkovni uspešnosti delavca.
JOŽE LUKSIČ
157	2,27
139	1,79
141	1,89
158	1,89
132	1,89
Kaj pa blagovna proizvodnja? Zvezna uredba o omejitvi porabe goriv v službenih vozilih še velja, pa tudi ostale omejitve glede uporabe zasebnih vozil v službene namene.
Bomo gozdarji več v pisarni kot na terenu? Se je kdo vprašal, kako in koliko lahko z javnim prevozom opravljamo svoje delo? Najbrž ne. Omejitev porabe goriv bomo nedvomno krepko občutili gozdarji, ki delamo v zasebnih gozdovih, in to zlasti v krajih, kjer je močno razdrobljena posest. Marsikdo bo dejal,, da je treba lastnika prepričati, vplivati na njegovo zavest. Res je to, saj tako tudi delamo, toda za to so potrebni pogosti stiki, mnogo potov.
Morda je še čas, da zamujeno popravimo. Najti moramo učinkovito spodbudo za blagovno proizvodnjo,
Posledice bencinske krize se že krepko kažejo.
dipl. inž„ JOŽE VIDERVOL
Iz
V
Crmošnjic
Leto se je izteklo in prav je, da pregledamo, kako in koliko smo napravili od tistega, kar smo načrtovali. Na kratko podajam bistvene značilnosti o gojenju gozdov na območju tozda Črmošnjice.
Načrt gozdnogojitvenih del je uresničen. Od obsežnejših del navajam:
—	osnovanje nasadov 2,00 ha
—	osnovno pogozdovanje6,70 ha
—	obžetve	58,30 ha
—	čiščenja	95,00 ha in
-redčenja	100,00 ha
Vsa dela so opravili delavci tozda.
Zaradi pomanjkanja umetnih gnojil sadik nismo dognojevali.
Razlika med načrtovanimi in dejanskimi urami je velika, kar je posledica napačnih normativov in nenatančnega načrtovanja.
Dela so bila opravljena strokovno.
Skrbnejc bomo morali opravljati varstvena dela in obnavljanje mej.
S sestoji lahko načrtujemo in gospodarimo le, če jih poznamo. Z izpeljavo podrobnega gozdnogojitvenega načrtovanja bi se jim bolje približali in jih zato tudi natančneje ocenjevali.
Da bi nam le v nadaljnjem delu ob dobri volji pomagalo tudi ugodno vreme!
IVAN PLUT dipl. gozd. inž.
JUGOSLAVIJA MED SVETOVNO „ELITO”
Jugoslavija med na j večjimi svetovnimi dolžniki, v letu 1982 zavzema „solidno" deseto mesto. Na tej lestvici zavzema prvo mesto Brazilija, ki je imela v letu 87 milijard dolarjev dolgov, na drugem mestu pa je Mehika z 80,1 milijarde dolarjev dolga. Na tej lestvici so pred Jugoslavijo, ki ima po informaciji Morgan garanty trust company 19 milijard dolarjev dolga, še naslednje države: Argentina, Južna Koreja, Venezuela, Izrael, Poljska, ZSSR in Egipt. Po že omenjenih virih naj bi Jugoslavija v letu 1983 morala odplačati 6 milijard dolarjev, kar je 41 odstotkov vrednosti skupnega izvoza blaga.
IVAN TURK
Za pravičnejšo delitev OD
Tipično delo	Najnižji Najvišji	Razlika	Indeks	GG
ponder	najvišji:	Novo
naj nižji	mesto
231	2,04
184	2,09
179	1,42
TOK Gozdarstvo Črnomelj: omejitve, boni, posledice
Novice iz Podturna
/		•N
v		Za reševanje stanovanjskih vprašanj		J
OBRAZLOŽITEV STANOVANJSKIH SAMOUPRAVNIH SPLOŠNIH AKTOV Z ROKOVNIKOM		
— V sredo, 29. decembra 1982, so na območju našega tozda opravljali udeleženci zadnjega sekaškega tečaja praktični del izpita. V oddelku 113 so podirali iglavce, v izolirani SLP parceli pri obračnici pa je bil izpit iz gojenja. Med šestimi tečajniki sta bila tudi Ivan Horvat in Rajko Dular iz našega tozda. Vsem čestitamo.
— Invalidska komisija je 17. januarja 1983 upokojila Fejza Alagiča, rojenega leta 1926. Imenovani je pri nas najprej makljal bukovo celulozo, bil več let sekač, zadnje čase, odkar je bil invalid III. kategorije, pa je delal kot cestar in na gozdnogojitvenih delih. Zahvaljujemo se mu za njegov delovni prispevek in mu želimo še mnogo srečnih let.
- V sredo, 19. januarja zjutraj, je močan dež prav na hitro spral s cest ves pesek, ki so ga prejšnje dni posipali po posameznih zaplatah ledu naši cestarji. Zaradi nepričakovane poledice se je pri vračanju z Roga, prav pri kamnolomu nad upravo, prevrnil s hlodi naložen tovornjak, ki ga je vozil šofer Franc Bradač. Voznik se k sreči ni poškodoval. Le srečnemu naključju pa gre pripisati, da razen manjših vdrtin na desnih vratih kamion ni utrpel večje škode. Razbilo se ni niti steklo.
— Čeprav vremenske razmere niso bile ugodne, je skupina naših cestarjev v revirju Rog razširila v cesto vlako, ki je peljala med oddelkoma 95 in 93 do začetka našega dela vinske ceste. Tako se je dosedaj slepa cesta podaljšala za 450 m. Pri tozdu Gradnje smo si izposodili buldožer, ki je delal 40 ur, in minerja, ki je porabil 300 kg eksploziva. Ob naših dveh ročnih vrtalcih je delal 30 ur še zasebni kompresor. Po januarski
Najnovejši elektronski računalnik Cyber 205 opravi v eni sekundi 800 milijonov računskih operacij. To neverjetno učinkovitost je računalnik dosegel po štiridesetletnem razvoju. Pred štiridesetimi leti bi prvi računski stroj z elektromeha-ničnim vezjem za enako število računskih operacij porabil osemdeset let. Elektronika je omogočila razvoj računalnikov do neslutenih zmogljivosti.
rekapitulaciji izvršenih del so cestarji delali 400 ur. Cesto smo zgradili v času, ko cestarji nimajo drugega dela in so drugi delavci imeli vmes celo deževne dni zaradi snega.
— V četrtek, 3. februarja 1983, je kljub na novo zapadlemu snegu obiskala Bazo 20 snemalna ekipa RTV Ljubljana pod vodstvom režiserja Lombergarja. Napravili so več posnetkov stavb in okolja ter posneli razgovore z več povabljenimi udeleženci (Jakopič—Kaj-timir, Pureber, Vardijan, Kla-nčičar, Rom). Glavna tema oddaje naj bi bilo vzdrževanje spomenikov NOB in podružbljanje skrbi zanje. Posneto gradivo naj bi prikazali v tedniku 17. februarja 1983. Oddajo ste medtem morda že videli.
SLAVKO KLANČIČAR, dipl. inž.
Sestavljen je osnutek samoupravnega sporazuma in pravilnika o reševanju stanovanjskih vprašanj. Gre za dva samoupravna splošna akta, vendar v določeni meri z enakim besedilom. S samoupravnim sporazumom se delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti dogovore o združevanju denarja za stanovanjsko izgradnjo in o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj. Podobno kot na področju delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo, o čemer imamo na ravni DO sklenjen samoupravni sporazum, poleg tega pa ima vsaka temeljna organiza-
cija še pravilnik o izvajanju samoupravnega sporazuma.
Vsaka temeljna organizacija in delovna skupnost ima svoj pravilnik o reševanju stanovanjskih vprašanj. Zaradi povezanosti skupnih interesov in dejanskih potreb po enotnih postopkih in enotnem urejanju v skladu s samoupravnim sporazumom o združitvi v DO je osnutek pravilnikov za vse temeljne organizacije in delovno skupnost prirejen v enakem besedilu in enako ureja pravice, obveznosti in odgovornosti pri reševanju stanovanjskih vprašanj.
Spremembe oziroma pripravo novega akta s področja stanovanjskih vprašanj je narekovalo nezadovoljstvo ob lanskoletni razdelitvi stanovanjskih posojil in v zvezi s tem poziv konference OOZS, da se v razpravi oblikujejo stališča oziroma predlogi za spremembo veljavnih predpisov. S sklepom delavskega sveta DO z dne 25.
11.	1982 je bila imenovana komisija za pripravo osnutkov zgoraj omenjenih samoupravnih splošnih aktov.
Upoštevani predlogi in pripombe
V osnutkih obeh aktov so upoštevane pripombe, predlogi in stališča izvršnih odborov osnovnih organizacij zveze sindikatov, razen tistih, ki bi bili v nasprotju s pozitivno zakoni dajo.
Ker gre za dva precej obse na spisa, na tem mestu ne podajamo vse vsebine, temveč nakazujemo le najpomembnejše spremembe oziroma novosti:
- povsem na novo upoštevamo stanovanjska okolja, v katerih delavec živi in ki so ovrednotena s precejšnjim številom točk,
—	stanovanjske razmere so podrobno izdelane in po mnenju komisije vključujejo vsa živ-Ijenjsko-stanovanjska stanja in okoliščine,
—	delovna doba je v osnutkih precej izgubila na svoji teži. Upoštevala naj bi se skupna delovna doba in še posebej delovna doba v temeljnih organizacijah oziroma v delovni skupnosti v delovni organizaciji. Razmerje med v osnutku predlaganim številom točk in točkami po še veljavnem aktu je 1 : 4,
V prejšnji številki Dolenjskega gozdarja smo priobčili fotografijo delavske skupine na skladišču lesa v Straži, ki je delala pod vodstvom Rudija Faleskinija. Pred delavci je stala stolica za maklanje celuloze. Na fotografiji pred vami pa je Ivo Lovrič, delavec tozda v Straži že dobrih dvajset let, kije na taki stolici zmakljal na tisoče prostornih metrov bukovega celuloznega lesa. Skupaj z Milanom Vrhovškom iz tozda Novo mesto sta bila najuspešnejša makljača pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto in verjetno tudi v Sloveniji. iVo Lovrič sedaj dela na skladišču lesa v Straži (Foto J. P.)
v__________________:__________________________________________y
—	osebni dohodek kot kriterij za uvrstitev na prednostno listo je v osnutku odpadel. Namesto njega se kot pravičnejša osnova uvaja poprečni mesečni dohodek na člana družinskega gospodinjstva,
—	dodatno se kot kriteriji uvajajo število pridobitno nesposobnih članov družinskega gospodinjstva, samohranilstvo, sodelovanje v NOB in internacija,
—	z osnutkom je odpravljena določba, ki pravi, da delavec ne dobi posojila, če gradi na območju, s katerega ne more vsak dan prihajati na delovno mesto. Sedaj naj bi bili ti delavci pri dodeljevanju posojil povsem izenačeni z drugimi. Drugače je pri dodeljevanju družbenih stanovanj. Po osnutku sme biti stanovanje, za katerega je dela-
vec vložil prošnjo, le toliko oddaljeno od delovnega mesta, da je mogoč vsakodnevni prevoz na delo oziroma z dela. Če ta pogoj ni izpolnjen, se tako stanovanje delavcu ne more dodeliti,
— po določbah osnutka pravilnika se stanovanjska posojila lahko dodeljujejo za gradnjo in nakup stanovanj in stanovanjskih hiš v zasebni lasti in za pranovo. Za prenovo štejejo dela, s katerimi se stanovanje poveča. Osnutek tako predvideva, da se stanovanjska posojila ne bodo dodeljevala za uvedbo ali modernizacijo ogrevanja, za sanitarije, kanalizacijo, vodovod, toplotne izolacije, prekritje strehe, za gradnjo dimnikov in podobno, torej za vsa dela, če se z njimi stanovanje nc poveča.
—	prosilec za stanovanjsko posojilo, ki zaseda družbeno stanovanje, bo upravičen do dodatnih točk, vendar le če bo podpisal izjavo, da se bo najpozneje v petih letih od dodelitve prvega posojila izselil in temeljni organizaciji oziroma delovni skupnosti prepustil družbeno stanovanje,
—	osnutek predvideva, da bo komisija za ocenitev stanovanjskih razmer (njena naloga je točkovanje stanovanj prosilcev) enotna za vso delovno organizacijo, predvsem zaradi poenotenja kriterijev. Zaradi kontinuitete dela naj bi trajal mandat članov komisije 2 leti.
Rokovnik za sprejem samoupravnega spor ažurna in pravilnika:
„mačke“. Ni si še na jasnem, ali bodo gozdarji kos lubadarjem ali se bo zgodilo obratno.
Vodja: Mislim, da lahko zaključimo. Navodila so jasna. Že lani smo po taki obravnavi ugotovili, da imamo brihtne gozdarje in butaste lubadarje, oziroma da so poslali brihtni tudi lubadarji.
Kako bo letos, bomo še videli.
BaM
Nove metode dela pri republiških organih sindikata
Skrajni rok	opravilo	odgovoren
do 21. 1. 1983	IO OOZS na razširjeni seji (še delega-	predsednik
	ti delavskega sveta in člani OOZK)	10 OOZS
	razpravlja o osnutkih obeh aktov	Preds. DS
	delavski svet da oba osnutka v	TOZD, TOK, DSSS
	javno razpravo	predsednik kon-
21. 1. 1983	seja konference OOZS, razprava o	ference 00 ZS
	osnutkih obeh aktov, usklajevanje	vodja temeljne
do 28.1. 1983	zbori delavcev	organizacije, preds. zbora delavcev
		predsednik
1. 2. 1983	komisija za pripravo stanovanjskih aktov oblikuje predlog samouprav-	komisije
	nega sporazuma in pravilnika	predsednik delav-
do 3. 2. 1983	delavski sveti TOZD, TOK in DSSS	skega sveta
	razpišejo referendum	komisija za iz-
18.2.1983	referendum	vedbo referenduma
KOMISIJA ZA PRIPRAVO STANOVANJSKIH AKTOV		
Ali je potrebno, kar se nam ne ljubi?
Pametni in bolj pametni
Dogaja sc na proizvodnem sestanku gozdarske operative nekega gozdarskega tozda. Navzoči: vodja, pomočnik, revirni gozdarji Po obravnavi najnujnejših vprašanj proizvodnje pride na vrsto varstvo gozdov preventivni ukrepi proti Lubadarju. !z rahlo prikritih nasmehov razberem, kaj mislijo navzoči. Spet je na programu stara plošča, ki jo navijanu) vsaj osemkrat na leto že veliko let nazaj.
Vodja: Tovariši revirni, na sediščih iglavcev mora biti vzpostavljen gozdni red. Ilmc-Ijevke in jamski les je treba beliti, prav tako panje in veje zložiti v kupe. Gozdarski in-
špektor že kontrolira sedišča.
Splošno mrmranje revirnih gozdarjev.
IVvi gozdar: Nič novega na tem področju. Vedno ista pesem.
Drugi gozdar: Drugod tudi ne belijo.
Vodja: Sle že pozabili, kako smo včasih zatirali lubadarja? Vse je moralo biti obeljeno, lovni kupi, sečni kupi, beljenje panjev, polaganje in kontrola lovnih dreves, beljenje na plahtah, sežiganje.
Pomočnik: Nekateri ste že pozabili, nekateri pa še niste gozdarili v časih, ko se je bilo treba krepko spopadati z lubadarjem in ga zatirati na področju Roga in drugih gozdovih iglavcev. Zato, ker nismo pravočasno preventivno ukrepali.
Tretji gozdar: Vse to je zgodo vina.
Četrti gozdar: Veste kaj vam povem, lubadar prileti iz zasebnih gozdov. Tam hlode požugajo, vrha če in veje pa pustijo čez celo poletje. Lubadar se lepo zaredi, razmnoži in leti na vse strani. Tako ga dobimo v naše sestoje iglavcev, pa imamo delo z njim
Pomočnik: Prosim, da s takim opravičevanjem nehate in pometate pred svojim pragom
Prvi gozdar: Kaj hočemo s tem beljenjem panjev? Do spomladi bo skorja že sitim. Toliko butasti lubadarji pa niso, da bodo žrli suho skorjo.
Peti gozdar: Če pomislimo, koliko bolj sočnega neobeljenc-ga lesa iglavcev je spomladi po kamionskih cestah, na skladiščih, obtesovalnici in žagah, je dvomljivo, če bo zahtevana preventiva koristna.
Šesti gozdar: Molči. Še nekaj staža ima. Čez nekaj mesecev bo začel samostojno voditi revir. Posluša stare izkušene
Kaže, da je pokongresna dejavnost v sindikalnih organizacijah na vseh področjih precej razgibana. To opažamo v delu občinskih sindikalnih svetov, v republiškem odboru sindikata delavcev lesne industrije in gozdarstva in tudi v naših osnovnih organizacijah po tozdih. 0 tem bomo spregovorili na januarskem sestanku naše konference pri gozdnem gospodarstvu.
Novo metodo dela opažam pri republiškem odboru sindikata delavcev lesarstva in gozdarstva. Gre za novost, da ta organ občasno sklicuje posvete s predsedniki konference vseh gozdnih gospodarstev Slovenije, kamor povabi tudi vodilne delavce iz gozdnih gospodarstev, ki se ukvarjajo z določeno, na sestanku obravnavano tematiko. Teme na posvetu so izredno zanimive in času primerne. Na prvem posvetu so bili obdelani izvajanje in uresničevanje družbenega plana SR Slovenije v letu 1983. razvojne in izvozne možnosti gozdarstva ter spravilo izplačanih osebnih dohodkov v resolucijske okvire. Drugo posvetovanje je bilo namenjeno razpravi o zagotavljanju prehrane med delom v gozdarstvu, družbenemu dogovoru o urejanju delovnega in obratovalnega časa. beneficiranemu stažu sekačev in še nekaterih delavcev, organiziranosti odborov za varstvo pri delu in še nekaterim drugim zadevam.
Srečanje s predsedniki konferenc jc za izmenjavo izkušenj in poenotenje stališč pri vrsti vprašanj. ki se z njimi srečujemo, prav gotovo dobrodošlo.
O naštetih temah, ki so bile obravnavane na posvetih, se bomo čimprej temeljito pogovorili na konferenci pa tudi v vseh naših osnovnih organizacijah zveze sindikata.
FRANC POVŠE
Spomini gozdarja Avgusta Bradača na partizanski Rog
Perice ekonomata SCVPB (Slovenske centralne vojno partizanske bolnice), Stare žage, začetek septembra 1943. (Muzej ljudske revolucije Slovenije)
(nadaljevanje)
Takrat šele so si vzeli dva, tri dni počitka za obisk doma in vasi. Ko se je očedil in lepo oblekel, se je marsikatero dekle ozrlo za močnim in postavnim oglarjem. Ko so se oglarji in drugi gozdni delavci vrnili v dolino, to je bilo ponavadi okrog prvega v mesecu, so vasi pod Rogom kar oživele. Le zakaj ne? Lepe, močne fante, ki so se zbrali v vaški krčmi ali na veselici čedno oblečeni, z zlikanimi srajcami in pisanimi kravatami so dekleta rada gledale.
Ob takih priložnostih so bile na mizi razne dobrote in celo meso. Samo ob obiskih’vdolini je imel fant možnost spoznati dekle, se z njim prvič poljubiti in skleniti trajno poznanstvo. Tudi Avgust se je ob niki taki priložnosti ujel na limanice, vendar še danes rad pove, da mu za ta korak ni bilo nikoli žal. Leta 1930 se je poročil s hčerko znanega fratarja Zajca. Žena mu je bila vedno zvesta pomočnica in če je kuhal oglje kje bliže doma, kje nad žago Sotesko, je tja dobival doma pripravljeno toplo hrano. Življenje oglarja Avgusta se je po poroki temeljito spremenilo. Od takrat je imel toliko časa, da se je začel baviti s „politiko", v katero ga je uvedel brat Jože. Njegove okorne in žuljave roke so ob skromni svetlobi ognja, ki je gorel ob oglarski koči, prelistavala napredne časopise. Kaj kmalu si je bil na jasnem, kako je s temi rečmi.
Ko so v Podhosti, verjetno je bilo to leta 1936, ustanovili društvo kmečkih fantov in deklet, so ga izvolili za blag ajnika, kar je bil znak, da so mu popolnoma zaupali. Avgust je sedaj poslušal šumenje vetra, ki se je ob večerih poigraval s stoletnimi smrekami, z drugačnimi občutki. Spozml je, da ta drevesa ne bodo več dolgo last grofa Auersperga ampak last vsega naroda. Drugače je doživljal redne obhode grofovega logarja, ki je bil Nemec - kot večina grofovih uslužbencev. Redkim Sbvencem se je uspelo zaposliti pri grofu, dobili pa so revirje, v katerih je bilo delo najtežje in -življenje najslabše. Ogromnih Auerspergovih gozdov se do leta 1931 agrarna reforma ni dotaknila.
Mati narava je A vgusta veliko naučila. Že po šumenju vetra, po oblakih in po vlagi na kamnu je vedel, kdaj se bo vreme spremenilo. Skoraj do potankosti je vedel, kakšna bo zima. Če so se medvedje, ki jih je često videval, zgodaj umakni-
li v svoje brloge, je pričakoval hudo zimo. Poznal pa je še druge napovedovalce vremena. Skratka, imel je zaveznike v vsem živem v Rogu. Narava in ljudje so ga temeljito oklesali. Ob čitanju in razgovorih z bratom je začel svet okrog sebe gledati drugače in ga razumevati. Društvo kmečkih fantov in deklet v Podhosti, ki ga je vodila komunistična partija, je bilo daleč naokoli najbolj delavno. Člane društva so orožniki večkrat preganjali. Geslo zvestih članov idejno močnega društva je bilo „Delu čast in oblast!“ Voditelji društva so bili znani revolucionarji, mnogi so zdaj že mrtvi, eni padli v NOV, drugi pomrli po vojski. Bili so to
Maks Henigman, France in Jože Bradač in drugi.
Življenje je nezadržno teklo naprej. Avgust si je že ustvaril družino. Nekaj časa je stanoval kot gostač, malo pred vojno pa si je postavil ob potoku Obrhu skromno hišico s sobo in kuhinjo. Kako težka je bila takrat pot do take hišice, vedo le tisti, ki še dobro pomnijo revščino tistih dob. Zmogel je to le, kdor je imel jekleno voljo, da si postavi vsaj streho nad glavo. Imeti pa je moral še kak prihranjen dinar in za-pomoč pripravljene sorodnike.
Živo se Avgust še spominja tistih mračnih dni pred drugo svetovno vojno. Evropa je bila že močno pod vplivom nemške-
ga imperializma. Padle so Avstrija, Češkoslovaška, Poljska in Francija je prosila za mir. Danska in Nizozemska sta bili brutalno podjarmljeni. Ko je bil Avgust kot rezervist vpoklican v vojsko, je bila Jugoslavija že vsa v fašističnih kleščah. Celo v vrhovih jugoslovanskega vodstva so bili privrženci fašizma in druga svojat, ki je bila pripravljena služiti vsem in vsemu le domovini ne. Ko so šli 27. marca 1941 ljudje na ulice Beograda z geslom „Bolje vojna, kakor pakt“, je bilo že prepozno. Šestega aprila so nemška letala odvrgla na tisoče ton bomb na glavno mesto Jugoslavije. Množice so preklinjale Hitlerja. Beograd je bil razrušen in ubitih je bilo na tisoče prebivalcev. Šele nato je Hitler napovedal vojno Jugoslaviji. Avgusta, ki je bil ob rednem branju časopisov dobro razgledan, tak razplet dogodkov ni presenetil Malo pred napadom na Jugoslavijo so se v Nemčijo k svojemu fuehrerju preselile mnoge kočevarske družine. Ostali so največ pripadniki pete kolone, ki so si takoj ob napovedi vojne prišili na rokave leve roke Hitlerjev križ. Bili pa so tudi Kočevarji, ki so ostali na svojih domovih in Slovencem niso bili sovražni, temveč so celo sodelovali z NOG.
Vojaki topovskega oddelka, ki mu je poveljeval Avgust, so se jokali, ko so po podpisu brezpogojne kapitulacije jugoslovanske vojske odhajali domov. Avgust je prinesel orožje
Soteska pred drugo svetovno vojno.
Partizansko pokopališče v Jelendolu.
domov, saj je slutil, da ga bomo še rabili. Z bratom Jožetom in še nekaterimi zanesljivimi tovariši so se dogovorili, kam naj orožje skrijejo. Težko je bilo najti dovolj skrit prostor. Nazadnje je obveljal njegov predlog, skrivališče naj bi postala kapelica sredi podhoških njiv. Navzoči oboroženi možje so kot eden sprejeli Avgustov predlog. Okoli polnoči, ko je vas spala in se je le tu in tam oglasil pes, je skupina težko otovorjenih mož prišla do kapelice, Vsi potni od težke nošnje so možje ob kapelici odložili orožje. Postavili so „ravbarske štenge“ in vse puške, mitraljez, municijo in jugoslovanske bombe lepo skrbno zložili na podstrešje kapelice. Po pozdra-
V prejšnjem stoletju je bil v Francijo prenesen iz Amerike rdeči hrast. Izkazal se je s hitro rastjo posebno med 20 in 40 letom starosti. Uspešno se pomlajuje ter obilno rodi želod. Sekajo ga v starosti od 50 — 60 let. Uporaben je za tehnične namene, med drugim tudi za rezbarstvo.
Kje vse imamo rdeči hrast na našem območju? Sadili smo ga marsikje: v Strugi, v bivšem gozdu grmske šole v bližini vasi Potok, na območju TOK Trebnje pri Vrbovcu, v Beli krajini — Hrastovo brdo in še drugje. Zanimivo bi bilo pregledati, kako uspeva pri nas.
vu so se vsak s svojimi mislimi razšli po domovih. Nekateri tudi ženam niso povedali, kje so bili. Tišina je ležala nad poljem, orožje nad kapelico pa je čakalo na prve upornike. Veliko orožja so še zbrali zaupni možje od vojakov bivše jugoslovanske vojske, saj so ga le-ti odmetavali ob cestah in v grmovje ob poteh, po katerih so se vračali domov.
Ban Natlačen je na veliki petek v aprilu 1941 izročil Ljubljano italijanskemu generalu. Italijanske čete so se več dni podile po slovenskih cestah, na avtomobilih, tankih in kolesih ter preplavile vso Dolenjsko in Belo krajino. Takoj po zasedbi so z velikimi plakati pozivali prebivalstvo naj najkasneje v štirindvajsetih urah odda vse orožje in opremo bivše jugoslovanske vojske. Odziv je bil slab,
Pravijo, da na izoblikovanje človekovega značaja vpliva poleg drugih činiteljev tudi okolje, v katerem živi. Ta okolja pa so tako različna, kot so različni značaji ljudi. Okolje vpliva tudi na sprejemanje raznih navad, za kar so posamezniki različno dojemljivi. Navade so lahko koristne ali pa škodljive človeku in družbi. Tokrat se bom dotaknil tistih navad, bolje rečeno razvad, ki so za človeka nekoristne ali pa celo škodljive. Sem lahko naštejem pitje alkohola, kajenje tobaka, lizanje bonbonov in
na kraju, kamor naj bi ljudje vse orožje prinesli, pred poslopjem uprave občine Dolenjske Toplice, se je znašlo le nekaj bajonetov, starih lovskih pušk in vojaških čelad.
Italijani so zasedli vse ključne položaje. V Dolenjskih Toplicah se je naselil vod kara-binerjev, v Straži pa je imela svoj sedež komanda polita. Kasneje so na zahtevo grofa Auersperga poslali desetino italijanskih pešakov tudi v grad Sotesko. Marca 1942 so posadko v Soteski iz strahu pred partizani okrepili še z eno četo, ki je imela celo dva topova: Tako se je grad spremenil v kar precej močno utrjeno postojanko.
Odbori OF so bili po vsej topliški dolini osnovani že leta
žvečilnih gumijev, pitje kavice, ki sem jo tokrat „posadil" na zatožno klop, in še kaj drugega bi se našlo.
Omenjene razvade se močno razlikujejo glede na povzročanje osebne in družbene' škode. Največjo škodo brez dvoma povzroča alkohol. Pri tem imam v mislih tiste pivce, ki ne poznajo mere, ne pa tistih, ki pijejo kulturno, npr. vino ali pivo, ki sta lahko v pametnih mejah tudi koristna. Alkoholizem je velika rak rana v naši družbi. To vemo tudi iz našega okolja.
1941.
TONE VIRANT
Kavica na zatožni klopi
----------------------
Alkoholiki so vedno manj uspešni, pogosto so v bolniškem staležu. Kakšni so odnosi v družinah alkoholikov, vsi dobro vemo. Davek na to plačujemo vsi. Torej je alkoholizem ena izmed najbolj škodljivih razvad, ki stane alkoholika in družbo največ denarja.
Na drugem mestu razvad je najbrž kajenje tobaka. Škodljive posledice kajenja so vsem znane in jih ne bom našteval. Preostane še kavica, ki mi je dala povod za tale sestavek. Zakaj prav kavica, boste razbrali iz naslednjih vrstic.
V tozdu Gozdarstvo Novo mesto smo imeli v oktobru zbor delovnih ljudi. Razpravljali smo o devetmesečnem obračunu poslovanja našega tozda in GG kot celote. Takoj za tem, ko je vodja tozda opozoril navzoče, da v naši tozd devetmesečnega načrta nismo izpolnili, so sc prijavili prvi razpravljalci. Resni in manj resni. Med manj resne bi prištel tovariša iz proizvodnje, ki je zelo razjarjen vprašal: „Le kdaj se bo nehala piti kava po pisarnah? Razumeti se je dalo tako, kot da je kavica menda edini krivec za neizpolnitev devetmesečnega plana. Glede na to, da ta pikra pripomba na račun pitja kave po pisarnah ni edina, saj slišimo ta očitek ob raznih priložnostih tudi od drugih delavcev, sem dal dišečo črno tekočino na „zatožno k)op“.
Obtožujem jo, ker „krade" pivcem plačani delovni čas! Med posameznimi požirki povzroča zelo sproščen klepet, ki je včasih popolnoma nepotreben in povzroča kadilcem tobaka dodaten „apetit" po prekletem nikotinu.
Pri izreku „sodbe" upoštevajmo še olajševalne okolnosti — da deluje kot poživilo, dviga krvni pritisk, kar je za nekatere zelo pomembno in da je še nismo uvrstili med družbeno-škodljive tekočine (razen glede deviz).
In sodba? Upoštevaje navedena dejstva je kavica krivde oproščena s pripombo, da v bodoče „obiskuje" ljudi na delovnih mestih največ dvakrat v delovnem času in da med posameznimi požirki ne dela predolgih odmorov.
Še kratek komentar in predlog. Tistim tovarišicam in tovarišem, ki ne pijejo kavice in ne alkohola, klobuke dol; tistim, ki ne pijejo kave ampak alkohol v velikih požirkih, pa predlagam, da se preusmerijo v prvi fazi na pitje kave, v drugi pa vsi opustimo še kavico in se preusmerimo na pitje sokov, radenske in mleka, kar bi bilo za vse nas in družbo kot celoto najbolj koristno.
FRANC POVŠE
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV - IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Dnevni red
šeste seje delavskega sveta gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je bila v ponedeljek, 14. februarja 1983.
1.	pregled in potrditev zapisnika zadnje seje,
2.	delegatska vprašanja,
3.	poročilo z razprave na sestanku zveze komunistov Novolesa in gozdnega gospodarstva z delovno skupino CK ZKS o dohodkovnem povezovanju,
4.	razprava o analizi stanja in potreb po strokovnih kadrih in njihovem izobraževanju pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto,
5.	potrditev sklepa o obračunavanju in vplačevanju biološke amortizacije in stroškov gospodarjenja od lesa za domačo porabo,
6.	potrditev sklepa o ceni lesa na panju,
7.	sklepanje o prispevku za pionirski dom v Dolenjskih Toplicah.
8.	razprava in sklepanje o programu dela delavskega sveta v letu 1983,
9.	razprava in sklepanje o samoupravnem sporazumu o posojilu za modernizacijo delovne organizacije ,,Seme-radike“.
10.	imenovanje delovne skupine za pripravo strokovne asnove za obračun OD iz minulega dela,
11.	imenovanje komisije za ocenitev stanovanj,
12.	ugotovitev, če so delavski sveti TO in DSSS potrdili nventuro,
13.	ugotovitev, če so TO in DSSS sprejele samoupravni sporazum o zaposlovanju,
14.	razprava in sklepanje o reorganizaciji projektive,
15.	razprava in sprejem pripomb na družbeni dogovor o urejanju delovnega časa,
16.	odgovori na delegatska vprašanja,
17.	razno:
zemljiškoknjižne zadeve.
Obrazložitev:	K 3. točki:
K 1. točki:
Delavski svet je na zadnji seji, ki je bila 28. decembra 1982, sprejel načrt investicij za leto 1983. Sprejel je tudi načrt poseka in gozdnogojitvenih del v letu 1983. Nadalje je sklenil, da poravna stroške iz poslovnega sklada projekta za cesto Škofova košenica Pcndirjevka. Imenoval je komite za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. Ugotovil je, da so temeljne organizacije sprejele sklep o plačilu dodatnega prispevka (podražitve) za dom učencev v Postojni. Imenoval je strokovno komisijo za pripravo preselitve delavcev TOZD gozdarstvo Črnomelj v delavski dom Črmošnjice. Sklenil je, da obvesti pristojne občinske organe o škodah, ki jih povzročajo Romi. Sprejel je samoupravni sporazum o kreditiranju gradnje tovarne, ki proizvaja surovino za razstrelivo in si s tem zagotovi dovolj razstreliva. Za delegate v splošno združenje gozdarstva SRS je predlagal Ludvika Bizjaka, inž. Jožeta Petriča in inž. Danila Kureta.
Že dalj časa se dogovarjamo z delavci Novolesa o pripravi samoupravnega sporazuma o dohodkovni povezavi. Pripravljena so bila izhodišča za ureditev medsebojnih dohodkovnih odnosov, vendar kaj več ni bilo narejenega. Delavci, člani zveze komunistov gozdarskih in lesnoindustrijskih delovnih organizacij, so na problemski konferenci o povezovanju delovnih organizacij na dohodkovnih osnovah razpravljali 25. januarja letos, člani ZK Novolesa in GG pa so sc skupaj z delovno skupino CK ZKS 10. januarja v Novem mestu opredelili za teze, ki so objavljene v gradivu za omenjeno problemsko konferenco. Dogovorili smo se, da bomo nadaljevali razgovore vsak v svoji delovni organizaciji in tudi med organizacijama. Ustrezno gradivo oziroma strokovne predloge za sporazum bo pripravila posebna komisija. Podrobno bomo poročali na seji.
K 4. točki:
Razčlenitev stanja in potreb po strokovnih kadrih in njiho-
vem izobraževanju bomo poslali v TO in na DSSS. Razčlenitev kaže stanje in potrebe po gozdnih delavcih, gozdarskih tehnikih, gozdarskih inženirjih in diplomiranih gozdarskih inženirjih. Posebej obravnavamo traktoriste, šoferje, delavce v predelavi in knjigovodsko administrativne delavce. Starostno strukturo smo prikazali za gozdarske strokovne delavce, za gozdne delavce pa tudi izobrazbeno. V načelu smo se odločili, da števila delavcev ne bomo povečevali, razen morda v TOK. Posebno pa bomo poskrbeli za izobraževanje.
K 5. točki:
Svet temeljne organizacije kooperantov.........je v skla-
du s 27. členom samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev članov in delavcev na seji dne......sprejel
SKLEP
o višini in obračunavanju biološke amortizacije in stroškov gospodarjenja.
1.	Biološko amortizacijo v višini 16% od prodajne cene plačajo kmetje gozdni posestniki od tehničnega lesa, ki ga porabijo doma. Biološko amortizacijo v višini 8 % plačajo kmetje gozdni posestniki od tehničnega lesa, ki ga porabijo za gradnjo usmerjene kmetije.
Biološko amortizacijo v višini 16%, stroške gospodarjenja pa v višini 10% plačajo lastniki gozdov oziroma gozdni posestniki, ki niso kmetje in kmetje, če les podarijo drugim.
, Biološko amortizacijo v višini 16% in stroške gospodarjenja v višini 14% plačajo lastniki gozdov oz. gozdni posestniki, če tehnični les in drva protipravno odtujijo.
2.	Biološka amortizacija se obračuna v višini 16 %.
3.	Stroške gospodarjenja se obračunava v višini 14 %.
4.	Osnova za obračun so
povprečne prodajne cene dosežene lani. Te znašajo: za tehnični les iglavcev 3.439,95 din, za bukov tehnični les 2.483,65 din, za hrastov tehnični les 6.100,35 din, za celulozo in jamski les 1.830,00 din in za drva 1.449,45 din. Ta sklep velja za leto 1983.
K 6. točki:
V skladu s samoupravnim sporazumom o združevanju in
2.	točke 69. člena statuta, sprejema svet TOK...........na seji
dne........naslednji
SKLEP
o oceni lesa na panju
Cena lesa na panju znaša v letu 1983:
za tehnični les iglavcev (neto) 100,00 din/m3
za tehnični les listavcev (neto) 80,00 din/m3 . Cene lesa so izračunane na podlagi kalkulacije, ki vrija za gozdno gospodarstvo Novo mesto, in so usklajene s sosednjimi gozdnimi gospodarstvi Ljubljana in Kočevje.
K 7. točki:
Zveza prijateljev mladine SR Slovenije je že avgusta 1982 zaprosila gozdna gospodarstva SRS za postavitev 14 montažnih hišic, ki naj bodo zgrajene po enotnem projektu. Vsako gozdno gospodarstvo naj bi plačalo eno hišico. Vrednost hišice znaša 550.000 din. Po prvotnem predlogu naj bi gozdno gospodarstvo prispevalo
330.000	din, opremo pa bi plačala lesna industrija. Naš delavski svet je o tem že razpravljal, zadevo pa je odložil, dokler se stvari ne uredijo v vsej Sloveniji. Seznanjeni smo, da so nekatera gozdna gospodarstva, med njimi GG Ljubljana že odobrila in nakazala 330.000 din zvezi prijateljev mladine. Rekreacijski center bo zgrajen v Dolenjskih Toplicah, torej na našem območju, zato predlagamo, da o prispevku razpravljate in ga odobrite.
K 8. točki:
delavskemu svetu predlagamo, da sprejme naslednji program dela za leto 1983. Na podlagi dosedanjih razprav smo v program vnesli naslednje zadeve:
1.	razprava o samoupravnem sporazumu o dohodkovni povezanosti z Novolesom,
2.	razprava o določitvi delovnega in obratovalnega časa v delovni organizaciji,
3.	razprava o ugotovitvah analize za revizijo beneficirane delovne dobe gozdnih delavcev sekačev in o uvedbi beneficirane delovne dobe za traktoriste in šoferje tovornjakov,
4.	analiza stanja in potrebe po strokovnih kadrih pri gozdnem gospodarstvu Novo mesto,
5.	sprejem plana izobraževanja za leto 1983,
6.	razprave o inventuri, zaključnem računu, izvajanju plana in periodičnih obračunih poslovanja,
7.	razprava o normativih za administrativne in knjigovodske delavce,
Prehod na Vlaški poti. Sončno jutro je napovedalo lep dan (Foto M. Bajt).
---------------------------------------/
8.	razprava o analizi uveljavljanja nagrajevanja delavcev po osnovah in merilih sprejetih v pravilniku leta 1979,
9.	sprejemanje strokovne osnove za uvedbo nagrajevanja delavcev iz minulega dela,
10.	poročilo o izvajanju programa službe AOP,
11.	sestava in potrditev analiz za potrebe TOZD, TOK, DSSS,
12.	sprejem območnega načrta in načrtov GG enot,
13.	obravnava osnutkov samoupravnih aktov, sklepov in priporočil občinskih skupščin ter SIS družbenih in gospodarskih dejavnosti,
14.	ugotovitve občasnega zdravstvenega pregleda delavcev,
15.	varnost dela in uporaba osebnih varnostnih sredstev,
16.	poročilo o pregledu prevoznih sredstev in delovnih strojev,
17.	ocenitev izvajanja samoupravnega sporazuma o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov in naravnih znamenitosti na Rogu,
18.	poročilo in razprava o glasilu Dolenjski gozdar,
19.	sprejem izhodišč za plan za leto 1984,
20.	sprejem izhodišč za plan investicij za leto 1984,
21.	varčevalni ukrepi z naftnimi derivati,
22.	normativi porabe delov in goriva za motorne žage in druge delovne naprave,
23.	ocena dela delegatskega sistema,
24.	zemljiškoknjižne zadeve,
25.	overitev sprejetja pravilnikov o osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev,
26.	sprejem plana stanovanjske izgradnje 1983,
27.	poročilo o organiziranju službe za projektiranje.
K 9. točki:
Delovna organizacija Seme-sadike Mengeš je poslala vsem gozdnim gospodarstvom v SRS samoupravni sporazum o združevanju sredstev. V letu 1983 nameravajo namestiti naprave za odvajanje prahu in smole pri proizvodnji gozdnega semena, naprave za ogrevanje steklenjaka, nabaviti pa nameravajo tudi čistilni stroj za čiščenje gozdnega semena. Investicija znaša
4.055.000	din. Naše gozdno gospodarstvo naj bi prispevalo
364.000	din kot posojilo. Delovna organizacija Semesadike Mengeš bo to posojilo vrnila v desetih letih. Vračala jih bo v letnih zneskih, rok zapadlosti 31. marec za preteklo leto z 12 % obrestmi. S tem posojilom si GG Novo mesto zagotovi prednost pri nabavi semenskega
in sadilnega materiala pri delovni organizaciji Semesadike Mengeš.
K 10. točki:
Zakon o razširjeni reprodukciji in minulem delu (Ur. list SFRJ, št. 21/82) nalaga delovnim organizacijam, da določijo osnove in merila za nagrajevanje delavcev iz minulega dela. Gre za spremembo določila o dodatku na stalnost, ki pri nas še velja. Delavskemu svetu predlagamo, da strokovne osnove in merila za nagrajevanje na podlagi minulega dela pripravi komisija za osebne dohodke, ki jo sestavljajo predsedniki komisij za osebne dohodke TO in DSSS, vodi pa jo Jože Lukšič.
K 11. točki:
Skladno s 66. členom samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za reševanje stanovanjskih vprašanj delavcev imenuje delavski svet komisijo za ocenjevanje stanovanj. Na predlog sindikalne konference pri GG Novo mesto predlagamo v komisijo naslednje:
1.	Sonja Ličen—Tesari, predsednica komisije (DSSS)
2.	Bogo Špiletič, var. inž., namestnik predsednice (DSSS)
3.	Leopold Cvelbar, prvi član komisije (TOZD Gozdarstvo Novo mesto)
4.	Ivan Klobčar, namestnik člana (DSSS),
5.	Matija Mazovec, drugi član (TOZD TG),
6.	Alojz Jurečič, namestnik drugega člana (TOZD TG)
K 12. točki:
Delavski svet naj ugotovi, ali so delavski sveti TO in DSSS obravnavali poročilo o popisu (inventuri). Obravnava pa naj posledice primanjkljajev oz. presežkov in terjatev, itd.
K 13. točki:
Delavski svet naj ugotovi, ali so TO in DSSS sprejele samoupravni spora/um o uskaljeva-nju letnih načrtov zaposlovanja, ki ga je poslala skupnost za zaposlovanje Novo mesto. Sporazum zavezuje delovne organizacije. da v letu 1983 zaposlujejo dodatne delavce le, če bodo hkrati povečali tudi fizični obseg proizvodnje, nadalje, če bodo delavcem nudile ustrezne delovne pogoje, da bodo zaposlovale pripravnike, razpisale vsaj 2 štipendiji na 100 delavcev, zaposlovale delovne invalide in Rome, ki bodo uspešno končali organizirano usposabljanje in zaposlovale delavec preko polnega delovnega časa in po pogodbi o delu le v izjemnih razmerah.
K 14. točki:
Delavski svet DSSS in TOZD Transport in gradnje predlagata spremembo organiziranosti službe za projektiranje gozdnih cest. Po tem predlogu naj bi se projektiva priključila DSSS kot samostojna obračunska enota znotraj razvojnotehnične službe. Projektiva naj bi poleg projektov pripravljala tudi ustrezno gradbeno dokumentacijo in nadzorovala opravljena dela. V projektivi naj bi delali: vodja -dipl. gozd. inž. in dva gozdarska tehnika projektanta. Predlog o organiziranosti take službe v sklopu DSSS je bil izdelan 6. decembra 1980. Obravnavanje bil na sejah samoupravnih organov, vendar ni bil sprejet. Menimo, da je predlog sprejemljiv že zaradi tega, ker ni mogoče, da bi bile v eni TOZD združene dejavnosti projektiranje, izvajanje del in nadzor.
K 15. točki:
Predlagamo, da o osnutku družbenega dogovora o urejanju delovnega časa, ki ga pošiljamo TO, razpravljate in daste pripombe. O teni je že razpravljala sindikalna konferenca. Kakšnih posebnih pripomb na družbeni dogovor ni bilo. Razprava jje potekala bolj o enakomerni razporeditvi delovnega časa tekom leta. Če so razlogi za spremenjen delovni čas dovolj tehtni, naj ugotovi razvojnotehnična služba skupaj z vodji TO in službe za varstvo pri delu, socialne in pravne službe. Gre za več dejavnikov, ki bi jih bilo potrebno med seboj uskladiti. Delo naj usklaja vodja razvojnotehnične službe inž. Tone Šepec. Rok za pripravo morebitnega osnutka sprememb delovnega časa je 30, marec 1983.
V Sovjetski zvezi so raziskovali vpliv elektromagnetnega polja na insekte pod eiektrovodi visoke napetosti. Ugotovili so, da elektromagnetno polje vpliva negativno na razvoj in vitalnost insektov — fitofagov. Tudi število drugih insektov je manjše v primerjavi s sosednjimi območji.
Lišaji so zelo občutljivi na onesnaženost zraka, v njem se slabo razvijejo ali celo izginejo. V Franciji so ugotovili, da so se lišaji zopet pojavili, ker se je zmanjšalo število dni s strupenimi plini od 255 dni leta 1973 na 194 dni leta 1977.
Mladi v gozdu
Zelo ugodna lanska zima je kljub delom v Brkinih omogočila, da smo dosegli zastavljene načrte in jih pozimi celo presegli, čeprav smo imeli precej po žledolomu poškodovanega drevja tudi v našem tozdu.
Kaže, da nam bo tudi letošnja zima ugodila, kajti malo snega in zmerne temperature omogočajo dobro proizvodnjo in najuspešnejše spravilo.
Lani je bilo nekaj sekačev invalidsko upokojenih, ali pa so bili premeščeni na lažja dela (na cesto ali gojitvena dela). Zato nas je nekoliko skrbelo, kako popolniti te praznine. V drugi polovici leta. smo poslali na tečaje nekaj mladih fantov, ki so želeli večji osebni dohodek in zato opustiti dosedanje delo. To so pretežno še mladi fantje iz okolice Črmošnjic. Na tečajih so se nekateri bolj, nekateri manj uveljavili, njihova vrednost se zdaj kaže v proizvodnji.
Gozdarjevo
pripravništvo
Prvi moji pripravniški koraki v gozdarstvu so se pričeli 7. junija 1982. Bil je oblačen in deževen dan, ko sem prišel na gozdno gospodarstvo v Novem mestu. Najprej sta mi topel in prisrčen gozdarski „zdravo“ zaželela direktor in sekretar, ki mi je povedal, da bom pripravništvo opravljal na TOK v Trebnjem. Bil sem nekoliko presenečen, ker mi je bila prav ta TO najmanj poznana, a prevladalo je zanimanje za novo področje, ki ga doslej nisem poznal, in za gozdarje, s katerimi, naj bi se seznanil. Skupaj z inž. Hočevarjem in sekretarjem smo se odpeljali v Trebnje. Tu nas je z nasmehom na obrazu in veščim nagovorom sprejel bodoči vodnik in svetovalec inž. Jože Falk-ner. Takoj sem spoznal, da sem prišel v prijetno skupnost. Tako sta bila moj prvi strah in trema ob novem življenjskem poglavju povsem odveč. Sekretar in inž. Hočevar sta po krajšem razgovoru odšla, mene pa je inž. Falkner seznanil s poslovanjem, organiziranostjo TOK in v kratkih obrisih s trebanjsko občino.
Potem sem dva dni prelistaval razne samoupravne predpise. Moral sem se namreč seznaniti s temi osnovami, da bi spoznal poslovanje, odgovornosti in dolžnosti JOK in njenih članov. Nestrpno pa sem, kot vsak gozdar, čakal, da bi odšel v gozdove. Želja se mi je uresničila že tretji dan, ko sva skupaj z inž. Falknerjcm pešačila preko
Šolanje je dobra osnova za uspešno delo v gozdu, izpopolnili pa se bodo šele z večletnim delom in izpopolnjevanjem. Nekateri mladi sekači že takoj na začetku zelo dobro in uspešno delajo, kar se pokaže pri meseč-, nem dohodku. Vedeti moramo, da je pravilno nagrajevanje po delu najboljša spodbuda, ki vpliva na storilnost in na odnos . do dela. Zato je potrebno bolj in manj izkušene dobre delavec še posebej nagrajevati, kajti J tako bo delo opravljeno z večjo j vnemo in bolje. Napak je nagrajevati tiste, ki delajo slabo, niso redni in ne upoštevajo tehničnih in varnostnih načel.
Upamo, da bomo v tem za gospodarstvo še težjem letu z vestnim delom in dobrimi odnosi kar največ prispevali h krepitvi našega gospodarstva. Upajmo, da nam bo vreme naklonjeno vsaj tako kot lani.
BINE SMUK
gozdnogospodarskih enot Trebnje I. in II. Z natančnejšim spoznavanjem pa sem začel že naslednji dan, ko so prišli urejevalci iz Novega mesta. Z njimi naj bi od tedaj naprej delal na obnovi gozdnogospodarskega načrta. Tako sem dobil priložnost, da dodobra spoznam celotno področje TOK. Vsi fantje so bili že moji stari znanci iz dni, ko sem opravljal počitniško prakso. Tako sem se v nji-ihovi družbi že od začetka prijetno počutil. Celo poletje in jesen sem sodeloval pri izmeri lesne zaloge, po Biterlichu, s popolno premerbo in z okularno ocenitvijo. Kadar je deževalo in nisem šel s fanti, sem se odpeljal v pisarno, da bi ne pozabili name, obenem pa sem predeloval še ostali program pripravniške dobe. Seznanil sem se z normativi, delom revirnih, z obračunavanjem OD za sekače in za delavce na žagi, z načrtom, s stroški, z gojitvenim načrtovanjem in z drugim delom.
Po šestih mesecih premišljam o času, ki sem ga preživel v TOK „Gozdarstvo14 v Trebnjem. Ugotavljam, da sicer res nisem delal točno po programu in zaporedju del, ki so predvidena za pripravniško dobo. Zato pa sem zelo dobro prekrižaril in spoznal sestoje, ki bi jih drugače le v daljšem obdobju. To mi bo pri kasnejšem delu, posebno pri gojitvenem načrtovanju, ki močno zaostaja v zasebnem
m~ijfV -i-,
*
CiiVil

Stolec ob Vlaška poti. Ravna, kamenita klop, ki že stoletja služi mimoidočim za počitek. Pot, ki iz kranjske vodi na hrvaško stran (Foto M. Bajt).
V
sektorju, zelo koristilo. Upam, da bom tudi ostala dela, ki so predvidena po programu, spoznal čim prej.
dipl. inž. ANDREJ KASTELIC
^ Sodelujte v glasilu svoje ^ ^ delovne organizacije!
•^XV>XVVXVVXXXXXVVXXXV>>^>>XNXVVSXVN>XXVV\
Silvestrovanje v Sredgori
Kdor je poznal naše območje pred desetletji, ne bo verjel. Od vasi Sredgore so ostale samo ruševine. Toda v bližini smo na mestu, kjer je bilo že od nekdaj naselje gozdnih delavcev in voznikov, zgradili novo hišo namesto stare lesene, ki je leta 1982. pogorela. Tu so sedaj nastanjeni delavci, ki spravljajo s konji drva in hlodovino. Pred leti smo zgradili tudi nov hlev za dvajset konj.
Ljudje, ki s konji delajo, so povečini iz drugih republik in za praznike (zlasti za novoletne) si žele vsi domov. Kdo bo za Silvestrovo in novo leto oskrboval konje?
Navadno ostane pri njih delavec, ki nima družine. Da bi ga vsaj nekoliko rešili osamljenosti, ga ob vsakem Novem letu obiščemo. Zaželimo mu zdravja in prinesemo nekaj za priboljšek. Ne okusi novoletnega vzdušja, saj je daleč od vasi, sam v gozdu, družbo mu delajo le konji, pes in mačka. Zato je obiska vsakokrat izredno vesel.
Letos mi je povedal, kako je razmišljal o možnosti, da bi ga udaril konj pa mu ne bi imel kdo pomagati. Ko sem na snegu pred hišo opazil okrog štiristo praznih steklenic, sem pomislil, da so to ostanki silvestrovanja. Bilo pa je drugače.
Albin je ob oskrbi dvajsetih konj imel še toliko časa, da je pobral prazne steklenice, ki so okoli zgradb ležale že več let. S smetišč je odmetal sneg in pobral dragoceno zavrženo embalažo. Čez nekaj dni je vse odpeljal s konji v osem kilometrov oddaljeno trgovino v Koprivniku in prejel za vsako steklenico 10 dinarjev. S tako pridobljenim denarjem si je nakupil poprazničnih priboljškov. Tako je onesnaženo okolje vsaj delno očistil, gospodarstvu pa vrnil prepotrebno embalažo. Njegovo silvestrovanje je bilo skromno, toda po dejanju bogato. Naj bi bilo za vzgled vsem, ki vsak dan delamo v podobno zasmetenem okolju!
FRANC JANEŽ
Dopisovanje v Dolenjskega gozdarja
Abrahama so srečali v tozdu Črnomelj
Tudi v našem tozdu smo imeli v preteklem letu sodelavce, ki so se srečali z Abrahamom, ali pa dopolnili celo 60 let.
Stanko Rom — manipulant pri tovornjakih. Delo manipulanta opravlja nekaj let. Prej je dolga leta sekal v gozdu, popoldne in ob prostih dneh pa je kmetoval na Griču. Gozd, njiva, vinograd, zvečer pa še vnučka v naročje. Še vedno krepak, nikakor ni za v kot.
Jože Štangljin — nekaj let nazaj še sekač, zdaj pa cestar. Zdravje mu nagaja. Hrbtenica ne dovoljuje pripogibanja. Iz Brezovice pri Črmošnjicah do Planine in nazaj — to je vsakodnevna Jožetova pot. Moped ali peš. Vedno je dobre volje.
Jože Vajs — revirni gozdar. človek mu ne bi prisodil, da je prekoračil 50 let. Gozdar, družbenopolitični delavec, gospodarstvenik in spet gozdar. Kmalu bo za
njim 30 let raznih dolžnosti. Poln zdravja.
Tone Klepec - manipulant na odpremnem skladišči^. Kdo ga ne pozna? Več kot 20 let že dela z lesom. Najtežji med nami je. Pa vedno.nasmejan. Zna pa tudi na ostro — z bodico pač gradaški maček. Jezi se na noge, ker se upirajo nositi težko breme.
Leon Cerjanec delavec pri odpremi, dolgoletni voznik. Ta jih ne slavi samo 50. Prehitela so ga leta in jih je že 60 prekoračil. Za konji mu ni dolgčas, ker jih je zamenjal za traktor, ki ga ni potrebno hraniti ob štirih zjutraj. Je pa težavno z napajanjem, toda Leon se bo že znašel. Poln je optimizma in zdravja. Tudi njemu že mineva 20 let, kar je med nami.
Vsem, ki so dopolnili 50 let in Leonu za 60 let, želimo še obilo zdravih in delovnih let, Leonu tudi po upokojitvi.
T F.
Od skupnih 210 člankov in vesti v lanskem Dolenjskem gozdarju jih je bilo po vsebini 40 (19 odst.) o gospodarstvu, 35 (16 odst.) iz gozdarske stroke, 23 (11 odst.) poljudne vsebine, 16 (8 odst.) o delu samoupravnih organov in o samo-
Kako bo letos z maloprodajo drv?
NA TOZD Gozdarstvo Novo mesto smo z novim letom vpeljali nov red pri vplačilu drv z dostavo na dom zasebnikom. Vse naročnike vpisujemo v seznam, kasneje pa jih bomo obvestili na dom, kdaj drva lahko vplačajo. Razumljivo je, da bodo vplačila potekala po vrstnem redu vpisa v seznam in ne bo izjem. Čas od vplačila do dobave drv bo znatno krajši.
Zakaj smo se odločili za tak način naročanja drv?
Po izjemno čestem decembrskem spraševanju strank, kako bo z vplačili drv po novem letu, smo sklepali, da bo pritisk na vplačila izjemen. Predvidevanja so bila pravilna. V šestih dneh po novem letu se je vpisalo v seznam okrog 300 naročnikov, Če bi od vseh teh interesentov tudi sprejeli denar, drv pa ne bi mogli pravočasno dobaviti, bi kršili zakon o trgovini. Če pa bi sprejeli denar le za omejeno število, bi verjetno nastale podobne razmere, kot so v jeseni pri razdeljevanju plina v Novo-tehni.
Prodaja drv za kurjavo zasebnikom se je v letu 1982 v našem tozdu v primerjavi z letom 1981 povečala za 34 odstotkov, kar ni malo. Ta podatek pove, da se občani preusmerjajo na kurjavo z drvmi, del tega povečanja pa gre na rovaš zalog za naslednjo zimo.
Mislim, da je taka preusmeritev v skladu s splošnimi družbenimi prizadevanji za čim manjšo porabo tekočih goriv, je pa hkrati zaradi neekonomičnih cen drv negativna za gozdno gospodarstvo, oziroma naš tozd. S povečano proizvodnjo pr-ostorninskega lesa si bomo znatno zmanjšali dohodek.
FRANC POVŠE
upravnih predpisih, 15 (7 odst.) o izobraževanju, 13 (6 odst.) o družbenopolitičnih dogodkih, 12 (6 odst.) o športu, vseh drugih člankov (razni povzeti članki, vesti) pa je bilo 56 (27 odst.).
Po številu dopisnikov so zastopani posamezni tozdi in toki takole: TOK Gozdarstvo Črnomelj 2, TOK Gozdarstvo Novo mesto 4, TOK Gozdarstvo Trebnje 1, TOZD Gozdarstvo Novo mesto 3, TOZD Gozdarstvo Straža 3, TOZD Gozdarstvo Podturn 2, TOZD Gozdarstvo Črmošnjice 3, TOZD Gozdarstvo Črnomelj 3, TOZD TG 3, TOZD Vrtnarstvo in hortikultura 2 in DSSS 22.
Podoba o sodelovanju pa je precej drugačna, če upoštevamo število in obseg člankov. Med tozdi je na prvem mestu TOZD Gozdarstvo Podturn (Klančičar), sledita pa tozd iz Novega mesta (Povše, Bajt, Pa-vec) ter iz Črmošnjic (Šebenik, Puhan, Šmuk). Rednih dopisnikov je bilo 14 odstotkov, občasnih 69 odstotkov in enkratnih 17 odstotkov.
S številom dopisnikov in dopisov iz posameznih tozdov in tokov ne moremo biti zadovoljni. Za nekatere je dopisovanje delo, ki se mu raje izognejo. Za večino delavcev je to prostovoljno delo, za delavce, ki vodijo organizacijo, pa obveznost, ki je zapisana tudi v zakonu o združenem delu. Mnogi se te dolžnosti premalo zavedajo.
Na sestanku občinskega komiteja ZK v Črnomlju je bilo omenjeno tudi naše glasilo. Ocenjeno je bilo zelo ugodno, vendar z zelo tehtno pripombo, da je vesti o življenju in delu tozda Črnomelj vse premalo. Ali bo ta upravičena kritika, s katero so soglašali tudi navzoči gozdarji, sprožila živahnejše sodelovanje črnomaljskih gozdarjev pri obveščanju v naši delovni organizaciji? Menda to pot ne bo ostalo samo pri sklepu!
V nemški demokratični republiki posekajo na leto okrog 14 milijonov kubikov lesa, od tega je kar 4,4 milijone kubiko v vetrn in snego-lomov.
V Nemčiji so proučevali vpliv dolžine transporta in skladiščenja na kakovost tropskega lesa. Pri limbi iz Gvineje se vrednost zmanjša celo do 32 odstotkov.
Josipa Pančića {1814—1888)	poznamo
gozdarji predvsem po omoriki (Picea omorica), ki jo je kot endemično vrsto našel pri vaseh Zaovika in Ra st išta na Drini. Toda Pančič, ki je doštudiral za zdravnika in služboval v Srbiji, je bil tudi botanik, mineralog in geolog. Našel je in opisal več dotedaj neznanih rastlinskih vrst. Študiral je v Budimpešti in na Dunaju, kjer se je spoznal z Vukom Stefanovičem Karadžičem in slovenskim jezikoslovcem Francem Miklošičem. Ta dva sta mu priporočila, naj se zaposli v
Srbiji, ki je takrat močno potrebovala izobraženih ljudi. Ker je bil Pančič, rojen pri Vinodolu, avstroogrski državljan, je bi/ v Srbiji krajši čas le začasno nastavljen.
Toda kmalu se je izpisal iz avstroogrskega državljanstva, postal državljan Srbije in bil za stalno nastavljen. Napisal je več znanstvenih del, zlasti s področja botanike. Bil je profesor na Veliki školi v Beogradu, postal je član več znanstvenih inštitucij, med njimi Srpske akademije nauke in Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu.
Še nekaj šal o nekdanjem sodelavcu
Se nekaj šal o nekdanjem sodelavcu
Tiste vrstice in šale o ing. Kalinoviču v lanski decembrski številki so imele velik odmev in odziv med našimi gozdarji. Kamorkoli sem prišel, povsod so mi povedali kakšno novo ali pa me vsaj spomnili na prigodo, ki mi je že ušla iz spomina. Tega je toliko, da bi lahko izhajalo v nadaljevanjih. Povsod pa nastopa inž. Rade Kalinovih kot zelo duhovita in nadvse simpatična pojava. Izmed mnogih šal sem izbral tokrat štiri.
Pred mnogimi leti je gozdno gospodarstvu organiziralo nadaljevalni tečaj nemškega jezika. Med obiskovalci tega popoldanskega izobraževanja je bil tudi Kalinovič. Zadnji dan tečaja smo pisali nekakšne teste za oceno. Vsi smo se že precej pred pričetkom izpita zbrali, le Radeta ni bilo. To se nam je zdelo zelo čudno, saj je bil med najboljšimi po znanju. Med vojno je namreč bil v nemškem vojnem ujetništvu in mu nemščina zato ni delala težav. Strahu pred izpitom torej ni imel Bili smo že sredi testnih vprašanj, ko je Ka-linovič le prišel. Nam in profesorici je svojo zamudo na glas takole opravičil:
„Že sem odhajal od doma - a evo neko mi se naguzio!'1 (Prišel nepričakovano m obisk).
•
Inž. Kalinovič ni med kolegi nikdar veljal za preveč dobrega šoferja, pa čeprav je veliko prevozil. Znano je bilo, da je pogosto odhajal z avtom na obisk k sorodnikom na Poljsko. Kljub temu se nihče ni prerad vozil z njim Vsi so namreč tudi vedeli, da se mu v avtu zelo dremlje. Tudi če je sam vozil, je pogosto sumljivo zapiral oči.
Nekoč smo se vračali z avtomobili z Roga. Vsi so prisedli h drugim le revirni gozdar Franc Čibej je sedel h Kalinoviču. Da bi preprečil najhujše je voznika zapletel v temperamenten pogovor. Toda sedaj je šele prišel iz dežja pod kap. Rade je
vozil po tistih klancih in ovinkih le z eno roko z drugo pa je mahal in kazal Tudi je bolj malo gledal naprej v smer vožnje. Ubogi sopotnik sc je ves preplašen krčevito držal za sedež. Kalinovič je to opazil in ga pokaral:
„Šta se bojiš, Čibej, za ovaj bedni život!"
•
Drugi dan po zgoraj opisanem dogodku smo izvedeli, da je Rade potem, ko se je od Dolenjskih Toplic vozil naprej sam, pri podjetju „Gorjanci“ v Straži zapeljal s ceste na levo in povozil dve živi meji. K sreči njemu ni bilo nič.
Ta dogodek je kasneje sam takole obrazložil:
„Res ne vem kako se je to moglo zgoditi, saj sploh nisem bil pijan. Možda sam samo zaspao za koji sekund".
Skupina gozdarjev z Rodetom na čelu nas je po drugi uri zavila k „Štravsu“ v Podturnu. „Samo toliko, da popijemo kavico," je predlagal nekdo. Kot se običajno zgodi, se je potem primerilo čisto drugače. Tudi tokrat se je obetala burna razprava. Tisto popoldne sem imel pri hiši neko nujno delo, zato sem želel čimprej oditi. Rade sploh ni hotel slišati o tem Tudi drugi so govorili: „Samo to še spijemo in gremo!"
Ob štirih pa so začeli prihajati v gostilno naši vozniki in sekaču Naenkrat je bilo okoli Radeta polno ljudi. Uvidel sem, da s skorajšnjim odhodom ne bo nič. Neopazno in brez slovesa sem se izmuznil in odpeljal domov v Dol. Toplice.
Ob 8. uri zvečer pa sem slučajno po opravkih spet prišel v Podturn. Vest me je pekla in sem šel pogledat, kako je z Radetom V mali gostilniški sobi se je okoli mize trlo ljudi. Razen Kali-noviča pa od prejšnjih raz-pravljalcev ni bilo nikogar več. „Garnitura" se je medtem zamenjala. Posrečilo se mi je neopazno prisesti. Ravno pravi čas, da sem slišal, kako je povzdignil glas in zagrmel: , ,Nc plačil c mi na tudjem groblju, fantje".
SLA VKO KLANČIČAR, dipl inž.
Umrl je Mirko Dandič
Delal je v revirjih Planina in Bukova gora kot sekač. Doma se je hudo poškodoval v prometni nesreči, postal invalid in od takrat delal na cesti ali vlakah. V naši tozd je bil zaposlen skoraj 14 let. Iz rodne Ovanjske v BiH se je z brati in nekaterimi vaščani preselil v Županje v Slavoniji. Zgradil je hišico in gospodarsko poslopje ter
vzgojil številno družino. Gospodarno je obračal vsak dinar, saj bi sicer ne mogel zgraditi urejene domačije. Ko bi moral 8. novembra na delo, se ni več prebudil. Namesto na delo smo ga sodelavci pospremili 10. novembra m pokopališče v Posavskih Podgajcih. Zahvalili smo se mu za trud, ki ga je vložil v naše gozdove. ’/] f.
Pogosto beremo o opustošenju gozdov v Afriki, Južni Ameriki in drugje, zato je toliko bolj razveseljiva vest iz Konga, kjer tehnični gozdarski center vodi pogozdovanje savan. Gozdovi-tost ljudske republike Kongo je visoka, kar šestdeset odstotna. Pogozdujejo največ z raznimi vrstami eukaliptusa, z dvema vrstama borov in z a ra u kari jo. V prihodnjih šestih, sedmih letih bodo osnovati 30.000 ha nasadov. Letni prirastek eukaliptusa doseže celo 20 m3/ha, sadike zrastejo v 3 — 4 letih 12 do 14 m visoko.
DOLENJSKI GOZDAR
Glasilo izdaja delavski svet gozdnega gospodarstva Novo mesto — Odgovorni urednik ing. Janez Penca, Uredniški odbor:	Mirko
Bajt, Franc Bartolj, Tone Fabjan, ing. Jože Falkner, ing. Slavko Klančičar, Uroš Kastelic, Matija Mazovec, ing. Jernej Piškur, Janez Šebenik, Angelbert Tesari. — Izhaja enkrat na mesec v 1000 izvodih. — Uredništvo: Novo mesto, Gubčeva 15 — Časopisni stavek, filmi in prelom DITC Novo mesto, TOZD Grafika; tisk TOZD Tiskarna Novo mesto.