rti/ » JA Vsak ponšdtUtk ob 4. zlatrai. srsn wasr«z riboru in Ctlia doottnVm na dom mesečao 1 Din več. — Za »imfri motočno 6 Din. UREDNIŠTVO v L/BNiad. KnafUova al 5» teUton ft. 2034. 2072, 2904. UPRAVA v UMtad. Prešernora ul. 54* teUton U. 9036. INSERATN1 ODDELEK w Ljubljani Pro-šernova uL 4.. tototon 8. 2492. Leto II Lmbljana, 9 mliia 1928 Premvalstuo Zagreba ln okolice mu je priredilo sprejem, halior še nikomur poprej. - Ha ulicah se je zbralo nad sto tisoč nudi. - Vzorno disciplina ogromnih množic Zagreb, 7. junija, i Razbojniški atentat Puniše Račiča in njegove družbe, ki je hotela s skrbno pripravljenimi streli ubiti dejo ravnopravnosti in svobode v naši državi in oropati najnaprednejši del naše države enega njegovih voditeljev, je rodil docela drugačne posledice, kakor so račuali zločinci. Ako ie bil za to potreben še kak dokaz, ga ie podal današnji triumfalni povratek Stepana Radiča in obeh njegovih ranjenih tovarišev iz Beograda v Zagreb. Radičeva pot od Beograd do Zagreba je bila en sam triumf neodoljive vere v zmagoslavno bodočnost naše države, pa tudi izraz hvaležnosti in udanosti, kakršno očituje le najbolj plemenit ljudski po-fcret. Veliki politični pomen Radičevega po-vrata v Zagreb je dobro znan tudi beograjskim vlastodržcem, ki so napeli zadnje dni vse sile, da Radičev povratek v Zagreb preprečijo ali vsaj zavlečejo. Strah pred Radičevim odhodom iz Beograda je našel izraza tudi v včerajšnjih političnih dogodkih v Beogradu, ki so dali hegemonistom jasen nauk, da njihove zlobne intrige KDK in njenega pokreta ne morejo ustaviti. Hegemoni-sti so poskušali vplivati celo na zdravnike, da bi Radiča zadržali v Beogradu, a tudi vsi ti poskusi so ostali zaman. Včeraj so zdravniki še enkrat natanko preiskali vse tri ranjence in Stepan Radič je prvič poskusil hoditi po hodniku brez opore. Rezultat je bil ta, da so zdravniki dali svoj pristanek za njegov povratek v Zaigreb, Skrbne priprave V največji tajnosti so poslanci KDK z dr. Krnjevičem na čelu tekom včerajšnjega popoldneva izvršili vse potrebne priprave. Iz Zagreba je proti večeru prispelo 6 detektivov in več bolničarjev, ki so ponoči prevzeli varstvo nad Stje-panom Radičem. Predsedstvo KDK je naročilo za prevoz ranjencev udoben salonski voz. Čas odhoda so vse do večera. ko so bila izvršene že vse priprave in vse poskrbljeno za popolno varnost, držali v tajnosti. Varnostne mere so biLe zvečer še poostrene. V neposredni bližini ranjencev je bilo zbranih 20 poslancev KDK in več omladincev, ki so skupno z zagrebškimi detektivi bdeli vso noč. Pozno zvečer so bile v beograjsko javnost lan-sirane vesti, da se je Stepanu Radiču 2-,dravstveno stanje poslabšalo ter da je zaradi tega njegov odhod odgoden. Novinarji pa so kmalu iztaknili, da so jih skušali potegniti. Noč je bila zelo soparna in v beograjski okolici je razsajala nevihta, tako da so bolniki radi neprestanega bliskanja in grmenja zaspali šele proti jutru. Željno pričakovano jutro V bolnici je zavladalo že na vse zgodaj živahno vrvenje. Ob 5. zjutraj je prvi vstal dr. Pernar, kmalu za njim pa se je prebudil tudi Stepan Radič. Ob 6.30 je prispel v bolnico Svetozar Pribičevič s svojima hčerkama, ki sta prinesli Radiču krasen šopek cvetja. Pribičevič je najprej pozdravil dr. Pernar-ja in Grandjo, nakar je odšel k Radiču, ki se je pravkar oblačil. Bil je izredno dobre volje kot še nikdar od trenutka, ko ga je v Narodni skupščini zadela morilčeva krogla, in šaljivo je zahteval, naj mu dajo krog vratu tudi svileno ruto, kakor se spodobi ženinu, ko gre v cerkev... Oprt na svojo soprogo in Svetozarja Pribičeviča je Stepan Radič ob 7. prvi zapustil svojo sobo ter se pred bolnico prisrčno poslovil od zdravnikov in sester, nakar je s svojo soprogo čilo stopil v avtomobil, ki ga je dal na razpolago ugledni beograjski pristaš SDS g. Sav-c-ič. V drugem avtomobilu so sledili "ovinarji, v tretjem se je peljal posl. urandja s Svetozarjem Pribičevičem, zadnji avtomobil pa je zasedel dr. Pernar s tremi poslanci KDK. Beograjska policija je tudi s svoje strani podvzela najobsežnejše varnostne mere, kar le dokazuje, da Stepan Radič niti po dogodkih v Narodni skupščini ni bil varen ... Na beograjskem kolodvoru Pred kolodvorom se je zbrala velika množica pristašev in prijateljev KDK, ki so Radiča in ostale navdušeno po- zdravljali. V spremstvu g. Pribičeviča in svoje soproge je g. Radič skupno z ostalimi poslanci šel skozi prostore ko-misarijata na peron, kjer je bil že pripravljen salonski voz. Po prisrčnem slovesu od znancev in prijateljev, ki ostanejo v Beogradu, je Stepan Radič vstopil v salonski voz, kjer se je nato po kratkem razgovoru prisrčno poslovil od Svetozarja Pribičeviča, s katerim se je ponovno poljubil in ki mu je dejal: »Na skorajšnje svidenje v Zagrebu ...« Ko so tudi ostali poslanci KDK, v kolikor v smislu sklepa vodstva KDK ne ostanejo v Beogradu, zasedli pripravljena mesta, se je začel vlak točno ob 7.50 med navdušenim vzklikanjem množice pomikati. Ko je vozil vlak preko Zemunskega mostu, je nekdo šaljivo pripomnil: »Sedaj gremo v KDK-azijo.« Skupno z Radičem so potovali v salonskem vozu prof. dr. Kostič s svojim asistentom dr. Todorovičem, nadalje dve sestri beograjske bolnice in iz Zagreba prispelo bolniško osobje. G. Stepan Radič je kmalu po odhodu iz Beograda utrujen zaspal. Pozdravi na potu Bilo je krasno solnčno jutro, ko je drvel brzovlak po široki sremski ravani, kjer je v lahnem jutranjem vetriču valovalo nepregledno žitno polje. Na vsakem kolodvoru od Beograda do Zagreba so pričakovale prihod vlaka številne deputacije, da se poklonijo voditeljem, ki so za enakopravnost teh krajev prelivali svojo kri. V Stari Pazovi je pozdravil Stepana Radiča predstavnik ta-mošnjih Slovakov. Prvi svečani sprejem pa je bil šele v Sremski Mitrovici, kjer Je vlak delj časa stal, Na kolodvoru je bila zbrana velikanska množica, ki je ob prihodu vlaka neprestano vzklikala, vihtela robce in klobuke, vzklikajoč Stepanu Radiču, hrvatskemu narodu, slogi Srbov, Hrvatov in Slovencev v KDK in proti beograjskemu hegemo-nizmu. Stepan Radič se je množici pokazal na oknu in jo pozdravil z roko, ker po prepovedi zdravnikov ni smel govoriti. četudi do danes zjutraj širokim krogom ni bilo znano, s katerim vlakom se vrača Radič, je ljudstvo na vseh postajah pričakovalo vračajoče se prvo-boritelje KDK in v zadnjem hipu so bili aranžirani sprejemi z godbami, zastavami, govori in petjem. Tisočglave množice so stale na peronih, ki so bili vsi v hrvatskih in državnih, pa tudi v srbskih zastavah. Na vsaki postaji, kjer se je vlak ustavil, so obsipali Radiča in njegova ranjena tovariša s cvetjem, kjer pa se vlak ni ustavil, je narod z zastavami, klobuki in robci pozdravljal svoje voditelje, v katere zre s tem večjim zaupanjem, ker ve, da bodo odslej v njegovi sredi. Posebno svečani so bili sprejemi v Vinkovcih, v Brodu in v Sisku. V Vinkovcih ie prišel pozdravit Stepana Radiča tndi slučajno navzoči papeški nuncij Pellegrinetti. ki je pozneje izjavil vašemu poročeva'cu. da je videti Rad ic ze Donolnoma zdrav, le glas da mu je še šibak. Prihod v Zagreb Od Siska dalje je ljudstvo malone ob vsej progi tvorilo špalir in navdušeno mahalo Stepanu Radiču v pozdrav. Višek triumfa pa je bil sprejem v Zagrebu. Vlak je prispel v Zagreb s polurno zamudo ob 6. Sprejema, kakršen je bil prirejen Radiču in njegovim tovarišem, v Zagrebu doslej ni bil deležen še nihče. Ne samo ves Zagreb, marveč tudi iz bližnje in daljne okolice je prihitelo prebivalstvo, da pozdravi svojega voditelja, ki je le slučajno utekel smrti od roke zločinca. Vse mesto je bilo v cvetju in zastavah, na ulicah pa so tvorili seljaki in seljakinje v narodnih nošah gost špalir. Na kolodvoru, pred kolodvorom in po ulicah je nepregledna množica, gotovo nad 100.000 liudi prirejala Stepanu Radiču in poslancem KDK, ki so bili v njegovem spremstvu, neprestane ovacije in kakor razburkano morje so vedno znova bobneli navdušeni vzkliki. Ko se je med sviranjem »Lepe naše domovine« vlak ustavil, so združeni pevski zbori zapeli pesem: »Ne bojimo se, bratje moji.« V tem se je pojavil na stopnicah vagona Stepan Radič. Množica je kar vzkipela veselja in navdušenja; prodrla je kordon policije in hotela Radiča dvigniti na ramena. Le z največjo muko so reditelji to preprečili in končno vzpostavili red in mir, nakar je spregovoril podpredsednik zagrebške organizacije HSS Jure Valčič predsedniku v pozdrav. Naglašal je, da bo božje oko, ki je rešilo sigurne smrti Stepana Radiča, bdelo tudi nad hrvatskim narodom. Božja previdnost je hotela, da se Stepan Radič s svojimi tovariši vrača živ v svoj ljubljeni Zagreb, obvarovan pred nebratsko morilsko roko. Ko je govornik podrobno opisoval, kako je posl. Grandlja s svojim lastnim telesom zakril Radiča ni ga tako rešil gotove smrti, je Stepan Radič v spomin na one grozne trenutke jrlasno zeihtel. »Hrvatski narod je pripravljen in čaka samo tvojega povelja,« je zaključil govornik. Nepregledna množica je izbruhnila v nove ovacije in vedno znova so orili klici: »Živijo Radič, živijo KDK, živel Pribičevič, živel hrvatski narod, doli hegemonizem!« V triumfu na dom V spremstvu svoje soproge, zdravnikov in poslancev KDK je odšel Radič skozi špalir tisočev pred kolodvor, kjer so bili pripravljeni avtomobili. Ovacije množic so se neprestano nadaljevale in se razlivale iz ulice v ulico, vse do Radičevega doma na Pantovčaku. Radič se je iz avtomobila neprestano zahvaljeval mahaje z rokama. Pred Radičevim stanovanjem je imel i poslanec Predavec kratek nagovor na množico, v katerem se je v Radičevem imenu zahvalil za prekrasen sprejem ter pozval množico, naj se mirno razide ter tudi tokrat pokaže svojo disciplino, ki jo tolmačijo v Beogradu v svoji kratkovidnosti sicer kot slabost, ki pa je naša največja sila in jamstvo končne zmage. Stepan Radič se je še enkrat poslovi! od množice ter nato skupno z obema ranjenima tovarišema ter ostalimi poslanci KDK stopil v svoj dom, kjer ga je pričakovala rodbina. Množica se je nato razšla, po ulicah pa so se še pozno v noč nadaljevale manifestacije. mestom Dubrovnikom Diibrovnik, 8. julija. Veliki župan Kne-ževič je po nalogu notr. ministra izdal odlok, s katerim se dosedanji mestni župan dr. Škvrča in trije občinski svetniki dr. Ko-privica, dr. Pokovič in prof. Mibetič odstav-ljajo s svojih mest. Ta odlok je izdal zaradi tega, ker se župan in omenieni trije občinski svetniki niso udeležili vidov lanske proslave. Odstavljeni so. oeorav je oblastni odbor izrekel, da ne vidi v njihovem zadržanju nobenega razloga za kako postopanje proti njim. Veliki župan je izjavil, da bo v slučaju, ako bi se občinski svet ;z'nvil solidarnega z županom ter postavil m župansko mesto isto osebo, postopni no zakonu, t. j. da bo občinski svet razpuščen. ubit General Protogerov - Včeraj ponoči so sredi Sofije neznanci ustrelili komandanta „makedonstvujuščih" - Atentator usmrtil tudi tajnega policista - Atentat akt maščevanja njegovih tovarišev Spredaj general Protogerov, za njim je preje umorjeni Todorov Aleksandrov. Sofije, 8. julija. Ob pol 2. ponoči so trije neznanci streljali na dve osebi, ki sta se izprehajali v središču mesta. Eden izmed napadencev je obležal na mestu mrtev, drugi pa je bil težko ranjen in so ga prepeljali v bolnico, kjer je ob 3. zjutraj umrl. V osebi, ki je umrla v bolnici, so identificirali voditelja komiteja makedonstvujuščih generala Aleksandra Protogerova. Njegovega tovariša, ki je bil na mestu ubit, še niso identificirali. Eden izmed napadalcev je bil aretiran, vendar pa tudi njegova identiteta še ni ugotovljena. Sofija, 8. julija. Okoli polnoči so tri neznane osebe streljale na dve drugi neznani osebi, izmed katerih je bila ena usmrčena, druga pa težko ranjena. V prvem trenutku niso vedeli, za koga gre, in kaj je dalo povod za krvavo dejanje. Oba ranjenca so pripeljali v bolnico, kjer je eden izmed njih po treh urah podlegel poškodbam, ne da bi se bil prej zavedel. Ker nobeden izmed njih ni imel pri sebi kakih listin, ni bilo mogoče ugotoviti njihove identitete. Po policijskih poizvedovanjih so končno ugotovili, da je umrli ranjenec general Protogerov. General Protogerov je bil eden izmed najstarejših članov makedonskega revolucijonarnega odbora in se je v zadnjem času nekoliko umaknil iz aktivnega političnega delovanja, ker je prišel v nasprotstva z ostalimi člani revolucijonarnega odbora. Pred usmrtitvijo generala Protogerova je atentator z revolverjem ustrelil tudi tajnega policista, ki je bil Protogerovu dodeljen kot stalna straža. Na generala Protogerova so bili v zadnjih 8 mesecih izvedeni nič manj ko trije atentati. Pri zadnjem atentatu v pretekli zimi je bil general lahko ranjen. Policijska poizvedovanja za morilci, ki so v temi izginili brez sledu, so ostala dosedaj brezuspešna. Kratek zastoj v razpletu krize Kralj sc je mudil ves dan v Topoli. — Komentarji k sobotnim nočnim avdijencam. — Zanimiva konferenca Ace Stanojeviča. — Dr. Korošec poroča vladarju o Radičevem sprejemu v Zagrebu. Beograd, 8. julija. Po senzacijo-nalnih dogodkih včerajšnjega večera je nastopil danes kratek zastoj. V razvoju politične krize ni beležiti nobenega novega momenta. Kralj se je danes skoro ves dan mudil v Topoli, kamor je odpo-tovai dopoldne in od koder se je vrnil šele ob 8. zvečer, Dopoldne in popoldne je bil pri dvornem maršalu dr. Korošec. Največ komentarjev vzbujajo v političnih krogih snočna posvetovanja v dvoru, ki se smatrajo kot poizkus za rešitev krize na ta .način, da bi se dosegel sporazum med KDK in šefi dosedanjih vladnih strank. O poteku sinočnjih posvetovanj na dvoru niso bila izdana v javnost nobena obvestila. Tekom dneva so se danes vršile konference na vse strani, tako v predsedstvu vlade kakor v posameznih klubih vladnih strank. V radikalnih krogih se opaža velika popustljivost. Čim dalje več se govori o J nevtralni vladi. 1 Največji dogodek današnjega dne je bil odhod Stjepana Radiča v Zagreb. Ob 7.50 so Radič, dr. Pernar in Gradlja odpotovali z brzovlakom v Zagreb v spremstvu poslancev KDK, ki so bili v Beogradu. V Beogradu sta ostala samo Svetozar Pribičevič in Večeslav Vilder, ki sta spremila Stepana Radiča in tovariša na kolodvor ter se tamkaj od njih poslovila. Beograd, 8. julija. V političnih krogih je bilo opaženo, da se je danes Aca Stanojevič dalje časa razgovarjal z Milošem Savčičem, znanim prvakom SDS v Beogradu. Beograd. 8. julija. Ko se je zvečer kralj vrnil iz Topole v Beograd, je sprejel v- avdijenci notranjega ministra dT. Korošca. Domneva se, da je dr. Korošec ob tej priliki poročal o potovanju Stepana Radiča v Zagreb in o njegovem sprejemu v Zagrebu. Občni zbor delničarjev Narodne banke Narodna banka soglaša z načrtom o stabilizaciji dinarja. — Sprememba bančnega statuta na zahtevo londonskih finančnikov Beograd, 8. julija. Danes se je vršila izredna skupščina delničarjev Narodne banke, ki ji je predsedoval podpredsednik Ign. Bajloni. Skupščina je najprej počastila spomin nedavno umrlega guvernerja Sreč« kovica, nato pa prešla na dnevni red. Ge* neralni direktor Dragoljub Novakovič je poročal, da je bil izredni zbor sklican na zahtevo vlade, ki je sklenila najeti večje inozemsko posojilo. Pri pogajanjih ki so se vršila z bančno skupino na londonskem trgu, je bila stavljena kot glavna zahteva, da se tudi pri nas izvede stabilizacija di« narja na sličen način, kakor so stabilizi« rale valuto druge države. Uprava banke se ne spušča v vprašanje oportunosti uvedbe stabilizacije ter smatra, da je stabilizacija dinarja zadeva vlade, ki tudi nosi odgovor« nost za to delo. Zeli pa in zahteva od vlade, da se stabilizacija izvede tako, da ne bo omajala dejansko že tri leta obstoječe sta» bilizacije, ki jo je Narodna banka izvedla v sporazumu s finančnim ministrom. Vlada je to zahtevo opustila in z novim zakonom o stabilizaciji se res ne izpremi« nja doslej ustvarjena stabilizacija. Zakon o stabilizaciji je pravzaprav le zakonsko potrdilo stanja, ki dejansko obstoja že več let. Naših novčanic je v prometu največ 5 do 6 milijard dinarjev, od katere vsote je izdano na račun države 4 milijarde 300 mu li ionov. Glavno načelo novega zakona je čim več. >h samostojnost naše emisijske institucije. Spremembe streme za tem, da dobi Na« rodna banka popolno samostojnost, pri če. mer je zajamčeno državi Ie nadzorstvo, ki ga pa po novem zakonu ne bo več vršilo ministrstvo trgovine, temveč ministrstvo fi« nanc. Dosedanja delniška glavnica se valo« rizira na 240 milijonov dinarjev. Po tem referatu o stabilizaciji dinarja se je vršila razprava o potrebnih spremem« bah zakona o Narodni banki. Važnejše no» ve določbe so: Obstoj Narodne banke (bančni privilegij) se določa na 30 let, t j. od 1. februarja 1928 do 31. januarja 1958. (Do sedaj je bil bančni privilegij določen na 25 let, to je od 1. 1920 do 1. 1915). Del« niška glavnica 240 milijonov dinarjev se razdeli na 60 tisoč delnic po 4 tisoč dinar« jev. Za povečanje dosedanjega bančnega kapitala na 240 milijonov se bo porabil znesek, dobljen iz valorizacije bilance — Čl. 16. določa, da se bodo od dneva, ko stopi zakon v veljavo, novčanice Narodne banke zamenjavale na zahtevo z zlatom po pariteti, določeni v čl. 1. zakona o stabili. zaciji. Čl. 25. govori o volitvi guvernerja, ki ga izbere finančni minister iz petih pred« laganih kandidatov ter ga predlaga kralju v imenovanje. Po daljši, mestoma zelo burni razpravi je bil končno sprejet predlog dr. Vladimir« ia Markoviča. naj izredni zbor delničarjev Narodne banke sprejme predlagane izpre* membe in dopolnitve zakona o Narodni banke ter pooblasti upravni odbor Narodne banke, da more na zahtevo vlade dati svoj pristanek še za eventualno potrebne na« daljne modifikacije zakona. Strašna tragedija v polarnem ledu Amundsen - izgubljen Nepotrebne žrtve Bele Sfinge" - Sedmi teden nadčloveškega napora Strašna tragediji v mv«rim polarne« Mu, m katm *t» odgovcm pred svetom n dovi«® UMU r«ft* is mu* NeM* m Je pričala 26. maja, ko j« poznal vihar komaj 200 lam oddaljeno »It«4k>> od Ringsbaya (v zrakoplovu ie bilo z Nofeik>m vred 16 moi) proti vzhodu fc hmtto vato U bik ttoU** mOtrn. To J« do sedaj eno maloštevilnih ugotovljenih dejstev o tem nesrečnem polarnem poletu, s katerega se pa vs«j verjetnosti večina udeležencev ne bo vrnila Hrt. Prva žrtev Jc bil motorist PomeHa, Jd le pri katastrofi zra-kx*&m odteted is enega motorp* čolnov s« premikajoč« se ledeno ploskev ter Je po padcu kmalu umrl. Bil je eden Nobilov« sedmorice, o kateri se do tedaj ve samo to. da le bil med vsema rešen le S«! ekspedicije ia kapetaa zrakoplova general NofcHe, in sicer po švedskem letalcu Lundborgu čigar življenje Je bik) todi v nevarnosti, ker se Je pri svojem drugem reševalnem poskusu ponesrečil ter je skupno z NobiJo-vkni ljudmi zrl v obraz beli smrad, dokler ga ni »rečno rešil njegov Švedski letalski tovariš. Ker se ledena ploskev zadaje dni premika vedno bolj na vzhod se oddaljuje nesrečna šesto-rlca vedno bolj od Spitzbergov, istočasno pa tudi od raznih reševalnih skupin, ki so kijufc junaštvu in obupnim naporom dosegle prave malenkostne uspehe. Tako se je zaradi požrtvovalnosti raznih reševalnih ekšpedicij povečalo Število ljudi, ki visijo med življenjem in smrtjo, kar je razvidno Iz naslednjega prikaza, čigar ob-solutne pravilne« t i pa danes seveda še ni mogoče kontrolirati. Na zrakoplovu »Italia« so bili: General Nobile in 15 oseb, 14 Italijanov, en Ceh ln en Šved. Deset je pri prvi nesreči »Italie«, ki se je zgodila približno pri otoku Foyn, odletelo v potniški gondoili na premikajočo se ledeno ploskev, in sicer: general Nobile, stotnik VigUeri, koTvetni ka-petan Zaipipl, teženjer Trojani, korvetni tapetam Marjano, tehniški šef Ceckrni, radiotelegralist Bn&gi, motods* Pomella, češkoslovaški geolog prod. Behounek in Švedski meteorolog Mabn-green. Ta Nobilovo skupino se Je kmalu potem razdelila v dve podskupini Pri sedaj že rešenem Notorlu so ostali umrli PomeHa, Biagi, Cedond, Viglieri, Trajani in Be-hounek. Ostali so se ločili (m sicer Malmgreen, Mar-iaoo in Zaippi) od Nobila in tvorijo sedaj Malmgreenovo skupino ki je skušala priti po premikaijočem se ledu peS na Spitzberge. O tej skupino že več tednov nd nikakega tx*ročiila ter se zdi skoraj gotovo izgubljena. Zakaj je ta trojica zapustila generala, se ne ve, rešeni Nobile pa do sedaj na nerazumljiv na-6m še vedno ni pojasnil raizk>gov. Z d efektnim zrakoplovom, ki je že »gubi potniško gondolo, je odpluk) Roald Amundsen usodi v naročje ostalih Sest udeležencev, in sicer prof. Pontie-moli, mehanik Carrati, mehanik Ciocca, podoficir Ardutao, geograf prof. Alessandrini in novinar dr. Ugo Laigo (za »Poj»lo d' Italia«) Ker je med tem rešeni Nobile sporočil, da je videl kakih 10 km od svoje skupine velik dim in plamen, je skoraj brezdvomno, da je bil zrakoplov popolnoma uničen to da ie vsa šestorlca izgubila življenje Tako se ve o 16(lamski posadki samo to, da je general Nobile rešen, mehanik Pomella pa mrtev. Usoda ostalih pa ie popolnoma neznana. Vsak dan večja pa Je tudi skrb za usodo Amundsenove skupine obstoječe iz petih aH Šestih oseb. Kakor znano, je Amundsen pred dvema letoma skupno z No-biilom preletel severni tečaj, nakar se je ž njim spri in ostal njegov nasprotnik. Toda v trenutku nevarnost] ie pozabil 55!etn! zmagovalec južnega tečaja na ves spor ter ]e pohitel na pomoč s irancoskim letalom »Lathaim«, ki ga je vodij pilot Gullbaud. Na letalu je bil tudi znani Norvežan Dletrlchsohn, izvrsten poznavalec arktičnih pokrajin in zvest Amundsenov spremljevalec. Na letalu so bili tudi dva ali trije mehaniki, kajteršb imena se pojavljajo v različni pisavi. Vznemirjenost na Norveškem je vedno večja ter je popolnoma umlijrvo, da je sedaj celotna norveška reševalna ekspediaija posvečena samo rešitvi Amundsena In njegovih spremljevalcev, ki so vzeli s seboj le malenkostna živila, nezadostna za daljše bivanje .v arktičnih pokrajinah. Žrtev Nobilove ekspedicije bi bil kmalu tudi ruski letalec Babuškln, ki se je pa po petih dneh silovite borbe srečno vrni. Nejasna je tudi usoda treh alpincev, . ki so morali pri otoku Amsterdam zapustiti ladjo »Cittž di Milano«, da s smučkami in s sanmi pridejo do Nobilove skupine. Ni izključeno, da je ta trojioa omagala in pričakuje rešitve, ali pa je že žrtev »poletne« Arktide Znano je, da |e čas od aprila do lullja zaradi neizmernega premikanja ledu med Spitzbergi in polarno pokrajino najbolj kritičen za znanstvene ekspedicije, obenem pa najmanj ugoden za reševalne akcije. Svet je v skrbeh za usodo 25 ljudi. Do sedaj se Je rešil samo eden, druga pa počiva v Ledenem morju. Ali drugi še živijo? Ali Jih bo mogoče rešiti vse? Z vsakim dnevom je upanje manjše. Vsaka megla, vsak vihar, vsaka sprememba ledu otežuje reševalno akcijo in vsak dan so nesrečneži bliže obupu. Ze dolgo ve človek, kakšno je polarno ozemlje, in še vedno mu ni dovolj čeprav mu je znano, da se že skozi stoletja svetijo tam zgoraj kosti stoterih žrtev.. In NobMova ekspedicija? Američan Robert Peary je premagal severni tečaj: 6. aprila 1909 je zasadil tam ameriško zastavo, potem ko je peš s sanmi in s psi v spremstvu petih mož (4 Eskimi m 1 zamorec) prehodil v 44 urah 810 km! Za njim so prišli še drugi z modernimi sredstvi jn končno še Nobile, ki se mu je zahotelo le slave in poveličevanja fašizma . . . Tako je zakrivil Nobile ne samo tragično usodo svojih ljudi, ampak — kar je še bolj tragično — tudi usodo junaških m požrtvovalnih reševalcev, ki so odšli v smrtno nevarnost, da likvidirajo eno najbolj žalostnih akcij fašistične politike. Oslo, 8. julija. Vojno ministrstvo je prejelo danes z ladje »Tiieste« (Trst) brzojavko, ki pojasnjuje nekaj podrobnosti o rešitvi poročnika Lundborga. Dne 6. Julija sta se dvignila hidro-plana »255« ki »275« ter Mothovo letalo s poročnikom Schybertom da bi podskalj Viglierijevo skupino. Motiiovo letak) je pristalo tamkaj, vzelo Luodborga na krov in se takoj zopet dvignilo. Mornariški letali sta vrgli skupini baterije u brezžične aparate in živila. Nato so letela pristala na otoku Esmark, se zopet dvignila ter ob 6. pristala v zaiMvu Murchisoo. Tudi letalo »Upland«, ki je preiskalo obalo Severovzhodne dežele, je vrglo živila za Viglierijevo skupino. Z raziskovanji teh tetail Je smatrati da Je Severovzhodna dežela popolnoma raziskana. Sledov o Matogreenovi skupini niso odkrili nikjer. Oslo, 8. -j uiltiJ a. Reševalna deda za Amundsena bodo ustavljena. Potniki parnika »Inge«, ki Je prispel v Oslo pripovedujejo, da so videl v višini Spit«bergov pasti v morje veliko letak). Potniki ki o poletu Amundsena na pomoč Nobihi niso ničesar vedeli, točno popisujejo letalo. Popis se popolnoma ujema z letalom »Latbam« in tudi čas se skoraj strinja z onim, ko so o Amundsenu prenehale zadnje vesti. Vsled tega domnevajo, da se je Amundsen $ svojim letalom ponesrečil na morju. Mrtveci morajo molčati... V Franciji polagajo temelje literarni pravdi, kakršne svet ie ni videl inne sHšaL Na pariškem literarnem nebu se zbiralo že dolgo temni oblaki, is katerih bodo po vsej priliki že v kratkem Ivicale ognjene strele. Napetost ki postaja čedalje bolj neznosna. se tiče korespondence francoskih slavnih mož. romanopiscev bratov Gouncourtov In Zolaja Vsi trije so slavni pisatelji in o vseh treh se sedaj objavljajo spominske črtice in zapiski. ki so se našli v njih ostalini. Največja pikanterija pa ie Goncourtov pisateljski dnevnik. Edmond Goncourt ie v oporoki določil, da se mora objaviti dnevnik 20 let po njegovi smrti. Umrl ie leta 1895.. objava zapiskov ie torej postala aktualna že leta 1915. Toda takrat je divjala svetovna vojna. Za literaturo se ie svet malo zanimal in dnevniki so ostali še dalje pod ključem. Brata Goncourta sta imela v Parizu slovit literaren salon. Tja so prihajali vsi zna-menitejši možje njune dobe. Med stalnimi obiskovalci so bili n pr : Flaubert Renan, Taine, Maupassant Zola je bil v salonu domač kakor malo-kateri. Debate v salonu so se končavale pozno v noč in Edmond Goncourt je ostal še tako dolgo pokonci, da ie zabe-ležil vse. kar ie tisti večer slišal. Da se pa ni govorilo v salonu izbrano, se samo po sebi razume. Marsikateri slaven mož je stresel pred Goncorti jezo na svoje nasprotnike. Padale so pikre opazke in ostre besede, žgoče zafrkaciie 'n ironične puščice Goncourt je hotel vse to ohraniti poznejši generaciji in ie vse to vestno zabeležil. Mogoče je tudi dodajal in olepšavah iz cinikov napravil ščegetalce, iz nedolžnih hudobneže. O tem se lahko debatira, povedati pa ni mogoče nič gotovega. V zapiskih mrgoli čenč, obrekovanj in hudobije. Pod vsako opazko stoji ime moža. ki io ie izrekel in štev;lo mož ie nebrojno! Goncourtovi dnevniki leže shranjeni v pariški »Bibliotheque Nationale«. kjer se izročajo samo tistim, ki jim dovoljuje to Goncourtova akademija. To literarno društvo, ki obstoj* na podlagi posebnih statutov in Je poklicano tudi v varstvo Goncour-tovih del, in mora nadzorovati, kako se izvršujejo določbe testamenta, zavzema baS glede objav? dnevnikov čudno, nerazumljivo staKšče. Zastopa namreč mnenje, da se zapiski, katere ie Goncourt določil za natis, ne smejo publiciratL ker bi na ta način nastali v francoski javnosti nepopisni škandali. Javnost pa očita Goncourtovi akademiji veliko napako, pravi, da izvršujejo možje, ki sede v institutu. samo to. kar je nfrn všeč tn jim donaša dobiček. Deloma so ti očitki pravilni in zadevajo v živo. Akademik' namreč prejemajo stalno letno plačo in uživalo veliko čast ter podeljujejo vsako eto literarno nagrado, ki je testamentarično določena To Je edino delo. ki ga izvršujejo Druge določbe oporoke. ki so važnelše in bistvenejše, oa prezirajo. Kaj je vzrok temu zadržanju? Desetorica Goncourtovih akademikov pravi, da so dnevniki in korespondenca kompromitujoč' za vso Francijo, če se objavijo. V tem primeru bi prišla v čudno luč ne le brata Goncourta ampak rudi vsi. s katerimi sta občevala Nastale bodo srraj-ne sovražnosti in čast Concourtove akademije bo s opljuvana. Potomci prizadetih nseb b: se začeli to-žariti. škandalni orocesi bi si sledili v neskončni vrsti, otvorila bi se široka not sumničenja in polemikam kakršnim ni para v dosedanii literarni zgodovini. Edino sredstvo da se to orepreči ie ohranitev dnevnikov in Disem ood zaporo, kjer so sedaj. Do ru bi bilo vse v redu če ne bi Dosegali v stvar indirektno otroci pisatelja Emila Zolaja Zolaieva nezakonska hčerka Denisa Le Blond — Zola namreč že deli časa objavlja očetovo korespondenco, ki naj bo nekakšen uvod v 50 zvezkih obsegajoče zbrane spise začetnika naturalizma. V ta namen zahteva od Goncourrove akademije izročitev kakih sto pisem ki jih ie Emil Zola ooslal Edmondu Gon-courtu in ki leže sedai poleg Goncourtovih dnevnikov ter beležnic v arhivu. Pisma so baie zelo komoromituioča. zato se iih akademiki branijo izročiti. Zola-jeva deca pa noče Dopustiti in vztraja na svoji zahtevi, da se ii koresonndenca mora Izroči v objavo. V primeru, da bo odpor tudi vnaprej tako trdovraten kakor ie bil doslej, groze Zolajevi otroci ne Izvršuje V tožbi bodo ne le zahtevali očetova Disma, ampak bodo hkrati pobijali varuhe Goncourtovega testamenta, ki se ne izvr-šnje v polni meri. ampak le v toliko, kolikor se ž niim gmotno okrišča akademska desetorica. Zadeva postaja od dne do dne mnčnel-ša, zanimivejša, napetejša. boj pa navze-ma že oblike brezobzirnosti Francozi se lahko nadejajo literarnega monstre - škandala kakršnega že dolco niso imeli in ki bo prinesel na dan stvari, s katerimi bo imel Pariz ieze. posmehovanja za dolga leta in za cele rodove. «Srečno pot!» Sika prikazuje slovo «Italie» od Kingsbaya. — Toda svidenje bo topot brezdvomno mučnejše nego je bilo slovo.. Na giljotino ž njim! MarseOle, 8. julija. Pred nekaj dnevi v Alžrru aretiranega morilca žensk Pierra Reya, oz. Prata, tkz. »marseilleškega Landru ja« so v spremstvu močne eskorte pripeljali v MarseiMe. Qb prihodu se je zbrala velikanska množica liudi, ki je pozdravila morilca z besedami: »Na giljotino 2 njim!« Policija je s težavo preprečila, da niso linčali morilca. Rey, ki ie ves čas aretacije skoraj odklanjal brano, namerava začeti z gladovno stavko. Med aaslišanjean preiskovalnim sodnikom j j Rey izjavil: »Usmrtite me, toda pustite me v miru!« Zločin pariškega Landruja Aretacija »marseilleSkega Laudruja« je vzbudila spomine na »pariškega Laudruja«, ki je 1. 1919. povzročil, da je ves svet ob-Sla groza. Pestunja Lacoste po imenu, je naznanila državnemu pravdraštvu. da je njena sestra I. 1927. izginila brez sledu. Hotela se ie takrat poročiti z inžanjerjem Fremyetom. Domnevala je, da Jo je le ta uumtH. Približno v isrtem času sta bili podani ovadbi, da sta izginili brez sledu vdova CoHin in gdč. Marchadier. Pozornost je vzbudila okoiooat, da je bila Marchadier prav tako zaročena z inženjerjem Frem« yetom, druga pa z nekim GuSletom. Ker je pestema navedla v svoji ovadbi, da se je nameravala njena sestra preseliti v Gam-bais, kjer si je Fremyet naiel vilo, nadaljevali so tam s preiskavo in ugotovili, da je vilo »Eremitage«, ki ie stala na samem, najel neki Dupont. Delj časa ga že ni bilo videti, njegovo bivališče je bilo neznano, vedeli so le, da je v svoio samotno vilo često prihajal z damami. Sedaj je postala zadeva sumljiva. Preiskava sa je vršila intenzivno dalje. Tedaj je naznanila Lacoste, da je srečala v Parizu moža, v katerem ie spoznala Fremyeta. Izginil je, preden je mogla opozoriti nanj policijo. Ker pa je opazila, da je prišel iz neke trgovine s porcelanom, je obvestila o tem policijo. To je zvedela on-di, da se piše mož Guillet in da stanuje v ulici de RocbequaTt 76. Naslednjega dne ga je policija aretirala, prav ko je bil skupaj s svoio novo zaročenko Sedaj so imeli osumljenca, v katerem so spoznali 50Ietnega, že opetovano kaznovanega Henrija Landrija, ki je — kljub temu, da je bil poročen — zbral z žemitnimi oglasi nad 283 nevest. To so spoznali iz beležnice, v kateri so bila opleg imen žen znamenja, ki so vzbudila sumnjo, da je več teh žen usmrtil. Tudi prejemke, ki si jih je pridobil z vnovčenjem imetka izginulih, je vestno vpisoval. Po tej beležnici ni bilo več težko, odkriti skrivnost aretiranca. Izkazalo se je, da je LamJru umoril 11 žem in jih bržkone vpepelil, ker so našli le nekaj ostankov kosti, Landru ie zanikal svojo krivdo od vsega početka. Bril je norce iz policije in sodišča, ki ga je dolžila takih dejanj, ne da bi povedala več. ko da so žene izginile. Nikdar ni ogražal žensk kaj šele, da bi iih usmrtil! Zahteva, da mu dokažejo njegovo krivdo! To ni bilo prav lahko, ker so našli v smetišču blizu vile nekaj človeških zob, krvavih oblek in napol zgorelih kosti, ki so bile baje človeške. Novembra meseca 1. 1919. se ie pričela obravnava, ki je trajala tri tedne. Z napeto pozornostjo je sledil ves svet Lanrujevemu zagovoru. Branil se je z neverjetno mirnostjo in predrznostjo in skušal izpodbiti vsa dejstva, ki so govorila zoper njega. Mnogo žensk Je izpovedalo ugodno zanj, druge so se zgrozile pri mislih, da bi kmalu tudi one postale žrtev nenasitega morilca. 30. novembra 1. 1919. ie bil Landru obsojen na smrt in 25. februarja 1. 1920. izvršena eksekucija, čeprav je bil do konca zatrjeval, da je nedolžen. Izvor plesov Počasni plesi kot »slow-fgx*. »one step« in »black-bottom« prihajajo z Malajskega. Živahne poskočnice n. pr. »tango«, charle-ston<, quick-$tep« in »shiramy« pa so vsi zamorskega porekla ter so prišli med svet v Argentini. Kako strašno jih peče... Tako ▼ srce pa ni še nikdar zadela klerikalce nobena pšica, kakor jih je zadela satirična karikatura s človeško krvjo omade-ževanega duhovnika v »Jutru«. »Slovenec« besni, kakor da je pridrvel direktno iz Studenca, a bolj ko divja, bolj vsa javnost spoznava kako kruto resniro i<» razkrila »Jutrovac slika. Resnica v oči kolje, pravi pregovor in resnica je, da še pod nobenim ministrom v Jugoslaviji ni bilo pretočene toliko človeške krvi kot pod ministrom policije, dr. KoroScem. Razlika med poklicom in delom Sina božjega ter poklicom in delom današnjega politikujočega božjega namestnika pri nas še nikdar ni bila tako očitna in tako velika kakor danes! In to hinavsko, prihuljeno zgražanje in razburjenju škofovega lista ns.i karikaturo, tistega «Slovenca», ki ni pokazal nobenega zgražanja, ko se je pretakala človeška kri na ulicah v Zagrebu, pretakala kri v Beo« gradu, pretakala kri v Ljubljani na Zaloški cesti ter ko ,e bil izvršen umor v Beogra« du v Narodni skupščini! Sramota za vse Slovence, da se upa slovenski list uganjati tak humbug, kakor ga uganja sedaj «Slo» venec*. Mi le pomilujemo njegove naroč* nike in čitatelje, da morejo uživati tako »duševno hrano*. Kdor nima r.'ime v gla^ vi, lahko po besnenju «Slovenca» na prvi hip spozna, da g rs škofovemu listu samo za to, da bi odvrnil pozornost pristašev SLS od politične situacije ter od kompro> mitiranega dr. Korošca. Strašna nesreča na morju Santiago de Clle, 7. julija. Vojni trasport-ni parnik »Angamos« se je v zalivu Arauko potopil. Rešiti je bilo mogoče samo 5 mož. Po začasnem obvestilu mornariškega ministrstva je našlo 291 oseb. med njimi 80 potnikov smrt v valovih. Poveljnik ladie ie na poveljniškem mostu izvršil samomor. Tevfik Ruždi beg pride na Dunaj Angora, 7. julija. Zunanji minister Tevfik Ruždi beg je danes popoldne z ekspresnim vlakom odpotoval iz Carigrada na Dunaj. Za odpravo stanovanjske bede v Franciji Novi francoski delovni minister, znani gospodarski politik L o u c h e u r, je pred« ložil vladi in zbornici zakonski naCrt za odpravo stanovanjske bede. Načrt predvi* deva gradnjo 200.000 cenenih malih stano* vanj m 60.000 stanovanj z nizko najemni» no. Vsa ta stanovanja se morajo zgraditi v petih letih. Stroški so predvideni na okoli 11 milijard frankov. Socijalisti so predložili svoj načrt, ki daje prednost občinam, ne pa zasebnim podjetjem, vendar so kljub ostri kritiki skupno s komunisti glasovali za vladni načrt, ki ga je zbornica sprejela soglasno. Kako proslavljajo iašisti Diirerja Bolcan, 8. julija. Po nalogu župana v La-yenu Moresca je bilo treba na poti iz Klau-6ena v Albions prilagoditi 6oho slikarja Albrehta Diirerja novemu režimu. Nemški napis; »Tukaj je slikal Albreht Diirer Klau-sen« je moral izginiti. Ali bo treba tudi umetnikovo ime spremeniti v »prvotno« italijansko obliko, še ni znano. Veliki viharji v Nemčiji Kakor so že poročali naši listi, Je divjal minuli teden nad Berlinom strahovit vihar. — Slika prikazuje poškodovan) prometno letalo in del 18 m širokega hangarja, U ga Je vihar skorai popolnoma poralH. Smehljajoče se življenje denar in bogastvo to so želje vseh narodov. Vse to doseže lahko naš človek s srečko državne razredne loterije. Danes zadnji dan prodaje srečk, ker se bo danes vršilo že žreban;e prvega razreda. Srečke Zadružne hranilnice r. z. z o. z. v Ljubljani se dobijo v Oglasnem oddelke „Jntra" v Prešernovi ulici štev. 4 Ekspozituri Jutra v Šiški na Celovški cesti štev. 53 v Maribora pa v upravi .Večernika", Aleksandrova c 13 Otvoritev novega nogometnega igrišča SK Železničarjev v Mariboru Gostovanje Primorja v Mariboru. V državnem prvenstvu so včeraj zmagali BSK, Gradjanski in Hajduk — Willsova zopet svetovna prvakinja v tenisu Maribor, 8. julija. Danes je bilo v Mariboru ©tvorjeno drugo športno igrišče, ki^ si ga je uredil poleg glavnega vhoda vojašnice Kralja Petra SK Železničar. K prvemu javnemu nastopu na novem prostoru in k njegovi svečani otvoritvi se je zbralo lepo število športnega občinstva, in sicer kot običajno. Ob 17.30 so se zbrali pred reprezentančnimi sedeži na igrišču poleg velikega župana g. dr. Schaubacha in drugih zastopnikov oblastev in korporacij odborniki in igrači SK Železničarja, zastopniki raznih športnih klubov in športnih forumov ter moštvo ASK Primorja iz Ljubljane, nakar je predsednik SK Železničarjev inž. Senica v daljšem govoru otvoril novo igrišče ter podal gostujočemu moštvu Primorja v spomin lepo zastavico s klubovimi barvami, kakor so storili tudi Ljubljančani s svoje strani. Za ASK Primorje je čestital SK Železničarji inž. Debela!;, za ljubljanski nogometni pod-savez in za SK Ilirijo v zastopstvu ravnatelja Tomana dr. Planinšek, za SK Maribor g. Šepec in za medklubski odbor LNP g. Ne-rat. nakar je sledila glavna nogometna tekma. ASK Primorje proti SK Železničarji 6 :4 (1 : 2). Moštvo Primorja je zaslužilo zmago v gornjem razmerju, ni pa predvedlo svoje običajne dobre igre, ker se ni znašlo na dokaj ozkem prostoru. Krili, glavno njihovo orožje, se absolutno nista mogli uveljaviti in je šlo nešteto lepo predloženih pasov v out. Erman. kakor tudi Vrhovnik sta bila v jako dobri formi in vedno nevarna pred golom. V krilski vrsti se Slamič ni posebno odlikoval in ga je njegov nasprotnik Frangeš da-leko nadkriljeval. Pišek je dal jako dobro in koristno igro. Desni krilec Zemljak, v drugem polčasu Sočan, sta tudi popolnoma odgovarjala. Branilca Svetie in Vidic _ sta imela več jako nesigurnih momentov, ki so jih nasprotniki tudi deloma izrabili. Janei-gaj v golu je bil vedno na mestu in je na dobljenih golih nedolžen. SK Železničarji so igrali jako požrtvovalno. Zlasti je omeniti dobro igro branilca Wagnerja, krilsko vrsto in napadalni trio. Pavlinu se pozna, da še ni igral s krilom Konradom. Kratek potek igre: Primorje doseže po Vrhovniku v 12. min. vodstvo, v 27. min. izenači Pavlin po enajstmetrovki, v 46. min. postavi Polak rezultat 2 : 1 za domače. Po odmoru izenači Erman v 2. min., v 11. min. pa zviša Zemljak na 3 : 2 za goste. V 20. min. zviša Erman na 4:2, Kopatič zniža v 24. min. razliko na 4 : 3. v 30. min. zopet zviša Vrhovnik na 5 : 3, v 37. min. Uršič na 6 :3. Zadnji gol pa zabije po svrumageu Polak v 44, min. na rezultat 6:4. — Sodil je g. Nemec. Predtekme: Mladina Železničarjev, kombinirana z rezervo Primorja proti prvemu naraščaju SK Železničarjev 4:3 (2:1), dopoldne druga mladina SK Železničarjev proti drugi mladini SK Rapida 1 : 1, rezerva Rapida proti rezervi Železničarjev 3 : 0 (2:0). — Med odmorom glavne tekme so se vršili nastopi težkih atletov Železničarjev, in sicer tri dvojice rokoborcev in ena dvojica boksarjev. Tekmovanje za državno prvenstvo v nogometu Včeraj so se v Beogradu, Sarajevu in Splitu vršile prve prvenstvene tekme po točkah. Najboljši rezultat je odnesel BSK, ki je proti svojemu rivalu Jugoslaviji izvojeval lepo zmago. Rezultati so bili: BSK : Jugoslavija 4:1 (1 • 0) Gradjanski: Sašk 1:0 (0:0). Gol je zabil Cindrič. Hajduk : Hašk 2:1 (1:1). Ostale nogometne tekme Celje: Varaždinski SK : Atletiki 2:2 (1 : 1). Obojestranska živahna igra. Atletiki so pokazali dokaj dobro formo in bi zaslužili zmago, ki je pa zaradi krivde vratarja niso dosegli. Dunaj: Bastya (Budimpešta) Rapid 4:2 (2-1) Szombately: Šabaria: ; Hungaria (Budimpešta) 2 : 1(2 :0). Veliko presenečenje. Berlin: Wacker (Monakovo): Berlin 3:0 ^Budjejovice: Pardubice : Budjejovice 2:1 (1 : 0). Praga: Sparta Kosife : Union Žižkov 1 :1. Nogomet na Jesenicah. »Edinost« Jesenice : »Austria« Klagen-furt (0 : 3) 2 : 5. »Edinost jun.c Jesenice : »Berač«« Jesenice (3:1) 3:1. Tenis Konec wimbledonskega turnirja V soboto sta bila v Wimbledonu odigrana dva finala. Helen WillsoTa (USA) je zmagala nad špansko prvakinjo senjorito Alva-rezovo 6:2, 6:3, francoska dvojica Brug-non - Cochet pa je porazila Avstralca Pat-terson - Hiwkes, ki sta bila prej zmagala nad Francozoma Borotro in Lacostom ter nad lanskima prvakoma Tildnom in Kuntrom, v- treh setih 13 :11, 6:4, 6 :4. V mixte - doublu sta v finalu zmagala Mis Ryanova - Spenee nad Mis Akhurstovo -Crawfordom 7 : 5, 6 : 4. V damskem doublu sta si letošnjo prvenstvo izvojevali Watso-uova in Sanndersova, ki sta porazila finalistki Har\vagevo in Bernettovo 6 :2, 6 : 3. William Tatam Tilden, Tujec iz Indije: «Ali je to svetišče, v ka« terem obhajate službo božjo?» Don-jačin: «Ne, to je vendaT naš novi ki» no!» eden največjih in gotovo najgenijalnejšš teniški igrač vseh časov in dežel, je v Wimbledonu v semifinalu izgubil proti Francozu Lacostu v petih setih. To je bil eden njegovih poslednjih bojev; zakaj po lastni izjavi («My last Wimbledon») se ne namerava več udeleževati turnirjev. Za re* vanšo proti Lacostu bo imel priliko koti« cem meseca v Parizu, če pridejo, kakor je trdno pričakovati, Zedinjene države v fi* nale proti Franciji, ki brani Davisov pokal Boks San Seb&sti&no, 8. julija. Paolino je v 11. krogu knock eut porazil Nemca Haymanna. * Motoko lesarski klub Ilirija poziva celokupno članstvo, da se udeleži poslovilnega večera nocoj ob 20. na vrtu restavracije »Zvezda«, ob priliki odhoda našega dirkača g. Kosmatina v Amsterdam in na Evropsko turnejo. — Predsednik. Odhod učiteljske kolonije na morje Z včerajšnjim opoldanskim dolenjskim vlakom je odšla pod vodstvom jeseniškega učitelja Slavka M r o v 1 j e t a prva skupina učiteljstva iz ljubljanske oblasti na letovanje v Dalmacijo. V Karlovcu so se jim priključili tovariši iz Štajerske ter hrvatsko in srbsko učiteljstvo. Učiteljski ferijalni zvezi se ie posrečilo, da si je ustanovila stalno počitniško kolonijo v idiličnem in dosedaj še malo znanem otoku Braču. Lanskoletna počitniška akcija je že v prvem letu obstoja dokazala razveseljiv uspeh in je letos število prvih kolonistov naraštlo na 120. njim pa bodo sledile še ostale skupine čez 14 dni. odnosno po štirih tednih. Letoviščarji bodo priredili v prvih dneh avgusta izlet na otok Vis in otočič Biševo. kjer je znamenita podzemska jama. k: oo svojem čarobnem vtisu prav nič ne zaostaja za svetovno znano modro jamo Ca-priju. Smrt voditelja jugoslovenskih Slovakov V dr. Jagičevi kliniki na Dunaju ie do kratkem mučnem bolehanju umrl novosad-ski odvetnik dr. Ljudevit Micatek. Rodom iz slovaškega sela Kisača v novosadski okolici, kot sin učitelja le že v dijaških letih manifestiral močno slovansko zavest in slovaško rodoliubnost. Po absolviranih pravnih študijah v Budimpešti se ie posvetil advokaturi, se nastanil v Novem Sadu in začel razviiaiti žilavo borbenost za pravice Slovakov v Vojvodini. Užival ie njihovo popolno zaupanje in ie po prevratu parkrat tudi kandidiral za narodnega poslanca. Smrt odličnega slovaškega rodoljuba, ki je umrl v starosti 54 let. je vzbudila v Novem Sadu in Beogradu splošno obžalovanje. Naši Slovaki so z njim izgubili svoiega voditelja in zaščitnika. _ Zanimivosti iz naših krajev Svojo bivšo priležnico vdrugič zaklal. — Motocfklistična nesreča dveh Osječa-nov. — Nova vlomilska družba prijeta. — Pet mladih volkov ujeli. — Ubegli kaznjenec aretiran, ko se je kopal. — Seljaki ustrelili vojaka pri nabiranju jagod. V Zagrebu je napadel delavec Vladimir Jazbec svojo bivšo priležnico Ano Jakovi-novo. Zabodel jo je z nožem v desno stran prsi in pobegnil. Ranjeno dekle so takoj prepeljali v bolnico, kjer so ji rano obvezali, in ker ni bila opasna odpustili domov. Ta odpust pa je postal za ubogo dekle fatalen. Jazbec je še nadalje prežal, kje bi srečal svojo bivšo prijateljico. Ko se je Ana Jakovinova okoli 8. zjutraj napotila po Savski cesti, je nenadoma stopil pred njo Jazbec z nožem v roki. Dekle je bilo tako zbegano, da ni moglo pobegniti in ne zakričati na pomoč. Jazbec je brez besede navalil nanjo in ji zasadil nož v desno stran trebuha. Ko se je nesrečno dekle zgrudilo vso okrvavljeno, je morilec pobegnil. Jafcovinovo so takoj prepeljali v brezupnem stanju v bolnico. Jazbeca so čez več ur po zločinu izsledili in ga vtaknili v zapor. V osješko bolnico so pripeljali Nikolo C., uradnika agrarnega urada v Osijeku. Ponesrečil se je na motoc.iklu med Moslavino in Dolnjim Miholjcem. Vozil se je s Dragoti-nom D. Na poti jima je počila guma, pa sla oba zletela na cesto, kjer sta ostala nezavestna. Ležala sta, dokler ni privozil neki avto iz Ljubljane, ki je oba odpeljal v Osi-jek. C. prijatelj D. je odšel domov, dočim so hudo ranjenega C. oddali v bolnico. * Na progi Vinkovci — Brod so se že od lani vršile razne tatvine iz vagonov- ne da bi mogli odkriti krivce. Te dni je odkrila železniška policija tatu v osebi Todorja Dra-jida, bivšega železničarja. Po njem je odkrila še njegove štiri pajdaše, ki so vsi aktivni železničarji. Tatvine so izvrševali dogovorno, a blago, ki so ga metali iz vagonov, je nosil Drajič na varno mesto. Bil je neke vrste njihov skladiščnik. Kradli so najbolj čaj, kavo, manufakturno blago in kolesa. Vrednost pokradenega blaga cenijo na 70.000 Din. Dosedaj so našli pri arstirancih za 20.000 Din blaga. ^ V sinjski okolici so zasledili kmečki fantje volčjo jamo. Ko so dognali, da ni v njej volkulje. sta se dva splazila vanjo, dočim sta dva štražila pred jamo. Ona dva, ki sta odšla v volčjo jamo, sta ujela 5 mladičev. Odnesli so jih v Sinj, da dobe nagrado za po-končevanje volkov. V Nvoem Sadu je pred mesecem dni pobegnilo iz tamošnjih zaiporov več zločincev, obsojenih v daljšo ječo. Oblasti so uvedle obširno zasledovanje, ki pa je ostalo brez uspeha. V petek popoldne, ko je bila novo-sadska obala polna kopalcev, sta vzbudila veliko pozornost dva kopalca, ki sta se nenadoma spoprijela, kakor je bilo videti, na življenje in smrt. V enem je spoznalo občinstvo novosadskega stražnika, ki se mu je končno posrečilo, da je zvezal svojega rivala. Takoj se je zvedelo, da je ta nevaren zločinec Jovan Gjurič. ki je bil obsojen na pet let težke ječe, a je pobegnil, ko so ga hoteli odvesti v kaznilnico v Sremski Mitro-vici. Izročili so ga v sodne zapore v Novem Sadu, odkoder so ga odpeljali z močno eskorto v Sremsko Mitrovico. * V selu Greblju pri Uroševcu je opizilo več seljakov vojaka, ki je nabiral jagode. Misleč, da je vojaški begunec in da nabira jagode, ker je lačen, so odhiteli po puške in ga kratkomalo ustrelili iz zasede. Oblast je uvedla preiskavo in dognala, da je ubiti redov Aleksander Petrovič iz Požarevca, sluga kapetana Joksimoviča v Uroševcu. Po jagode ga je poslala soproga kapetana. Imel jih je nabranih že celo košarico, ko ga je nepričakovano zadela smrt. Dogodek je vzbudil v Uroševcu mnogo razburjenja. Komentarji so zelo različni. Nepotreben vladar V nastajanju je nov človeški rod, čigar ideal lepote je zdravo športno vzgojeno, vitko se razvijajoče telo; lepota je osvobojena hladnih sfer aristokratske rezerviran osti. ona postaja demokratična, nič več ne sto-luje v olimpijskih višinah, ampak se pomlaja s krvjo in s temperamentom mas. Mladina ne potrebuje več duhovnikov in komornikov lepote, ki bi ji kazali obličje božanstva od daleč. Brezobzirno si osvaja novo, drzno, nezakrito lepoto. Tožeče se umikajo stari esteti, duhovniki in komorniki v pokoj. Te dni se je zopet podaj v pokoj tak ma-gijec, modni kralj Pariza, krojaški mojster Pavel Poiret, čigar modeli oblek so bile »kreacije« in domlsleki glede toalete »razodetja«. Svoj odstop je utemeljil modni kralj z naslednimi besedami: »Moje delo je končano. Nič več me ne potrebujejo. Zapuščam Pariz, ki ni več Pariz, ki sem ga poznal. Postal je neke vrste počitniško mesto, polno vsakovrstnega veselja. Današnja žena se je odvadila umetnosti, biti lepo oblečena. Moderna obleka je praktična. ker so žene same postale praktičnej-še ter se ppsvečajo športu in mislijo bolj na smotrenost kakor sa eleganco svojih oblek.« Te besede so poslovilne besede vladarja, ki je jasno spoznal, da je postal nepotreben. Svet ne potrebuje nobenih Poiretov več. V obleki je novi čas, ki ga diktirata telo poe-dinca in njihova duša, ne pa kralji mode, umetnosti in politike. Ljubljanska nedelja v znamenju prireditev Visoka sezona turistov in izletnikov — Sokolske prireditve in veliko rožnodolsko jubilejno slavje — Iz življenja naših skavtov — Medla policijska kronika Ljubljana, 8. julija. Razen onih, ki pozabijo legati k nočnemu počitku, ki se drže in sučejo takole okrog glavnega kolodvora in skozi motno meglico zaspanca opazujejo ljudi, ki naskaku-jejo jutranje vlake, odhajajoče v vse smeri aLi onih, ki pozobljejo noč »Pri TincK razen vseh teh, menda okrog 4. zjutraj ni Ljubljančana, ki bi bil »žrv<. Nu, častna izjema so cerkovniki ljubljanskih cerkva. Ob nedeljah so posebno zgodaj po konci in takoj prično s pritrkavanjem in zvoneniem na popoln užitek vseh onih, ki so garali ves teden in bi se v nedeljo zjutraj radi po-cartali vsaj še urico več, kakor iim je to naklonjeno ob delavnikih. Priznanja in vzhičenja nad tem človekoljubnim opravkom med Ljubljančani ne manjka in vse zahvale iz tisočev src so adresirane ne morda na cerkovnika, ki je utrujen že na vse zgodaj, marveč na njegovega nadrejenega. Upravičeno. Drugi, ki ie tudi v nedeljo zjutraj na ulici, ko se je jedva umaknil mrak, je fijakerski konj, ki mora gledati, da zasluži svojemu gospodarju kruh. Za konjem in človekom prileze na ulico vse, skrijejo pa se mačke, ki strašijo po cestah in strehah vse noči in na žalost in zaprepaščenje pasantov režejo pot, skakajoč iz vrtov na vrtove, v divji gonji za plenom, ki ga najdejo marsikdaj tudi v obliki okusne mrzle klobas^ med odprtimi okni pritličnih stanovanj. Med zvonenjem, fijakerskimi konji in zavijanjem mačk so se pojavili na ulicah danes istočasno tudi avtomobili vseh mogočih tipov, ki so s svoiim drdranjem jeli dramiti svoje goste, da jih zapeljeio neka-ternike iz zamegljenega jutra tia ven na Gorenjsko stran. Ni pa minilo še pol urice, ko so pričela udarjati vrata ob vrata in se jele vsipati na ulice množice izletnikov, ki so hitele na koldovor. ali pa se ne glede na vozni red razgibale po ulicah, hiteč peš v sveži hlad, ki ga je ustvaril blagodejni dežek v soboto zvečer. »Da bo še dež?« so se glasili pogovori. »Eh, kje neki, danes ga ne bo več!« Tekom dopoldanskih ur ie bil doberšen kos Ljubljane prazen. Seveda pa ie večji del ostal in zopet ni bilo dolgočasja tudi ne med mestnimi zidovi. Ah, seveda ne, ko pa je bilo na ogled toliko žive lepote na promenadah v Tivoliju, v Zvezdi ali celo v predmestju, kjer nikakor ne manjka lepih deklet in zdravih fantov, ki radi postajajo za dopoldne ob vogalih hiš in se pomenijo o lepem vremenu... Tako že dopoldne ni bilo dolgas v Ljubljani, pa ni moglo biti niti popoldne. Godbe so po mestu že pred 8. uro ziutraj napovedovale celo vrsto prireditev v mestu in neposredni okolici. Šišenski Sokol je imel na svojem letnem telovadišču v Šiški prav lepo prireditev s telovadnim nastopom, ki so se ga udeležila tudi bratska ljubljanska društva. 2e nastop sam je privabil izredno veliko število So-kolstvu naklonjenega občinstva, ki je uživalo ob pogledu na strumne sokolske vrste in se divilo Sokolskemu izvajanju prostih vaj, kakor tudi eksaktni telovadbi na orodju. Po končanih telovadnih točkah se je v lepi večer razvila na veseličnem prostoru piava šišenska nepriseljena zabava. Delavstvo .ie praznovalo 20-letnico kon-zumnega društva za Slovenijo, ki jo ie pioslavilo na najsvečanejši način. V soboto zvečer se je vršila slavnostna seja vseh odborov; ljubljanskih in okoliških zadružnih, strokovnih in kulturnih delavskih organizacij v Zadružnem domu na Viču, kjer se je nato razvila domača zabava. Danes ob 7. zjutraj pa so se iele zbirati v Šiški, na Viču, Vodmatu in Krakovskem nasipu velike množice delavstva, ki so krenile korporativno v slavnostni povorki, z godbami, vozovi in zastavami pred Mestni dom. Tu se ie vršilo veliko zborovanje; govoril ie narodni poslanec in član nadzorstvenega odbora konzumnega društva g. Josip Petejan, bodreč delavstvo za idejo in smotre delavnega zadružništva. Popoldne se je vršila velfka veselica v Zadružnem domu v Šiški. V prelepem nedeljskem popoldnevu so Ljubljančan; danes vsekakor najbolj koke- tirali z ljubko samičico Rožno dolino, ki bi jo prav gotovo najraje pritegnili v svoj večni obiem. Trideset let ie stara in menda res že zrela za zakon z Ljubljano z vso doto in pritiklinami vred. Rrimejš, je bila danes lepa! Okrasila se ie že v soboto silno »ofrtno«. Vse hiše so bile v zelenju, izvesile so letnice ter tako prav odkritosrčno povedale svoje rojstne datume. Živahno je bila tam na ulicah poleg Ljubljane že v soboto pozno v noč in se povor-ka z godbo »Gradaščioo« in odraslimi ter stotinami otrok, nosečih pisane lampijonč-ke kar ni mogla ugnati in razviti. Komaj pa je Rožna dolina zadremala za par uric. že je bilo zopet vse po konci. Pomagala ie zopet budnlca z godbo ob 5. ziutraj in že je odhajalo vse na slavje. ,Ob 10. dopoldne je imel v restavraciji »Rožna dolina« prof. dr. Rožič slavnostno predavanje. Obrazložil je mlajši generaciji postanek njenega prijaznega domačega kraja. Prišli so že tudi visoki gostje iz mesta, med prvimi ljubljanski župan dr. Dinko Puc s soprogo in številnim spremstvom, zastopniki ljubljanskega občinskega sveta in drugi. Med tem, ko se je vršilo zborovanje, so se že pekli na ražnju na travniku pred staro gostilno »Pri Franceljnu« ianci in pitani pujski — pečenka, ki ie šla popoldne v slast vsem častilcem Rožne doline. Potem pa — zasukal se je vrtiljak, napolnili so se paviliončki s »kcanediiami«. živahne branjeske mamice so prodajale piškote in sladkorčke. da so prišle komaj do oddiha, vseh šest ali sedem gostilničarjev je nabilo sodčke piva. iel se ie točiti cviček. napolnile se čaše. zaoril je širom Rožne doline veseli vzklik: »Živja mi!« In pričelo se je rajanje, kakor že ne zlepa. Pri vsem tem pa je igral veliko vlogo tudi — malinovec. Zaigrala je godba »Gra-daščica* in oglasile so se vse številne harmonike. zabrenkali so tamburaški zbori, zaoril je pevski zbor. podkrepljen tudi z oktetom vrlega viškega Sokola. Aran-žmanu proslave 301etnega jubileja. Olepševalnemu društvu in njegovemu odboru vsa čast. saj zabave v tako velikem stilu niso mogli prehvaliti ne domačini, ne Ljubljančani in okoličani ki so se počutili kakor v malih nebesih, kopajoč se na večer v morju pisanih luči. Ročna dolina ie prešla v svoje 31. leto v naravnost bajnem razpoloženju. Ogromen poset je doživel včeraj tudi I. župni tabor slovenskih skavtov za Savo. Do idilično ležečih Gameljnov ie vozil poseben avtobus, ki ie odhajal gori včerai sleherno uro do večera vsakikrat natlačeno poln. Skavtskega tabora, čigar zaključek je v ponedeljek, se ie udeležilo nad 300 skavtov, samih veselih, zagorelih zdravih dečkov, ki so prebivali v 60 šotorih. V 'taboru so se od početka od 3. t. m. dalje vršile sleherni dan tekme, igre vež-be največ pa je bilo užitka zvečer, ko so v tem taboru zaplapolali osnii in so se vršili skavtski pomenki. Ljubljana se ie pričela nolniti šele pozno zvečer in imeti svoje navadno življenje. Vladal ie v splošnem mir in večer so zaključile sladke melodije orkestrov, na kavarniških vrtovih in terasah. Policijska kronika ie hvala Bogu popolnoma medla. Beležiti ni niti običajnih pretepov. ki se tako radi ponavljajo ob nedeljah, ko ima veliko besedo močni« dalma-tinec«. Ujet golob-pismonoša Včerai ie bila policija opozorjena, da so v Vodmatu vjeli čudnega goloba, ki ima pobarvan rep in nosi tudi na možicah nekam čudne znake. Policija se je iela za stvar takoj zanimati v veri. da zre za goloba - pismonošo. Prijava ie odgovarjala resnici in kmalu ie bilo ugotovljeno, da ie goloba viel g. M. v bližini elektrarne v Mostah, kjer se ie ptič zaletel med žice in padel na tla. Goloba ki ie imel rep žigosan s črkami F. G. L., in ie nosil na nožicah aluminijaste obročke z vtisnjenimi številkami, je g. M. izročil detektivu, nakar je bila zadeva javljena vojaški oblasti. Mariborsko pismo »Ponedeljku" Avtomobilska nesreča dveh pikolov. — Številne prireditve. Skromna policijska kronika Maribor, 8. julija. V soboto je barometer nenadoma napovedal padavine. Po silnem vetru, ki je ohladil poletno ozračje, se je vsul na Maribor in okolico Izdaten dež, ki je namočil žejno zemljo. Zlasti v ptrujskem okraju, kjer je zemlja zevala in prosila mokrote ter se je koruza obw>no zvijala v poletni vročini, ie bil ta dež pravi blagoslov. Mirno lahko rečemo da so deževali milijoni, kajti žitna polja so dobila svoj lek. sveže pokošene senožeti so oživele, vinske gorice so se nasmehnile in ž njimi naši kmetje. Nedeljsko iutro je bilo dokaj čmerno in n: bilo upania. da bo nedelja lep. solnčen dan. Senzacija dneva sta bila dva temperamenta pikola restavracije pri »Grozdu«. Srečko in Valter. Oba sta kljub svoji pi-kolski postavi že orominentni mariborski osebnosti. Okrog pol 8. ziutraj se ie pripeljal šofer g. Kem po naročilu neke ljubljanske tvrdke s svojim »Fordom« v Maribor. Pred restavracijo pri »Grozdu« se ie ustavil, da zaitrtcuje in opravi svoio korespondenco. Podal se ie tudi v kavarno. Oba pikola. Srečko in Valter. sta zagledala lepi voz in hipoma je bil storjen načrt. VaHer, ki je ves vTagolJast se je vsedel k volanu Srečko pa je »zakurblial«. Voz se je premaknil in v čudovitih viijugah sta zavila v Sodnijsko ulico, obrnila v Marijino ulioo ter okrenila voz proti Cvetlični ulici. Ali, joj! Pri pogrebnem zavodu v tei ulici ie avto odrekel. Pri mali strmini sta se fanta pričela orepiraiti. kje ie naprava za polni plin. Med tem je pritekel policijski organ in v največji naglici tudi gospod Kern. V srološni zmedi ie ravnodušni Valter zapustil svoi voz ter zdirjal proti domu. Srečko pa ie postal Nesrečko. ker ga je zgrabila roka pravice Ves Maribor se ie smelal tej pustolovščini, zlasti ker se le končala brez vsake nezgode, ki bi lahko bila velika, škode sta napravila za okrog- lih 200 Din. pa io ie takoj poravnal re- stavrater. Kljub nepričakovanemu deževnemu vremenu. ki se je dopoldne izpremenilo ▼ prijetno vreme se je vršila cela vrsta prireditev v bližnji in daljni okolici .Jugoslo-venska Matica je priredila skupno s šolskim vodstvom v Jarenini vidovdar.sko slavnost. pevci »Glasbene Matici« so pohiteli k Sv. Marjeti, oevska zbora »Zarja« in »Zvon« sta pela v mestni okolici, pevsko društvo »Luna« pa ob Tomšičevem drevoredu. Vse te kulturne prireditve so se povprečno dobro obnesle. Med mnogoštevilnimi vesilicami v okolici je omeni a tudi otvoritev igrišča športnega kluba »Železničar« s prav posrečeno veselično prireditvijo. delavska telovadna enota »Svoboda« pa je priredila v Studencih svojo veselico Policijska kronika ie čudovito skromna; štiri aretacije običajnih razgrajačev in 20 prijav najrazličnejšega značaja, med temi samo štiri zaradi prestopkov ooiiciiskih predpisov. Ljudski kino (Matica) bo predvajal danes velefilm ^ZADNJI ČLOVEK« — V glavni vlogi najboljše pl*» čani filmski igralec Emil Jannings. — Pred« stave ob: 16.30 in 21. Najdražja slika Sir Jos. Duveen je ondan kupil sliko »D«-vica z Jesusom«, znano pod Imenom »Velika Cowperska Madona«. v zbtrki gospodične DasboTonghove, za 175.000 nro-tov aH 22,000.000 francoskih frankov. To je doslej največja cona ta eno »amo podobo. ljubezni Adrijena Leoouvrarova m. Tisti dan, ko se je Moritz Saški odpravil ra zavojevanje kurskega kraljestva, je Adrijena v sveii plemeniti dobrosrčnosti prodala vse svoje drasotine in lišp. izkupiček pa je poslala njemu, čeprav je vedela, ga bo izgubila na veke. če se njegovo podvzet}« posreči. čivela je samo zanj. In imela je prav, ko je pisala v svojih pismih, da bo živela samo toiiko časa. kolikor bo hotel on. Da ga pozabi? Puskušala je, a zaman; le ena njegova beseda in vse obljube so bile mahom?. pozabljene. Ničesar.ni zahtevala od niega; v vseh pismih mu je javijala, da bo znala, naj se zgodi karkoli, žrtvovati svoio srečo in celo živlienie za njegovo srečo. Toda hotela je biti ljubljena nežno in mehko, ko-kor je bila nežna in mehka njena duša; ne brutalno, živinsko, zaradi samega ugodja. On pa je hlinil ljubosumje, a med tem ie leta! od pustolovščine do pustolovščine z brezbrižno lahkomišljenostjo vojaka, ki ve, da se lepe ženske pulijo zanj. »Ce me ne ljubite,« mu je pisala v nekem pismu, »ali ie vredno hinavščiti? Če me ljubite, zakaj me pustite v enem samem dvomu in me tako strašno mučite?« Bližamo se koncu. Kontesa Bouillonska, nova Moritzova ljubezen, je svoiemu častilcu prepovedala vsakršno nadaljno razmerje z igralko. Adrijena se je zavedala, da proti veliki lepoti in odličnemu poreklu svoje rivalinje nima postaviti drugega kakor v neskočnl ljubezni trpeče srce in več- in sovraštva no bojazen, da je njen ljubi ne ostavi zn zmerom. Zbolela je. Poslej so bili po vodi vsi upi: Moritz je bil zanjo izgubljen, izgubljen za vedno. »Najbolj nama bo ustreženo, če se iznebiva vi mene. jaz življenja.« mu je pisala. Takrat je po vsem Parizu krožil glas. da je Louise de Lorraine kontesa Bouillonska hotela Adrneno zastnmiti. todn zdi se, da je bila ta obdolžitev brez podlage. Adrijena ji je vzlic vsem zatrdilom, da ji ni nihče stregel po življenju, verjela. Naslednji meseci so bili zanjo višek fizičnega trpljenja; glodala .io> ie strašna neozdravljiva bolezen in nesrečna Adrijena jc venela kakor cvetka, ki ii nedosta'e življenskega soka. Dvanajstega marca 1730 je Adrijena Le* coureurova izdihnila v rokah Moritza Sa» škega. ki je v poslednji uri prilutel k njeni smrtni postelii Navzoč ie bil tudi Voltaire, ki io taVra' vzklikni' o njej: »Muses, Graces. Amours, dont elle fut 1' image!' »Ž njo so umrle Muze. Graciie. Liubavi. koMh verna podoba 'e bila!« (Nadaljevanje v prihodnjem «Ponedeljku») Speci; Jni artistični atelje za črko* slikarstvo PRISTOU £ BRICEL! LJUFUANA. Resljeva cesta št. 4 — Kje je paradiž ženitve željnih? Velezamadve številke o otrocih ia zakonih Sratlstika je tipičen izraz našega časa. Ona pojmuje vse kar ie človeškega, tudi vse. kur ic čustvene?a. kot mto^tven pojav. in če bi se n "r domislil absurdne misli, d.i bi se vprjšali: Kako mje naravnost rapidno pojemanje zakonske plodo-vitcsfi v srednji in zanadni Evropi z'asti v Nemčiji. Franciji in Aiiiliii. V Nemčiji se je n. pr. rodilo novniojei čkov na I(>00 poročenih žensk pod 45 leti: leta 1900. 286; leta 1913 202: leta 1922 1%: 1927 141. Posebno skbi so v srednii in zapadni Evropi. zakonski vidiki žensk Dočim ie v Franciji resnično poročenih vsai 52% za ženitev doraslih žensk, so v Nemčiji sam-ke v premoč', tako da ie I 1027 zajadralo v varni pristan zakona komaj 47% vseh za ženitev dorastlih nemških žensk. Na ta način ie razumljivo stalno nazadovanje rojstev v Nemčiii. ki je znašalo lani z 18.4 novorojence v na 1000 prebivalcev nov rekordni padec. V evropski Rusiji se ie rodilo v istem času na 1000 prebivalcev 44.3 novorojenčkov Vobče so vsi slovanski narodi glede za- koio» in porodov o.»!eč ne s2mo pred Nemci. Aiig'eii in Francozi, temveč tudi prc«l i.athoij roilm iiuii.h ii.zinn«! deželami ita«i|e, in Španije. Rekordna ie v tem oziru Bolgarska. Poročena Bo:garl;a porodi povprečno 7.6 otrok, inko da je Bolgar povpiečr.o oče natanko dvakrat toliko otrok kakor zapadni Fvropcc. Dočim je v Nemčiji resnično 'vročenih 'e 17"» vseli za ženitev dorastlih žensk, ne dobimo v Bolgariji niti 30% neporočenih. Na Grškem in v Rumuniji *o ženitveni vidiki, čeprav manjkajo za ti dve državi natančne štetil-ke. še mnoeo boljši. V biaženi jugovzhodni Evropi so torej samice redke in — zaradi njihovih baje zelo dnlgih jezikov — ne prav priljubljen ooitv. kar dokazuje tudi romunski narodni pregovor, ki pravi: »Boiie ie, biti v hudičevih črevih kakor pa v ustih stare device«. BHSflSKMaBssnaEannnasa Pravi Kitajec bo jutri in pojutrišnjem 9. in 10 ves dan postregel vsakomur z brezplačno poizkušnjo v ledu ohlajenega in vročega -ca?a Poizkušnja se vrši v delikatesni trgovini ANT. VERBIČ, STRITARJEVA ULICA, kjer se dobe tudi navodila za edino pravil« no kuhanje čaja lz zadnjega ..Skovlrja" «Če si poštena, bi bila morala klicati na pomoč, ko je bil Mirko nasilen proti tebi!» «Ah, od presenečenja v prvem hipu sploh nisem mogla govoriti.. .» «No, in ko je presenečenje minulo?* »Takrat . .. takrat pa . . . nisem več ho« tela kričati.« yy Ponedeljkov' listek Čudna zgodba Ivan D ob r a v e c. IX. V premišljevanju neizogibnih neprijetnosti, ki me čakajo, ako naznanim Julijev zločin, sem zašel v novi del mesta s popolnoma novimi, neznanimi ulicami. Analiziral sem vsako podrobnost in bolj ko se-m razmišljal, bolj sem se čutil krivega. Zakaj sem nagovoril Lijo v restavraciji? V prisotnosti Julija, ki je imel morda napravljen že ves svoj maščevalni načrt? Vedeti bi bil moral, da njegovo ponašanje ni normalno in da se skrivajo za njim tajni naklepi! In še več. Zakaj se nisem spomnil onih dni pred njegovo poroko, ko me je rotil za častno besedo, da je bilo med menoj in Lijo ie prijateljsko razmerje? in kar je glavno in začetek tega strašnega konca — zakaj sem obljubil Liji, da pridem za njo v Orfeum? Julij je brezdvomno slišal najin razgovor, njeno povabilo, mojo obljubo in njen izgovor glede plavolasega mladeniča- Seveda. Saj je vendar vedel, da je Lija neomajna v svojem sklepu in da ne odneha od svoje zahteve po ločitvi! Sumničil je ubogega plavolasega mladeniča, ko pa je slišal njen izgovor, je čisto naravno osumil mene. Smatral je vse za dogovorjeno in je videl v meni hinavca, kateremu je hotel celo zaupati svojo nesrečo! Krivec sem torej jaz. Samo jaz in od vsega začetka. In potem... V Orfeju, kjer me je našel samega ž njo v zastrti loži. In moj beg iz Orfeja! Kaj je hotel več? Saj je vendar govoril pred sodnikom o meni In očital krivdo na ločitvi Liji! In to krivdo je hotel dokazati. Imel je srečo. Zalotil me je pri njej samega, v njeni sobi, v pozni nočni uri, v intimnem razpoloženju ... Tudi za pričo je preskrbel. Našel jo je v služkinji. In skoraj gotovo je slišal Lijine besede služkinji, naj mu reče, da je ni doma! Zakai mu ni zadostovalo vse to? Imel je dokaze, pričo, torej gotovost... Njegovo maščevanje bi se mu posrečilo — z moiim sodelovanjem. Ali nisem mar pritrdil Liji, ko je rekla, da mora biti krivda njena in da ii moram pomagati? Nisem obljubil in vendar je bila v mojih besedah obljuba! Zakaj se je torej premislil in jo prosil za nemoten razgovor? Njegova užalje-nost je vzkipela in dozorela v zločin. Saj ji je zagotovil, da jo v bodoče ne bo več motil! V tem trenutku je bil že zločinec. Vse sem zakrivil jaz! Ko bo odkrit zločin, bo razkrita tudi moja krivda. In ne samo krivda, ki je jasna in dokazana in ki jo bom priznal iskreno in brez pridržka, ampak tudi... Stresla me je groza in noge so se mi ustavile, kakor se ustavi stroj, ko se pretrga električni tok. ki mu daje življenje. In jaz sem razmišljal o — neprijetnostih! Da, da. Neprijetno je biti zločinec in žrtev obenem. Navzlic ljubezni, usmiljenju ali čemurkoli. In zločinec moram biti. Dokazov bo dovolj. Priča bo služkinja. Moj alibi je izključen kl:ub izpovedi gospe Hilde, njenega moža, žur-nalista Vode in prokurista Rude. ki bodo morali povedati resnico, da sem bil v kritičnem času ž njimi v kavarni. Vse bo zaman. Služkinja bo prisegla, da je pustila duri odprte. Torej? In izpovedala bo vse po pravici, da sem se vrnil dopoldne pred vilo, vznemirjen in potrt, in da sem jo spraševal, ako ji je znano, kaj se je godilo ponoči. In Lijino ogle-dalce, ki sem ga pozabil v kavarni!... In jaz bom molčal, čeprav bodo našli Julijev klobuk in palico. Molčal bom zaradi Lije, trpel zanjo in ... in ... Iz groznih misli me je vzdramil pogreb, ki je prihajal od nekod iz predmestja. Bel križ. bela krsta, črni po-grebci. Še dolgo potem, ko je žalostni sprevod izginil za ovinkom, sem gledal za njim in zdelo se mi je, kakor da bi sam stopal med mrmljanjem mrtvaških molitev za krsto, v kateri je za vedno pokrito najsvetejše, kar se imel v življenju ... Lija, Lija! Jaz nesrečnik! Ne vem ne kako in ne kdaj — naenkrat sem bil zopet v ulici usodnega nočnega dogodka. Pod silnim vtisom vsega, kar je bilo in kar še mora biti. se nisem niti ozrl proti vili. Prevzela me je tudi bojazen, da bi me kdo zoo. t ne videl in' raztegnil verigo dokazov za mojo moralno in — dejansko krivdo, ki je postala že tako živa v moji duši, da nisem videl več nobenega izhoda. Osredotočil sem vso svojo voljo v premikanje nog in sem hitel v nasprotni smeri v mesto. Kam? V kavarno po Lijino ogledalce. Edino ta misel je bila še v meni. Skoraj prazne ulice v središču mesta so me ponovno spomnile na li^diljo. Vzel sem iz listnice Lijino sliko, jo gleda! in poljuboval, kakor da mi ;e dvajset let manj in kakor delajo vsi, ki jim je več do slike nego do originala. — Oprostite, gospod! Presenečen sem se okrenil in vtaknil sliko v žep. — Oo... sem odprl usta. Pred menoj je stal visoki plavolasi mladenič, ki ga nisem videl več od onega večera v restavraciji in o katerem nisem vedel, kdo je prav za prav. Predstavil se je po vseh predpisih, vendar sem videl, da je storil to prisiljeno in v zadregi. — Teta... — Gospa Hilda? sem ga prekinil. — Da. Teta me je naprosila, nai vas poiščem. Bil sem na vašem domu. pa vas ni bilo. Tudi v kavarni ln v restavraciji sem bil... Moje potrpežljivosti m' bilo niti za Kaj se je zgodilo? Nekaj se je zgo- las. dilo_ M'adeničeva zadrega se je povečala. — Prišel sem k teti ravno, kt sta se vrnila s stricem domov. Kaj s^ ič zgodilo, ne vem. Nekaj mora biti Bila je razburjena, trkala je na vrata gospe. . saj veste ... govorila tiho s stricem, potem pa me ie poslala po vas z naročilom, da pridete hitro k njej. — Hitro?... Kako hitro? — Kar takoj. — Takoj? — Da jo dobite še doma. — Kako to? Ali ne ostanejo doma? — V kavarno na koncert gremo. — Na koncert? sem se začudil. — Saj gremo vsako nedeljo zvečer. — Pa ne danes? Videl sem. da mladenič ne sluti strašnega zločina. — Seveda gremo. — Po tem zl... po to-.n, kar se je zgodilo? — Zgodilo? Mislim, da ni nič iiudega. Pogieda! sem na uro! Bila je že sedem. — Pridem takoj! Cez pol ure! Mladenič se je poslovil in odhitei. Napravil sem par korakov. Dalje nisem mogel. Moral sem se nasloniti na zid samostanskega vrta. V glavi se mi je zavrtelo in moje misli so se spremenile v čudno zaokrožene mnvričaste kolobarje, ki so se pričeli vrteti z bliskovito naglico... v .PONEDELJKU' IMAJO ZAJAMČEN USPEH, KER JE «PONEDELJEK» EDINI JUTRANJIK, KI IZHAJA TA DAN IN GA eiTAJ© VSI Izginil je na Prulah pred hišo Privoz št 17 osem tednov star rezast belo-črn foks (psica). — Odda naj se proti nagradi pri Henrika Franzlu, Privoz 17. Uniforme za častnike, džake :n narednike Ugotavlja po predpi.sih že od Din 530 dalje tvrd, Sv. maše zadušnice bodo darovane v viski cerkvi, bta^emu pokojniku ohranimo topel spomin! GlincetVič, dne 8. julija 1928. G cbct