«	iterici
.volta t
-»ìtotiss s?laèaaa ? getovìiti
Naroinina
saaša letno 30 Din, polletno 15 Dia, — za inozemstvo letno 60 Din<
Posamezna itev. i Din
UREDNIŠTVO*—~bPRAVA :
pri g. Jos. ^enko v M. Soboti telefon številka 8.
Ste*. rag. poštne kran. 12.548
tihafa «vsake nedeljo
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 6M Din, pol strani 300 Din. — Cena aalim oglasom do 30 besed 15 Dia fsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
nokoplsl se ne vraCafo
SV. LETO
Murska Sobota, 15. septembra 1935.
ŠTEV. 37
Naš gospodarski poloiai
Govor nar. poslanca g. Benko Josipa, ob otvoritvi živinorejske razstave v Murski Soboti.
Težke gospodarske prilike spravljajo našega kmeta v težek položaj tako, da bi že skoraj človek moral obupati, ker so cene kmečkih pridelkov, kakor tudi živine tako nizke, da se sploh ne izplača več baviti se s to panogo.
Ker naš kmet ne nosi v rokah svinčnika in ne piše vsako izvršeno delo, ter ne računa po vsakem dinarju, kakor to delajo industrijska pod jetja ter tudi nima vdeljen delovni čas, si sam ne stavlja prave kalkulacije v kolikor je njegovo gospodarstvo aktitivno.
Tudi v teh težkih časih si pomaga naš kmet le s pridnim delom od rane zore do kasnega mraka in tako izrablja vse svoje telesne in du ševne sile, da se obdrži in da zadosti vsaj težkim davčnim bremenom, kate ra so danes na isti višini, kakor so bila v najboljših časih.
Ta gospodarska depresija je svetovnega značaja ter jo občutijo vse države in ni izvzeta niti ena. Razlika je le ta, da je v eni državi dvig. njeno kmetijstvo in to tam, kjer je bila prej sama industrija in je dajala državi dohodke le ona. Sedaj je ta industrija v popolni propasti in mora država skrbeti za mnoge milijone brezposelnih. V takih državah so pa davčna bremena še hujšd, ker so razne sccijalne dtjatvena kmečki stan mnogokrat, mogoče desetkrat tako velike kakor pri nas.
Po vojni je bila izvanredna dobra konjuktura za kmetijske pridelke tako za vso živino itd. in to je privedlo te industrijske države, da so se vrgle na povzdigo svojega lastnega kmečkega gospodarstva, ter so z vso silo in z državno pomočjo umetno dvignile tako živino kakor svinjorejo in tudi svoja neplodna zemljišča je spravila v plodonosnost. S tem se je osamosvojila od agrarnih držav.
Ko so to umetno povzdigo živino- in svinjoreje spravili na gotov višek, so se začeli braniti z visokimi uvoznimi carinami, ter s kontingira-njem svojega uvoza vseh poljskih pridelkov.
Tako so prišle agrarne države v težek položaj, ki je tudi v naši državi radi teh zaščitnih omejitev prizadel, najhuje naš kmečki štan, ki je temelj in moč naše države.
Kjub vseh teh velikanskih depresij naš kmet ni obupal, kar nam je v dokaz današnja razstava, s katero je dokazano, da si hočemo izboljšati našo živinorejo, da bomo gojili le prvovrstno seiekciz;rano živino in to najboljše pasme.
Ker je svetovni trg prenapolnjen, «er je prodaja težka, se mora naš kmet vrečii na rejo kvalitete živine ne pa na množino glav, ker bo pri tem zmožen kvalitetne konkurence ter bo tudi na ta način prišel na svoj račun.
Povsod vidimo, da se razni sloji ljudstva organizirajo v skupine. Isto je tudi potrebno pri-naših kmetovalcih, ki imajo vsi skupen interes Organizirajo naj se v močno kmečko strokovno organizac jo, ki naj ima pred očmi le interes kfr.eta in povzdigo težkega kmečkega stanu :z današnjega težkega položaja.
Organizacija selekc jskih društev-in njihova zveza, katera šteje 30 edi-nic s 1588 člani, nam je dokaz, da hočejo ti člani s pomočjo svoje organizacije zboljüstí živinorejo in ako pogledamo današnjo razstavo, moramo s ponosom in z veseljem konšta-tirali, da s j nam naši kmetovalci res razstavili izsanredno lepo živino in je ta današnja razstava tem večjega pomena, ker je to od naših malih in srednjih kmetov, ne pa nikaka veleposestniška ali kakor je negdaj bilo, grofovska živina. To je živina nažega človeka, ki jo je sam gojil, kateri jo
je hranil sam s svojo roko in s svojo močjo.
Dižavne c blasti, posebno B snska uprava je priskočila na pomoč tej zvezni razstavi, vendar ne v oni meri, katero si zasluži današnja prireditev. Znam, da so sredstva mala, da je položaj težek, ampak povdariti moram in mislim, da mi to tudi vsi odobravajo, da je dolžnost oblasti, da podpira v prvi vrsti kmečki stan in to našega malega in srednjega kmeta, Če bi se za to podporo tudi drugod vzelo, saj noben stan ni v tako težkem položaju in tako hudo prizadet kakor naš mali kmečki stan.
Zato apeliram in prosim, navzoče gospode zastopnike oblasti, da na merodajnem mestu našo prošnjo in naše želje tolmačijo in da se naj pride že do uvidevnosti, da je moč države v kmečkem poljedelskem ljudstvu.
Želel b!, da naj bi bila današnja razstava v podbudo tudi onim kmetovalcem, ki niso člani te rodovniške organizacije. Uverjen sem pa, da bodo naši kmetje Slovenske krajine s svojo živinorejo dvignili tudi ostalo gospodarstvo ter ne bodo obupali v današnjih težkih časih.
Želim, da bi bila današnja razstava v zadovoljstvo nas vseh in naj bi se poboljšale in prišle one razme re kakor so bile pred nekoliko leti, da bo zadovoljno naše kmečko ljudstvo ter da bi že slednjič naše gospodarstvo doseglo svojo rentabilnost.
PO LI 2 I Kit
Povsod Je bil proslavljen roj-
slni dan Nj. Vel. kralja Petra II. na najslovesnejši način ter so bili tega dne vsi Jugoslovani zedinjeni v lju bežni do našega mladega vladarja. Tudi v inozemstvu so se vršile lepe svečanosti. V vseh prestolnicah so proslavljali na najsvečanejši način ta dan na tamošnjih jugoslov. konzulatih, ob prisotnosti naših rojakov in predstavnikov držav.
O svojem pariškem potovanju
je naš ministrski predsednik izjavil, da je z uspehi svojega pota zadovoljen in z njimi je lahko zadovoljen tudi ves naš narod. „Če združim svoje potovanje*, pravi dalje, „s konferenco Male Antante in Balkanske zveze na Bledu, tedaj lahko brez pretiravanja rečemo, da je bilanca naše diplomatske delavnosti zadnjih dni bila piodo-nosna in v našo korist."
V zvezi z obiskom predsednika niše vlade, dr. Milana Stojadinoviča v Parizu, je predsednik francoske re-
publike odlikoval dr. Stojadinoviča z velikim križem častne legije.
Večinski klub skupščine se bo po vseh znak h sodeč pretvoril v klub poslancev, ki sprejemajo program JRZ.
Septemberskega zasedanja Narodnega predstavništva, kakor se je prvotno napovedalo, ne bo. Tako se je tudi odložila odobritev konkordata z rimsko stolfco in revizija političnih zakonov, na poznejši čas, ker še pripravljalna dela niso končana.
Vlada pridno izdeluje nove politične zakone. Baje bodo z njimi dane zelo obširne svoboščine, ki pa ne bodo take narave, da bi se dale zlo rahljati in bi se na njih osnovi lahko oviral normalen potek političnega življenja. Predvsem pa bodo novi zakoni krepko zaščitili interes države.
Prestavniki jugoslovenske nacionalne politike, ki so pred tedni izdali pohorsko deklaracijo, so se v svrho nadaljevanja svojega dela, sestali na Hvaru.
Za zgraditev oziroma dovršitev šolskih poslopij v siromašnejših krajih, je ministrski svet sklenil razdeliti večjo vsoto kot podporo. 60 000 Din bo nakazanih dravski banovini.
Na poljsko češkoslovaški meji nočejo prenehati incidenti. Stalno so na dnevnem redu medsebojni spori, ki so dovedli do napetih političnih razmer med obema narodoma.
Abesinski spor obravnava Društvo narodov. Italija vstraja na svojem stališču in vsi predlogi za mirno rešitev spora, ki sta jih predlagali Anglija in Francija, so zadeli na gluha ušesa.
V glavnem mestu Abesinije
v Addis Abebi, je prišlo do ogorčenih demonstracij proti Italiji.
Angleži mrzlično utrjuje in vrše največje vojne priprave na kopnem in na morju, v vseh svojih obmorskih postojankah v ogroženi Afriki
Dne 15. t. m. namerava Mussolini odrediti pohod italjanske vojske iz Eritreje v Abesinijo.
Mešana madžarsko - jugoslo-venska komisija, ki jo odreja trgovinski sporazum med nato državo in Madžarsko, se bo sestala prvič 16. t. m. v Beogradu. Proučila bo razna vprašanja o izvajanju trgovinske pogodbe.
Madžarska vlada baje namerava Zvezi narodov predložiti spomenico o madžarski vojaški enakopravnosti. lito namerava storiti tudi Avstrija.
Švicarsko prebivalstvo je preteklo nedeljo s plebiscitom z veliko večino odklonilo zshfevo po splošni spremembi ustave.
Parlamentarne volitve so še
preteklo nedeljo vršile na Poljskem. Udeležba volilcev pri volitvah, jeJMa slaba ter je ponekod glasovalo le 30% vseh upravičencev. V splošnem so potekle volitve mirno.
Angleška admiraliteta je izdala proglas, da se pripravlja mobilizacija vse angleške rezervne mornarice.
V	Egipt je Anglija poslala 70 vojaških letal, veliko število vojaških avtomobilov, ter mnogo orožja in municije.
Proglas za splošno mobilizacijo je izdala abesinska vlada. Vest je zbudila v Ženevi, kjer baš razsojajo abesinski spor, razumljivo senzačijo*
V	Ponedeljek je ministrski predsednik poročal ministrskemu svetu o svojem potovanju v Pariz. Notranji minister, dr. Korošec, se seje ni udeležil, ker je lažje obolel.
Pogajanja med našo in grško delegacijo za sklenitev nove trgovinske pogodbe, ki so se začela na Bledu, a končala v Beogradu, so zaključena.
Med grškimi generali pristaši za vpostavitev monarhije in nasprotniki tega pokreta, je prišlo do prete pa pri katerem so imeli svojo besedo sablje in revolverji.
Plebiscit glede restavracije mo narhtje v Grčiji se bo vršil meseca oktobra.
Hornyphon...
Katastrofalen padec cen blaga
Pri vredni iist, z dne 1. septembra 1935 prinaša pod gornjim naslovom sledeče :
Na naših sejmih in to po vsej državi, so se izvrliie tekom meseca avgusta značilne spremembe pri cenah, ki so usodne za ekonomsko stanje našega kmeta in važne za pred-stoječe rešenje vprašanja kmečkih dolgov. V čem so te spremembe? Na žalost tudi tokrat v velikem padanju cen. Lahko se trdi, da je ta padec skoro tako velik, kakor do sedaj še ni bil, kar je razvidno, v primeri s cenami pred dvema mesecema, iz sledečega :
Prej so se biki prodajali po 4 Din kg žive teže, a koncem avgusta 2—2 50 Din. Junce, ki se računajo v prvorazredno blago za klanje, cd 5 Din na 2 75-3 Din za kg. Prav tako so padle cene pri teletih, tako da se v zagrebški klavnici prodaja zaklano blago od 4 6 Din kg. Skratka, če kmet proda na sejmu mladega bika, najboljie kvalitete, ki tehta 500 kg, danes ne dobi več kakor i 000, največ 1250 Din. Razumljivo je, da ima takšen padec cen posledice ne le za kmeta, temveč tudi za vso državno gospodarstvo.
In kje so vzroki tega težkega udarca, ki je zadel našega kmeta? Predvsem v letošnji suši. Sena ni bilo, otave pa tudi ne. Zaskrbljen kmet, se je v svoji skrbi za živino, zatekel na sejme, a na njih pa ni ni-kakega povpraševanja po blagu. Iz voza ni, padla pa je tudi množina mesa za domačo porabo. Italija, ki je največja kupovalka na naših tržiščih, se ni pojavila. Pa tudi druge države niso pokazale nikakien interes za od kup našega blaga. To so vzroki ka tastrof alnemu padcu cen pri naši živini I
Jan M. Razpotje 15
Hvala Bogu tu bo nekaj... V kotu omare je ležalo zganjeno črno krilo, pod njo bluza, zraven še nogavice, kakor bi bilo pripravljeno ... Tudi ruta ni manjkala, četudi je Treza silno skoparila, dobra gospodinja pa je le bila in ni le mislila na danes, ampak tudi na jutri. Ko pa je Urh dvignil zloženo obleko, je pod njo opazil še zavitek. Iz umazane cunje so padli bankovci...
Urh je osupnil kakor pred čude žem. Svaljek bankovcev je bil debel in ležal je na tleh vsiljiv in tuj. Prsti so mu vstrepetali ko jih je pobiral, razgrnil drugega za drugim in jih prešteval. Daleč nekje mu je bila Treza, v samotni mrtvašnici, še mnogo bolj sama kot kedaj poprej... Plašno je pronicalo njeno ime v njegovo štetje in ko je imel vse bankovce zložene na mizi, se jo je zopet domislil z vso
čim se pa bodo pri nas pojavili inozemski kupci, predvsem Italija, se bo to stanje zboljšalo. Da je pa interes Ital'je za naša živinska tržišča padel, pa je vzrok v tem, da je tudi v Italiji vladala suša, s posledcami minimalnega pridelka krme in nava-iitev dorračsh kmetovalcev s svojo živino na domača tržišča. Vendar je tamkajšnji dogon že prenehal in Italiani se že interesirajo za naše blago. Da še ni prišlo do večjih kupčij, pa je kriv clearing, kljub temu da znaša naš aktiven saldo v Italiji že 100 milijonov dinarjev, ki pa gre na račun drugega izvoženega blaga.
Da se bodo cene živine zopet dvignile, o tem ni dvoma. Poleg večjega zanimanja inozemstva za našo živino, bo tudi domače tržišče rabilo več, saj je poraba v jeseni in zimi večja kot poleti. Dokaz, da se bo situacija za našo živino zboljšala, nam je cena pii svinjah. Šs pred dvemi, tremi meseci je bilo povpraševanje po svinjah zeio slabo. Preko noči pa se je položaj izboljšal in cene so po-rastle ter zavzemajo danes zadovoljivo višino.
Hornyphon...
Teden Rdečega križa
Po čl. 42. točka 11. Zakona o Rdečem križu, je en popoln teden (7 dni) v letu, od tretje nedelje v mesecu septembru do vštete sobote, posvečen propagandni ideji Rdečega križa, nabiranju članov in zbiranju prispevkov v vsej državi. V tem tednu ne sme nobeno drugo društvo zbirati prispevkov, niti imeti kakšnih prireditev, marveč samo sporazumno z Rdečim križem in za Rdeči križ.
Teden Rdečega križa se pričenja v tem letu 15. septembra in traja do vštetega 21. sept. Po Zakonu o Rdečem križu se bo v tem času pobirala za vožnje po železnici, z ladjami, aero plani in vsemi ostalimi sredstvi za javni promet med dvema ali več kraji obvezno predpisana taksa v korist glavnega odbora in sicer: 0.50 dinarjev za vsako vozovnico do 100 dinarjev, a še po toliko za vsako začeto stoti-co nad 100 dinarjev.
V tem času se pobira poleg rednih poštnih pristojbin za vsako pismo in dopisnico v notranjem prometu
resničnostjo. Babe iz sosedstva so le imele prav 1 Le toliko denarja pa le ni bilo kot so one klepetale in rajnki zavidale s kopico besed in z božajo-čimi besedami. Za pogreb bo. Za največje dolgove tudi. Nekaj pa bo gotovo še ostalo. Pa mu je presekal računanje dogodek iz preteklih dni: Takrat ko je stopil v sobo in je našel ženo ležečo pred stolom v bližini odprte omare. Sedaj ve, da je takrat spravljala denar iz slame med cunje. In ko je opravila še to poslednje delo, se je začela bojevati za življenje, dokler ni vsa začudena omagala. Kako je vse lepo uredila 1 Mislila je na sebe, na Urha, še mogoče na Lacija. Sin popiva, zato je treba denarja. Gotovo ga je tudi on kje staknil kakor Urh. Samo da ne bo pomanjkanja če je že dela malo. Denar je v hiii 1 Bai danes se mu je morala nasmejati sreča. Za ravnovesje ; žalosti je na pretek, vmes Šumenje najdenih bankovcev, ki jih
posebna taksa po 0.50 dinarjev v ko rist Rdečega križa, katera se prilepi na sami pošiljki s posebno propagandno znamko Rdečega križa. Ta znamka se more kupiti na pošti ali pri vsakem privatnem prodajalcu znamk. Ako bi pošiljalec opustil pia čanje te takse, se prepušča prejemni ku; da plača to takso. Ako niti po-šiijalec niti prejemnik ne plačata te takse, se bo vrnila pošiljka kot ne-dostavljena v oddajno mesto. Ta taksa v znesku 0 50 dinarjev se plačuje pri oddaji tudi za priporočena pisma, do pisnice, pakete (navadne in vrednostne) in brzojavke v notranjem prometu.
Za pcšijke, namenjene v inozemstvo, ta taksa ni obvezna, vendar se odpošiljateljem z ozirora na cilje društva Rdečega križa priporoča, da jo plačajo tudi za te pošiljke.
Taksa v znesku Din 0 50 se mora plačevati tudi na vse vstopnice v gledališča, kinematografe in druga podobna podjetja za javno zabavo.
Da more Rdeči kri! izvršiti vse težke in vzvišene naloge, so mu potrebni mnogoštevilni sodelavci in iz datila sredstva. Letna članarina znaša samo Din 24 za redne člane in Din 6 za podporne člane. Potrebno je, da vsi brez razlike pomagajo Rdečemu križu z vpisom v članstvo in da ga ta teden podpro s svojimi doneski v mejfh možnosti.
Hornyphon...
Očeta ie ubil
Vsa Gorička je pod vtisom krvavega dogodka, ki se je v torek, 3. t. m. pripetil v Otovcih, raztresenem naselju tik Gornje Lendave. Umobolni Ludvik Kerec je s sekiro usmrtil svojega bolehnega očeta. Do tragedije je prišlo takole:
Posestvo v Otovcih je bilo last 67-letnega Janeza Kereca. Poleg star šev je živel starejši sin Ludvik s svojo ženo in otrokom. Ludvik se je poročil pred 9 leti, a je že leto dni po poroki kazal znake duševne bolezni. Sčasoma je postal nevaren drugim, večkrat pa je tudi zapustil dom in po več dni taval naokrog. Nekoč je odtaval celo v Slavonijo in se vrnil šele čez nekaj tednov. Svojcem je pravil, da je spet zdrav in vsi so bili o tem prepričani, ker je opustil soje čudaške navade in se lotil dela. Njegova normalnost pa ni dolgo trajala. Večkrat je grozil, da bo ubil ženo, otroka in očeta, razgra-
Urh siiska in jih boža s pogledom. Treza, Treza bila si dobra in skrbna žena ... Naj ti sveti večna luč ... Še en očenaš za tvojo dušo ... Zaslužila si jih še več I Tudi na mašo ne bo pozabil Urh Saj zna biti hvaležen ... Drugače pa ji ne more poplačati kakor s plačano daritev ...
Eden, dva, tri tisoč ... Treza, oče naš bom molil in še rožni venec. Deset, dvajset dolarjev .. Dragi so. Jutri jih bo zamenjal. Na tvoj god Treza bom dal za mašo. Vsak letol... Še star avstrijski denar. Tri sto dvajset kron. Ničvreden papir. Da ni mogla pravočasno zamenjati. Prokletol . . . Urh, tega pa nesmeš. Tvoje misli so greh. Treza je pred urami onemela in čas ni primeren, da bi jo preklinjal.
In vendar I Pa saj je še kup drugih bankovcev. Treza dobra si bila ...
Urh vnovič preklada denar, stopa okrog mize, kakor otrok, ki se ne more dovolj nagledati dobljenih igrač,
TON KINO
Začetek dne 22. septembra 1935.
DITTRICH.
jal je po hiši, da so morali klicati na pomoč sosede, ki so ga zvezali in straž li, dokler se ni umirii. Kadar je bil miren, pa je bil ves obupan in pripovedoval je, da bo sam s seboj napravil konec. Nekoč je hotel skočiti v Muro.
Z očetom se je tudi neprestano prepiral, ker mu ni hotel Izročiti posestvo. Življenje pri Kerecovrh je bilo strašno in, da bi se rešili nevarnega blazneža, so starši in (udi njegova žena prosili, da bi bil sprejet v umobolnico Novo Celje, Pred dnevi prišla ugodna rešitev. Strah pred stroški pa je preprečil odhcd umcboinega Ludvika in tako privedel do krvavega dejanja. Že nekaj dni je Ludvik tožil, da ga boli glava, v torek zjutraj, ko so drugi odšli na njive in je v <zbi ležal bolehni oče, je Ludvik že ob 7 zjutraj klestil veje pred hišo. Naenkrat je s sekiro v roki planil v izbo in začel udrihati po cčetu, Potem je preko njiv zbežal v gozd. Ko je pczceje prišel domov njegov brat, je že slutil nesrečo. Iz hiše je čul težko hropenje očeta. Starec je ležal na postelji, krvava glava pa je visela preko roba ležišča. Poklicali so zdravnika, ki je ukazal, naj ranjenca takoj odpeljejo v bolnišnico. Preden so bili vozniki pripravljeni, je stari Kerec že začel svoj smrtni boj in ga končal v večernih urah, ne da bi se bil še zavedal. Ubeglega Ludvika so orožniki precej časa zaman iskali po okoliških gozdovih in domnevali so, da je IzvršiT svoje samomorilne naklepe. Naslednji dan, ko je sodna komisija iz Sobote opravila svoj žalostni pcsel in ko so že hoteli odnesti truplo ubitega starca iz domačije v mrtvašnico, je počasi in mirno (s čevlji v rokah) stopal preko njiv proti domu blazni ubijalec.
Ves začuden in preplašen je obstal na dvorišču in mirno je pustil, da so ga orožniki ukienili. Na svoje strašno dejanje je popolnoma pozabil. Pravil je, da se je izgubil v gozdovih in da je dolgo iskal pot domov. Klical je svojo 8 letno hčerko Sidiko, otrok pa se je skril ter prestrašen vpil : Ubil me bo 1 Tudi rajnega očeta je še hote! videti. Ko so ga ovedli, je topo, brezbrižno stopal po poti z goričkih hribov v dolino.
Hornyphon...
ki se jih je davno zaželel in ki so ga plašile v sanjah. Sedaj je vse to njegovo. Samo njegovo 1
Pa je nenadoma Laci stopil v sobo. Ko je zagledal očeta, je mračno obstal pri vratih.
»Povedal sem cerkovniku radi zvo-nenja."
«Dobro . . . Dobro . . ." Urh ga ni pogledal, le mrzlično je grabil po papirjih in jih tlačil v žep. „Ste le našli denari" „Za pogreb bo mislim dovolj I" Iz Urha je planilo hitro in boječe. „Za grofovskega ..." mu je presekal Laci in stopil k mizi. Težko je položil roko na mizo in prežal na besede in kretnje. Urh ga je motril izpod obrvi in trpko mu je zaigralo okrog usten.
„Pa za grofovskega če hočeš. Kaj te brigal«
Vlom v cerkev
V noči od 6-7., t. m. so neznani zlikovci vlomili v župno cerkev na Tišini. Nasiionia so z železnim drogom odprli giavna vrata ter sa z doletom lotili tabernaklja. Iz njega so odnesli cibori] vreden 5000 Din, repozitorij (v njem se hrani hostija) in lunulo iz čistega zlata v skupni vrednosti nad 1000 Din. Poleg ičga pa je tudi na pravljena škoda pri vlomu precejšnja. Orožništvo je za storilci uvedlo naj energičnejšo preiskavo.
Le izvržki človeške družbe so zmožni takega zločina. Razumljivo je, da je radi tega dogodka vsa župnija razburjena in zločinci zas'užijo za svojo res podlo dejanje nastrožjo kazen.
Hemec 1
Prva prekmurska strokovna RADIO DELAVNICA
Zvezna razstava
rodovniške živine sveltoli-saste pasme.
Dne 7. in 8 t. m. je bila v Murski Soboti dobro* organizirana in v vseh ozirih uspela razstava rodovniške živine svetlolis£st^ pasme, za katero ni Ie vladalo v krcgih naših prekmurskih kmetov, temveč po vsej banovini iredno veliko zanimanje. Temu je odgovarjal tudi obisk občinstva, ki je prihitelo iz najoddaljenejših krajev, pomen razstave pa je visoko dvignila prisotnost odličnikov iz Ljubljane in drugod, ter pokroviteljstvo, katero je nad razstavo prevzel kmetijski minister g. Svetczar Stankovič Za sprejem visokih gostov je bila Sobota slavnostno okrašena.
V soboto ves dan se je vršilo ocenjevanje razstavljene živine na ma-rofu. V nedeljo v dopoldanskih urah pa je bila svečana otvoritev. Raz slavnostno okrašenega odra je številne navzoče nagovoril v imenu Zveze g. ing. Mikuž, ki je uvodoma pozdravil navzoče zastopnike civilnih in vo -jaških oblasti, g. poslanca Benka, predvsem pa zastopnika kmetijskega ministra nač. kmet. oddelka ban. upr. g. ing. Zidanšeka iz Ljubljane, ki je zastopal tudi gg. bana in podbana. Svoj govor, v katerem je predvsem povdaril velik pomen razstave naše živine, je zaključil z vskliki našemu najvišjemu pokrovitelju in zaščitniku kmečkega stanu, Nj. Vel. kralju Petru II. Spontane ovacije navzočih poslušalcev je prekinila naša državna himna, ki jo je zaigrala mestna godba. Za njim je povzel besedo g. ing. Zi-danšek, prinašajoč pozdrave kmet. ministra, bana in podbana. Čestital je prirediteljem k dobro organizirani prireditvi, po zahvali in priznanju vsem razstavljalcem, je vspodbujal k še intenzivnejšemu delu, ki bo le v korist našemu kmetu. Sledil je govor g. poslanca Benka, ki ga objavljamo na
uvodnem mestu. V imenu občine Murska Sobota pa je spregovoril župan g. Hartner. Govorom je sledila razglasitev doseženih ocen, ki jih je v imenu ocenjevalne komisije razglasil g. ing. Sadar. Ii njih povzamemo; Najboljšo oceno je dobil bik, iast Vrečič Kolomana iz Shukovci. 12 bikov je bHo pcenjenih v II. razred, 5 bikov pa v III rozred. Pri kravah je bila kot najboljša proglašena krava, last Gerkeš Petra iz Lutverci. Izmed 99 razstavljenih krav so prijele 3 odlično, 31 prav dobro, 60 dobro in 3 povoljno oceno. Breje telice : 3 odlične, 1 prav dobra, 3 dobre, 1 po voljna. Bikci: 5 prav dobro, 12 dobro, 1 povoijna. Mlajše telice : zmagovalka je last Denša Matjaža iz Brezovice. 25 prav dobro, 21 dobro in 7 po-vo'jnih.
Po ogledu razstave so se vršile zanimive tekme živine v hcji, vožnji in oranju, katerim je prisostvovalo masa ljudstva. Doseženi so bili sledeči rezultati : 4350 m dolgo pot je najkrajšem času prehodil bik, last Časar Jožefa iz Bogojine, ki je rabil za to pot 32 minut. Drugi je bil bik last Koša Jožefa iz Petišovec, ki je prispel 37 minutah na cilj. Pri vožnji je zmagal s svojo vprego Kuhar Aleksander iz Pužavec, ki je 2500 kg težkim vozom prevozil 4350 m dolgo pot v 43 minutah Njemu sledi Horvat Štefan iz Lutverc, ki je rabil do cilja 48 minut. Najboljši orač je bil Kiilič Mihael iz Brezovec, ki je v 30 minutah preoral 716 m2 površine. Drugo nagrado je dobil Novak Janez iz Tešanovec, ki je v istem času pre oral 609 m2 zemlje.
Po končanih tekmah je bil obhod nagrajene živine po o;estu.
Brezhibna organizacija, neumorno in nesebično delo članov Zveze je pripomoglo do tako lepe in svojevrstne prireditve, kateri namen je bila povzdiga naše živinoreje. Vso priznanje in zahvalo tem tihim pionirjem na polju kmetijstva, vso priznanje in čestitke pa veljajo tudi vsem naprednim kmetovalcem, ki so razstavili sad svojih žuljev in uspehe svojega hotenja.
Delavcem !
Delavci in delavke, ki potujejo na delo v Francijo, se opozarjajo, da so predpisi za zaposlitev inozemcev v Franciji zelo strogi.
Delavci in delavke, ki ne izpolnjujejo v celoti in tako, kakor je potrebno izvršiti obveznosti pogodbe, katero so pred odhodom na delo prostovoljno podpisali, se izpostavljajo nevarnosii, da izgubijo pravico na-daljnega bivanja v Franciji.
Tisti, ki iz kakršnegakoli vzroka predčasno zapustijo svojega delodajalca, s katerim so podpisali pogodbo, se izpostavljajo sledečem:
1)	da nikjer v Franciji ne dobijo več nobenega drugega dela, kajti zakon o zaposlitvi inozemcev predpisuje, da takih delavcev ne sme zaposliti noben drugi delodajalec, v slučaju pa, da jih kljub temu zaposli, se izpostavi nevarnosti plačila predpisane kazni.
2)	da bodo na lastne stroške vrnjeni nazsj v domovino.
Ti predpisi ravno tako veljajo za one delavce, kateri so si vožnjo za potovanje v Frankijo sami plačali.
Plačilo vožnje jih neoproščaod ncbene obveznosti in jih ne ščiti pred kaznijo, v slučaju neizpolnjevanja ali površnega izvrševanja pogodbe.
Nesreča z motornim kolesom
Na križišču cest v Genterovcih se je z vso brzino zaletel v tovorni avto trgovca g. Weissa iz Lendave, turniški trgovec g. Rous Josip s svojim motornim kolesom, na katerem je bil še mizar g. Karika iz Turnišča. Sunek je bil tako silovit, da se je zazibal težki tovorni avtomobil na katerem se je peljalo 8 oseb, motor pa se je z vozači odbil nekaj metrov vstran, kjer sta obležala s težkimi ranami. Oba sta si zlomila le?o nogo poleg tega pa imata še več drugih poškodb. Prepeljali so jih takoj v soboško bolnišnico, kjer sta na najboljšem potu do okrevanja, ssss
Domače vessi
TT7ITT7Q Tif\5
Zadnjič se je zbralo precej ljudi k neki slavnostni seji. Takih sej je bilo že več.
V prejšnjih letih. Pa se je precej razlikovala od drugih. Seveda po govorih, razpoloženju, predvsem pa po ljudeh. Nekateri člani in nekdanji silni pristaši so manjkali Da bi vsi baš ta dan zboleli, dobili nahod, revmatizem, ali da bi bili vsi naenkrat zaposleni, ne bi hoteli verjeti. Skeptični smo. Kje je vzrok, da so možje ostali doma. Pardon gospodje ! Kaj pa če je stvar taka: Veter zdaj piha v drugo smer. Gospodje so se hitro obrnili, da jim ne bi škodoval prepih. Tako je prav ! AI] misliti, da je prepričanje res trajne vrednosti ? Kakor prah na suknji je, ki se držj človeka. Pa jo iztepeš in zopet si ves nov pred svetom, ter brez skrbi lahko kričiš na vso grlo: živijo, saj te nihče ne bo poznal. Pa še to dobro lastnost ima prepričanje, da nič ne stane. Le škoda, da sedaj ie ni trgovine, da bi si lahko to kupil kakor n. pr. kravato, ki jo deneš okrog vratu, da si bolj svečan. In tudi silno raztegljivo je. Kjer misliš, da je bolj
ugodno, tam pripneš pa vlečeš na drugi kraj. Ko pa veš, da je prišel ugoden trenutek, takrat malo močneje potegneš in v lepem loku ter silno efektno zletiš tja, kjer misliš, da je do korita bližje. Tam se pa lahko vse zopet na novo začne. Kakor ringelšpll. Zato pa pred temi ljudi klobuke dol. Globoko pa se moramo že danes priklanjati tistim, ki se še danes drže izreka: Levica naj ne ve kaj dela desnica, ki pa bodo že jutri mogoče spet enoroki in govorili o idejah in načelnosti gromovito in silno navdušeno. Pomislite, pa se še vedno najdejo ljudje, ki to obsojajo, ko vendar vejo, da je gumi v hrbtu silno koristen za človeka. Kaj bi se vedno držali enega. Kakoršno je vreme, tako se oblečemo — pa mirna Bosna. Načelnost, prepričanje pa dajmo med staro šaro, da nam ne bo v napotje, da se drugi ne spotikajo ob njih, ker je to pač neprijetno. In da bo držalo in da bo še lepše, pa si dajmo častne besede, se objemimo in zapojmo tisto: „Mi pa ostanemo, kakor smo b'11..Pravico pa si seveda pridržimo, če bi kedaj drugače zapihalo, da bomo spet vsi šli na slavnostno sejo ...
ÍTiurska Sobota:
—	Proslava kraljevega rojstnega dne. Rojstni dan našega mladega kralja je Sobota proslavila na najsve-čanejši način. Že na predvečer so nudile ulice praznično sliko, saj so povsod plapolale naše trobojnice. V petek zjutraj pa je bila svečana služba božja v rim. kat. cerkvi, kateri so poleg številnega meščanstva, prisostvovali vsi predstavniki civilnih in vojaških oblasti, šolska mladina, deputa-cija Sokola v krojih s praporom, obe gasilski četi ter zastopniki vseh ostalih korporacij in društev. Prav tako impozanten obisk je bil v evang. cerkvi in v židovski sinagogi. Po božjih službah je bil na Lendavski cesti lep mimohod vojaštva in gasilcev. V pred-poldanskih urah je imel Sokol v svoji slavnostno okrašeni dvorani slavnostno sejo, ob prisotnosti vseh odličnikov našega mesta z g. poslancem na čelu. Uvodoma je sokolski orkester zaigral Sokolsko koračnico, nakar je povzel besedo starosta društva g. Pertot. Idejni govor o pomenu prve proslave rojstnega ,dne našega mladega kralja je imel okrožni starosta g. Velnar. Njegov globoko zasnovani, temperamentni govor je zapustil pri številnih navzočih najgloblji vtis. Naša himna in „Hej Slovani", ki so jo zapeli vsi navzoči ob spremljevanju orkestra, so zaključili slavnostno sejo. Že mnogo pred napovedano uro, ko bi morala kreniti bakljada skozi mesto, izpred občinske hiše, so se začele zbirati mase ljudstva, ki so dale našim slavnostno razsvetljenim ulicam, pravo mestno lice. Z zanosnimi besedami je zbrane manifestante nagovoril g. župan Hartner. Živijo klici našemu vladarju in državna himna je zaključila njegovo izvajanje. Njemu je sledil naš poslanec g. Benko. Njegov, domovinske ljubezni prežet govor, poveličujoč jugoslovansko idejo, kot osnovo vsega našega nacionalnega življenja, ki ima svojo največjo svetinjo v našem mladem kralju, je bil izraz res pravega mišljenja in čustvovanja množic, ki so manifestirali svojemu vladarju. Odobravanje in klici našemu kralju so zaključili njegove spontane besede. Z občinsko godbo na čelu, za njo četa vojakov, gasilci in Sokoli v krojih, šolska mladina s svojim učiteljstvom, ter mnogo drugega občinstva, je krenila mogočna povorka ob svitu bakelj, skozi Cvetno ulico. Marsikatero okno je bilo razsvetljeno in okrašeno in mogoče še nikdar niso odmevale naše nacionalne pesmi po naših ulicah s takim zanosom kot ta večer. Povorka se je vila skozi Lendavsko cestot Radgonsko cesto, Šolsko ulico, Aleksandrovo cesto, kjer je. bil po besedah zahvale g. župana Hartner ja, za tako veličastno manifestacijo našemu kralju, razhod množice. Rojstni dan našega kralja je bil za Soboto dogodek in veličastna manifestacija Njemu in našemu vladarskemu domu.
—	VSE SOLSKE KNJIGE In vso Šolske potrebščine za osnov« ne Sole In gimnazijo dobite v trgovini HAHN IZIDOR v Murski Soboti.
—	Napredovanje. V višjo polo-žajno skupino je napredovala učiteljica na tuk. osnovni šoli g. Marija Justin. Čestitamo 1
—	V tuk. real nO gimnazijo se je za tekoče šolsko leto vpisalo 345 dijakov, med temi 105 deklet.
—	Prva javna ustmena pogodba
za liferacijo mesa mursko-soboškemu garnJzonu, v času od 1 X. 1935 do 31. marca 1936, bo dne 12. t. m. v pisarni Komande mesia ob 11 uri. Pogoji so na vpogled vsak dan v imenovani pisarni.
—	Nesreče. Z jablane je padel Kolarič Janez posestnik v Trnju. Zlo* mil si je desno nogo. — Globoko rano v nogo je dobila Prajner Katarina, hči posestnika iz štrigove. Po neprevidnosti je stopila na iglo. — Ponesrečenca se zdravita na kir. cd delku tuk. bolnišnice.
—	Radio aparat spada v vsako hišo in vsakomur je potreben, ki hoče biti v stiku s svetom. Drag je, bo vsakdo pravil. Prav ima. Če pa bi mu kdo ponudil za 2 Din ali bi ga odklonil? Smešno, kaj ne? Dne 6 oktobra se bo vskakomur nudila prilika, da ga bo dobil po tako nizki ceni, saj je med dobitki velike sokol-ske tombole v Murski Soboti. Preskrbite si karte pravočasno, ker čas beži, in 6. oktober je pred vratmi-Radio-aparat je poklonila renomirana tvrdka Nemec J. v Murski Soboti.
—	Koncert mladinskega orkestra V soboto, 31. avgusta smo imeli v Sokolskem domu prijazen nastop naše mladine. Mladinski orkester, ki šteje okoli 15 sodelujočih, vodi z veliko ljubeznijo in požrtvovalnostjo brat R Lah. Skoraj bi rekel, da je on danes poleg br. Bračka (ki ima dober mladinski pevski zbor) edini, ki daje naši mladini možnost in veselje, da na preduje v muziki. Že pri prvem ko madu, ki so ga odigrali, jim je publika burno aplavdirala. Glavna moč orkestra je bil brez droma konservato rist Božidar Berdon. Še nekaj seme strov študija pa bo zavzemal najod-ličnejše mesto na naših koncertnih odrih. Tudi Kološa kot violinist mnogo obeta in njegov zadnji nastop je dal prav dobro izpričevalo svojemu učitelju. Naš mladinski orkester je pri nas prvi, ki ima pravo obliko salonskega orkestra. Žal mu manjka Ie tromba. Prijetno presenečen, setn bil nad tenorbas-pavzaunistom Lipičem. Tudi oba klarinetista sta bila dobra. Harmonij je prišel do izraza pri „Chanson triste". Pri tolkalih je uga jal mali Gregorič, ki ima dober posluh in veliko smisla za ritem. Lah sam je njihov dober vodja, le včas h — premehak, če vpoštevam, da je ta mladinski orkester igral razmeroma že zelo težke skladbe. Ena glavnih napak orkestra pa je bila v njegovi razvrstitvi. Dokaz za to je, da so bila tolkala deloma premočna. Posledica : deli pre več drsno stran od leve ; to se pravi godci niso v kontaktu in prevpije pavzauno. Torej: tolkala in pavzauna morata prihodnjič zamenjati svoja mesta I če vpoštevamo, da so pri orkestru same mlade moči, so pokazali več kakor je bilo pričakovati. Brat Lah je človek, ki mu muztka ni poklic. Vendar se najbolj potrudi. Brez njegove iniciative je vprašanje, če bi danes obstojal sok. orkester, saj je bil ustanovitelj prvega sok. kvarteta, iz katerega se je razvil poznejši sok. orkester. čudim se pa, dà osebe, ki bi se morale najbolj zanimati za koncert, se tega niso udeležile. Žal, imamo v Soboti zelo malo ljubiteljev mladine. Ravno po takem koncertu se dà soditi zmožnosti posameznikov, ki bi prilli v poštev za izpopolnitev sok. orkestra. Brat Lah in njegovi učenci so lahko ponosni na svoj uspeh.
Upam, da ni bil zadnji 1 Vsem iskrene čestitke. — G. J.
Górnia Lendava :
—	Društveni dom. Iz M. Sobote so nadalje darovaii po 10 Din sledeči gg. Sarkany, Türk Jožef, Pojbič Margit, Benko Ludvik, Hojer Ludvik, Dit-trich, dr. Škrilec, Nišievicer Slavko, Novak Sldonija, Dittrich, Kardoš Terezija, Debelak Štefan, Brenčič, Görfi Nikolaj, Banfi Josip, Ivan Adanič, Adanič Jožtf, Ana Hartman, Ursulescu in Ruža Esti. G E. A, Heimer je daroval 200 kg apna. g. Brumen 8 Din. Po 5 Din so dali sledeči gg. Holcman, Polak Julius, Vlaj Josip, Trautman Alaksander, Kukel in Flisar Janez. Iz Gor. Lendave je daroval g. Klasinc Štefan, fin. podpreglednik 100 Din. Vsem plemenitim darovalcem, ki so se tako velikodušno izkazali, izreka odbor tempotem najsikrenejšo zahvalo.
—	Tombola. V nedeljo 15. sept. vsi na gasilsko tombolo v Dol. Slaveče. Komur bo sreča naklonjena, dobi za 2 Din lepe praktične dobitke. Po tomboli bo pri gasil, domu prosta zabava in ples.
—	Nagradno streljanje. V nedeljo, 8. sept. je pričela tuk. streljačka družina nagradno streljanje, ki je obvezno za vse člane. Streljanje se radi števila članov in zamude časa ni moglo omenjeni dan dokončati, vsled tega se bo isto nadaljevalo v nedeljo 15. in 22. septembra. 22 sept. bo po zaključnem streljanju razdelitev nagrad, nato pa veselica in prosta zabava. Člani-strelci izpolnite vsi svojo dolžnost.
GASILSTVO:
— Sebeborci. Gasilska četa priredi 29. 9. trgatveno veselico v gostilni Deonizija Luthar, na katero se cenj. občinstvo vljudno vabi.
Lepi uspehi prekmurskih nogometašev.
Pretekli teden so se prekmurski nogometaši prav dobro izkazali in zabeležili proti močnim nasprotnikom lepe zmage.
Mura : Gradjanski Z : 1 (0:0)
V petek so Muraši zasluženo odpravili prvaka mariborskega okrožja na vroč.h čakovskih tleh. Muraši so igrali prav lepo in na česte surove izpade svojih nasprotnikov niso reagirali, temveč so s fair igro želi priznanje občinstva. Zmaga Murašev je več kot zaslužena, saj jih je pred golom spremljala smola in tudi sodnik g. dr. Brandl, ki je bil scer objektiven, jih je prikrajšal za gol, ko je lovil čakovski vratar žogo že izza golovo črto.
Iura Ion.:Mamil L B. 3:1 (1:0)
Mladi Muraši so s smiselnimi kombinacijami in pametno taktiko gladko odpravili fizično močnejše domačine. Gale sta zabila Hojer in Šer bec (2).
Mura: Ptuj 3:2 (Z:Z)
Utrujeni od čakovske tekme so nastopili Muraši proti nepričakovano močnemu nasprotniku, ki je prav dobro zaigral in držal tekmo dolgo časa odprto. Žal so se pa gosti pre-često posluževali nedovoljenih sredstev, vsled česar je zgubila tekma mnogo na lepoti. Domačini so bili tehnično nadmočni, zaostajali so pa v štartu, kar je treba deloma pripisati težki čakovski tekmi.
Sodil je g. Nemec L,
Lendava : Čabovechi S. H. 4 Z
Miadi lendavski klub, ki je pokazal od tekme do tekme viden napredek, je v nedeljo dokazal, da nje govi dosedanji uspehi niso slučajni. Zmaga proti ČSK u, čeprav je bilo v njem nekaj rezervnih igralcev, znači za leto dni staro društvo krasen uspeh. Lendavčani so bili enakovredni svojim renomiranim nasprotnikom in z večjim elánom so zas'uzeno odločili tekmo v svojo korist.
Zanimivo tekmo je sodil g. Türk.
TEDEN SPORTA.
Beograd : Jugoslavija—čehoslo-vaška 0: 0. Milano : FC Milano—SK Jugoslavija 4: 3. Budimpešta: Ferencz-város—Sparta 2:1. Maribor: Primor-je—Železničar 7:3, Hašk-Iiirija 2:1, Železničar-Hsšk 4:2, Železničar I. B— Iiirija I. 2:0. Varšava: Jugoslavi-ja—Poljska 4 : 3 (hszena). Nc.
Izdelovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Popravljanje tehtnic po nepoklicnih osebah
Na razne urade prihajajo od trgovcev pritožbe in obvestila, da jih obiskuje oseba, katera se predstavlja kot monter, odnosno zastopnik avtomatskih tehtnic tt. Berkel, Schulz, Cito, Florenz, all zastopnik tovarne tehtnic Rebek Iz Celja, ali K. Ussarja iz Maribora ter zahteva od posameznikov, predvsem lastnikov avtomatskih tehtnic in posebno onih, ki imajo svoje trgovine izven mest, da dajo svoje avtomatske tehtnice popraviti, češ, da mu je znano, da ista ni točna, ker je tako obveščen od oddelka kontrole mer odn., ker je pravkar ugotovil, da ni točna.
Vsled tega pozivamo članstvo, naj ne zaseda takim ljudem, ki največkrat niso strokovnjaki ter poverjeno delo ne izvrše tako, kot bi bilo potrebno. Vsak trgovec je dolžan vsako tako osebo, ki istemu grozi z raznimi represalijami in se pri tem sklicuje celo na oddelek kontrole mer, prijaviti naj bližji orožniškl postaji.
Opozarjamo tudi p. n. člane, da pri avtomatskih tehtnicah ni dovoljeno odstraniti plomb. Vsaka avtomatska tehtnica, katera nima plombe, se smatra, kakor da ni žigosana. Raba tehtnice brez plombe v javnem prometu, je proti predpisom zakona o merah ter se kaznuje.
Izpremenitev pravilnika o promet« z devizami*
Na podlagi pogodbe, Sklenjene med državo in Narodno banko z dne U. maja 1931 je izdal finančni mi.
nister na predlog narodne banke naslednji odlog:
1.	Da se člen 7 pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami izpremeni in glasi : Vsak izvoznik je dolžan takoj po plačilu vrednosti izvoženega bbga ponuditi Narodni banki po pooblaščenem denarnem zavodu v odkup 50% deviz od celotnega zneska, dobljenega za izvoženo blago, ostanek pa isti dan prodati na borzi istemu denarnemu zavodu, razen v primeru, kadar se blago izvozi v države, s katerimi je s posebnimi dogovori in odloki odrejeno poravnanje na drugi način. Denarni zavod, preko katerega se vrši gori omenjena ponudba in prodaja, je dolžan po Izvršeni prodaji ostanka izvozniških deviz na borzi pismeno obvestiti Narodno banko, na katero se nanaša ta prodaja. V primeru, kjer da izvoznik pooblaščenim denarnim ?avodom devize na razpolago neposredno iz inozemstva, so dolžni ti zavedi sami ravnati s temi devizami v celoti na način, kakor je gori naveden.
2.	da se v členu 14 omenjenega pravilnika črtajo besede .izvzemši primere Iz odstavka 2. čl. 7. pravilnika.
Razgrnitev davčnih predlogov.
Predlogi davčne uprave za vse-upravne občine so razgrnjeni in pri istih na vpogled. O predlogih za trgovce bodo razpravljali strokovni davčni odbori v dneh od 23. do 26. septembra 1935.
Vsem zavezancem pridobnine svetujemo, da se na občinskih uradih? natančno informirajo o višini predloga in o datumu, kdaj se bo obravnavala njih zadeva, da lahko pridejo esebno k razpravi, kadar bo davčni odbor razpravljal o njihovi zadevi. S seboj naj prinesejo tudi vse potrebne listine,, da morejo resničnost svojih trditev tudi dokazati.
ORIGINAL >
„OPEL"
KOLESA
kvalitetni proizvodi svetovne znamke. Vsi modeli dvojno kromirani (ne rjavi)» polbalonski gumi obroči, orig. „Torpedo Freilauf ' itd.
NOVOST! „Opel-Speclai"z elastičnim dvojnim okvirieml
Krasno izdelano in jako trpežno kolo» priporočljivo tudi za najslabše ceste.
Samoprodaja :
E
RNEST VOGLER
CANKOVA - TELEFON št. 2. Zastopstvo „Opel" koles in aiitomobllov.
PRODAJA POSESTVU.
V Hrastje-Mota obstoječe iz stanovanjske hiše, 2 gospodarskih poslopij, svinjskih hlevov, 14 bat. oralov zemlje-njive, travniki, gozd. Razdeli se lahko na dvoje. Cena ugodna. Natančni podatki se dobijo pri ALOJZIJU VRBNJAK, Hrastje Mota.
Na prodal ie
1 kočija in 1 močen tovorni vos pri g. Franc Ivančiču v Ljutomeru.