iO^
Ptuj, torek, 9. maja 2006
letnik LIX • št. 35 odgovorni urednik: Jože Šmigoc
i^ř cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993
V
Štajerski
0\
Passat.
Najbolj slovenski avto leta.
Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Pluj 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65
Ptuj • Mis Štajerske . pod streho
\ > v,-/-!*
V konkurenci za naslov . mis - Štajerske 2006 je^biloiëtos > petnâjst več kot : odlično. Komisija je imel izredno težko delo, daje-izbrala, prve Staša KrajncIzPtuja, prva spremljevalka|epostafa':24-letnaab"''^^'^^ spremljevalka pa 22-letna študentka MajaKukoveCfiZ-Lasig
	
i	
1	
I'	—
rv:-'
- ^O-letna-študeni^í^a soUveStkai^ijiŽižek iz Múuíibuíu, d/ug^a
mv^^ - . „
voj
vi^-^ajel^O-le

f
4
Šport
Nogomet • Rok tudi v Domžalah kot veter
Stran 7
Boks • Ptuj bo 23. maja na nogah!
Stran 8
Rokomet • Veliko-nedeljčani preko Gorišnice do 1. A-lige
Stran 8
Po naših občinah	Gospodarstvo	Tednikov pogovor	Kultura	Po naših občinah
Lenart • Župan se	Kidričevo •	Milan Lukman •	Žetale • Peli so	Slovenske gorice <
iz nas norčuje in nas	Skupščina družbeni-	"Vsak zdravnik želi	mladinski pevski	So škropiva kriva za
podcenjuje	kov Taluma bo junija	pacientki najboljše!"	zbori	pomor čebel?
Stran 2	Stran 4
Po naših občinah Majšperk • Kdo je
podizvajalcem dajal lažne obljube?
Stran 14
Stran 3	Stran 6
Po naših občinah Ptuj • Upanja, da bo delal, ni nikoli izgubil
Stran 12
Stran 16
Lenart • Sestanek predstavnikov KS Sv. Trojica pri županu
"V
H	■	V'BB	■■■
»Zupan se iz nas norčuje in nas podcenjuje«
Večkrat smo že poročali, da se v krajevni skupnosti Sv. Jurij in Sv. Trojica bojijo, da župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin ne bo realiziral sprejetega proračuna občine za letošnje leto, ker ti dve krajevni skupnosti postajata samostojni občini.
testni shod. Predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko je povedal, da razmišljajo o blokadi občinske stavbe v Lenartu, predsednik KS Sv. Jurij Jože Škrlec pa pravi, da če jih bo župan najprej ignoriral, bodo za nekaj ur zaprli glavno cesto Maribor-Gornja Radgona.
V četrtek, 4. maja, se je župan mag. Ivan Vogrin sestal s predstavniki krajevne skupnosti Sv. Trojica. Ti od župana zahtevajo, da realizira letošnji proračun in izpelje investicije, ki so v proračunu predvidene za krajevno skupnost Sv. Trojica. Predstavniki KS Sv. Trojica so na sestanku povedali, da zahtevajo samo denar, ki jim pripada iz letošnjega proračuna. Po sprejetem letošnjem proračunu je pri Sv. Trojici predvidena gradnja čistilne naprave Sv. Trojica in del kanalizacije v skupni vrednosti 50 milijonov tolarjev, za dograditev šole je predvidenih 50 milijonov, za obnovo stopnic 15 milijonov in po programu je predvidena modernizacija sedem kilometrov cest v skupnem znesku 140 milijonov tolarjev. Po besedah predsednika KS Sv. Trojica Franca Rojka bi letos
Predsednika KS Sv. Trojica Franc Rojko in KS Sv. Jurij Jože Škrlec pravita, da se jim župan Vogrin želi maščevati zato, ker so se v teh dveh krajevnih skupnostih odločili za samostojni občini. Predsednika obeh krajevnih skupnosti tudi pravita, da se v občini Lenart investicije že izvajajo, vendar nobena na območju KS Sv. Trojica in KS Sv. Jurij.
O tej problematiki so se pred kratkim predstavniki obeh krajevnih skupnosti že pogovarjali na skupnem sestanku, kjer so se dogovorili, da se bodo najprej poskušali sestati z županom, a jih ni hotel sprejeti. Če dogovora ne bodo dosegli, se bodo obrnili na ministra brez resorja dr. Ivana Žagarja, zadolženega za lokalno samoupravo in regionalno politiko, in na slovensko vlado. Oba predsednika KS sta tudi poudarila, da želijo od župana dobiti samo denar, ki jim iz občinskega proračuna pripada, po mirni in demokratični poti. Za realizacijo sprejetega proračuna bodo izkoristili vsa pravna sredstva, če pa jim to ne bo uspelo, so odločeni organizirati pro-
Uvodnik
Brez podmladka ni društev
Pomlad in začetek poletja v naših krajih definitivno pripadata društvom. Če pozorno spremljate, se z občnimi zbori prične miganje na najrazličnejših področjih. Nadaljuje pa se s prikazom narejenega v zimskem času, ko so člani najbolj zaposleni z uresničevanjem novih zamisli.
Te dni so najbolj dejavni kulturniki, ki s številnimi revijami, srečanji in koncerti predstavljajo svoje ljubiteljsko delo. Začele so se tudi športne rekreativne dejavnosti na prostem, ki prav tako združujejo veliko športnih entuziastov. Lovci so že naredili letošnji pre-strel in zelena bratovščina je poslej vse večere le še v zelenju. Turistična društva so že opravila vsakoletne čistilne akcije in zasadila novo okrasno grmičevje. Še malo in zelo dejavni bodo postali tudi gasilci s tekmovanji, vedno pa jim uspe najti tudi kakšen razlog za praznovanje. Pomlad je čas, ko se člani najrazličnejših društev odpravijo na strokovne ekskurzije in navezujejo stike s sorodnimi društvi.
Pravzaprav je presenetljivo, da se Slovenci, ki smo menda tako zagrizeni individualisti, sploh toliko družimo. Vsak izmed teh številnih članov društev z negovanjem enega od svojih nagnjen oziroma ljubezni v društvu hkrati služi tudi skupnosti, ki jo njegovo delovanje bogati. Vsa društva imajo svoje svetle in nekoliko manj svetle trenutke. Obdobja, ko je zanimanje za neko dejavnost veliko, in obdobja, koje v zatonu. Prav pomanjkanje interesa novih članov in podmladka je največji problem številnih društev. V mnogih društvih je za vse zadolžen le en človek, pri čemer seveda lahko gre za udobje ostalih članov ali pa za diktatorski pristop enega. Problem so menjave generacij, ki so v nekem obdobju delovale kot gonilna sila in niso mislile, kaj bo potem ^ Zato imajo največ uspeha in obhajajo najvišje obletnice zlasti tista društva, ki svoje delovanje zastavijo kar se da široko in vanj vpletajo celotne družine. Tako starši nimajo težav z varstvom otrok, otroci pa od malih nog živijo z izbrano družinsko dejavnostjo. In potem sta samo dve poti - ali jo neizmerno sovražijo ali pa z veseljem nadaljujejo družinsko tradicijo.
viki klemenčič ivanuša
morali iz občinskega proračuna dobiti okrog 270 milijonov tolarjev. Na sestanku so županu tudi očitali, da še vedno ni nakazal dovolj sredstev za poplačilo zimske službe, ki je pri Sv. Trojici letos stala štiri milijone, župan pa je za to namenil le tri milijone tolarjev. Županu tudi očitajo, da
še letos ni pričel obnove cest po letošnji dolgi zimi in tudi še niso bili izvedeni razpisi za investicije.
Župan mag. Ivan Vogrin jim je povedal, da bo v letošnjem letu realiziral predvidene investicije v okviru možnosti, vse pa je odvisno od finančnih možnosti proračuna. Župan
tudi ne ve, zakaj delajo takšno paniko, saj je za te investicije predvideno, da se izvajajo v drugi polovici leta, in sedaj na občini pripravljajo razpisno dokumentacijo za vse investicije. Poudaril je še, da je realizacija občinskega proračuna v izključni pristojnosti župana.
Na konkretna vprašanja o
Predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko
posameznih investicijah župan ni odgovarjal in je le poudarjal, da je vse odvisno od finančnih možnosti. Povedal je tudi, da je za sanacijo cest v letošnjem letu namenil 15 milijonov tolarjev za vsako krajevno skupnost, torej skupaj 60 milijonov tolarjev. Dela bodo pričeli v prihodnjih dneh, saj se je letos obnova cest zaradi dolge zime zavlekla.
Skratka predstavniki KS Sv. Trojica s sestankom niso bili zadovoljni. Po sestanku je predsednik KS Sv. Trojica Franc Rojko povedal, da se je župan iz njih norčeval in jih podcenjeval, ter dodal: »Župan pravi, da se pripravljajo razpisi za investicije, čeprav vemo, da se nekatere že izvajajo, predvsem v KS Voličina, v bližini županovega podjetja. Mi smo prepričani, da župan nima nobene pravice zadržati našega denarja, saj zahtevamo samo denar, ki nam pripada. Župan je očitno pozabil, da je precej glasov na volitvah dobil tudi v KS Sv. Trojica. Še enkrat pa poudarjam, da mi zahtevamo samo svoje, kar nam pripada, in naredili bomo vse, da ta sredstva dobimo.«
Jutri, 10. maja, ob 12. uri pa bo župan občine Lenart mag. Ivan Vogrin sprejel predstavnike KS Sv. Jurij, ki imajo enake zahteve kot predstavniki KS Sv. Trojica.
Zmago Šalamun
Sedem (ne)pomembnih dni
Čigave rože

Pravzaprav bi se lahko do onemoglosti prepirali, kaj je bolj slovensko: ali šopek rož, ali lipov list, ali grb čeprav bi bilo to v bistvu nesmiselno, ker je eno in drugo in tretje enako naše, gre pravzaprav zgolj za vprašanje, kaj je v določenem trenutku (in za določene) potrebe lahko še posebej udarno (in ustrezno) identifikacijsko znamenje. S tega vidika se zdi sedanja polemika (in sploh politizacija razprav) v zvezi s filmom, ki naj bi poskrbel za reklamno turistično promocijo Slovenije na ameriški televiziji CNN, še en dodaten dokaz naše majhnosti (in hkrati prepotent-nosti). Dejstvo, da se je v prepir kot nekakšen arbiter vključil celo zunanji minister, govori samo po sebi o posebnih "strasteh" in o posebnih metodah trenutnega "komuniciranja" in sprejemanja odločitev v Sloveniji.
Seveda ne gre za to, da zunanji minister ne bi imel pravice do svojega mnenja o tem, kaj bi utegnilo Slovenijo bolje repre-
zentirati v tujini in še posebej na specifičnem ameriškem trgu (ki ga kot nekdanji slovenski ambasador v ZDA verjetno pozna bolje kot mnogi drugi). Značilno je nekdaj drugega: če je verjeti poročilom, je dr. Rupel kratko malo (brez ustreznih pojasnil in utemeljitev) sklenil, da mora rože (kot neustrezen simbol Slovenije) zamenjati grb (kot veliko bolj prepoznaven simbol. Ob takšni intervenciji zunanjega ministra bi bilo zanimivo vedeti, kako je v resnici nastajal najnovejši projekt slovenske prezentacije v tujini (ki seveda požira velike količine davkoplačevalskega denarja), kdo vse je pri njegovem nastajanju sodeloval in kako so se sprejemale dokončne odločitve. Kdo vse je bil zaprošen za mnenje o kvaliteti in ustreznosti projekta, je bila ta čast rezervirana zgolj za zunanjega ministra?
Vsekakor se tudi ob najnovejših zapletih in nesporazumih odpira stara dilema, kaj pravzaprav Slovenija sploh potrebuje za svoje predstavljanje (in identificiranje) v svetu? Je to zgolj en (večni) simbol ali pa naj bo glede tega nekakšno večno izmišljanje
nečesa novega, nekakšna večna tekma med oblikovalci in strokovnjaki s tega področja? Pravzaprav doslej ni nihče odgovoril na vprašanje, zakaj je bilo treba svoj čas že kar znameniti lipov list (kot zaščitni znak Slovenije), ki se je uveljavljal v specifičnih notranjepolitičnih in tudi mednarodnih razmerah, zamenjati z "univerzalnim" šopkom rož?
Lipov list je bil nekaj posebnega, nastajal je v časih, ko se je Slovenija nasploh na različnih (političnih, kulturnih in gospodarskih) področjih bojevala za svoje pravice in svoj prostor pod soncem. Takratna "turistična" gesla o "deželi na sončni strani Alp" so imela tudi svojevrsten, za nekatere pa celo predvsem politični naboj. Lipov list v marsičem ni bil samo turistični znak, ampak tudi znak slovenskega boja za samobitnost in upora proti vse bolj zaznavnim tendencam centralizma in unitarizma v nekdanji Jugoslaviji. Zaradi tega seveda ni bilo nikakršno naključje, da sta lipov list in prva zares organizirana promocijska akcija slovenskega turizma dodobra vzburkala jugoslovansko politično sceno in da so mnogi relevantni politični dejavniki v tedanji skupni državi videli v tem še dodatno potrdilo in dodatno demonstriranje "slovenskega separatizma".
Potem pa je samostojna Slo-
venija nenadoma dobila novo turistično "celostno podobo" s šopkom rož kot glavnim motivom za slovensko prepoznavanje. Že takrat sem v Dnevniku (brez kakršnegakoli odmeva) zgroženo ugotavljal, da v sosedni Avstriji po vseh trgovinah podoben, tako rekoč identičen šopek "krasi" mlečne izdelke enega izmed avstrijskih mlečnih proizvajalcev. Snovalcem nove slovenske turistične podobe se očitno ni zdelo potrebno, da bi se zaradi tega oglasil v javnosti, oziroma pojasnili, kako se je lahko (in zakaj se je) zgodila takšna koincidenca s "slovenskimi" in "avstrijskimi" rožami.
Medtem ko (ponovno) potekajo polemike o naši (pre)majhni prepoznavnosti in o poteh, ki naj bi najbolj učinkovito odkrile naše značilnosti tujim očem, pa je v Beogradu (v tradicionalno potencialnem slovenskem turističnem zaledju) potekal velik mednarodni turistični sejem brez zaznavnejše slovenske udeležbe. Poročevalci, ki so te dni opozarjali na ta nerazumljiv spodrsljaj slovenskega turizma in slovenske države, so dodajali, da se je beograjskega turističnega sejma sicer bučno udeležilo kakšnih petdesetih držav in da so obiskovalci še posebej iskali informacije o Sloveniji ...
Jak Koprivc
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednili Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednili je nasledniki Ptujskega tednilia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiraimk@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabirainik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: Zš
Ptuj • Pogovor z naj ginekologom Slovenije 2006 Milanom Lukmanom
"Vsak ginekolog oziroma zdravnik želi pacientki najboljše!"
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je naj ginekolog Slovenije. Tako so odločili bralci Vive, lokalnih časopisov in poslušalci lokalnih radijskih postaj.
Ptujski ginekolog je zasebnik že od leta 1994, za zasebno prakso se je odločil kot prvi ginekolog na Štajerskem. Zasebnik je postal tudi zato, ker je že po naravi individualec, izhaja pa tudi iz družine, kjer je bilo zaseb-ništvo na nek način tradicija. Skrbi za pet tisoč žensk. V za-sebništvu v medicini ne vidi nič slabega, samo pozitivne strani; pravi, da se ga ni potrebno bati. Z njim pridobivajo pacienti in zdravniki.
Kaj mu pomeni to priznanje za naj ginekologa Slovenije? "Pomeni mi priznanje za moje dosedanje delo, za dvajset let dela v ginekologiji. Začel sem v ptujski bolnišnici, zadnja leta pa delam v zasebni ambulanti in bolnišnici, kjer dežuram in operiram. Priznanje, ki sem ga prejel, je tudi priznanje ptujski bolnišnici; če ne bi sodeloval z njo, tudi tega priznanja ne bi bilo."
Ptujska bolnišnica je ena izmed redkih, ki se lahko pohvali z dobrim sodelovanjem z zasebnimi zdravniki. Milan Lukman pravi, da je to nekaj običajnega na zahodu in da bo do takšnega sodelovanja slej kot prej moralo priti tudi z drugimi ginekologi oziroma bolnišnicami - ne samo zaradi samih bolnišnic, temveč tudi ginekologov, ki delajo na primarni ravni, in pacientov samih, ker bodo vsi imeli od tega koristi. Ob razglasitvi za naj ginekologa Slovenije je Milan Lukman odgovarjal tudi na vprašanja Štajerskega tednika.
Št. tednik: Kaj lahko poveste o stanju ginekologije v Sloveniji?
M. Lukman: "Nisem pravi naslov, da bi lahko odgovoril na to vprašanje. Povem pa lahko, da ginekologov v Sloveniji na splošno primanjkuje. Osveščenost in zahteve pacientk so vse večje, kar ni nič slabega, vse večje pa so
tudi zahteve stroke. Slovenski ginekološki kader je precej v letih. Na Ptujskem ni nič drugače, saj ni ginekologa, ki bi bil mlajši od štirideset let. Po odhodu nekaterih ptujskih ginekologov v pokoj, to se bo zgodilo v kratkem, bo nastal vakuum, ki ne bo rešljiv čez noč."
Št. tednik: Zakaj po vašem primanjkuje ginekologov?
M. Lukman: "Ginekologija je bila svoje dni atraktivna stroka, danes ni več tako. Obremenitve so precej velike, velika pa je tudi odgovornost. Delo ne dovoljuje ne vem koliko prostega časa, človek je veliko zdoma, marsičemu se moraš odreči, nasploh pa je tako v celem zdravništvu."
Št. tednik: Zakaj je po vašem prišlo do tega, da ginekologi več ne skrbijo tudi za zdravje dojk?
M. Lukman: "Gre za različne usmeritve. 'Mariborska šola' vztraja, da bi bili prva stopnička pri pregledovanju dojk ginekologi. Smernice so začrtane v Ljubljani, kjer pa so se postavili na stališče, da bi se z boleznimi dojk bolj ukvarjale ambulante za bolezni dojk, ki jih ginekologi ne zastopajo. Res pa je, da so dojke dokaj multidisciplinar-no razdeljene. Gre za dokaj ozko sodelovanje ginekologa, rentgenologa, pa tudi kirurga v primeru operacije. V tujini obstajajo že posebne specializacije za bolezni dojk. Slovenija se temu ne bo mogla izogniti. S tem bomo dobili zdravnika mamologa, ki se bo ukvarjal samo z boleznimi dojk. Kot povsod v medicini je tudi pri boleznih dojk tako, da je mnenje enega premalo. Če trije, rentgenolog, zdravnik, ki je dojko pregledal, in tisti, ki bo morda izvedel operacijo, sedejo skupaj, lažje pridejo do realnega zaključka, kot da se odloča en sam."
Naj ginekolog Slovenije 2006 se je rodil v majhni vasici Prhovec na slovensko-hrvaški meji, ki ima manj kot 25 hiš, oče je bil Slovenec, mati Hrvatica. Medicinsko fakulteto je končal v Zagrebu, specializacijo je začel v čakovski bolnišnici. Poročil se je s Slovenko, ki je želela življenjsko pot nadaljevati v Sloveniji. Na Ptuju so v tistih časih potrebovali ginekologa, po pogovoru z direktorjem Lojzetom Arkom je hitro prišlo do dogovora in zaposlitve. Delati je začel 25. decembra leta 1985.
Prosti čas, kolikor ga je, najraje preživi s hčerkama, obe sta že študentki. Starejša študira stomatologijo, mlajša pravo. Energijo si nabira v lepih stvareh - obožuje slike, razstave, gledališče, posebej še opero in balet. Med dopustom pa si novih moči nabira takrat, ko drugi spijo, v tihih zalivčkih, ob poslušanju ptičjega petja, kamor odhaja takrat, ko se ribiči že vračajo.
Ženske vse bolj osveščene
Št. tednik: Kaj kot izkušen ginekolog lahko poveste o ginekološkem zdravju žensk na Ptujskem? So dovolj osveščene, prihajajo pravočasno h ginekologu?
M. Lukman: "Zadnje čase opažam, da se stanje zelo spreminja. Akcija Zora za zgodnje ugotavljanje raka na ustju maternice je naredila svoje. V začetku ni bilo ne vem kakšnega odziva. Odziv na pozive, ki jih pošiljamo ženskam za ginekološke preglede, se je v zadnjih dveh, treh letih zelo izboljšal. Občutno se je zmanjšalo tudi število nosečnic, ki ne bi redno prihajale na preglede. Take, ki ne bi niti enkrat med celo nosečnostjo prišle na pregled in bi se z njimi prvič srečali šele v porodni sobi, so bolj izjema kot pravilo. V svoji ambulanti se v zadnjih letih srečujem z zelo mladimi dekleti, ki prihajajo po nasvete glede zaščite, kar je samo pozitivno, in zaradi nasvetov glede nekaterih spolno prenosljivih bolezni, še preden pravzaprav pričnejo spolno življenje. Mislim, da je osveščenost bistveno večja, kot je bila pred desetimi leti, primerjava s stanjem
pred dvajsetimi leti, ko sem začel delati kot ginekolog, pa sploh ni mogoča. Tudi mediji imajo pri osveščanju pomembno vlogo. Tudi rubrika Zdravniški nasveti, ki ste jo v Štajerskem tedniku uvedli v lanskem letu, je del tega, prav tako prispevki ptujskega radia, kjer se poslušalci lahko tudi neposredno vključujejo z vprašanji. Zaradi izboljšanih komunikacijskih možnosti je marsikateri nasvet mogoče dobiti tudi po telefonu, v nekaterih primerih tudi po elektronski pošti."
Št. tednik: Je preventive po vašem mnenju dovolj in gre v pravi smeri?
M. Lukman: "Gre v pravi smeri, dovolj pa je ni nikoli. Tudi če bomo ne nek načini v okviru preventive uspeli narediti vse, to še ne pomeni, da nekaj ne bo šlo v neželeno smer. Morda se to nekomu zdi nemogoče, vendar se vsega ne da preprečiti. Nekatere stvari se ugotovijo, ko je bolezen že stopnjo ali dve više, kot bi želeli. V vsakem primeru pa bi vsem ženskam, tistim v rodnem kot tistim v nerodnem obdobju, pa tudi dekletom, ki šele vstopajo v spolno življenje dokaj mlade, in nosečnicam svetoval, da redno prihajajo na ginekološke preglede, da zaupajo ginekologu. Vsak ginekolog oziroma zdravnik želi svoji pacientki
Foto: Črtomir Goznik
Milan Lukman, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, naj ginekolog Slovenije: "Priznanje, ki sem ga prejel, je na nek način tudi priznanje ptujski bolnišnici."
Foto: Črtomir Goznil<
"V svojem poklicu sem zadovoljen, če bi se moral znova odločiti, bi se ponovno odločil za ginekologijo. Moje zlato pravilo je ljubezen do poklica. Zdravnik mora biti pošten, delaven, iskren in dobrosrčen."
najboljše. Glede raka na ustju maternice je pregled večkrat: danes, čez leto dni, če je vse v redu, in nato na tri leta. Pacientke tudi pozivamo na preglede. Ob tej priložnosti izrabljam možnost, da apeliram na vse ženske, da se vabilom za preglede odzovejo. Če v določenem terminu ne morejo, se lahko prenaročijo. Nosečnice pa imajo vsaka deset preventivnih pregledov, dva ultrazvočna, delamo tudi tri, pogosto še več. Če so težave, je pregledov več."
Na Ptuju še ni kondomata
Št. tednik: Kaj pa splavi, so še pogosti, zlasti še pri mladih dekletih, če pravite, da je danes osveščenost večja?
M. Lukman: "Na žalost so še. Po analizi, ki sem jo opravil za svojo ambulanto za leto 2005, pa lahko rečem, da je število prekinitev nosečnosti v primerjavi s preteklimi leti bistveno upadlo. To je samo pozitivno, ker je osveščenost večja, pa tudi preventiva je mogoča s tabletkami, ki so namenjene mladim dekletom in imajo izredno nizke doze hormonov ter bistveno ne vplivajo na težo, počutje; tega se mlada dekleta najbolj bojijo. Moja praksa je taka, da deklet, ki prihajajo prvič v ginekološko ambulanto zaradi posveta o zaščiti, ginekološko ne pregledujem. Strah pred ginekološkim pregledom je lahko ovira, da mlado dekle pri petnajstih ali šestnajstih letih ne pride v ginekološko ambulanto. Ni pa nujno, da pride h ginekologu, tudi kondome je mogoče dobiti povsod - v lekarnah, na bencinskih servisih, škoda je le, da na Ptuju še ni nobenega kondomata."
Št. tednik: Koliko ste ginekologi prisotni med srednješolsko populacijo? Vas kdaj vabijo na kakšna
predavanja oziroma k sodelovanju v okviru prostih izbirnih vsebin?
M. Lukman: "Ne vem,
kako je pri drugih. Sam sem pred časom imel enkrat letno predavanja v Dijaškem domu, predaval sem v osmih razredih OŠ Ljudski vrt, gre za šolo, ki pokriva največji del osnovnošolcev na Ptujskem. Odzivi so bili pozitivni."
Št. tednik: V kakšni smeri bi se v bodoče morala razvijati ginekološka stroka v Sloveniji, kaj še manjka?
M. Lukman: "Težko vprašanje, tudi nisem poklican, da bi lahko govoril o tem. Mislim pa, da ne gre v napačno smer. V Sloveniji novosti v stroki dokaj hitro uveljavljamo. Naj ob tej priložnosti navedem primer ptujske bolnišnice, da se tudi tu malo pohvalimo. Na ginekološkem oddelku ptujske bolnišnice že več kot 50 odstotkov operacij opravimo z laparaskopom."
Št. tednik: Zakaj ste se odločili za poklic zdravnika in zatem za specializacijo iz ginekologije?
M. Lukman: "Za poklic zdravnika sem se odločil zato, ker gre za poklic, ki mi na nek način ustreza. Za specializacijo iz ginekologije pa sem se odločil čisto slučajno, to me zadnje čase precej sprašujejo. Želel sem biti kirurg, zdravniško pot sem začel v Čakovcu, prostega mesta iz specializacije kirurga takrat ni bilo. Ginekologija pa je blizu kirurgije in sem se odločil. Danes mi ni žal, da sem se tako odločil. Ginekolog ima vseeno po določenem času, ko se že nekoliko izčrpa, možnost, da se deloma umakne iz operacijske dvorane, da kakšen dan dela samo v ambulanti, kjer je fizična obremenitev zagotovo nekoliko manjša. So pa ne samo v ginekologiji, ampak v vseh medicinskih strokah izzivi."
Majda Goznik
Kidričevo • Zasedal nadzorni svet Taluma
Skupščina družbenikov junija
Nadzorni svet družbe Talum, ki se je v Kidričevem sestal takoj po prvomajskih praznikih, v četrtek, 4. maja, je med drugim sklenil, da bo skupščini delničarjev ponovno predlagal, da Talumov dobiček razporedijo v obvezne rezerve, oziroma za nujne investicije, ki jih načrtujejo v tem kolektivu.
Kot je za Štajerski tednik pojasnil predsednik nadzornega sveta Branko Ogo-revc, so na omenjeni seji po prvomajskih praznikih uvodoma ugotovili, da je Okrožno sodišče razveljavilo sklepe prejšnje skupščine, ki je bila 15. marca, na kateri so takrat odpoklicali sedanje člane nadzornega sveta ter imenovali nove. Ugotovili so tudi, da sta medtem dve članici nadzornega sveta, Jasna Kal-šek iz Ministrstva za gospodarstvo ter Mirjam Trampuž iz Elesa, predčasno odstopili, tako da je namesto sedmih sedaj samo pet članov, vendar so bili sklepčni, zato so sejo nemoteno nadaljevali.
In tako so se v nadaljevanju dogovorili za skorajšnji sklic
skupščine delniške družbe, oziroma zasedanja delničarjev, ki naj bi se predvidoma sestala v juniju, na njej pa naj bi po besedah Branka Ogorevca predlagali izvolitev novih članov nadzornega odbora, saj se sedanjim 15. julija izteče redni mandat. Že sedaj bodo pozvali delničarje, naj podajo svoje predloge za nove člane nadzornega sveta, sedanji nadzorni svet Taluma pa naj bi se po besedah Ogorevca sestal še enkrat pred koncem maja in se dogovoril še o drugih predlogih skupščini.
Ta bo morala ponovno sklepati o podelitvi razrešni-ce upravnemu in nadzornemu odboru družbe za leto 2005, ponoviti pa bo potrebno tudi odločanje o uporabi
bilančnega dobička, saj je bil sklep, kot ga je sprejela prejšnja skupščina, razveljavljen s sodno odločbo, oziroma s sklepom sodišča. »Naš predlog bo enak kot doslej, torej, da naj bi bilančni dobiček v višini 394 milijonov usmerili v druge rezerve, oziroma za investicije, ki so za Talum življenjskega pomena,« je poudaril Ogorevc.
Naj spomnimo, da je predstavnik sekretariata Elesa Mirko Jakomin v izjavi za javnost kmalu po skupščini 15. marca med drugim zapisal, da skupščina Taluma po Zakonu o gospodarskih družbah ni vezana na predlog uprave in nadzornega sveta, ki sta pri sprejemu letnega poročila za leto 2005 oblikovala
druge rezerve iz dobička v višini polovice ugotovljenega čistega dobička v letu 2005, zato je Eles kot večinski, 80-odstotni, delničar prvič od pridobitve deležev v Talumu predlagal izplačilo dividend delničarjem, dosledno upoštevajoč letno poročilo.
V Talumu so ocenili, da bi bila takšna poteza sprta z logiko, saj je največji lastnik Eles še pred kratkim podprl usmeritve uprave Taluma, da dobiček namenijo za povečevanje proizvodnje za predelavo odpadnega aluminija in dokončno zapiranje elektrolize B, nato pa so si nenadoma premislili, zato bi takšna poteza postavila pod vprašaj oba načrtovana zahtevna projekta.
M. Ozmec
Podgorci • Slovesnost ob 30-letnici
Spremenili miselnost ljudi
Turistično društvo Podgorci je minuli konec tedna z različnimi prireditvami obeležilo svojo 30-letnico delovanja. Najpomembnejši dosežek, ki jim je uspel, pa je gotovo sprememba v miselnosti ljudi. S svojimi ocenjevanji vina so namreč bistveno prispevali k dvigu kulture pitja vina, kvalitete vinogradništva in vinarstva. S čistilnimi akcijami pa so sokrajanom vzbudili občutek za lepoto in čistost kraja.
Poleg vsega tega pa je društvo imelo pomembno nalogo tudi pri druženju krajanov. Ob različnih akcijah, ki so jih organizirali, so se zbrale cele družine, otroci so bili pri vseh aktivnostih zraven. Na ta način so se naučili veliko o ekologiji, dobrih in slabih plateh vina, druženju ter sproščene in pristne komunikacije z gosti, ki jim bo v življenju še kako prišla prav, še posebej tistim, ki se bodo ukvarjali s turizmom.
Na slovesnosti, kjer je zbrane pozdravil predsednik društva Martin Kukovec, so 26 posameznikom podelili priznanje za večletno delo v društvu, prejeli pa so ga tudi: turistični podmladek, sekcija za ohranjanje kulturne dediščine in etnološka skupina Kurant. Podelili so tudi več priznanj za večletno sodelovanje s TD Podgorci. Za 30 let delovanja v društvu pa so priznanja prejeli: Franc Slad-njak, družina Horvat, družina Lah, družina Marinič, Marija Sladnjak, Jakob Klemenčič in Stanko Kukovec. Priznanja sta podelila predstavnika dveh glavnih sponzorjev letošnje prireditve - občine
Med dobitniki priznanj je bil tudi dolgoletni predsednik Franc Sladnjak, ki je med drugim povedal, da člani društva lahko počistijo okolje, veliko pomembneje pa je, da so dosegli spremembo v zavesti ljudi, ki se jim zdi sedaj skrb za urejeno okolje samoumevna.
Ormož - podžupan Miroslav Tramšek in Tovarne sladkorja Ormož - predsednik uprave Jurij Dogša.
Kot vsako leto so članice aktiva kmečkih žena pripravile kulinarično razstavo. Tokrat so predstavile jedi iz kuhinje naših babic, saj opažajo, da se vse več kuharic vrača k starim receptom, je povedala predsednica aktiva Cvetka Krabonja. Pripravile so različne kruhe ter pogače
in mlečne štruce, ki so bile na mizi domala vsako nedeljo. Iz krušnega testa pa so gospodinje nekoč za najbolj lačne pripravile opalenke,
ki jih pripravljajo s premazom iz skute, in posolenke. Ob večjih prazniki so bile na mizi tudi različne potice in kuhana pogača. Manjkalo ni niti drobno pecivo in tipična poročna torta iz prve polovice 20. stoletja, ki je bila vedno v obliki ovčke. Predstavile so tipično martinovo večerjo, pa tudi pečeno svinjino - prolenk, ki se je pripravljala predvsem ob trgatvi.
Del prostora so namenili tudi razstavi slik, časopisnih člankov in priznanj, ki so se nabrali v minulih 30 letih.
Na prireditvi so nastopili člani turističnega podmladka z zelo prisrčno in poučno satiro na temo vina in med-sosedskih odnosov, zapel je Ormoški oktet, domače vaške pevke, zaigrali so ljudski godci, zaplesali pa so tudi nekdanji člani folklore.
vki
Pšenično zlivanko v Podgorcih pripravijo takole: zmešajo pol litra mleka (ali četrt litra mleka in četrt litra slatine), 12 žlic pšenične moke, 3 jajca in sol, da dobijo gladko, primerno gosto maso. Segrejejo pomaščen pekač in vlijejo maso vanj. Zli-vanka je najboljša, če je pečena v krušni peči. Če je slana, ponudijo zraven zeleno solato, maso pa lahko po želji tudi sladkamo, takrat pa zraven ponudijo kompot.
Kulinarična razstava aktiva kmečkih žena je stalna spremljevalka ocenjevanja vina, saj sta dobro vino in hrana nerazdružljiva. V ospredju ajdova pogača, zlivanka, kvasenica in kuhana pogača.
Od tod in tam
Zavrh • Tradicionalni prvomajski pohod
Tudi letos je kljub slabemu vremenu 1. maja potekal tradicionalni pohod na Zavrh, ki so ga organizirali Občina Lenart, Turistično društvo Rudolf Maister Vojanov z Za-vrha in Planinsko društvo Lenart. Pohodniki so se zbrali v Lenartu na Trgu osvoboditve, kjer jih je pozdravila slo-venskogoriška godba MOL, nato pa se v skupinah odpravili proti Zavrhu. Pohod vsako leto poteka po dveh poteh: daljši planinski in krajši turistični. Letos se je okrog 600 pohod-nikov na Zavrh odpravilo kar po asfaltni cesti, saj hoja po bližnjici zaradi razmočenega terena in manjših poplav ni bila mogoča. Na Zavrhu, kjer se je ob pohodnikih zbralo tudi več drugih ljudi iz sosednjih krajev, je potekalo družabno srečanje.
Zmago Šalamun
Ormož • Ob dnevu Zemlje
Foto: Hozyan
Ob dnevu Zemlje so člani Turističnega društva Ormož organizirali že tradicionalno prireditev, ki pa je letos za spremembo potekala na tržnici. Pripravili so srečelov in okrog 150 brezplačnih srečk je zelo hitro skopnelo. Dobitki so bili namreč v znamenju pomladi in zelenja. Sodelujoči so lahko zadeli različne sadike, rože in semena. Na prireditvi se je s stojnicami in delavnicami predstavilo še več sodelujočih. Ormoški osnovnošolci so predstavili delovanje EKO krožka in izdelke iz naravnih materialov. Muzej Ormož je mimoidočim delil knjižice, ki so jih naredili otroci, saj je priložnost sovpadala tudi z dnevom knjige. Varovanci Centra za starejše občane so pripravili razstavo svojih izdelkov, prav tako pa tudi članice študijskega krožka, ki deluje pri LU Ormož. S cvetjem iz krep papirja, oblikovanim v pomladne aranžmaje, so se predstavili tudi člani PD Janez Trstenjak Hum, ki so poleg rož izdelovali tudi igrače iz spomladanskega lesa. S seboj so pripeljali tudi zelenega Jurija, kije oznanil prihod pomladi oziroma toplejše vreme.
vki
Tržec • V spomin posadili lipo
Še z enim dogodkom so v videmski občni pozdravili pomlad in počastili 100-letnico Turistične zveze Slovenije, ko so v petek, 28. aprila, na Djočanovi kmetiji v Tržcu 13, katere lastnica je občina, v spomin na dan, ko je Etnografsko društvo Tržec prevzelo skrbništvo nad kmetijo, posadili mlado lipo - simbol slovenstva. Kmetija je bila ob prevzemu v bolj slabem stanju, a kot načrtujejo v videmski občini in Etnografskem društvu, naj bi z leti postala vse bolj urejena, saj je v pripravi načrt temeljite prenove. Kmetijo na »haloškem robu«, kot pravijo manjšemu delu naselja ob Dravinji, najbipreuredili v nekakšen etnografsko-etnološki muzej, je povedal predsednik Etnografskega društva mag. Ivan Božičko, v muzeju pa bi obiskovalcem - poleg stalne zbirke - ponudili še različne delavnice; te bodo namenjene predvsem osnovnošolcem.
Foto: ZS
Foto: vki
Foto: TM
Ptuj • Mis Štajerske 2006
Težko je izbrati, če je na odru toliko lepih deklet
Včasih je dež »ogrožal« samo Festival domače zabavne glasbe Ptuj, zdaj je začel groziti tudi izboru mis Štajerske za mis Slovenije. V soboto se je vlilo tik pred razglasitvijo letošnjih najlepših treh, nič ni pomagal enotedenski predah, ki se je zgodil tudi zaradi dežja.
V glasbenem programu se je uspelo prebiti samo skupini Skuter, Atomik Harmonik so še drugič izviseli; upajo, da jim bo v tretjem nastopu, ki bo 9. junija, le uspelo znova navdušiti Ptujčane, najmanj tako kot februarja v karnevalski dvorani.
Na odru amfiteatra Term Ptuj so se letos udeleženke izbora mis Štajerske za mis Slovenije občinstvu, ki je skupaj z njimi vztrajalo v dokaj mrzlem in vetrovnem vremenu, dokler se ni pričelo še deževati, predstavile v petih izhodih. Prvi je bil v oblačilih iz butika Virus, drugi iz prodajalne Dominus, tretji iz prodajalne Naf Naf, pri katerem so nosile sandale iz prodajalne Tamara Trend, četrti izhod je bil v kopalkah Lisce, čevljih Peko, očala so bila iz Optike Kuhar, poletni cekarji iz prodajalne La Mans. K svečanim oblačilom Sanje Veličkovič, v katerih so dekleta naravnost blestela, so obula čevlje iz prodajalne Tamara Trend. Na nastop na odru Term Ptuj so se dekleta dobro pripravila, del priprav jim je omogočil Kozmetični studio Olimpic. K večji samozavesti pa so prispevala tudi večerna oblačila, saj so bila izdelana po meri posameznega dekleta, njihovem karakterju.
Čeprav se sliši zelo šablon-sko, je imela komisija, ki jo
Dekleta so blestela v kreacijah Sanje Veličkovič In čevljih prodajalne Tamara Trend.
je vodil ptujski župan dr. Šterfan Čelan (člani so bili še: mag. Stanko Glažar, Lojze Arko, dr. dent. med., spec. čeljustne kirurgije, Jože Bračič, Majda Goznik, Sonja Plavec, Sanja Veličkovič, Silva Čuš, Maja Tofant, Vladimir Berger, Davorin Topolovec, Tatjana Caf in Tanja Hauptman) izredno težko delo, konkurenca na izboru za mis Štajerske je vedno večja. Lente bi si jih zaslužilo več, ker pa gre za tekmovanje, so lahko podelili tri: mis Štajerske 2006 je po-
stala 183 cm visoka 20-letna študentka Staša Krajnc, 180 cm je visoka prva spremljevalka, 24-letna Maja Žižek iz Maribora, 22 let pa ima 169 cm visoka študentka Maja Kukovec iz Lasigovcev.
Staša Krajnc je bila po razglasitvi malo v šoku, tako je bila presenečena, da občutkov še ni mogla opisati. Maja Žižek je izpolnila svoj cilj, priti med prve tri. Maja Ku-kovec pa je polna novih pričakovanj, en izziv je že za njo, drugi jo še čaka, komaj ga čaka. Prve tri so bile zadovoljne tudi zaradi izredno lepih nagrad, ptujski sponzorji so
bili tudi letos radodarni, mis Štajerske 2006 pa je dobila v šestmesečno uporabo tudi avtomobil chevrolet spark, kar se je zgodilo prvič do sedaj v katerem od regionalnih izborov mis Slovenije za mis sveta.
Za dekleta, ki jim na mis Štajerske ni uspelo dobiti ene od lent, bo nova priložnost še te dni. Na enega od regionalnih izborov jih bo povabil lastnik licence za izbor mis Slovenije za mis sveta Zdravko Geržina. Le drznim in vztrajnim se nasmehne sreča.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Letos so dekleta nosila dvodelne kopalke iz Lisce, očala Optike Kuhar in cekarje trgovine La Mans.
Sponzorji mis Štajerske 2006:
MO Ptuj, Terme Ptuj, Kozmetični studio Olim-pic, Chevrolet Daemobil, Štajerski tednik Ptuj, Radio Ptuj, Net TV, butik Virus Ptuj, Tamara, d. o. o., Ptuj, Tenzor Ptuj, TA Kurent, Frizerski salon Stanka Maribor, Beauty World Maribor, Kopitarna Sevnica, Lisca, Sanja Veličkovič - oblikovalka in izdelovalka svečanih oblek, Cvetličarna Roža, Ptujske pekarne in slaščičarne, Območna obrtna zbornica Ptuj, Mercator, SVS, d. d., Ptuj, Petovia avto, d. d., Ptuj, Dominus, Ptuj, Optika Kuhar, Ptuj, LTO Ptuj, Hotel Mitra Ptuj, Naf Naf, Graverstvo in zlatarstvo Bojan Tofant Ptuj, Elegant Maribor - Klobuk Ptuj, Te ve Ptuj, Barbara Plavec, Acron Slovenj Gradec - trgovina La Mans Ptuj, Frizerski salon Stanka Ptuj, Kumho Tyres in Paam auto Ptuj.
Foto: Črtomir Goznil<
Mis Štajerske 2006 Staša Krajnc ob »svojem« avtomobilu, ki ga bo vozila šest mesecev.
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Vrtca Domek moj in tvoj
Foto: Črtomir Goznik
V refektoriju minoritskega samostana na Ptuju so 5. maja odprli razstavo Vrtca Ptuj pod naslovom Domek moj in tvoj, ki bo na ogled do 13. maja od 8. do 18. ure in je prikaz dveletnega projektnega dela v Vrtcu Ptuj, ki so ga kot Unescov vrtec opravili s prevzemom teme Domačija, namenjen vzgoji, spoznavanju in sprejemanju različnosti, je med drugim povedala ravnateljica Vrtca Ptuj Božena Bratuž. V okviru uresničevanja projekta so otroci spoznavali različne domove, družine, kulture, običaje, glasbo in okolja, da so lahko vse to predstavili skozi likovno izraznost. Iz izdelkov je razvidno, da so tematiko dobro spoznali, saj sicer ne bi mogli občudovati tako lepih in originalnih izdelkov. V okviru letošnjega 22. praznika Vrtca Ptuj, spominski danje 9. maj, bodo v tem tednu pripravili še osrednjo slovesnost po naslovom Okrog sveta domov, na kateri pričakujejo tudi ministra za šolstvo in šport dr. Milana Zvera.
MG
Videm pri Ptuju • Zlatoporočenca Tement
V krogu družine, sorodnikov in prijateljev sta v soboto, 29. aprila, po 50 skupnih letih zlata prstana ponovno izmenjala zakonca Ivan in Kristina Tement iz Vidma pri Ptuju. Poročno slavje je bilo najprej v videmski poročni dvorani, nato pa še v cerkvi sv. Vida, kjer sta obred zlate poroke opravila p. Kristijan in častni kanonik Franc Tement. V poročni dvorani je zlatoporočencema čestital župan Friderik Bračič in jima izročilposebno darilo. Zlati ženin Ivan seje rodil 25. januarja 1930 v Pobrežju, zlata nevesta Kristina - Tinka pa 27. aprila 1929 v Kozmincih. Poročila sta se 21. aprila pred 50 leti v Vidmu. Dom sta si ustvarila v Vidmu, kjer jesen življenja preživljata še danes, v Vidmu pa sta oba našla tudi zaposlitev in dočakala upokojitev. V zakonu so se jima rodili trije sinovi, danes pa sta zlatoporočenca tudi že ponosna dedek in babica štirim vnukom in dvema vnukinjama.
Čestitamo ob zlatem zakonskem jubileju.
TM
Zavrč • Zlata poroka Bratuševih
Praznični aprilski konec tedna je bil za družino Bratuša iz Korenjaka, občina Zavrč, svečano obarvan, saj sta oče Ivan in mama Terezija slavila zlato poroko. Civilni obred v poročni dvorani završkega dvorca je opravil Franc Kekec, v cerkvi sv. Miklavža pa farni župnik Jože Pasičnjek. Zlati ženin Ivan Bratuša je svojo življenjsko pot začel 14. junija 1930 v Korenjaku, zlata nevesta Terezija pa 7. oktobra 1936 v Turškem Vrhu. Poročila sta se spomladi 1956 v Zavrču, skupen dom pa sta si ustvarila v Korenjaku, na Ivanovi domačiji, kjer še danes preživljata jesen življenja. V zakonu se jima je rodilo šest otrok, štirje sinovi in dve hčeri, kljub težkemu življenju med haloškimi griči pa sta znala izkoristiti vsako prosto uro za druženja s prijatelji. Gospodar Ivan je še danes uspešen vinogradnik, že vrsto let ljudski muzikant in član završkega KUD. Zena Terezija pa je znana kot skrbna in spretna gospodinja, zato ni naključje, da je bilo na njihovi domačiji kar nekaj tečajev kuhanja in peke.
Čestitamo zlatemu paru!
Foto: TM
Žetale • Glasbeni vrtiljak
Na knjižni polici
Peli so mladinski pevski zbori
25. aprila je bila v Osnovni šoli Žetale območna revija mladinskih pevskih zborov, ki so jo pripravili: Območna izpostava Sklada za kulturne dejavnosti Ptuj, Zveza kulturnih društev Ptuj in Osnovna šola Žetale.
Tokrat je nastopilo trinajst pevskih zborov, zato je prireditev potekala v dveh delih.
Najprej se je predstavil zbor iz OŠ Olge Meglič na Ptuju, ki ga vodi Marko Feguš. Za nastop so pripravili ljudsko Stoji učilna zidana, Golobovo Pustite nam ta svet in popularno Vive l'amour. Pri klavirju je zbor spremljala Klavdija Zorjan Škorj'anec. Zbor je zvenel intonančno čisto, tudi dinamično zanimivo, kitične pesmi pa bi kazalo bolj popestriti.
Stanka Erjavec, ki že vrsto let vodi zbor na OŠ Majšperk, se je odločila za Magnificat neznanega avtorja, Šivičevo Po vodi plava in Srečo na vrvici Deča Žgurja. Zbor odlikuje čist ton in dobra dikcija, pogrešali smo nekoliko dinamične raznolikosti. Zbor je pri klavirju spremljala Tanja Kozar Stošič.
Številčni zbor je prišel iz ptujske Mladike z zborovodkinjo Jasno Drobne. Odločili so se za zanimiv program: Kalanovo priredbo ljudske Čej so tiste stezice, Ježevega Mladega kovačka in avstralsko Monkey in turtle. Zbor je zapel intonančno čisto z lepimi dinamičnimi loki. Posebej zanimiva in za poslušalce efektna je bila Ježeva skladba z instrumentalno spremljavo ksilofona in činel, ki sta jih igrala
Tadej Žibrat in Rok Ciglar. Pri klavirju je bila Katja Sevšek.
Irena Sabler, ki vodi zbor OŠ Cirkulane - Zavrč, se je odločila za ljudsko Ena ptička priletela, Petersonovo Glorio ter svojo priredbo popevke Tam, kjer sem doma. Zbor je zboro-vodkinja na klavirju spremljala kar sama, petje pa so popestrila tudi tolkala.
Zbor OŠ Dr. Franja Žgeča iz Dornave vodi Metka Zagoršek. Številčni zbor je zapel ljudsko Bon šla na goro visako, Vodomet Bojana Glavine ter afriško Siyahamba. Pri klavirju je zbor spremljala Lidija Žgeč, slišali pa smo tudi tri solistke, ki so svojo nalogo dobro opravile; sicer je zbor zvenel čisto, glasovno pa je deloval malce prestrašeno.
Prvi del revije je efektno zaključil pevski zbor iz Markov-cev, ki ga vodi Slavica Lajh. Za nastop na reviji so izbrali tehten program: ljudsko Ena ptička priletela, Zvončke Marija Kogoja ter Zelenega Jurija Albina Weingerla. Zbor se je predstavil z lepim, čistim tonom, ustrezno dinamiko in agogiko, pestrim kitičnim podajanjem in dobro dikcijo. Zbor je na klavirju spremljala Tatjana Rajh Petek.
Drugi del revije je začel zbor iz OŠ Grajena, ki se je prvič udeležil te revije. Zbor vodi Jerne-
ja Bombek, ki se je odločila za Tomčevi Gori ogenj in Brezo ter za Robertsonovo Sanjam sen. V zboru poje zgolj 12 pevcev in je hvalevredno, da so se odločili nastopiti tudi na reviji ter se predstaviti širši javnosti, ne pa nastopati zgolj na domači šoli. Zbor je spremljala Lidija Žgeč.
Domači zbor iz Žetal je vodila Valentina Vidovič. Tudi žetalski zbor se je prvič pojavil na reviji. Zbor šteje zgolj 16 pevcev. Zapeli so ljudsko Moje dekle, Srečo na vrvici ter mehiško La Cucaracha. Zbor je spremljala Tanja Kozar Stošič, ki je bila pianistka tudi pri zboru OŠ Borisa Kidriča iz Kidričevega, ki ga vodi Liljana Krošl. Zapeli so Adamičevo Jurjevanje, Kukavico neznanega avtorja ter Gummessonovo Bocca Chic-ca. Pri zadnji pesmi so petje popestrili s tamburinom in bobenčkom. Pevci se očitno med sabo niso najbolje slišali, saj intonacija ni bila čista.
Številčni pevski zbor se je predstavil iz OŠ Videm pri Ptuju, ki ga že vrsto let vodi Sonja Winkler. Videmčani so najprej zapeli Ježevega Mladega ko-vačka ob pomoči ksilofona in činel, sledila je črnska duhovna pesem Somebody's knockin'
Mladinski pevski zbor OŠ Videm pri Ptuju z zborovodkinjo Sonjo Winkler
at your door ter ljudska Marko skače. Zbor odlikuje lep ton, dobra dikcija, ustrezna dinamika, zlitost glasov. Zadnjo pesem so popestrili tudi mladi plesalci. Klavirske spremljave niso imeli.
Zanimiv program je pripravila tudi Jerneja Bombek z zborom iz OŠ Ljudski vrt iz Ptuja. Slišali smo Kramolčevo Ta zima že zapušča nas, Mačjo glasbo Ernzya ter Pesmico za špas Mitje Gobca. Posebej zadnji dve pesmici sta bili dobri poživitvi revije. Pri klavirju je zbor spremljala Lidija Žgeč.
Polnozvočno, čisto in razgibano se je prestavil zbor iz OŠ Destrnik-Trnovska vas, ki ga že tretje leto vodi Ernest Kokot. Zapeli so Zapojmo pesem Radovana Gobca, zborovodjevo priredbo Kako raste mama ter posebej zanimivo pesem za govorni zbor Bay dooka Nancy Telfer. Pri klavirju je zbor spremljal zborovodja.
Jakob Feguš, ki vodi zbor OŠ Podlehnik, se je odločil za kar dve svoji priredbi, in sicer za Čudovit je ta svet ter ljudsko Ženka mi v goste gre. Svoj nastop in tudi revijo pa je zbor končal z Bockovo Če bi jaz bogat bil. Zbor je imel zanimiv nastop s čisto intonacijo in je bil popestren s kitaro Aljaža Jelena, klavirjem Barbare Zakelšek in solistko Kajo Foštnarič, ki pa ji mikrofona niso najbolje ozvo-čili. Za klavirjem je sedel tudi zborovodja.
Revijo je strokovno spremljal Franci Kovač, vodila jo je Mateja Kuharič. Nastopajoče in poslušalce pa je pozdravil tudi žetalski župan Anton Bu-tolen.
Tokrat je na reviji mladinskih pevskih zborov nastopilo sorazmerno dosti zborov. V glavnem smo s petjem mladih vsekakor lahko zadovoljni, kljub vsemu pa bi v bodoče vendarle kazalo za revije pripravljati skladbe, ki so tudi po kvaliteti vredne revialnega nastopa. Mladinski pevski zbor naj si ne bi za revijo izbral enoglasne ali dvoglasne skladbe (in to še ob spremljavi klavirja), kot smo jih na torkovi reviji slišali kar dosti.
Franc Lačen
Majšperk • Večer s Partljičem
Veselo druženje
Politikom včasih zmanjka smisla za humor, pravi Tone Partljič, ki je v maj-šperški večnamenski dvorani dokazal, da sodi med najboljše in najuspešnejše komediografe v Sloveniji.
Člani DPD Svoboda Majšperk so v soboto, 22. aprila, v večnamenski dvorani OŠ priredili zanimiv večer, v goste so namreč povabili priznanega slovenskega literata, pisatelja in komediografa Toneta Partljiča. Rdeča nit živahnega in razigranega večera je bil smeh, tak, kot ga vidi in doživlja pisec številnih odrskih uspešnic in dobitnik Glazerjeve nagrade
za življenjsko delo na področju pisateljskega in kulturnega ustvarjanja. Organizatorji prireditve, poimenovali so jo Večer s Partljičem, so bili člani dramske sekcije DPD Svoboda Majšperk, na pomoč so jim priskočili še pevci moškega pevskega zbora in slikarji likovne sekcije. V dvorani so se ob tej priložnosti predstavile tudi članice Ustvarjalne klepetal-
nice z razstavljenimi izdelki, zbranimi pod naslovom Volna nas greje.
Sicer pa so dvourno druženje s Partljičem z zaigranim odlomkom iz komedije Ščuke pa ne najprej začeli člani KPD Stoperce. Člani dramske sekcije DPD Svoboda Majšperk so zaigrali odlomek iz komedije Moj ata socialistični kulak, tretji so bili na vrsti člani ŠKD Sestrže,
ki so se predstavili s komedijo Gospa poslančeva, potem pa so se občinstvu spet predstavili igralci dramske sekcije DPD Svoboda Majšperk, ki so najprej zaigrali komični odlomek iz igre En dan resnice in za konec še odlomek iz komedije novejšega datuma Denis in Ditka.
Zlatka Lampret, voditeljica prireditve, je med zaigranimi odlomki gosta Toneta Partljiča povprašala o tem in onem. Razigran in gostobeseden Partljič je obiskovalce prireditve nasmejal predvsem s pristnim, zanj tako značilnim načinom pripovedovanja.
Partljič je ob neki priložnosti dejal, da je tisti, ki se ne zna smejati, velik revež. Obiskovalci prireditve Večer s Partljičem, ki so prišli od blizu in daleč, to zagotovo niso bili!
Zlatka Lampret
Jens Christian Grondahl Tišina v oktobru
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Roman)
z romanom Tišina v oktobru je postal danski pisatelj Jens Christian Grondahl najbolj prevajani sodobni danski pisec. Tišino v oktobru je izdal leta 1996, sicer pa vsako leto izide kakšen njegov novi roman. Tišina v oktobru so srečevanja in odhajanja, preplet nenavadnih, nedoumljivih, naključnih, usodnih zgodb med moškim in žensko, povezanih ali mimobežnih poti Umetnostnega zgodovinarja srednjih let zapusti žena, in on (brezimni) obnavlja preteklo samostojno in skupno pot, iščoč odgovore. Čim starejši je, manj ve. Njegove izkušnje so nevednost. Svojo odločitev, da bo odšla, je Astrid objavila povsem vsakdanje. Kolikor je vedel, mu ni bila nikoli nezvesta. Je življenje postalo prelahko in pretežko obenem in jo je izdalo? Smisel niso fotografije v družinskem albumu, smisel so vsakdanje, ponavljajoče reči. Vzgoja Simona in Rose je bilo eno izmed redkih področij, kjer sta se kdaj spo-rekla. Sta živela nevede drug ob drugem? Oklepal se je svojih razbitih sanj, pet dni po njenem odhodu je odpotoval v New York, da bi obudil spomine, misleč, kako naša življenja pridobijo v nekem starostnem obdobju bolj ali manj določeno obliko. Njegovo odraslo življenje je bilo sestavljeno iz potovanj iz enega v drugi svet, v begu pred samim seboj in vračanju po isti poti. Je za vsem tem neka zgodba, ki je ne bo nikoli slišal? Del njega se je navadil biti sam, neprizadet zaradi njenega izginotja, brez cilja in volje. Spominja se, kako so on, Astrid in Simon preživljali prvo poletje na morju. Kako Simon ni hotel z osivelim očetom, kako se je Astrid potem z vso ihto vrgla na delo s sesalcem. Naključja so spreminjala življenje, zgodovina je tako negotova in dvoumna kot prihodnost. Ko se je rodila Rosa, je verjel, daje bila Astrid tista ženska, ki jo je čakal, in daje prišel na kraj, kjer bi moral biti. Vsak dan sta počela iste reči, Simon in Rosa pa sta odraščala. Po osmih letih je na razstavi v Parizu srečal Ines, ki ni več dajala videz nebrzdane in anarhične ženske. Tudi ona bi rada imela otroke. Tako neustrašno in mladostno jo je bil ljubil, kot nikoli več. Nevidni prag novega življenja je prestopil, ko se je prepričal, da je to drugačen svet. Astrid je nekoč mimobežno videla Ines, po kateri je pred leti viharno hrepenel. Najbolj navaden stavek bi ga izdal. Ko je bila Astrid še otrok, sta se njena starša nekje v Italiji zapeljala čez rob pečine. Preostanek otroštva je preživljala v internatu. Morala je ljubiti taksista in kritika, ker sije upal tvegati. Všeč so ji bile njegove oči in mirni glas. Njegov oče je prihajal na materine gledališke premiere, čeprav je minilo že trideset let, odkar ga je zapustila. Oče je bil inženir, ki je gradil mostove po Afriki in Srednjem vzhodu, mati pa si je vodila ljubimce domov. Sam je nekega dne njune male drame napolnil nahrbtnik in odšel, ter se potikal kot Robinzon v ruševinah okrog domače hiše. Imajo Rosa, Astrid in Ines skupno to, da izginejo pred nebogljenimi, odraslimi moškimi? Ali je vse to ena in ista ženska? Brezimne pločevinke Warhola so se mu zdele že iz mode, vedno pa seje vračal k drugim sodobnim ameriškim slikarjem. Ni ljubil Ines, temveč lastno podobo o njej. Edinole sanje so ostale. Ko so minila leta, si ni želel več biti kdo drug. Zakaj se nam zdi, da se bo kaj zgodilo, ko smo zdoma? Je njegova zgodba interpretacija interpretacij in so njegove ženske le liki, nerazločni in neotipljivi v njegovi zmedeni glavi? Je bila Elisabeth del njegove drame, naključen predmet njegovega obupa, uglašena na isto valovno dolžino, in bi se vse drugače obrnilo, če ne bi takrat s taksijem pobral Astrid? Človek lahkotno in neobremenjeno občuti nezvestobo. Astrid se ni zanimala za njegove pisarije, in ji tega tudi ni zameril, čeprav delo ni bilo krivo za odmikajočo razdaljo med njima. Otožnost se je izmenjavala z mrko zaprtostjo, ko je morda zaslutila, da je izgubila ljubezen svojega moškega. Glave ljudi so opremljene kot njihovi domovi.
Je samo čas krivec za vse, za razdelitev notranjih svetov? Njen svet je bil v njegovem, za njegovega v njenem pa ni bilo večprostora. Morda vsi preživljamo življenje v sanjanju, dokler se ne prebudimo v jutro, ko odkorakamo po neznani poti.
Vladimir Kajzovar
Foto: Fl
Boks
Ptuj bo 23. maja na nogah!
Stran 8
Rokomet
Velikonedeljani preko Gorišnice v 1. A SRL!
Stran 8
Strelstvo
Odlični nastopi Slovencev na Češkem Stran 9
Jadranje
Na Ranci kar 47 optimistov
Stran 9
ê

Nogomet
Zavrčani naredili Muri prosto pot do 2. SNL Stran 10
Plavanje
Konec tedna v Termah Ptuj 500 tekmovalcev Stran 10
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik
tednik
Športni zavod Ptuj
2250 Ptuj, Čučkova 7 . Telefon: 02/787 76 30
www.športnizavod-ptui.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • 1. SNL - liga Simobil - 31. krog
Rok tudi v Domžalah kot veter
^_____ _^_^_^_K:_— •—M^i "ralÉl^^^i I ■	^^ ■J-_^_^_
Foto: Črtomir Goznik
Slovenski nogomet je dokončno dobil novega junaka: Rok Kronaveter (Drava, drugi z leve) med proslavljanjem sedmega (!) doseženega zadetka v zadnjih treh krogih (levo Mitja Emeršič, desno Lucas Horvat, Matjaž Lunder in Borut Tisnikar).
Domžale - Drava 0:2 (0:2)
STRELEC: 0:1 Kronaveter (6), 0:2 Kronaveter (21)
DRAVA: Dabanovič, Šter-bal, Zajc, Emeršič, Lunder, Prejac (od 46. Gorinšek), Tisnikar, Horvat, Čeh, Trenevski (od 60. Kelenc), Kronaveter (od 89. Zečevič). Trener: Milko Đurovski.
Nogometaši ptujske Drave nadaljujejo svoj zmagoviti pohod. Sploh se ne ozirajo na nasprotnike in na to, da so nekateri favoriti, tako kot so bili najprej Goričani, v soboto pa še nogometaši Domžal. Domačini so nastopili brez poškodovanega Zeljkoviča in kaznovanega Ljubijankiča, v ekipo pa je trener Stojanovič vrnil izkušenega Đuranoviča.
Že v šesti minuti so nogometaši Drave povedli z zadetkom Roka Kronavetra ter razveselili svoje pristaše v športnem parku v Domžalah. Žogo je do mladega ptujskega igralca podal Lucas Horvat, Rok je močno udaril po žogi, ki je
končala za hrbtom domačega vratarja Nemca. Domžalčani si še niso prav opomogli, ko je Rok Kronaveter ponovno zadel in povišal vodstvo nogometašev ptujske Drave. Ponovno je bil v 21. minuti podajalec Lucas Horvat, Rok pa je še enkrat mojstrsko uka-nil domačega vratarja. Tudi Domžalčani so se polagoma prebudili in v 28. minuti so imeli prvo priložnost, ko je Nikezič močno streljal, vratar Drave Mladen Dabanovič pa je strel ubranil. Osem minut kasneje je domžalski obrambni igralec Elsner v solo prodoru prišel na rob kazenskega prostora Drave, močno udaril, žoga pa je zletela tik mimo levega vratnika Drave. Odhod na odmor z dvema zadetkoma prednosti sredi Domžal je vsekakor dvignilo samozavest ptujskih nogometašev, ki so lahko mirno pričakovali drugi polčas.
To pa nikakor ni pomenilo, da se je Drava zaprla in igrala obrambno. Do 55. minute se ni zgodilo nič pomembnega, potem pa je žoga
prišla do Trenevskega, ki je preigral dva obrambna igralca Domžal in streljal na gol, vendar pa njegov strel ni bil najbolj natančen. Dve minuti kasneje so Čeh, Trenevski in Kronaveter lepo izigrali domačo obrambo, vendar je strel Roka zletel mimo vrat. V 50. minuti je Gorinšek lepo prodrl po desnem krilu, podal žogo do Čeha, ta pa jo je podaljšal na levo stran do Tisnikarja, njegov udarec pa ni bil najbolj natančen. Sledil je rahel pritisk domačih nogometašev. V 80. minuti je s strelom poizkušal Kirm, vendar je bil Dabanovič spet na mestu. Pet minut kasneje je največjo priložnost za Domžalčane zamudil Nike-zič, ki se je sam znašel pred ptujskim vratarjem, vendar je žogo z razdalje osmih metrov poslal visoko preko vrat. Isti igralec je imel priložnost še v zadnji minuti, vendar ni uspel zadeti. Zmaga in s tem tri točke so tako zasluženo odpotovale na Ptuj.
Dobra, kombinatorna igra ptujskih nogometašev, ne-
verjetna lahkota pri prenosu žoge iz obrambe v napad ter agresivnost in borbenost so dobra napoved za domače sobotno srečanje s celjskim CMC Publikumom. Možnost za nadaljevanje zmagovite serije je vsekakor pred njimi, samo igro iz Domžal bo potrebno ponoviti. Veliko pa pove podatek, da so številni ljubitelji nogometa v Domžalah nogometaše ptujske Drave z igrišča pospremili z aplavzom.
Rok Kronaveter: »Po zadetku proti Gorici igram bolj sproščeno in moja ter forma Drave je zares dobra in upam, da bomo z dobrimi igrami tudi nadaljevali. Občutki pri doseganju zadetkov so vsekakor lepi in ne glede nato, da je bil prvi zadetek proti Domžalam izredno lep sem vsakega zadetka posebej zelo vesel. Trenutno pa je tudi vzdušje v ekipi enkratno, saj igramo vsi za enega, eden za vse in se bodrimo med tekmo. Smo res dobra klapa!«
Danilo Klainšek
4
liga mV
simobiL
O Vodafone'
1:2). Primorje - Nafta, Anet Laško - Bela krajina 0:0,
1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
REZULTATI 31. KROGA: Domžale - Drava 0:2 (0 Koper - Rudar Velenje 3:0 (3:0), Maribor Pivovarne CMC Publikum - HIT Gorica 0:4 (0:3)
1.	HIT GORICA	31	17	9
2.	DOMŽALE	31	16	10
3.	ANET KOPER	31	15	6
4.	MARIBOR PIVO. LAŠKO 31	14	6
5.	CMC PUBLIKUM	31	15	3
6.	DRAVA	31	13	7
7.	NAFTA	31	11	6
8.	PRIMORJE	31	10	7
9.	BELA KRAJINA	31	6	11
10.	RUDAR	31 2 7 LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 1. SNL:
20 zadetkov: Miran Burgič (Gorica); 17 zadetkov: Valter Birsa (Gorica); 15 zadetkov: Oskar Drobne (Anet Koper); 14 zadetkov: Viktor Trenevski (Drava), Ermin Rakovič (Domžale); 12 zadetkov: Dražen Žeželj (Primorje); Jože Benko (Nafta). STRELCI ZA DRAVO: 14 zadetkov: Viktor Trenevski; 8 zadetkov: Rok Kronaveter; 4 zadetke: Gennaro Chietti; 3 zadetki: Aleš Čeh, Jaka Štromajer; 2 zadetka: Matej Miljatovič, Lucas Horvat; 1 zadetek: Vladimir Sladojevič, Robert Težački, Doris Kelenc, Sebastjan Berko, Aljaž Zajc.
LESTVICA NAJBOLJŠIH STRELCEV 2. SNL:
8 zadetkov: Darijo Biščan (Livar), Ranko Nišandžič (Dravinja Duol), Živojin Vidojevič (Dravinja Duol); STRELCI ZA ALUMINIJ: 6 zadetkov: Uroš Veselič; 4 zadetki: Nenad Đakovič; 3 zadetki: Jan Šimenko, Matej Ozim, Janez Vrenko, Gregor Dončec; 2 zadetka: Davorin Fridauer, Denis Topolovec; 1 zadetek: Jernej Repina, Andrei Dugolin, Mate Eterovič (vsi Aluminii).
5 5 10 11
13 11
14 14 14 22
62:27 61:27 43:34 47:36 43:46 42:42 35:42 40:46 27:51 24:73
60 58 51 48 48 46 39 37 29 13
Nogomet • 2. SNL
Tekma tragikomičnih sodniških odločitev
REZULTATI 22. KROGA: Aluminij - Supernova 1:2 (0:1), Krško - Svoboda 3:2 (0:1), Tinex Šenčur - Factor 2:3 (1:2), Zagorje - Dravinja Duol 1:1 (0:0), Livar - Koroška Dravograd 0:1 (0:1)
1.	DRAVINJA DUOL 22 12	6	4	36:20	42
2.	FACTOR 22 12	4	6 30:22	40
3.	SUP. TRIGLAV 22 10	8	4	22:15	38
4.	ALUMINIJ 22 9	7	6 2:19	34
5.	KRŠKO 22 8 10	4	28:24	34
6.	TINEX ŠENČUR 22 5	9	8 25.36	24
7.	ZAGORJE 22 5	9	8 20:27	24
8.	LIVAR 22 6	5	11 23:28	23
9.	DRAVOGRAD -3 22 5	7	10 21:39	19
10.	SVOBODA 22 4 3 15 19:29 15
Aluminij - Supernova Triglav 1:2 (0:1)
STRELEC: 0:1 Burgar (17), 1:1 Dončec (75. z 11 m) 1:2 Stojanov (85)
ALUMINIJ: Pridigar, Čeh, Topolovec, Sagadin, Mlinarič, Kuserbanj, Dončec, Marinič, Rozman (od 46. Veselič), Đakovič (od 85. Vtič), Dugolin. Trener: Edin Osmanovič.
RDEČI KARTONI: Saga-din (60, 2 RK), Troha (74)
Nogometaši Aluminija so srečanje proti Triglavu pričeli v oslabljeni sestavi, saj domači strateg ni mogel računati na štiri standardne igralce (Eteroviča, Goloba, Tomažič-Šeruga in Vrenka). Kljub temu pa so proti Kranjčanom pričakovali zmago, s katero bi lahko realno pričakovali odkrito borbo za drugo mesto na prvenstveni razpredelnici.
Igra v prvem polčasu je bila nepovezana, nekoliko pod-jetnejši so bili gostje, ki so v 17. minuti dosegli zadetek preko srečnega in spretnega Burgarja, ki je žogo iz bližine potisnil v mrežo. Edino pravo priložnost za Aluminij v tem delu igre je imel Dončec, ki je dobro izvajal prosti udarec, vendar je gostujoči vratar strel ubranil. Drugič pa je v 27. minuti strel z leve strani sprožil Andrej Dugolin, vendar je žoga za las zletela mimo desnega vratnika.
Nadaljevanje na str. 8.
Boks • Še dva tedna do boksarskega večera
Ptuj bo 23. maja na nogah!
V soboto je v kavarni Evropa potekala prva tiskovna konferenca pred boksarskim spektaklom, ki bo 23. maja v športni dvorani Center. Na njej so organizatorji predstavili dosedanje delo (ki so ga mimogrede opravili v rekordnem času) in napore pri organizaciji tega izredno zahtevnega projekta, ki bo ime Ptuja preko TV-kamer televizijske postaje Eurosport ponesel po Evropi.
Iz priprav v Nemčiji se je za nekaj dni v domovino vrnil tudi Dejan Zavec, ki je bil dobro razpoložen: »Šele zdaj začenjam verjeti, da bo dvoboj res na Ptuju in se tega zelo veselim, saj je to moja dolgoletna želja. Priprave zaenkrat potekajo brez težav, že v nede-
ljo (7. 5., op. p.) pa potujem v Prago, kjer bo tudi dokončno znano ime mojega 21. nasprotnika. Krog mojih izzivalcev je že skrčen na tri boksarje: eden prihaja iz Rusije (prvak Azije), drugi iz Kazahstana, tretji pa je prvak Amerike. Ne glede na to, s katerim bom boksal, upam seveda na zmago,« je dejal naš šampion, ki je tudi ocenil vrednost ostalih boksarjev, ki bodo nastopili na gala boksarskem večeru na Ptuju. »Ko sem videl listo nastopajočih, skorajda nisem mogel verjeti, da so organizatorji uspeli privabiti toliko odličnih boksarjev. Omenim lahko Nemca Firata Arslana (24 zmag, 3 neodločeno, 1 poraz) v težki kategoriji, Rusa Denisa Inkina (27, 0, 0), Nemca Egona Rotha
(14, 0, 0) in Konija Konrada (16, 0, 0) in Francoza Willyja Blaina (12, 0, 0). Neverjeten seznam!«
Karte za boksarski spektakel na Ptuju bodo na prodajnih mestih (Cafe Evropa, bar Saš, gostišče Ring, fotokopirnica Sitar, Športni zavod Ptuj, šport center Barada) od srede dalje, in sicer po ceni 5000, 7500 in 12500 SIT. Glede na povpraševanje vam toplo priporočamo, da si jih nabavite že v prvih dneh preprodaje in si s tem zagotovite udeležbo na enem največjih športnih dogodkov na Ptuju vseh časov. V torek, 23. maja, od 16. ure dalje bodo vse poti vodile v športno dvorano Center na Ptuju.
Jože Mohorič
Foto: Črtomir Goznik
Simon Starček (član organizacijskega odbora), Nani Matjašič (predsednik organizacijskega odbora) in Dejan Zavec so na tiskovni konferenci predstavili potek priprav na boksarski gala večer, ki bo na Ptuju v torek, 23. maja.
Nogomet • 2. SNL
Nadaljevanje s strani 7.
V	42. minuti so imeli veliko priložnost gostje, ko je prosti strel s 16 metrov izvajal Stoja-nov, ki je sicer dobro meril, vendar se je izkazal domači vratar Pridigar. Tu pa se je tudi pričela zgodba s slabim sodnikom Horvatom, saj je v tej akciji kapetan gostov poškodoval mladega Roka Mariniča.
V	drugem polčasu so se razigrali domači nogometaši, »izkazal« pa se je tudi sodnik Horvat s svojim pomočnikom
Pavličem. V 55. minuti sta Ki-dričanom razveljavila povsem regularni zadetek Mlinariča zaradi domnevnega nedovoljenega položaja, čeprav sta dva igralca Triglava stala malo pred črto svojih vrat. Pet minut kasneje je povsem nepotrebno drugi rumeni karton dobil Sa-gadin in je moral iz igre. V 67. minuti je iz prostega strela levi vratnik s pravo bombo zadel Topolovec. V 74. minuti je gostujoči vratar Troha v svojem kazenskem prostoru brcnil
napadalca Aluminija Đakovi-ča in si prislužil rdeči karton, domačinom pa podaril strel z bele točke, ki ga je izkoristil domači kapetan Dončec. V bistvu bi moral biti gorenjski vratar zaradi podobnega prekrška izključen že v prvem polčasu, vendar je imel »popust« pri sodniku. Pet minut pred koncem pa so Kranjčani dosegli zmagoviti zadetek, saj se po tem šoku domačini več niso uspel pobrati.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Stalni prizori na nedeljski tekmi v Kidričevem: igralci (in gledalci) niso mogli razumeti sodniških odločitev.
Rokomet • 1. B SRL - moški
Veilkonedeijcanl preko Gorišnice do 1. A-ilge!
Slavje rokometašev Velike Nedelje po velikem uspehu - uvrstitvi v elitno slovensko rokometno ligo!
REZULTATI 22. KROGA: Velika Nedelja - Gorišnica 34:25, Dol TKI Hrastnik - Sviš 36:36, MIP Gorica Leasing - Pekarna Grosuplje 36:25, Istrabenz plini Izola - Atom Krško 27:36, Cerklje - Mitol Sežana 34:36, Sevnica - Dobova 27:31
1. SVIŠ	22	18	3	3	35
2. VELIKA NEDELJA	21	16	3	4	34
3. DOBOVA	22	15	3	4	33
4. SEVNICA	22	12	3	7	27
5. ATOM KRŠKO	22	9	8	5	26
6. DOL TKI HRASTNIK	22	12	2	8	26
7. MIP GORICA LEAS.	22	10	4	6	24
8. ISTRABENZ P. IZOLA 22		9	3	10	21
9. PEKAR. GROSUPLJE 21		7	1	13	15
10. GORIŠNICA	22	5	0	17	10
11. MITOL SEŽANA	22	4	1	17	9
12. CERKLJE	22	1	0	21	2
Veilka Nedelja - Gorišnica 34:25 (17:11)
VELIKA NEDELJA: Kova-čec (10 obramb), Kleme nčič (5 obramb); Kvar, Mesarec 6, Hanželič 4, Krabonja, Planinc 8 (2), Kokol, Ivančič 8 (1), Vrečar 2, Korpar 3, Kumer 2, Šoštarič, Venta 1. Trener: Ivan Hrupič.
GORIŠNICA: Šterbal, T. Va-
lenko (15 obramb); M. Kelenc, D. Kelenc, Štorman 1, Žuran 3, Mar 1, Lozinšek 3, Sok 6 (4), Vincek, Halilovič 4, M. Valen-ko 3, Pisar 4. Trener: Marjan Valenko.
Pri Veliki Nedelji praznik rokometa (400 gledalcev) in veliko slavje po tekmi ob uvrstitvi oz. vrnitvi v 1. A-ligo. Ne-deljčani so z zmago v sosedskem derbiju le postavili piko na i zasluženemu napredovanju. Rokometaši Ivana Hrupi-ča so odločno krenili v tekmo in že v 15. minuti je Ivančič z zadetkom svoje moštvo popeljal do prednosti sedmih golov, 9:2. Po minuti odmora gostujoče klopi in po dobrih obrambah Tomaža Valenka (10 obramb v 1. polčasu) se je Gorišnici uspelo približati na zaostanek treh zadetkov, 9:12. To pa je bilo s strani Gorišnice tudi vse. Velika Nedelja je bila do konca tekme enostavno za razred boljša in v 49. minuti je bilo na njenem kontu že zavidljivih deset zadetkov prednosti, 29:19.
Ob koncu tekme, ko je bila
zgodba že zaključena, sta oba trenerja ponudila priložnost še mlajšim igralcem s klopi, številno občinstvo ob bučnih Murvah pa je bilo na nogah. Z močnim aplavzom so pospremili še zadnje minute tekme, po tekmi pa je sledilo veliko veselje ob vrnitvi Velike Nedelje v slovensko rokometno elito. Zdaj je čas za slavje, hitro pa bo prišel čas, ko bodo pri Veliki Nedelji morali krepko zavihati rokave in sestaviti konkurenčno ekipo za nastope v 1. A-ligi.
Davorin Kovačec, kapetan Velike Nedelje: »Še tretjič se mi je na svoji rokometni poti uspelo uvrstiti med elito. Vsakič je bil ta veseli dogodek nekaj posebnega in tako je tudi tokrat. S soigralci smo dobili nagrado za delo, ki smo ga opravili skozi celo leto. Velik pečat temu uspehu je ob nas igralcih in ostalih v klubu dal še trener Ivan Hrupič, ki je v naše vrste prišel pred začetkom te sezone. Hvala tudi našim zvestim navijačem.«
Uroš Krstič
Rokomet • 1. A SRL - moški
Brez težav do novih tock
LIGA ZA PRVAKA
REZULTATI 4. KROGA: Prevent
-	Trimo Trebnje 28:33 (13:18), Gorenje - Gold club 27:27 (12:12), Cimos Koper - Celje Pivovarna Laško 26:45 (14:21)
1.	CELJE PIVO. LAŠO 4 3 0 1 23
2.	GOLD CLUB 4 2 2 0 18
3.	GORENJE	4 3 1 0 17
4.	TRIMO TREBNJE 4 2 0 2 14
5.	PREVENT	4 0 0 4 8
6.	CIMOS KOPER 4 0 1 3 4
LIGA ZA OBSTANEK
REZULTATI 4. KROGA: Jeruzalem Ormož - Slovan 37:32 (21:15), Termo
-	Krka 19:22 (11:11), Ribnica Riko hiše - Rudar EVJ Trbovlje 30:27 (8:15)
1.	JERUZALEM ORMOŽ 4	2 0	2 20
2.	RIBNICA RIKO HIŠE 4	3 1	0 19
3.	RUDAR TRBOVLJE 4	2 0	2 17
4.	KRKA	4	1 1	2 11
5.	SLOVAN	4	12	19
6.	TERMO	4	1 0	3 8
Jeruzalem - Siovan 37:32 (21:15)
JERUZALEM: G. Čudič (13 obramb), Dogša, Cvetko; Bel-šak 4, Sašo Korez, Koražija 10 (1), Bezjak 6, Bogadi, Samo Ko-rez, Ivanuša 8, B. Čudič 4 (2), Blažević 3, Grizolt 2, Potočnjak. Trener: Saša Prapotnik.
Glede na dobro formo Slovana v zadnjem času so se tekme v Ormožu domačini kar nekoliko bali. Ampak bojazen je bila odveč, saj je četa Saše Prapotnika, razen nekaj črnih minut pri koncu tekme, rutinirano opravila svoje delo in osvojila nove točke. Že v 5. minuti je Jeruzalem povedel s 5:1, do odhoda na odmor pa so si domači rokometaši priigrali šest zadetkov prednosti. Slovan je še pred hujšim
zaostankom rešil vratar Aljoša Rezar, ki je v 1. polčasu zbral lepih 9 obramb.
V nadaljevanju jeruzalem-čki niso popuščali in so držali prednost šestih do osmih zadetkov vse do 56. minute. Na koncu se je Ljubljančanom pri zaostanku 32:35 ponudi mala priložnost za točko, vendar je domači vratar Gregor Čudič zaustavil dva dobra strela Ljubljančanov, v napadu pa je dva gola zabil najboljši igralec tekme Darjan Ivanuša (met 8/8).
Tekmo v Ormožu si je spet ogledalo malo število gledalcev (250 gledalcev), tekme v ligi za obstanek za razvajeno ormoško publiko pač niso takšen magnet kot na primer liga za prvaka. V sredo Ormo-žani gostujejo pri Rudarju.
Uroš Krstič
Foto: UK
Namizni tenis • NTK Ptuj
V sredo za obstanek z Radljami
Za igralce NTK Ptuj se prvenstvo še ni končalo. V 1. slovenski namiznoteniški ligi so zasedli deveto mesto in tako se morajo v dodatnih kvalifikacijah pomeriti z ekipo Radelj, ki je v 2. SNTL zasedla drugo mesto. Za Radeljčane bo nastopil tudi Marinko Grbič, sicer nekdanji dolgoletni igralec in trener Ptujčanov. Po mnenju strokovnjakov so igralci NTK Ptuj kvalitetnejše moštvo, vendar so v takšnih dvobojih možna tudi presenečenja.
Pred prvim srečanjem, k bo jutri (v sredo) ob 17. uri v športni dvorani Mladika, nam je strokovni vodja in vodja moške ekipe Damjan Samojlenko dejal naslednje: »Temeljito se pripravljamo na dodatne kvalifikacije za obstanek med prvoligaši. Upamo, da bomo uspešnejši, vendar je v športu vse mogoče, saj imajo tudi naši
Foto: Črtomir Goznik
Danilo Piljak bo eden najmočnejših ptujskih adutov v dvoboju z Radeljčani.
nasprotniki svojo plan in niso naivna ekipa. Svojo kvaliteto bo potrebno pokazati v dveh dvobojih. Igra se namreč na dve zmagi.«
Za Bojana Paviča, Danila Pi-ljaka in Urbana Ovčarja je to še
zaključno dejanje v letošnjem prvenstvu. Ce bodo prikazali podobne igre, kot so jih v drugem delu prvenstva, potem ne bi smeli imeti težav glede obstanka.
Danilo Klajnšek
Strelstvo • Grand Prix of Liberation 2006
Odlični nastopi Slovencev
Od 3. do 7. maja je v češkem mestu Plzen potekal MT z nazivom Grand Prix of Liberation 2006, ki sodi v sklop mednarodnih tekmovanj, na katerih bo slovenska strelska reprezentanca stopnjevala svojo formo pred julijskim svetovnim prvenstvom v Zagrebu.
Tokratnega reprezentančnega nastopa sta se udeležila tudi Ptujčana Majda Raušl in Boštjan Simonič, ki sta oba nastopila v disciplini z zračno pištolo ter Boštjan z MK pištolo proste izbire. Z veseljem lahko zapišemo, da je prav Boštjan Simonič dosegel enega najvidnejših rezultatov v zgodovini slovenskega streljanja s pištolo, saj se je z rezultatom 578 krogov izmed 105 nastopajočih prebil tik pod vrh najboljših strelcev in zasedel odlično 15. mesto! Zmagal je Belorus Yury Dauhapolau s 587 krogi, za finale pa je bilo treba doseči 583 krogov.
V isti disciplini je med članicami nastopila tudi Majda Raušl, ki je v konkurenci 74 strelk dosegla 369 krogov in osvojila 48. mesto. Zmagala je prav tako Belorusinja Viktoria Chaika s 383 krogi, za finale pa je zadostovalo 381 krogov. V disciplini malokalibrske pištole proste izbire na 50 metrov je Boštjan Simonič dosegel 530 krogov in v konkurenci 97 strelcev zasedel 66. mesto.
Odlično so nastopili tudi ostali slovenski reprezentanti z zračno puško, saj se je zmage veselil prav naš strelec Robert Markoja, ki je v kvalifikacijah dosegel 593 krogov in finale 102,7 kroga, kar ga je zavihte-
Foto: Aleš Kosmač
Boštjan Simonič in Majda Raušl na Češkem
lo na zavidljivo 1. mesto. V finalu sta streljala še Rajmond Debevec (594/98,2 kroga), ki je zasedel 8. mesto, in med članicami Zdenka Stolnik, ki je s 396/102,3 krogi zasedla odlično 5. mesto. Z drugo medaljo je velik uspeh slovenske reprezentance dopolnil še Raj-mond Debevec, ki je v disciplini z MK puško trojni položaj 3 x 40 dosegel 1267,2 kroga in zasedel odlično 2. mesto.
Slovenska strelska reprezentanca bo v maju nastopila še na treh velikih mednarodnih tekmovanjih, in sicer članska vrsta od 22. do 29. maja na svetovnem pokalu v Munchnu in od 29. maja do 5. junija na svetovnem pokalu v Milanu ter mladinska vrsta od 23. do 28. maja na MT v nemškem mestu Suhl.
Simeon Gonc
Rokomet • Prijateljska tekma
Mercator Tenzor Ptuj - Sesvete 33:26 (16:13)
V prijateljskem rokometnem srečanju na Ptuju so domače rokometašice ugnale hrvaško ekipo Sesvete. V prvem polčasu je bila igra enakovredna, domačinke pa so si priigrale tri zadetke prednosti. Tudi v nadaljevanju srečanja so bile boljše in brez večjih težav so ugnale nasprotnice iz sosednje Hrvaške. Domači strateg je dal priložnost vsem rokometašicam.
MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajšič, Hameršak, Majcen 1, Šijanec 2, Prapotnik 4, Ciora 4, Lazarev 1, Kalan 1, Potočnjak 2, Brumen, Murko 3, Kelenc, Jaušovec 1,
Raškovič 3, Strmšek 2, Derčar 9. Trener: Mišo Toplak.
Plavanje • Matjaž Pernat tretji v Atenah
V Atenah je potekal močan mednarodni miting, kjer je nastopil tudi Matjaž Pernat. V petek je nastopil v disciplini 50 metrov prsno, ki sicer ni njegova paradna disciplina, in je za las zgrešil nastop v finalu, na koncu je osvojil deveto mesto. V soboto pa je bil Matjaž uspešnejši, saj je v disciplini 200 metrov prsno zasedel tretje mesto s časom 2:22,64, uspeh pa je v nedeljo ponovil še na 100 metrov prsno.
Danilo Klajnšek
Jadranje • Jadro ranca 2006
Na Ranci kar 47 optimistov
Brodarsko društvo Ranca Ptuj je konec tedna izvedlo jadralno regato Jadro Ranca 2006 v jadralnih razredih Evropa, Optimist in Laser 4.7. Regate se je udeležilo kar 60 mladih jadralcev iz naslednjih slovenskih klubov: JK Olimpic Izola ŠD Piran, JK Pirat Portorož, Štajerski jadralni klub iz Slovenske Bistrice, DVS Skipper Marina iz Maribora, JK Burja Izola, WSC Črnomelj, JD Wild Wind iz Šmarja pri Jelšah, JK Jadro iz Kopra in BD Ranca iz Ptuja.
Domače društvo so v razredu Optimist zastopali Nejc Vojsk, Vid Lah, Luka Vrbančič, Jure Jaušovec in Jure Medved, medtem ko sta v razredu Laser
4.7 (7 tekmovalcev) tekmovala Mitja Pohorič in Uroš Judež. Zmagovalci v posameznih kategorijah so bili v razredu Evropa (6 tekmovalcev) Nejc Dolinšek (JK Olimpic Izola), v razredu Optimist (47) Jakob Božič (JK Burja Izola) in v razredu Laser 4.7 (7) Luka Bačko (JK Olimpic Izola). Med Ptuj-čani sta se najbolj izkazala Jure Jaušovec s 6. mestom v razredu Optimist in Uroš Judež z 2. mestom v razredu Laser 4.7. Prehodni pokal Jadro Ranca 2006 so podelili v razredu Optimist, kjer je tekmovalo kar 47 jadralcev. Izvedli so sedem regat, prehodni pokal pa so dobili jadralci Jadralnega kluba Burja iz Izole.
Predsednik BD Ranca Ptuj Emil Mesarič je po prireditvi povedal, da je zelo zadovoljen z udeležbo in z rezultati domačih tekmovalcev. Na Ptuju imajo v Brodarskem društvu Ranca kar nekaj mladih jadralnih talentov, ki imajo bistveno slabše pogoje za treniranje in vadijo neprimerno manj kot ostali, vendar dosegajo ne glede na to odlične rezultate. To trditev je potrdila tudi dobro organizirana regata Jadro Ranca 2006, na kateri so mladi jadralci na Ptujskem jezeru v treh dneh jadrali v zares različnih vetrovih in pokazali zares veliko jadralnega znanja.
David Breznik
Foto: Črtomir Goznik
Mladi jadralci so pretekli konec tedna zasedli Ptujsko jezero.
Atletika • Priprave v Medulinu
Sklepne priprave pred poletno sezono
Vsakoletnih atletskih priprav v Medulinu v hrvaški Istri se je udeležilo več kot trideset ptujskih atletov s trenerji in spremljevalci. Priprave so služile za piljenje forme pred začetkom poletne sezone, ki se bo začela maja z novim tekmovanjem - Mednarodno atletsko ligo 2006 za veliko nagrado AZS. Mladi atleti so
sedemdnevni naporni ritem dveh treningov dnevno prestali brez težav in, kar je najpomembneje, brez poškodb. Dejan Dokl, predsednik Atletskega kluba Keor Ptuj, je za Štajerski tednik predstavil cilje letošnje sezone: »Želimo še povečati bero medalj na državnih prvenstvih glede na lansko sezono, predvsem pa želimo,
da po dolgih letih klub spet nastopi s popolno mladinsko ekipo na državnem ekipnem prvenstvu za mladince.«
Nina Kolarič, najboljša ptujska atletinja in lani najpopularnejša športnica Spodnjega Podravja, se je, preden se je pridružila klubskim kolegom, pripravljala v znanem italijanskem olimpijskem centru v Formiji blizu Rima. Dvotedenske priprave s trenerjem Gorazdom Rajherjem so bile zelo kvalitetne, Nina pa je napredovala v vseh disciplinah sedmeroboja, ki je njen glavni cilj v letošnji sezoni, ko začne tekmovati v članski konkurenci.
UE
Skupinski posnetek s priprav v Medulinu
to: UE
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, 1. in 2. liga MNZ Ptuj
Zavrčani naredili Muri prosto pot do 2. SNL
3. SNL VZHOD
REZULTATI 21. KROGA: Kovinar Štore - Zavrč 1:2, Stojnci - Tišina 4:0, Holermuos Ormož - Malečnik 4:4, Pohorje - Paloma 1:0, Črenšovci - Beltinci 6:0, Tehnostroj Veržej - Mura 05 0:5, Šmarje pri Jelšah - Železničar 3:1
1.	MURA 05 21 14 4 3 46:11 46
2.	KOVIN. ŠTORE 21 12 6 3 40:12 42
3.	ČRENŠOVCI 21 13 3 7 33:17 42
4.	PALOMA 21 11 3 7 36:17 36
5.	ZAVRČ 21 9 8 4 32:20 35
6.	STOJNCI 21 10 3 8 34:22 33
7.	TEH. VERŽEJ 21 10 2 9 33:34 32
8.	MALEČNIK 21 8 6 7 39:34 30
9.	POHORJE 21 8 5 8 27:27 29
10.	ŠMARJE 21 7 7 7 26.32 28
11.	ŽELEZNIČAR 21 6 4 11 26.40 22
12.	TIŠINA 21 4 2 15 19:43 14
13.	HOL. ORMOŽ 21 2 7 12 22:44 13
14.	BELTINCI 21 2 2 17 14:60 8 Nogometaši Zavrča so v
Štorah slavili zmago in s tem na stežaj odprli vrata Muri 05 iz Murske Sobote k naslovu prvaka. Štiri točke prednosti murašev ni velika prednost, vendar je težko verjeti, da bi to Sobočani izpustili. Njihova želja, da bi se čim prej vrnili v širši nogometni prostor, se bo tako uresničila. Sicer pa so nogometaši Zavrča s to zmago prekinili serijo remijev. V Stojncih po prvem polčasu ni izgledalo, da bodo domačini visoko slavili. V Ormožu so gledalci videli osem zadetkov in bi glede tega morali biti zadovoljni, manj pa s samo točko. Mogoče pa ta remi pomeni začetek »juriša« v preostalih petih krogih prvenstva v 3. SNL - vzhod.
KOVINAR ŠTORE - ZAVRČ 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Golob (35), 0:2 Lenart (54), 1:2 Osojnik (57)
ZAVRČ: Dukarič, Gabrovec, Zdelar (od 60. Murko), Lenart, Meznarič (od 33. Strelec), Črnko, Kokot, Korez, Golob, Sluga, Poštrak. Trener: Miran Emeršič.
STOJNCI - TIŠINA 4:0 (0:0)
STRELCI: 1:0 Murat (50), 2:0 Gaiser (64), 3:0 Murat (66), 4:0 Starčič (88)
STOJNCI: Grabrovec, Rižnar, Rumež, Janžekovič, D. Vilčnik, Bezjak, Milošič, A. Vilčnik (od 83. Starčič), Murat (od 69. Horvat), Habrun (od 77. Herga), Ga-iser. Trener: Miran Klajderič.
Nogometaši iz Stojncev nadaljujejo serijo dobrih rezultatov v 3. SNL - vzhod. Tokratna žrtev so bili nogometaši Tišine iz Prekmurja. V prvem polčasu smo spremljali slabo predstavo. Stojnčani so sicer napadali, vendar so bili ti napadi jalovi in praktično nenevarni. Edina resna priložnost se je domačim ponudila ob koncu polčasa. Gostje, ki so se sicer v prvem delu dobro branili, niso v tem delu sprožili niti enega samega strela na vrata domačih.
V drugem delu pa smo spremljali povsem drugačne Stojnčane. Z domiselno, agresivno igro z veliko tekanja so goste prisilili v številne napake in tako je najprej Muratu z bližine, sredi polčasa v razmaku dveh minut pa še Gaiserju in še enkrat Muratu po dveh hitrih protinapadih, tik ob koncu pa še Starčiču, uspelo zadeti in poskrbeti za veselje na tribunah. Ob tem so si »kanarčki« pripravili še veliko priložnosti, ki pa jih na srečo Tišinčanov niso izkoristili. Potrebno je pohvaliti tudi Prekmurce; igrali so odprto in si v drugem delu priigrali
tudi tri res lepe priložnosti, saj so ena redkih ekip, ki je prišla v Stojnce poskušat igrat nogomet in se ne samo branit.
V	naslednjem krogu bodo Stojnčani gostovali v Murski Soboti pri Muri 05, z njimi pa bo tudi avtobus navijačev.
tp
HOLERMUOS ORMOŽ -MALEČNIK 4:4 (2:4)
STRELCI: 1:0 Lesjak (4), 1:1 Repina (7), 1:2 Kramberger (25), 1:3 Kramberger (31), 1:4 Repina (34), 2:4 Fijavž (38), 3:4 Juršek (52), 4:4 Prapotnik (59)
HOLERMUOS ORMOŽ: Šnajder, Jurčec, Govedič, Toplak (od 46. Jerbič), Novak, Pi-berčnik, Zidarič, Fijavž (od 86. Bezjak), Sladojevič (od 46. Pra-potnik), Lesjak, Juršek. Trener: Dušan Dimič.
V	Ormožu tekma v Hitch-kockovi režiji in s številnimi preobrati ter zasluženo delitvijo točk. Že v 4. minuti je skozi obrambo Malečnika prodrl Fi-javž in asistiral Lesjaku za zadetek. V nadaljevanju so na igrišču obstajali le nogometaši Malečni-ka, ki so domačine dobesedno povozili in preko dveh zadetkov Repine ter Krambergerja v 33. minuti povedli že s 4:1. Ob tem so izkušeni gostje (Breznik, Ga-lič) še dvakrat zatresli prečnik, v nekaj primerih pa je Ormoža-ne pred še hujšim reševal vratar Šnajder. Da je Malečnik resnično vladal na igrišču pove tudi podatek, da so v prvem polčasu izvedli kar dvanajst kotov, domačini pa niti enega. V 38. minuti je »gradbenike« vrnil v igro Fijavž, kateremu je za gol lepo podal Lesjak.
Na začetku 2. polčasa je Šnajder zaustavil stoodstotno priložnost Krambergerju, nato pa je nad Mestno grabo zasijalo sonce, ki je končno prebudilo Ormožane. Najprej je Juršek znižal na 3:4, po dobri uri tekme pa je glasno završalo med domačimi gledalci, saj je Pra-potnik izid izenačil. Do konca tekme sta oba tekmeca igrala dokaj odprt nogomet, bližje zmagi so bili na koncu gostitelji, ki so v 78. minuti zamudili izjemno priložnost (Lesjak). Igra v 2. polčasu Ormožanov je bila daleč najboljša v tej sezoni in po dolgem času se je na koncu tekme spet slišal aplavz domačih pristašev za prikazano predstavo.
Uroš Krstič
Foto: Črtomir Goznik
Stojnčani so gostom iz Tišine v drugem polčasu nasuli štiri zadetke (na sliki v rumenem dresu Damjan Bezjak; prizor je s tekme Stojnci - Pohorje).
STAJERSKA LIGA
REZULTATI 21. KROGA: Gerečja vas Unukšped - Rogatec 0:5, Tehno-tim Pesnica - Brunšvik 3:1, Oplotnica
-	Peca 0:0, Šentilj Jarenina - AJM Kungota 2:3, Get Power Šampion
-	Šoštanj 1:2, MU Šentjur - Bistrica 2:1, Zreče - Dornava 1:2
1.	MU ŠENTJUR	21	15	5	1	50:17	50
2.	ŠOŠTANJ	20	12	3	5	41:22	39
3.	ZREČE	20	10	4	6	33:21 34
4.	AJM KUNGOTA	21	8	5	8	34:37	29
5.	TEH. PESNICA	20	9	1 10	30:36 28
6.	ŠENTILJ-JAREN.	20	7	6 7	29:29	27
7.	G. P. ŠAMPION	21	8	2	11	39:35	26
8.	ROGATEC	21	7	5	9	37:34	26
9.	DORNAVA	21	8	2	11	28:25	26
10.	OPLOTNICA 21 7 5 9 27:37	26
11.	GEREČJA VAS 21 6 7 8 23:29	25
12.	BRUNŠVIK 20 7 3 10 33.38	24
13.	PECA 21 7 3 11 20:32	24
14.	BISTRICA 21 7 3 11 32:54	24 V 21. krogu štajerske lige	so
največje presenečenje naredili nogometaši iz Rogatca, ki so v Gerečji vasi slavili visoko zmago ter tako samo potrdili, da se je borba, ali za nekatere kar »operacija« obstanek, šele pričela. Prijetno so presenetili tudi nogometaši Dornave, ki so slavili v Zrečah ter s tremi točkami pridobili kar nekaj mest na prvenstveni razpredelnici. Bistričani so gostovali v Šentjurju in tesno izgubili z vodečim moštvom. Prvak je znan, borba za obstanek pa se nadaljuje.
MU ŠENTJUR - BISTRICA 2:1 (2:1)
STRELCI: 1:0 Ulaga (22), 1:1 Tkavc (33), 2:1 Džaferovič (34) BISTRICA: J. Stegne, Fre-lih, Modrič, Mlinar, Simončič, Drosk (od 77. Hrušman), Jelenko, A. Stegne, Poljanec, Tkavc, Plevnik. Trener: Marjan Pečnik.
GEREČJA VAS UNUKŠPED
-	ROGATEC 0:5 (0:2)
STRELCI: 0:1 Firer (8), 0:2 Firer (37), 0:3 Polajžer (68), 0:4 Polajžer (90), 0:5 Frelih (93)
GEREČJA VAS UNUKŠPED: Vogrinec, Sagadin, Slaček, Ciglar, Kaisesberger, Habjanič, Krajnc, Prigl, Novak, Vtič (od 76. Jakopec), Sel (od 65. Kokol). Trener: Ivan Ornik
ZREČE - DORNAVA 1:2 (1:0)
STRELCI: 1:0 Torovič (19), 1:1 Trunk (55), 1:2 R. Novak (83)
DORNAVA: Gomboc, Golob, Makovec, Belšak, Ratek, Jambri-ško, Serdinšek, Cvetko, Kurbus (od 27. Šuen), D. Novak (od
79. R. Novak), Kokol (od 52. Trunk). Trener: Metod Verle.
1. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 17. KROGA: Apače
-	Hajdina 2:1, Slovenja vas - Boč 1:3, Cirkulane - Gorišnica 2:3, Mark 69 Rogoznica - Središče 5:1, Videm
-	Podvinci 1:2, Skorba - Bukovci 4:5
1.	HAJDINA	17	11 3	3	44:18	36
2.	VIDEM	17	10 2	5	40:19	32
3.	APAČE	17	9	3	5	33:23	30
4.	MARK 69 ROG. 17	9	3	5	29:20	30
5.	PODVINCI	17	9	2	6 39:29	29
6.	GORIŠNICA	17	8 5	4	33:28	29
7.	SKORBA	17	7	3	7	36:43	24
8.	BUKOVCI	17	6 4	7	34:31	22
9.	CIRKULANE	17	6 2	9	24:35	20
10.	BOČ	17 5 2 10 17:29 17
11.	SLOVENJA VAS 17 3 4 10 13:36 13
12.	SREDIŠČE 17 2 1 14 23:54 7
SKORBA - BUKOVCI 4:5 (2:2)
STRELCI: 1:0 1. Vogrinec (10), 1:1 Meznarič (30), 1:2 Zemljarič (31), 2:2 D. Vogrinec (37), 2:3 Bedrač (48), 2:4 Raku-ša (73), 3:4 D. Vogrinec (75), 4:4 Krajnc (85), 4:5 Bezjak (89)
CIRKULANE - GORIŠNICA 2:3 (1:1)
STRELCI: 1:0 Milošič (24), 1:1 Poplatnik (39), 1:2 Majerič (47), 1:3 Muršič (70), 2:3 Jurišič (83)
APAČE - HAJDINA 2:1 (0:0)
STRELCI: 0:1 Krajnc (56), 1:1 Novak (79), 2:1 Bauman (84)
SLOVENJA VAS - BOČ 1:3
(1:3)
STRELCI: 0:1 Habjan (7), 0:2 Habjan (33), 0:3 Strmšek (38), 1:3 Gerečnik (45)
MARK 69 ROGOZNICA
-	SREDIŠČE 5:1 (5:0)
STRELCI: 1:0 Marčec (10. av-togol), 2:0 Dokl (17), 3:0 Bratec (33), 4:0 Dokl (38), 5:0 Kukovec (44), 5:1 Kolarič (79)
VIDEM - PODVINCI 1:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 D. Petrovič (41), 1:1 Pečnik (61), 1:2 Hren (81)
2. LIGA MNZ PTUJ
REZULTATI 14. KROGA: Hajdoše
-	Podlehnik 3:1, Lovrenc - Tržec 2:4, Spodnja Polskava - Markovci 2:2, Zgornja Polskava - Pragersko 9:0, Grajena - Leskovec 2:1
1.	MARKOVCI	14	9	2	3	34:20 29
2.	LESKOVEC	13	7	3	3	24:15	24
3.	HAJDOŠE	13	7	3	3	32:24	24
4.	LOVRENC	14	7	3	4	28:20 24
5.	ZG. POLSKAVA 14	6	2	6	29:21 20
6.	PODLEHNIK	14	6	2	6	27:20 20
7.	TRŽEC	14	5	0	9	31:36 15
8.	PRAGERSKO	14	4	2	8	18:36 14
9.	GRAJENA	14	4	1	9	17:41 13
10.	SP. POL. (-6) 14 4 2 8 24:31 8
HAJDOŠE - PODLEHNIK 3:1
(1:0)
STRELC1: 1:0 Brodnjak (19. z 11 m), 1:1 Trafela (57), 2:1 Zago-ranski (58), 3:1 Brodnjak (78)
GRAJENA - LESKOVEC 2:1
(1:0)
STRELCI: 1:0 Mlakar (10), 2:0 Kukovec (56), 2:1 Haunholter (58. z 11 m)
SPODNJA POLSKAVA - MAR-KOVCI 2:2 (1:2)
STRELC1: 1:0 Polanec (34), 1:1 Ciglar (32), 1:2 Zver (45), 2:2 Jevšenak (87)
LOVRENC - TRŽEC 2:4 (1:1)
STRELC1: 0:1 Skrbinšek (10),
Plavanje • Pokal Terme 2006
V soboto in nedeljo v Termah Ptuj več kot 500 tekmovalcev!
Plavalni klub Terme Ptuj bo 13. in 14. maja v Termah na Ptuju organiziral 2. mednarodni miting v plavanju Terme 2006. Lansko leto je na tekmovanju nastopili več kot 300 mladih plavalcev, medtem ko jih letos pričakujejo več kot 500. Do sedaj so prijavljeni tekmovalci iz Nemčije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Slovenije. Najboljši bodo prejeli medalje, tri najboljše rezultate na mitingu bodo tudi denarno nagradili.
V domačem klubu redno in pridno trenirajo in na mitingu bo sodelovalo približno 35 tekmovalcev. Največ pričakujejo od Gregorja Šerbeca, Domna Ter-
buca, Gregorja 1vančiča (ki so bili med prvimi tremi že lani). Dober rezultat so sposobni doseči še Tina Radolič, Blaž Kekec in Aljaž Puž. Glede na to, da v klubu trenira 120 plavalcev, lahko pričakujejo tudi kakšno presenečenje. Tako kot lani bodo tudi letos v neuradnem delu tekmovanja predstavili klubsko šolo plavanja. Zaplavalo bo približno 40 otrok v starosti do 6 let. Lani je miting odlično uspel in želja plavalnega kluba Terme Ptuj je, da bi postal tradicionalen. Popestritev dvodnevnega tekmovanja bo tudi tekmovanje v toboganskem spustu.
David Breznik
Športni napovednik
NOGOMET
REGION'S CUP
Danes, v torek, ob 17. uri bo v Kranju finalno nogometno srečanje REGIONS-CUP. Pomerili se bosta ekipi MNZ Gorenjska - MNZ Ptuj/Celje.
NAMIZNI TENIS
Jutri, v sredo, s pričetkom ob 17. uri bo v športni dvorani Mladika na Ptuju prvo srečanje dodatnih kvalifikacij za obstanek v 1. SNTL - moški, med ekipama NTK Ptuj in Radlje.
Danilo Klajnšek
TURNIR MALEM NOGOMETU
Zaradi dežja odpovedan turnir v organizaciji ŠD Podgorci bo odigran v petek, 12. maja, ob 19. uri na asfaltnem igrišču v Podgorcih. Prijavni-na na ekipo znaša 15.000 SIT, prijave sprejemamo uro pred pričetkom turnirja ali predhodno na tel. 031 240 861 (Simon) in 041 291 093 (Damjan). Informacije na e-mail: majcensi@siol.net. Igra se 4 + 1 po pravilih Futsal. Nagrade: 1. mesto: 100.000 SIT + pokal + prehodni pokal, 2. mesto: 60.000 SIT + pokal, 3. mesto: 40.000 mesto + pokal. Nagrada za naj strelca in vratarja. Denarna nagrada se v celoti izplača v primeru najmanj 15 ekip.
1:1 Frlež (22), 2:1 Polajžer (56), 2:2 Krajnc (61), 2:3 Šeliga (75), 2:4 Skrbinšek (77)
ZGORNJA POLSKAVA - PRA-GERSKO 9:0 (4:0)
STRELC1: 1:0 Klajderič (12), 2:0 Klajderič (31), 3:0 Vaukner (33), 4:0 Čelan (42), 5:0 Romih (52), 6:0 Romih (59), 7:0 Romih (69), 8:0 Čelan (86), 9:0 Klajde-rič (88)
VETERANSKI LIGI MNZ PTUJ
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 11. KROGA: Pragersko - Boč 1:0, Prepolje - Skorba 2:5, Apače - Hajdina 0:9, Lovrenc - Polskava 1:4
1.	SKORBA 11 7 1 3 35:17 22
2.	HAJDINA 11 7 1 3 32:11 22
3.	PRAGERSKO 11 6 2 3 18:16 20
4.	BOČ	11 4 4 3 18:14 16
5.	POLSKAVA 11 4 4 3 24:26 16
6.	LOVRENC 11 3 4 4 10:19 13
7.	APAČE 11 2 1 8 14:34 7
8.	PREPOLJE 11 1 3 7 1327 6
VZHODNA SKUPINA REZULTATI 11. KROGA: Markovci
-	Grajena 11:0, Savaria Rogoznica
-	Leskovec 2:2, Gorišnica - Dornava 1:1
1.	MARKOVCI 10 8 1 1 40:7 25
2.	DORNAVA 9 7 1 1 17:5 22
3.	GORIŠNICA 9 5 13 19:9 16
4.	GRAJENA 10 3 1 6 10:30 10
5.	TRŽEC 9 2 2 5 15:28 8
6.	SAVARIA ROG. 9 1 3 5 15:24 6
7.	LESKOVEC 10 1 3 6 14:27 6
Danilo Klajnšek

C
AL d.o.o.
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o. Tovarniška cesta 10, Kidričevo
AvtoD^M
Novi kupe serije 3 - vroča novost tega poletja
Serija 3 je paradni konj BMW-jeve prodaje. Kadar omenimo izvedbo kupe, pa se napetost še poveča.
Kupe serije 3 je športno vozilo, ki ga je škoda za marsikatero parkirišče. Je avto, ki potrebuje gibanje in vožnjo. Na tržišče bo prispel v vročem poletju, na voljo pa bo s tremi bencinskimi in enim dizelskim agregatom. Zaznamujejo ga nova zunanjost, drugačna notranjost in poslej tudi štirikolesni pogon.
Težko pričakovani in prestižni kupe se ponaša z vitko in elegantno karoserijo, ki je izničila nekaj nenavadnih potez sicer sposobnega oblikovalskega mojstra Chrisa Bangla. Upal bi si celo trditi, da želijo pri BMW-ju z novim kupejem ustvariti podoben vtis kot pred leti z uspešnim modelom 635 CSi. V primerjavi z limuzino in karavanom, s katerima si deli osnovo, je zunanjost kupeja povsem samosvoje zasnovana in deluje elegantneje. Na maski motorja seveda ostajajo značilne ledvičke ter čez dolgi pokrov motorja ob strani razpotegnje-ni široki boki. Avto deluje precej dolg, kar dejansko tudi je. Karoserija ohranja tipičen oster prelom bokov, močne blatnike in osnovno idejo prednjega odbijača. Prednje luči podnevi svetijo le skozi okrogle obročke, kar smo premierno lahko videli pri prejšnji seriji 5. Zadnji žarometi so opremljeni s tehnologijo led diod, spominjajo pa na prihajajočo peto generacijo serije 7, pri kateri pa oblikovalci niso eksperimentirali z obliko in bo bolj zaobljena kot aktualna »sedmica«.
Tudi notranjost je nova in bolj poudarja športnost. Poudarjene so dolge horizontalne linije, ki na vratnih oblogah tečejo od prednjega dela vrat pa vse do zadnjih sedežev. Vrhnji del instrument-ne plošče je znova nekoliko nagnjen proti vozniku. Potovalni prostor je zasnovan mikavno in barvito, uporabljeni so kakovostnejši materiali, kljub dejstvu, da so bili že do sedaj vrhunski. Kot zanimivost naj omenim še majhne luči, nameščene v vratih in naslonu za roke, ki osvetljujejo kljuke in stikala na vratih, hkrati pa poskrbijo za prijeten občutek.
Zdravniški nasvet
Škripanje zob
V notranjosti je prostora za štiri osebe; kot je že v navadi, pa se na zadnji klopi sedi precej slabše kot spredaj. Kupe pač ni družinski avtomobil, kaj več prostora bo potrebno iskati drugje. Prednjima potnikoma ob seganju po varnostna pasova pomaga sistem, ki potisne pasova naprej, saj bi ju bilo zaradi dolgih bočnih vrat sicer težko doseči. Podobne rešitve že vrsto let poznamo iz ameriških vozil.
Vsi bencinski motorji so šestvaljni: 2,5-litrski razvije 218 KM, 3,0-litrski 272 KM ter 3,0-litrski, podprt s turbinskim polnilnikom, 306 KM. Dizelski agregat iz treh litrov prostornine iztisne 231 KM. Prihodnje leto lahko pričakujemo še vsaj 400-konjsko športno izvedbo, ki bo nosila oznako M3. Zraven šest-stopenjskega ročnega menjalnika bo na voljo tudi samodejni z oznako step-tronic, s prilagodljivim krmiljenjem in možnostjo ročnega pretikanja. Po vse bolj popularnih pogonih na vsa štiri kolesa odgovarjajo tudi pri BMW-ju, saj bo v kupeju proti doplačilu na voljo tudi štirikolesni pogon X-drive. Težko je najti skupno točko kupeja z limuzinsko ali karavansko različico, sploh če omenim, da je imel predhodnik z limuzino skupno le ime, vse ostalo je bilo drugačno ali nadgrajeno. Drži pa tudi, da novi kupe ni tako športen in deluje zadržano, kot tudi nekateri njegovi konkurenti.
Prihaja nov mitsubishi outlander
Outlander je Mitsubishijevo orožje v vedno bolj priljubljenem razredu cestnih terencev oziroma tako imenovanih SUV-jev, s katerimi bolj ali manj uspešno konkurira Hondinemu CRV-ju, land ro-verju freelanderju, pa tudi Toyotinemu RAV-u 4. Zraven prostorne notranjosti
Moje cvetje
ga odlikujejo tudi všečna oblika armaturne plošče, kakovostni materiali in visoko sedenje, ki v prvi vrsti omogoča dobro preglednost. Kmalu, konkretneje januarja 2007, pa pričakujemo novega outlanderja.
Svojo premiero bo doživel v New Yorku, »evropska« izvedba pa bo nekoliko slabše motorizirana. Pri nas bo na voljo z 2.0- in 2,4-litrskim bencinskim ter 2.0-litrskim dizelskim agregatom, ki je bil razvit pri nemškem Volkswagnu. Zunanjost ostaja v osnovi enaka kot pri leta 2005 predstavljenem modelu.
Pomembnejše spremembe skriva notranjost. Sodobna tehnologija je eden izmed zaščitnih znakov prihajajočega outlanderja. Tako voznik ne bo pogrešal sistema za prostoročno telefoniranje bluetooth, vrhunskega avdiosistema s kar 650-vatnim ozvočenjem, predvajal-nika DVD zgoščenk in tudi posodobljenega navigacijskega sistema. Stopnja opreme XLS med drugim omogoča tudi prestavljanje s tipkami, ki so nameščene na volanskem obroču.
Novi outlander je zasnovan na enaki platformi kot dodge caliber, ki prihaja v Evropo v letošnjem poletju. Neke vrste posebnost predstavljata deljen pokrov prtljažnika in strešna konstrukcija s povečanim deležem aluminija zaradi želje po nižjem težišču. Tretjo sedežno vrsto lahko uporabnik ob njeni neuporabi pospravi v dno prtljažnega prostora. Športni SUV s petimi oziroma sedmimi sedeži naj bi s prenovo postal še bolj športno usmerjen.
Danilo Majcen
Škripanje zob strokovno imenujemo bruksizem. Vzrok bruksizma je pogosto neznan. To so nefunkcionalni gibi žvečnega sistema ter jih uvrščamo med parafunkcije. Dosti oseb škriplje z zobmi, ne da bi se tega zavedalo. Če se to dogaja ponoči, ne vedo, da trpijo za bruksizmom.
Zbujajo se z bolečino v žvečnih mišicah in bolečino v čeljustnem sklepu. Dostikrat se pojavi tudi majavost zob brez znakov paradontalnega obolenja. Opažajo se tudi obrabljeni zobni vrški in zalivke, glavobol v predelu senc in zatilja, kar pa je posledica napetosti živčnih mišic. Osebe, ki trpijo za bruksiz-mom, včasih opažajo tudi zadebelitev žvečnih mišic ter omejeno odpiranje ust.
Ko se ta pojav pojavlja med spanjem, ga imenujemo še nočni bruksizem. Pri tem lahko nastanejo izjemno močne sile, ki v
nekaterih primerih celo za več kot dvakrat presegajo maksimalno silo griza v budnem stanju. Sile bruk-sizma se v določeni meri porazdelijo in se lahko zgodi, da ne povzročijo nikakršnih posledic.
Izjemoma, odvisno od trajanja in intenzivnosti, sile bruksizma lahko pustijo tudi trajne posledice. Najpogostejši znak bruk-sizma je obraba griznih robov na sprednjih zobeh in griznih ploskev stranskih zob.
Bruksizem se pojavlja v različnih življenjskih obdobjih. Vzroki bruksizma so nepravilen griz zobovja (okluzalne anomalije) in psihosomatske (nevroze).
Nekatere grizne anomalije lahko povzročijo škripanje zob, kot na primer: prezgodnji kontakt posameznih zob, nepravilen položaj zob, potovanje zob (kot posledica manjkajočega sosednjega zoba) in
Foto: Črtomir Goznik
Lejla Kusanović, dr. dent. med.
tudi neprimerenprotetični izdelek.
Pogosto se pojavi z iz-rastjo prvih dveh zob v zgornji in spodnji čeljusti, tako imenovanih antago-nistov, v mlečni denticiji. Pri mladostnikih je pojav povezan s stresnimi situacijami v času šolanja in študija. Tudi pri odraslih kot posledica jeze in stresa, pri nekaterih sistemskih boleznih, pri slabem položaju lege telesa v postelji. Poslabšanje je pogosto prisotno pri alkoholikih, ka-
dilcih in pri tistih, ki uporabljajo antidepresive.
Govorimo lahko o splošnem bruksizmu, ki zajema vse zobe, ali pa je omejen le na posamezen zob. V slednjem primeru so posledice za zob bistveno težje. Zaradi razvijanja posameznih sil in pritiska na zobe jih obrabi in pojavijo se ravne ploskve na griznih površinah zob namesto zobnih vrškov. Posledica tega je zmanjšanje višine ugriza in posledično, v zvezi s tem, sprememba v čeljustnem sklepu.
Zdravljenje vključuje nošenje (ponoči) posebne mehko izdelane silikonske opornice za zobe, selektivno brušenje na določenih točkah na zobeh ter psihološko in fizikalno zdravljenje, če je potrebno.
V primerih, kadar pacient dlje časa nosi omenjeno opornico, refleks počasi ugasne, kar pomeni, da se konča neprijetno škripanje z zobmi.
Lejla Kusanović, dr. dent. med.
Prvi pomladanski dnevi so za nami
Na začetku nove sezone smo. Dež nam je pokvaril krajše počitnice, zato pa nas je na prvi službeni dan razveselilo sonce. Pred nami so še ledeni možje in poscana Zofka. Upamo, da nam ne bodo prinesli pravega mraza ali celo toče.
Balkonske rastline smo sedaj posadili, pred nami pa so okrasne gredice.
Sobne rastline
Sobne rastline počasi prihajajo k sebi po dolgi kurilni sezoni. Mnoge so odvrgle liste, zdaj pa se počasi obra-ščajo. Če jih še niste, jih je potrebno presaditi. Mogoče ni odveč, da še enkrat napišemo, kako presajamo tiste, ki so prevelike, da bi jih cele ponovno presadili. V takem primeru odstranimo vrhnji sloj zemlje vsaj 10 cm v globino; če je možno, še več. Pri tem je potrebno biti pozoren na to, da ne poškodujemo korenin. Nato dosu-jemo novo, svežo zemljo. Zalijemo. Dognojevanje s tekočimi gnojili pričnemo 14 dni po takem posegu. Če so presajene cele rastline, dognojevanje pričnemo mesec dni po presajanju. Velika pomoč vsem sobnim rastlinam bo tudi, če jih zalijemo s pripravki na osnovi alg, kot so agrofito, algoplasmin, medicoplant ali bioplantella vita.
Balkoni, okna in okrasne gredice
Upam, da ste vsi na prosto prestavili vse posodovke in balkonske rastline. Slednje so verjetno že posajene in na okenskih policah ali balkonskih ograjah.
Po letošnji zimi se veliko ljudi pritožuje, da imajo težave z oleandri. Ti so nekako postali domači tudi v naših krajih, čeprav so to tipične sredozemske rastline. Ker jim je pri nas premrzlo, tako pozimi kakor marsikdaj tudi poleti, imajo veliko težav. Osnovna težava so kaparji in pršice. Prvi povzročijo rumenenje in odpadanje listov, na listih pa se pogosto zaradi sladkih izločkov škodljivca naseli sajavost in postanejo sajasto črni. Vzrok temu je torej škodljivec in ne glivica. Zato moramo uporabiti primerne insekticide, liste pa poskušati oprati z navadno vodo. Nato rastlino zalijemo s katerim izmed zgoraj omenjenih pripravkov za krepitev rastlin.
Pršice so najbolj nevarne v vročem in suhem poletju ali pa proti koncu prezimovanja. Listi postanejo polni zelo drobcenih, skoraj belih pikic in izgubijo zdravo zeleno barvo. Tudi v tem primeru je potrebno uporabiti primerne insekticide. V letošnji zimi pa je verjetno zaradi deževne jeseni, ko so šle rastline precej mokre v prezimovanje, le-te napadla še črna pegavost. Listi so polni črnih, nepravilno okroglih ali ovalnih večjih peg. V tem primeru je primerno uporabiti fungicide s širokim spektrom delovanja, kot sta quadris ali bravo. Vsem pripravkom je potrebno dodati močilo ali nekaj kapljic detergenta za posodo, da se bo škropilna brozga dobro oprijela listov.
Če so oleandri zdravi, jih nikar ne škropite "za vsak slučaj", kot to nekateri radi počnejo, saj tako škropljenje ni učinkovito. Odstranimo jim samo lanske semenske zasnove, a samo, če so naredili seme, ne pa ostankov vejic, na katerih so cveteli. Nato pričnemo redno dognojevanje - gnojimo jih enkrat tedensko.
Polži na pohodu
Foto: Miša Pušenjak
Po dveh relativno vlažnih poletjih, ki sta se tudi letos nadaljevali v vlažno pomlad, so se polži močno razmnožili. Tako letos delajo škodo tako zelo majhni črni ali rjavi osebki, kakor tudi rdeči lazarji. Tudi na okrasnih rastlinah se pojavljajo. Najlažji in najhitrejši način je uporaba posebnih vab, ki jih dobimo v trgovinah. Če jih je resnično veliko, jih moramo nastaviti, saj nam lahko v nekaj dnevih naredijo veliko škode.
Dolgoročno je pobiranje polžev zelo uspešno, a moramo biti vztrajni. Lahko pa tisti, ki imate nekoliko manj občutljive želodce, pobrane polže prelijete z vrelo vodo, pustite, da se vse skupaj ohladi, in tekočino precedite. Pomrle polže daste na kompost, kjer bodo preganjali svoje preživele sorodnike, s tekočino pa zalijete vse ogrožene rastline.
Naslednjič pa še nekaj o rastlinah, ki polžem smrdijo.
Miša Pušenjak
Ptuj • Zgodba neke zaposlitve
Upanja, da bo ponovno delal, ni nikoli izgubil
Rok za oddajo ponudb za prenovo in rekonstrukcijo Učnega centra Vičava (nekdanja ptujska vojašnica) je potekel 14. aprila. Odpiranje ponudb je pokazalo, da je veljavne ponudbe oddalo sedem ponudnikov.
Po ovrednotenju so pred prvim majem že izbrali najboljšega ponudnika, ki bo izvedel prenovo in rekonstrukcijo, ki naj bi veljala 400 milijonov tolarjev. Sredstva za ureditev objekta I, kjer bodo prostori za potrebe Višje šole Ptuj in dela srednješolskega programa, zagotavlja ministrstvo za šolstvo in šport v okviru širitve srednješolskih in višješolskih prostorov. Potem ko se bo začela obnova objekta I., Šolski center ga je pridobil 26. aprila lani, rok za dokončanje del je pet mesecev po začetku del oziroma oddaji naročila, bo na območju nekdanje ptujske vojašnice, na katerem je prostore dobilo več ptujskih zavodov, ponovno živahno. Želja je, da bi se objekt I usposobil že do začetka novega šolskega leta. V pravi vsebini pa bo kompleks zaživel, ko se bodo tod naselili vsi tisti, ki so jim ali jim še bodo dodeljeni pros-
tori v uporabo.
Skozi dolge in mrzle mesece letošnje zime je v toplotni postaji nekdanje vojašnice delal Silvo Hrenko, ki ga je Šolski center Ptuj zaposlil za dve leti, za njegovo zaposlitev je pridobil tudi sredstva oziroma subvencijo v okviru Sklada Republike Slovenije za spodbujanje zaposlovanja invalidov in starejših brezposelnih oseb. Pri iskanju primerne osebe za delo v toplotni postaji nekdanje ptujske vojašnice sta se uspešno povezala Šolski center Ptuj in Območna služba Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje Ptuj. Kot je povedala direktorica Območne službe Ptuj Vlasta Sto-jak, je pobuda za zaposlitev kurjača prišla s strani Šolskega centra oziroma ravnatelja Branka Kumra. Šolski center so opozorili na odprt razpis Sklada Republike Slovenije za spodbujanje zaposlovanja in-
Foto: Črtomir Goznik
Silvo Hrenko je letošnjo zimo začel delati v toplotni postaji nekdanje ptujske vojašnice; zima je bila huda, kaj hitro bi lahko prišlo do poškodb sistema, če se v Šolskem centru Ptuj ne bi odločili za zaposlitev kurjača.
Foto: Črtomir Goznik
Objekt ena, v katerem bodo uredili prostore za potrebe Višje šole Ptuj in dela srednješolskega programa.
validov, na katerem so kandidirali in uspeli. Za dobo dveh let so zaposlili Silva Hrenka, invalida III. stopnje, ki je že imel potrebne kvalifikacije za delo kurjača. V letošnji zimi so toplotno postajo zagnali v toliko, da so preprečili hujše posledice za celotni ogrevalni sistem nekdanje vojašnice, če bi prišlo do zmrzali.
Silvo Hrenko se v novi službi počuti izredno dobro, tudi v Šolskem centru so zadovoljni z njegovim delom, je povedal ravnatelj Branko Kumer. Cenijo, da je samoiniciativen, poln predlogov, kako nekatere stvari še izboljšati. Čeprav skrb za okolje ni njegovo delo, se trudi, da bi bila tudi okolica objekta I urejena. Ob stečaju Savine Gumarne na Ptuju je delo izgubil po skoraj dvajsetih letih službe. Najprej se je
usposobil za delo vulkanizerja, zatem kurjača, delal pa je tudi kot vratar. Do decembra lani je bil prijavljen na Zavodu za zaposlovanje oziroma na ZPIZ-u. Nikoli ni izgubil upanja, da se bo ponovno zaposlil.
V novi službi se, kot rečeno, dobro počuti, čeprav je neke vrste volk samotar, sicer pa se je samote na nek način navadil že, ko je delal še kot vratar. O svoji samoiniciativnosti in tistem 'nekaj več' pri delu pravi, da so minili časi, ko se je v službo hodilo samo zato, da mine čas, danes temu ni tako, narediti je potrebno veliko in še več. Res pa je tudi, da je vse veliko lažje narediti, če se dela v urejenem okolju. Silvo Hren-ko je tudi prepričan, da se za dobre delavce, četudi izgubijo delo, to slej kot prej najde.
MG
Ptuj • »Zemlja ni smetišče, zemlja je naš dom«
Za čim manj odloženih in zavrženih odpadkov
Čisto mesto, d. d., Ptuj, podjetje Altius in osnovne šole na Ptujskem so ob dnevu Zemlje, 21. aprila, na Novem trgu na Ptuju pripravile pestro dogajanje vzgojno-poučne in sporočilne narave, s katerim so pristavili svoj pogled na dogajanje v naravi in ravnanje z Zemljo. Predvsem pa so opozorili na pozitivne zglede in tudi negativne pojave v naravi, ki naj bi jih bilo čim manj, če želimo ohraniti sozvočje z njo. Dan Zemlje praznuje svet že od leta 1970, prve so ga uradno praznovale ZDA po zamislih in prizadevanjih senatorja Gaylorda Nelsona.
Učenci OŠ Olge Meglič Ptuj so predstavili program z glasbeno, plesno in recitacijsko točko, osnovnošolci Destrni-ka stanje z odpadki v občini Destrnik, črnimi odlagališči, raziskovalno nalogo onesnaževanja v Rogoznici, opozorili pa so tudi na odpadni material, ki ga je mogoče koristno uporabiti. Učenci OŠ Videm so na stojnico prinesli izdelke iz odpadnih materialov, ki
so jih izdelali v sodelovanju s svojimi mentorji. Navdušili pa so tudi z igro Juri Muri v Afriki. Tudi malčki iz Vrtca Mer-jetica iz Ptuja že znajo ceniti odpadni material pri izdelavi uporabnih predmetov, pokazali so, kaj vse se da narediti iz PET embalaže. Na stojnici učencev OŠ Mladika je bilo videti izdelke prve triade, lončnice, hiše, roputulje in veliko drugega, druga triada je pred-
stavila akvarij iz kartonskih škatel, tretja triada se je lotila plesa. Med obiskovalce javne vzgojno-učne delavnice ravnanja z okoljem pa so učenci 8. in 9. razreda OŠ Mladika razdelili vprašalnike o varčevanju z energijo v domovih in ločevanju odpadkov v gospodinjstvih, da bi še več izvedeli o odnosu do okolja in odpadkov. Zanimiv in bogat je bil program OŠ dr. Ljudevita
Pa brez zamere
Tradicionalno
Ohranjanje tipa ene izmed najbolj značilnih mestnih prireditev
Pred nekaj časa nazaj se je v Ptuju zgodil eden izmed dogodkov, ki so tradicionalni ter v mesto privabijo tudi tradicionalno veliko ljudi. Zasluga za tradicionalno velik obisk sicer ne gre občinskim vladarjem ali komurkoli drugemu, ki bi lahko bil pristojen za to. Trume ljudi se v mesto valijo, ker je to nekako postal že običaj in ljudje ocenjujejo kot samoumevno, da se v dnevih, ko so v mestu prireditve te vrste, teh prireditev tudi udeležijo. To je pravzaprav produkt, blagovna znamka, ki oglašuje sama sebe, v tem pogledu zagotovo fenomen v modernem svetu. Toliko večji, ker ne gre za kako moderno pogruntavščino, ampak za star, skoraj prastar recept. Ta fenomen pa ni nič drugega kot - sejem. In pred kratkim smo ga, kot ponavadi, v mestu imeli ob jurjevem.
Ptuj s svojo častitljivo tradicijo in zgodovinsko kilometrino se lahko pohvali tudi z zavidljivo sejemsko tradicijo. Že stoletja namreč na ozemlju naše naselbine prirejajo sejme. Kar je verjetno tudi razlog, da so se le-ti tako globoko vtisnili v dušo predvsem obmestnega ter vaškega življa, ki ga je najti okoli Ptuja. Zanimivo, vendar se zdi, da sami prebivalci mesta sejmov ne štejejo toliko za nek nezaveden del svojefolklore ter jim te prireditve ne vzbujajo neke nuje, da bi jih obiskali (ne da bi zdaj sodili, kdo ima prav, kajti tukaj ne gre za to). A ne glede na to, ob dnevih, ko se mesto obarva sejemsko, so ulice polne obiskovalcev, da človek za pot, za katero ob "normalnih" dnevih porabi pet minut, potrebuje petnajst ali več minut. Da, zdi se, da so sejmi edina prireditev ali dogodek, za katerega se v prihodnosti ni bati. S promocijskimi akcijami ter načrtovanji ali brez njih. Ali pač?
Da bodo sejmi vedno privabljali veliko ljudi, se ob lepem vremenu ni bati. A pustimo za trenutek obiskovalce in poglejmo ponudbo. Tukaj lahko že ob bežnem pogledu vidimo, da iz leta v leto izginjajo tradicionalni krošnjarji, vse več pa je stojnic z raznorazno kramo, ki ji na sejmu zagotovo ne bi smelo biti namenjenega (toliko) prostora. Vsi vemo, o čem govorim. Mobiteli, plastični kič, napol pokvarjeni radijski sprejemniki, ostala krama, ki se valja po podstrešju ali v kleti. Medtem ko pri prvih gre za kič, gre pri drugih za stvari, ki sejmu kot etnološko-folklornemu fenomenu zbijajo avtentičnost in pristnost, saj ga spreminjajo v nek bolšji sejem napol pokvarjene krame. Oboje skupaj pa predstavlja vsebino sejma (sejmov), ki bi jo bilo treba na nek način precej omejiti, po drugi strani pa zavestno spodbuditi obujanje avtentičnosti ter zgodovinskega značaja sejmov, saj tudi ti prispevajo pomembno vlogo k paketu, v katerem želimo prodajati Ptuj kot mesto tisočerih zakladov, zakladnico tisočletij in kaj je še teh ostalih sloganov.
Tu pa smo na točki, v kateri bi se oblast ter pristojne organizacije morale aktivirati ter pripomoči k temu, da ohranimo sejme take, kot so bili pred sto in več leti, saj le to privablja tudi turiste. Redko kateri turist si bo namreč na sejem v najstarejšem slovenskem mestu prišel ogledat plastične pištole, mobitele ali tretjerazredne kavbojke. Letošnja srednjeveška tržnica pred mestnim gledališčem je že korak v pravo smer. Vendar ne bo dovolj, če bomo sejmu hoteli samo dodati stare vsebine, najti bo treba način, da se vsebine, ki sedaj kazijo njegovo podobo, na primeren način regulirajo. Takrat bodo morda tudi meščani začeli bolj pogosto obiskovati mestne sejme.
Gregor Alič
P. s.: Glede sejmov še tole - treba je pohvaliti pristojne službe, ki so po koncu sejma očistile mestno središče. Hitro in temeljito. Upam, da ne prvič in ne zadnjič.
klovn in čarovnik, ki pa sta si zaman prizadevala, da bi počistili z vsemi odpadki, ki jih ne-vestneži odložijo mimo posod za smeti. Dogajanje na Novem trgu ob letošnjem dnevu Zemlje je na konkreten način dalo vedeti, da bo treba kvaliteto
odnosa do okolja še izboljšati in »proizvodnjo« odpadkov posameznika v enem letu še občutno zmanjšati. V tem trenutku je še vedno tako, da jih vsak izmed nas proizvede okrog 300 kg letno.
MG
Pivka, sodelovali so s kulturnim programom, med drugim izvedli plesno točko Potepuh, skulpturo iz odpadnega materiala, plakat na temo zbiranja starih zdravil in eko znak šole. Z glasbenim programom so sodelovali tudi učenci podružnične OŠ Ljudski vrt-Grajena in OŠ Ljudski vrt. Podjetje Čisto mesto pa je predstavilo stroj za stiskanje pločevink. Med stojnicami sta se gibala tudi
Foto: Črtomir Goznik
Otroci so pokazali odraslim, da se da iz odpadnega materiala narediti veliko koristnih izdelkov.
Ptuj • Okrogla miza o prostovoljstvu mladih na Ptuju
Prostovoljstvo ljudi osrečuje
V okviru Festivala prostovoljstvo mladih, ki se je odvijal od 18. do 22. aprila po vsej Sloveniji, so v Centru interesnih dejavnosti (CID) na Ptuju minuli četrtek organizirali okroglo mizo o prostovoljstvu mladih na Ptuju.
V dvourni razpravi so aktivno sodelovali prostovoljci, stari od 15 do 29 let, ki na Ptuju in v okolici opravljajo prostovoljno delo v različnih društvih, zavodih in drugih organizacijah. Svoje poglede, dejavnosti in težave so predstavili tudi mentorji in organizatorji prostovoljnega dela mladih. Na začetku okrogle mize je Nevenka Gerl, strokovna sodelavka v CID na Ptuju in moderatorka na okrogli mizi, prebrala pismo predsednika države Janeza Drnovška, namenjeno vsem prostovoljcem. Drnovšek, ki je podprl prostovoljno delo, je v svojem pismu poudaril, da mladi lahko veliko naredijo za skupnost in po njegovem mnenju je eden od načinov ravno sodelovanje v prostovoljnem delu. Vsi mladi prostovoljci, ki so se udeležili okrogle mize, so predstavili svoje izkušnje, našteli razloge, zakaj so se odločili za prostovoljno delo in povedali, kaj s prostovoljnim delom pridobijo sami. Skoraj vsi prisotni so delili enako mnenje, da ura ali dve na teden ne predstavlja veliko časa in da si toliko časa za prostovoljno delo lahko vzame skoraj vsak posameznik. Kot je poudaril Ciril Bohinc, stanovalec iz Doma upokojencev na Ptuju, je pros-tovoljstvo ena najplemeni-tejših dejavnosti. »V naš dom mladi prostovoljci prinesejo življenje, veselje in srečo. Vsi bi radi bili srečni, vsi težimo k sreči in prostovoljstvo je za nas prava sreča,« je še dodal. Tudi Franc Vreže, stanovalec Doma upokojencev, je izrazil zadovoljstvo, da jih mladi obiskujejo in hkrati dodal, da so tudi stanovalci, ki še lahko hodijo sami, na nek način prostovoljci v domu, saj pomagajo tistim, ki so nepomični. Socialna delavka in koordinatorica prostovoljstva v Domu upokojencev na Ptuju Jelka Sužnik je poudarila, da so pri njih zelo zadovoljni s prostovoljci, ki stanovalce obiskujejo, in da mladim na koncu vsakega leta podelijo tudi priznanja za opravljeno prostovoljno delo, ki jim lahko koristi tudi pri iskanju zaposlitve. Zraven Sužnikove, ki je predstavila potek prostovoljnega dela v Domu upokojencev, so se predstavili tudi mentorji drugih organizacij, ki se ukvarjajo s prostovoljstvom, in sicer iz Povoda, Centra za socialno delo, mentorici iz Ekonomske šole in Gimnazije na Ptuju, okoljsko društvo Most, ustanoviteljica društva Tara in Ne-venka Gerl kot predstavnica CID. Po besedah Gerlove so s predstavniki različnih klubov,
društev in zavodov ter mladimi prostovoljci ugotovili, da je prostovoljno delo na Ptuju zelo dobro organizirano in da veliko mladih sodeluje v teh oblikah dela. »Paleta programov, ki jih imajo mladi na razpolago, je zelo široka. V CID lahko mladi prostovoljci sodelujejo na različnih prireditvah za otroke, kot so Veseli december, Pomladna vetrnica, Jesenski živ-žav, Otroška maškarada, imamo pa tudi poletne ulične delavnice. V vsakem od teh imamo vrsto prostovoljcev. Izvajamo pa tudi več manjših partnerskih programov, kjer sodelujemo z različnimi zavodi, društvi in klubi. Takrat poiščemo mlade, ki jih imamo pri nas v bazi kot prostovoljce in jih povabimo k sodelovanju,« je še dodala Gerlova.
Prostovoljstvo na Ptuju je na visoki ravni, samo na Centru za socialno delo imajo približno 45 prostovoljcev, ti se lahko vključijo v dva programa, mladinske delavnice in prostovoljno delo z osnovnošolci. Mladi imajo široko paleto dejavnosti, s katerimi se lahko ukvarjajo Obiskujejo lahko tudi starejše občane v Domu upokojencev, pomagajo varovancem iz Dornave, v okviru društva Povod lahko sodelujejo pri popestritvi mestnega dogajanja in še veliko drugih dejavnosti je na voljo. Večina prostovoljcev je aktivna v različnih društvih, vsi pa poudarjajo, da s prostovoljstvom tudi sami veliko pridobijo.
Anketa
Kot so ugotovili na okrogli mizi, je prostovoljstvo pri nas na visoki ravni. Nekaj prostovoljcev smo vprašali, zakaj so se odločili za prostovoljno delo, kje ga izvajajo in kaj oni pridobijo s takšnim načinom pomoči drugim.
Magda Strmšek: S prostovoljnim delom sem se najprej začela ukvarjati zaradi študija, ker študiram socialno delo. Potem pa sem se enostavno navadila in zdaj to počnem iz lastnega zadovoljstva, videla sem, da s takšnim načinom dela veliko pridobim. Enostavno sem našla sebe v tem. Delam na obeh projektih prosto-voljstva, ki jih izvaja Center za socialno delo, in sicer mladinske delavnice in učna pomoč. Pomagam tudi v Varni hiši, društvu Hopla, Rdečem križu, nekaj časa pa sem bila tudi na Centru interesnih dejavnosti.
Franci Verdenik: S prostovoljstvom se ukvarjam že 8 let. Trenutno se najbolj ukvarjam s projektom Življenjska pusto-
Foto: Dženana Bečirovič
Prostovoljstvo na Ptuju je na visoki ravni.
lovščina, to je mladinski tabor za mladostnike od 13 do 18 let iz vse Slovenije. Večinoma smo študentje prostovoljci, ki to organiziramo, zadolženi za to, da priskrbimo finančna sredstva, dobimo otroke in potem uživamo 12 dni. Meni prostovoljstvo pomeni občutek zadovoljstva, ko vidim njihove nasmejane oči. Druženje je potem enkratno in pomaga pri polnitvi baterij, da si odpo-čijemo za delovne obveznosti.
Leonora Matiči: Sem prostovoljka v Zavodu v Dornavi, imam varovanko Klavdijo, ki je pred desetimi leti, ko je bila stara 20 let, imela prometno nesrečo, v kateri je njena mama umrla, ona pa je ostala možgansko in telesno poškodovana. Takrat se je njeno življenje začelo v Dornavi na oddelku B1. Ker se je navadila živeti tam, se ne želi preseliti drugam. Hodim k njej, se pogovarjam z njo in s tem, ko pomagam njej, pomagam tudi sebi. Ko vidiš kaj takega, začneš ceniti to, kar imaš. Ceniš to, da lahko govoriš, vidiš, hodiš, slišiš in podobne stvari, ki se nam, ki to danes imamo, zdijo samoumevne.
Katarina Matič: Že pred leti sem se odločila za prosto-voljstvo, zdi se mi zelo dobra oblika preživljanja prostega časa. Ko vidiš nasmeh in iskrico v očeh, ko vidiš, da si nekomu polepšal dan, doživiš osebno zadovoljstvo. Začela sem najprej v Domu upokojencev, a ko mi je po treh letih umrl varovanec, me je to preveč potrlo in sem se odločila,
da bom raje delala z otroki. Aktivno sem se vključila v CID in prostovoljstvo na Gimnaziji. Kar koli se v CID-u dogaja, sodelujem.
Suzana Petek: Sem ustanoviteljica Društva za osebnostno rast Tara, v katerem imamo 12 aktivnih članov. Pri nas
pripravljamo razna srečanja, izobraževanja in delavnice na temo samopodobe, delamo tudi program Motnje hranjenja, izvajamo pa tudi program samopomoči, imamo plesne delavnice, meditacije in podobno. Ko sem bila zelo bolna, sem iskala razne oblike pomo-
či in preko prostovoljstva sem spremenila svoje življenje. Pri nas delamo z vsakim posameznikom posebej, poskušamo spremeniti kaj v njegovem načinu življenja. Šele po dveh mesecih ga vključimo v druge programe.
Dženana Bećirović
Foto: Dženana Bečirovič
Od leve: Magda Strmšek, Franci Verdenik, Leonora Matiči, Katarina Matič in Suzana Petek
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: PAST, OLERON, DG, ATE, RAPSOD, MARJAN, NASVET, ASTER, MP, PRAHA, HVAR, ROMB, STITT, ISSEL, BAAH, ESTRI, NIK, NERGA, ARDEN, ANAEROBIOZA, DRSNOST.
Majšperk • Na 32. seji sveta vroče šele pod točko razno
Kdo z Ministrstva je podizva-jalcem dajal lažne obljube?
Svet Občine Majšperk je na 32. seji sveta sklepal le o šestih zadevah. Z večino glasov so dali pozitivno mnenje, da se za ravnatelja osnovne šole Majšperk ponovno imenuje Rajko Jurgec, vroče in kritično pa je bilo šele pod točko razno, ko jih je županja seznanila z dogodki, ki so posledica domnevnih neplačil podizvajal-cem del pri gradnji OS Majšperk.
Čeprav smo v Majšperku navajeni na dobro pripravljene, tekoče in običajno ne predolge seje, je bila 32. seja v četrtek, 4. maja, verjetno ena najkrajših do sedaj. Po uvodnem delu in krajši obrazložitvi so na predlog predsednika občinskega odbora za družbene dejavnosti Branka Novaka z večino glasov soglašali s predlaganimi spremembami in dopolnitvami osnutka Odloka o ustanovitvi Javnega zavoda Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Pri tem so dodali tudi svoj predlog, da v primeru, če posamezna občina želi svoje izposojališče za knjige, tega tudi sama financira.
Na predlog komisije za Mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo vodi podžupan Cveto Pepelnik, so z večino glasov soglašali, da se izmed treh prispelih vlog kandidatov, ki izpolnjujejo zahtevane pogoje za ravnatelja OŠ Majšperk, da pozitivno mnenje sedanjemu ravnatelju Rajku Jurgcu, saj so z njegovim delom krajani in učitelji zelo zadovoljni. Predsednica sveta zavoda OŠ Majšperk Vera Korže jih je v dopisu sicer obvestila, da so po pregledu vlog ugotovili, da zakonsko določene pogoje za delovno mesto ravnatelja izpolnjujejo Rajko Jurgec, mag. Silva Kle-menčič in Milan Kumer, zato so vse tri predlagali v nadaljnji postopek. Kandidata Robert Ivanuša in Andreja Černel pa ne izpolnjujeta razpisanih pogojev, zato so ju iz nadaljnjega postopka izločili.
Po krajši obrazložitvi županje dr. Darinke Fakin in po predlogu odbora za gospodarstvo so svetnici in svetniki soglašali s programom prodaje trisobnega stanovanja na Bregu pri Majšperku, ki je v lasti Občine in ga želi kupiti sedanji najemnik in za katerega je izhodiščna vrednost dobrih 3,9 milijona tolarjev. Soglašali so tudi z ukinitvijo statusa javnega dobra za parcelo, oziroma dvorišče poslovne stavbe v izmeri 385 m2 v k. o. Lešje.
Posebej zanimiva je bila tokrat točka razno, saj so z za-
Prejeli smo
Zrušiti oblast?
V zadnjem času se vse pogosteje pojavljajo v slovenskih občilih posamezniki, ki so bili v preteklosti politično pomembni, danes pa nastopajo z nestrpnimi izjavami v smislu, da je treba zrušiti obstoječo oblast ipd. Zrušiti oblast, ki je bila postavljena v skladu z ustavo, po poštenih demokratično
Foto: M. Ozmec
Direktor občinske uprave Marjan Gorčenko je bil po prihodu s sestanka v Ljubljani zelo kritičen in konkreten.
nimanjem prisluhnili županji dr. Darinki Fakin, ki jih je
seznanila z najnovejšimi dogodki v zvezi z neplačanimi deli podizvajalcem gradbenih del pri gradnji nove šole, oziroma z nedavno protestno zaporo vseh dostopov do šole, s čimer je bil za en dan onemogočen šolski pouk. Županja je izrazila ogorčenje, saj o protestni zapori niso bili obveščeni, zato je tudi niso mogli preprečiti, sicer pa je izrazila svoje nestrinjanje s takim skrajnim načinom, oziroma posegom, kar je posebej nemoralno do otrok.
Pojasnila je tudi, da so po februarskih javnih protestih predstavnikov podizvajalcev imeli na Občini kar tri inšpekcijske nadzore, najdalje, kar 8 dni, je trajal nadzor Ministrstva za finance, ki je v svojem poročilu zapisalo, da v obdobju od leta 2003 do marca 2006 pri poslovanju Občine niso ugotovili nikakršnih nezakonitosti. S tem je Občina tudi uradno dokazala, da v ničemer ni kriva za domnevna neplačila podizvajalcev, saj je svoje obveznosti do glavnega izvajalca Rudisa v celoti in redno poravnala. Ker je ravno ta dan, ko je potekala seja ob-
činskega sveta v Ljubljani, potekal tudi sestanek na Rudisu v Ljubljani, pa je županja izrazila prepričanje, da bodo to končno dojeli tudi vsi drugi ter da bodo končno nehali po krivici blatiti Občino.
Smrdi vse do vrha!
V razpravi pa smo med drugim slišali tudi nekaj negotovosti, saj je županja jasno povedala, da niso prepričani, če izvajalci operirajo s pravilnimi zneski dolga, kar je takoj potrdil tudi direktor občinske uprave Marjan Gorčenko, ki se je medtem pravkar vrnil s sestanka v Ljubljani ter svetnikom pojasnil, da je situacija "res zelo čudna".
"Po mojem je nekdo z Ministrstva za šolstvo in šport podi-zvajalcem ves čas dajal lažne obljube in upanje. Kdo je to skuhal, morajo ugotoviti sami, zato so plačani, kajti zahtevo za podpis aneksa je občina gladko zavrnila, ker so bili v njem zapisani kar precej višji zneski od tistih, ki so bili v pogodbi obojestransko dogovorjeni in podpisani. Ministrstvu in še komu smo dokazali, da se lahko šola zgradi za znosen denar, za okoli 700 evrov po kvadratnem metru, podizvajal-
ci pa so pozneje med gradnjo hoteli precej več, ne vem, na kakšni osnovi, hoteli so kravjo kupčijo, pa jim tega nismo dovolili. Povem vam, zgodba je zelo umazana in ima umazano ozadje, bojim se, da vse do vrha. Izsiliti so hoteli, da bi se vrednost investicije med gradnjo povečala, kot je to v praksi tudi drugod, kjer razpolagajo z državnim denarjem in ga po nepotrebnem razmetavajo. Danes brez provizije ali podkupnine ne gre več nikjer, mi pa smo se temu zoperstavili, ker je to umazan posel, krivičen do denarja nas davkoplačevalcev in to je vse," je še ves ogret ob prihodu s sestanka v Ljubljani povedal Gorčenko in poudaril, da so v Ljubljani zaman iskali domnevno neplačanih 320 milijonov, ker ji ni nikjer.
Po še nekaj precej kritičnih izjavah razjarjenih svetnikov, češ zakaj se nekdo ves čas spravlja na "nič krive", na Občino Majšperk ter na šolo in šolarje, pa je županja postavila piko na i, saj je pojasnila, da v bodoče takih neupravičenih protestov oziroma zapor šole zagotovo ne bodo več dovolili, saj so se s policijo že dogovorili, da jih bo onemogočila.
M. Ozmec
izvedenih volitvah? Takšne izjave žal kažejo na nedemokratična in totalitarna stališča njihovih avtorjev. Na demokratičen način je mogoče "zrušiti" oblast le na enih od prihodnjih parlamentarnih volitev.
Zrušiti oblast kako? Mar z orožjem? Kot da živimo v eni od banana republik ali v državi skupaj s Talibani, ne pa v civilizirani državi v osrčju Evrope v 21. stoletju!
Nekateri drugi Slovenci sicer ne govorijo neposredno o rušenju obstoječe oblasti, pač pa žele to uresničiti s propagando po občilih, v katerih poskušajo na vse mogoče načine vzbuditi pri ljudeh nestrpnost do oblasti. Ti drugi pa se vedejo sila eklektično: po eni strani uporabljajo marksistične termine, kot so "manifest" ipd., po drugi strani pa se obnašajo kot fevdalci, saj žele, da bi
"fevd" od svojih prednikov podedovali, ne pa da bi si ga priborili na poštenih parlamentarnih volitvah!
Rušenje oblasti na tak ali drugačen način pa je le "voda na mlin" vseh sovražnikov Slovenije (notranjih in zunanjih). Le-ti bi bili sila zadovoljni, da bi do takega kaosa v okviru Slovenije resnično prišlo. Jim bomo ustregli? Streznimo se!
Adolf Žižek, Ptuj
Od tod in tam
Ormož • Občina prodala delež Geoplina
S sklepom občinskega sveta je občina Ormož prodala svoj poslovni delež v družbi Geoplin, d. o. o., Termoelektrarni Brestanica, d. o. o. Kupnina je sedemkrat večja od nominalnega deleža občine. Kar 1l6 milijonov tolarjev je dobila občina za svoj 0,235 % poslovni delež družbe Geoplin, nominalni znesek pa je znašal okrog 17 milijonov tolarjev. S tem je župan Vili Trofenik pometel z očitki opozicije, da se Geoplin prodaja prepoceni. Občina se je odločila svoj delež prodati, ker je potrebovala sredstva za odkup deleža v domu starejših občanov. Sicer pa je bil župan mnenja, da se je občina deleža Geoplina rešila ravno ob pravem času, saj bi znal biti kmalu problematičen, ker se družba preoblikuje iz trgovca v upravljavca infrastrukture.
Občina Ormož je v postopku prodaje finančnega premoženja poskusila doseči najugodnejši ekonomski učinek prodaje, zato je pripravila javni razpis. Ker se na javni razpis ni prijavil noben ponudnik, je v skladu s pravili, preko uprave družbe Geoplin, ponudila v odkup svoj delež obstoječim deležnikom. Prijavili so se trije družbeniki - Termoelektrarna Brestanica, d. o. o., Gorenje, d. d., in Petrol, d. d. Gorenje je v nadaljevanju postopka nepreklicno odstopilo od nakupa, Vlada RS pa je sprejela sklep, s katerim je uveljavila pravico veta pri nakupu poslovnega deleža družbe Petrol v družbi Geoplin. Tako je ormoški delež kupila Termoelektrarna Brestanica.
vki
Ptuj • Občni zbor območne gasilske zveze
Območna gasilska zveza Ptuj je na občnem zboru konec aprila dobila novo vodstvo. Delegati in delegatke so soglasno za predsednika imenovali Marjana Megliča iz Prvencev, na čelu poveljstva pa še naprej ostaja poveljnik Zvonko Glažar. Ostali organi zveze bodo imenovani na prvem delovnem sestanku.
Območna gasilska zveza Ptuj se financira na podlagi tri-partitnepogodbe, sklenjene med občinami Ptuj, Hajdina, Markovci in Zavrč, gasilskimi društvi iz teh občin in zvezo. V letošnjem letu proračun območne gasilske zveze Ptuj znaša dobrih sto milijonov tolarjev, zveza pa v letošnjem letu praznuje tudi 10. obletnico delovanja. Ob tej priložnosti so izdali zbornik, v katerem je temeljito predstavljeno 10-letno delovanje zveze in gasilskih enot. Zbornik ima 162 strani in podrobno opisuje delo vseh organov in članstva ptujske območne gasilske zveze. Veliko je tudi slikovnega materiala in dejansko je v sliki in besedi zbrano vso 10-letno delo zveze. Urednik zbornika je Janez Liponik.
MZ
Gorišnica • Z občnega zbora gasilske zveze
Konec aprila so se na rednem letnem občnem zboru sestali delegati gasilskih društev, ki delujejo pod okriljem gasilske zveze Gorišnica. Na zboru seje gasilcem pridružil tudi župan Jože Kokot.
V gasilsko zvezo občine Gorišnica je vključenih okrog 1000 gasilcev iz devetih gasilskih društev. V okviru zveze sta vsako leto organizirani dve vaji, na katerih pregledajo operativne sposobnosti in opremljenost gasilskih enot. Kot je povedal predsednik zveze Stanko Vojsk, eno izmed vaj izvedejo ob dnevu gasilca v mesecu juliju, drugo pa v oktobru - mesecu požarne varnosti. Veliko dela zveza namenja tudi mladini. Vsako leto pripravijo tridnevni mladinski tabor, omeniti pa velja še delo članic, ki so pred leti ustanovile tudi gasilski ženski pevski zbor. Poleg tega, da bo letos zveza del svojih sredstev namenila nakupu opreme za redno delovanje gasilskih enot, pa je največja izmed naložb v tem letu nakup novega gasilskega vozila za PGD Cirkulane. Sicer pa velja še dodati, da sta se ekipi veterank iz Prostovoljnega gasilskega društva Moškanjci in pionirjev iz Gorišnice uvrstili na državno gasilsko tekmovanje, ki bo v letošnjem letu.
MZ
Foto: MZ
Foto: MZ
Prireditvenih
Torek, 9. maj
16.00
17.00
17.00 17.00
20.00
Ormož, knjižnica Franca Ksavra Meska, Pripovedke različnih narodov
Ormož, atrij Gimnazije Ormož, zaključek mednarodnega projekta Comenius, »Zgodbe in legende - Skupna zibelka Evrope« Ormož, Mladinci center, Bralni krožek »Reciklirajmo besede« Ptuj, Animacija - učni center v Aškerčevi ul. 1, predavanje, Pomoč in izcelitev po duhovni poti s pomočjo učenja Bruna Groninga
Ptuj, Mestno gledališče, Tukaj, za izven - zadnjič v sezoni 05/06 Ptuj, Blagovnica Mercator (stopnišče), na ogled je razstava Elfri-de Brenčiča
Ptuj, refektorij minoritskega samostana, na ogled je razstava ptujskih vrtcev, »Domek moj in tvoj«
Sreda, 10. maj
20.00 Ptuj, minoritska cerkev Sv. Petra in Pavla, koncert zbora Carmina Slovenica
Četrtek, 11. maj
17.00 Ptuj, CID, sklepna regijska slovesnost, »Sodelovanje v Evropi različnosti«
18.00 Ptuj, hotel Mitra, okrogla miza s prof. dr. Vesno Vuk Godina
in Jožetom Glazerjem, nekdanjim direktorjem Zavoda za zaposlovanje RS
18.00 Ormož, Glasbena šola Ormož, zelena dvorana, koncert učencev Glasbene šole Ormož
19.00 Maribor, SNG, balet, Grk Zorba, VelDvo, za izven
19.30 Maribor, SNG, uvod v premiero, drama, stroj Hamlet, StaDvo, za izven
20.00 Maribor, SNG, drama, Intimna komedija, MalOd, za abonma Drama 3 in izven
KINO Ptuj
četrtek, 11. maj, ob 20.00 Lahko noč in srečno pot, zgodovinska drama.
KOLOSEJ Maribor
Torek, 9. maj, ob 15.40, 16.30, 18.20, 19.10, 21.00 in 21.50 Misija: nemogoče 3. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Insajder. Ob 17.15, 19.40 in 21.55 Opazujemo te. Ob 17.10, 19.30 in 21.40 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 15.20, 17.20, 19.20 in 21.20 Film, da te kap 4. Ob 16.35, 19.15 in 22.00 V kot vroče maščevanje. Ob 19.00 Ko pokliče tujec. Ob 16.40, 18.40 in 20.40 Ledena doba 2 (s podnapisi). Ob 16.00, 18.00 in 20.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.25 in 20.50 Prvinski nagon 2.
Sreda, 10. maj, ob 15.40, 16.30, 18.20, 19.10, 21.00 in 21.50 Misija:
nemogoče 3. Ob 16.10, 18.50 in 21.30 Insajder. Ob 17.15, 19.40 in 21.55 Opazujemo te. Ob 17.10, 19.30 in 21.40 Čez 30 in še pri tastarih. Ob 15.20, 17.20, 19.20 in 21.20 Film, da te kap 4. Ob 16.35, 19.15 in 22.00 V kot vroče maščevanje. Ob 19.00 Ko pokliče tujec. Ob 16.40, 18.40 in 20.40 Ledena doba 2 (s podna-pisi9. ob 16.00, 18.00 in 20.00 Ledena doba 2 (sinhronizacija). Ob 16.25 in 20.50 Prvinski nagon 2.
Mali oglasi
STORITVE
ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Hasanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406.
Glasbena {ola Karol Pahor Ptuj
Dravska ul. 11,2250 Tel.: 749-24-10 ali 749-24-12
Na podlagi Zakona o glasbenih šolah - Ur. list RS, št. 29/2000 (20., 21., 22. in 23. člen) objavljamo
RAZPIS PROSTIH UČNIH MEST
za šolsko leto 2006/2007
Predmet Star. učenca Št. prostih mest Predmet Star. učenca Št. mest
KLAVIR	7-9	15	ROG	9-18	1
HARMONIKA	7-9	18	TUBA	11-18	2
VIOLINA	7-9	3	KITARA	8-10	3
VIOLONČELO	7-9	1	TOLKALA	9-18	3
FLAVTA	10-12	12	PETJE	17-24	2
OBOA	10-12	2	BALETNA PRIPRAVNICA 1	6-8	4
KLARINET	10-12	4	BALETNA PRIPRAVNICA 2	8-9	11
SAKSOFON	10-12	2	BALET 1. RAZRED	9-10	6
TROBENTA	9-11	3	BALET 2. RAZRED	10-11	2
POZAVNA	11-18	3	BALET 3. RAZRED	11-12	10
TENOR	10-18	1	PRED[OLSKA		
			GLASBENA VZGOJA 5		15
BARITON	10-18	2	GLASBENA PRIPRAVNICA	6	30
Preizkus nadarjenosti bodo novinci lahko opravljali v dvorani Glasbene šole Karol Pahor Ptuj v enem od naslednjih terminov:
-	ponedeljek, 22. maja 2006 med 15.00 in 17.00
-	sreda, 24. maja 2006 med 10.00 in 12.00 ter 15.00 in 18.00
-	petek, 26. maja 2006 med 15.00 in 17.00
-	petek, 25. avgusta 2006 med 15.00 in 17.00 (samo za učna mesta, ki še ne bodo zasedena)
-	preizkus za učence Baletne pripravnice in Baleta bo samo v sredo, 24. maja 2006, med 15.00 in 18.00
Glasbena šola je po veljavni zakonodaji dolžna uskladiti število vpisnih mest s kadrovskimi in prostorskimi zmogljivostmi in dati prednost pri vpisu bolj nadarjenim učencem ter učenju orkestrskih instrumentov. Posebej zaželen je vpis na harmoniko in trobilne instrumente!
NOVINCI - VABLJENI V ČUDOVITI SVET GLASBE IN PLESA.
OPRAVLJAM vsa gradbena dela, izdelava raznih škarp, ograj in polaganje tlakovcev. Tel. 031 522-647. PEJA, SHAFOET Sahitaj, Titova cesta 22, Maribor.
KMETIJSTVO
PRODAM tri prašiče, težke od 120 do 140 kg. Tel. 757 04 71._
PRODAM kosilnico Bucher z Mago-vim motorjem, dobro ohranjeno. Tel. 769 18 71.
NESNICE, mlade, rjave, grahaste in črne, pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenja, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
PRODAM škropilnico za Tomo Vin-kovič, rezervoar 200 l in črpalka. Tel. 031 300 906.
PRODAM traktor Ferguson 39 z nakladalcem. Telefon 041 939 402.
NEPREMIČNINE
PRODAM dvostanovanjsko hišo, 3,5 km iz Ptuja. Telefon 041 552 286.
MOTORNA VOZILA
KUPIM jugo, zastava 101, 128. Tel. 041 837 077._
RENAULT clio II RT, letnik 98, prev. 148.000 km, dobro ohranjen, prodam. Tel. 051 347 000.

PREDLOG|^Z|î Mru f
OSKOČNIH
1.	GAMSI-Moja prijateljica
2.	ZLATI MUZIKANTI - Islcal sem in našel
3.	STORŽIČ - Rad bi iskal
4.	VANDROVCI - Foušija Slovenski nacionalni šport
5.	VRISK - IVIoja lepa belokranjka
6.	SREDENŠEK-Falot je
7.	MODRIJANI - Tvoje solze me bolijo
Zmagovalec meseca aprila: Ans. ŠTRK - Flétno deUe Še eno možnost v maju Ima: Ans. GAMSI - Moja prljaleljlca
POP 7 TOP 1 ÍOÍ
ÍOPEK POSKOČNIH
1.	MIRNA REYNOLDS-Zdravnik
2.	BABY TWINS - Kikico prodala bom
3.	PLATIN - Sem le še duh
4.	NATALIJA KOLŠEK in ANEJ - Šubi du
5.	MAJA MISSON - Dovoli mi
6.	BOŠTJAN konečník - Po Sloveniji
7.	NUŠKA DRAŠČEK-Zate vse Zmagovalec meseca aprila: BRIGITA ŠULER - Lepa rožica Še eno možnost v ma{u Ima: MIRNA REYNOLDS - Zdravnlli
Orlejčkove
POP 7 TOP
, Glasujem za:,
Ime in priimek: , n^i. Steviika:_
i na dopisnicali na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 22S0 Ptuj
SMS glasbene iel|e:
041/818-666
Nagrajenec: Gašper Žiher Gomllcl lia 2253 Destrnik
DOM-STANOVANJE
V PTUJU dajem v najem komfortno enoinpolsobno stanovanje. Ostale informacije na telefonu 040 39 84 81, po 16. uri._
ODDAM v najem dvosobno stanovanje v Ptuju. Telefon 031 317 508.
r.vlj.z.
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
• prilogo
V majski številki revije SAD lafiko med ostaiim preberete o vzgoji in prideiavi sorte ziati delišes, o nevarnemu škodijivcu pravega kostanja - kostanjevi šiškarici, vplivu gojitvenih oblik na rast in rodnost češenj, gojitveni obliki guyot pri sorti refošk, opravilih v vinogradu, v
prilogi Vrtnine pa o preizkušanju sort endivije.
Revija Sad -17 let z vami. Naročiia: 040 710 209.
RADIOPTUJ
89,8-98,e-l04T3
ASTROLOGIJA -VEDEŽEVANJE
www.videnja.com
090/ 142 805
24 ur na dan za uporabnike Mobitel In Debitel Cena za MIc 180 sit/ 0.5 min (0,75 €) z DDV-jem Ollinablle d.o.o. PE Cesta ob Železnici 4, Žalec
Leto dni je ie minilo, odkar tiho si odšel, niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal, a mi nate nismo pozabili, saj pot nas vodi tja, kjer po~ivas ti sedaj, kjer sve~ke ti gorijo in cvetlice dom krasijo.
SPOMIN
10. maja bo minilo eno leto, ko nas je zapustil dragi mož, oče in dedek
Jakob Jeza
Z JAMSKEGA VRHA 53
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem mnogo preranem grobu, poklonite cvet ali prižgete svečko.
Žalujoči: žena Gelica, hči Marjana in sin Marjan
Skozi vrata rojstva pridemo v to tujo deielo prebivat, skozi vrata smrti gremo v neznano ve~nost po~ivat.
ZAHVALA
Ob boleči in mnogo prerani izgubi dragega
Janeza Horvata
IZ KVEDROVE 4, PTUJ
se iskreno zahvaljujemo VSEM, ki ste ga imeli radi in ste se od njega tako množično poslovili, nam pa v teh težkih trenutkih karkoli pomagali in z nami sočustvovali. S tem ste nam dali vedeti, da človek tudi v času neizmerne žalosti ni sam. HVALA!
Z globoko bolečino v srcu vsi njegovi, posebej še žena Anica, sinova Bojan in Gregor, hčerka Vesna z možem Miranom ter vnuki Miha, Jure in Gašper
OBČINA ZAVRČ ŽUPAN
Na podlagi 31. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03-popravek in 58/03-ZZK-1) in 29. člena Statuta Občine Zavrč (Uradni list RS, št. 64/99, 98/04), je župan Občine Zavrč sprejel
SKLEP
o javni razgrnitvi predloga občinskega lokacijskega načrta za območje P24-P1 Zavrč (obrtna cona) 1.
Javno se razgrne predlog občinskega lokacijskega načrta za območje P24-P1 Zavrč (obrtna cona), ki ga je pod številko 08/06, z datumom maj 2006, izdelala družba Umarh d.o.o., Ptuj.
2.
Razgrnjeni predlog občinskega lokacijskega načrta obravnava ureditev trgovske, proizvodne in obrtne cone na območju južno od mejnega prehoda Zavrč.
3.
Javna razgrnitev predloga občinskega lokacijskega načrta bo v prostorih Občine Zavrč, Zavrč 11 (dvorana, prvo nadstropje). Javna razgrnitev bo od četrtka, 18.5.2006 do vključno ponedeljka, 19.6.2006.
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava predloga občinskega lokacijskega načrta izvedena v sredo, 7.6.2006, ob 19. uri, na sedežu Občine Zavrč, Zavrč 11 (dvorana, prvo nadstropje).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu predlogu občinskega lokacijskega načrta na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na sami razgrnitvi vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Ta sklep so objavi v Uradnem listu RS in v časopisu Štajerski tednik.
Številka 350-05-544/2005 Datum 4. 5. 2006
Župan občine Zavre Miran Vuk, l.r.
OBIŠČITE NAS PRENOVLJEN SPLETNI PORTAL WWW. ra d Í o-ted n Í k.sí
Slovenske gorice • Množičen poboj čebel
Ali so bila kriva škropiva?
Na območju Polenšaka, Polencev, Zamušanov in Senčaka so v petek in soboto čebelarji poročali o množičnem poginu pašnih čebel. Po dosedanji oceni je v okoli 200 čebeljih družinah "padlo" od 60 do 80, ponekod celo 100 odstotkov čebel. Stroka izključuje možnost kužne bolezni, saj so na čebelah očitni znaki zastrupitve. Po dvodnevnem raziskovanju in jemanju vzorcev na ogroženem terenu so med domnevnimi krivci v ospredju škropiva, saj so v tistem času mnogi škropili vinograde in sadovnjake.
Prvi nas je na množičen pomor čebel opozoril Branko Kovačič iz Polenšaka 45, ki čebelari že 35 let in ima pod domačo hišo čebelnjak s 60 čebeljimi družinami. Da je s čebelami nekaj narobe, je sicer opazil že v četrtek, 4. maja, popoldne, saj so čebele ob povratku s paše polne cvetnega prahu ostajale na bradi pred vhodom v panje. V petek zjutraj pa je obnemel, saj je bilo pred čebelnjakom in po travi pred njim že vse polno mrtvih čebel. Ob prvem pregledu panjev je ugotovil, da je padlo kakih 80 odstotkov pašnih čebel, ostalo je le nekaj delavk, ki so
pazile na zalego.
O tem je takoj obvestil predsednico Zveze čebelarskih društev občine Ptuj Metko Pihler ter predsednika matičnega čebelarskega društva Dornava Branka Vajda, ki mu je povedal, da je tudi v njegovem čebelnjaku s 24 čebeljimi družinami na Polen-cih "padlo" več kot polovica čebel. Tudi Vajda ki je bil ob našem obisku na ogledu pomora pri prijatelju, čebelarju Kovačiču, nam je povedal, da v 35 letih čebelarjenja kaj takšnega še ni doživel, saj so mu iz neznanega vzroka nenadoma pomrle skoraj vse pašne čebele.
Foto: M. Ozmec
Pogled na enega od prizadetih panjev, kjer je padlo večina pašnih čebel, na satju so ostale le delavke, ki skrbijo za zalego.
Foto: M. Ozmec
Branko Kovačič (levo) in Branko Vajda sta ostala brez skoraj vseh 84 družin pašnih čebel.
V pogovoru sta oba ugotovila, da je čebelarjenje vedno bolj rizično, saj so negativni vplivi iz okolja vse večji in pogubnejši. Čebelarji poskušajo razumeti vinogradnike in sadjarje, saj tudi oni želijo pridelati čimveč, žal pa je vse več takih, ki se ne držijo pravilnika o uporabi fitofar-macevtskih sredstev. Škropi-
Foto: M. Ozmec
Alojz Žiher iz Zamušanov žalostno gleda na pomorjene čebele ob svojem čebelnjaku.
Napoved vremena za Slovenijo
če je pred Servacem (13.) polete, raz rad pritiska na cvetje.
Danes bo oblačno in deževno, ob morju lahko nastanejo tudi posamezne nevihte. Meja sneženja bo na nadmorski višini okoli 1800 m. Najnižje jutranje temperature bodo od 7 do 11, na Primorskem do 13, najvišje dnevne od 9 do 15 stopinj C.
V sredo bo spremenljivo do pretežno oblačno, še se bodo pojavljale krajevne padavine. Prehodno bo zapihal severovzhodni veter, na Primorskem zmerna burja. V četrtek bo sončno, popoldne bo na vzhodu nastala kakšna krajevna ploha.
jo tudi v največjem cvetenju, dobesedno v cvet in čez ves dan in v vetru, namesto da bi to počeli po 18. uri popoldne, ko se čebele že vračajo v panje, ali pa zelo zgodaj zjutraj, ko jih tam še ni. Čebelam škodi vsako, še tako "nežno" škropivo, že če samo letijo prek območja, ki je bilo pred kratkim poškropljeno. Nekatere čebele pa letijo na pašo tudi do 3 km in več. Ker je po ostrih vonjih težko ugotoviti, kateri vinograd, sadovnjak ali druga kmetijska površina je bila prav v tistem času poškropljena in predvsem s kakšnim sredstvom, so o množičnem pomoru čebel obvestili tudi Vido Lešnik iz Nacionalnega veterinarskega inštituta v Mariboru ter kmetijski inšpektorat, ki je poskrbel, da so na ogroženem območju vzeli več vzorcev tako čebel kot rastlin, ki so bile v tistem času poškropljene, analize pa naj bi bile znane v drugi polovici tega tedna.
Pa se stanje očitno še ni pomirilo, kajti naslednji dan, v soboto, 6. maja, so nas obvestili tudi o množičnem poginu čebel tudi na območju Zamušanov in Podgorcev.
Čebelar Alojz Žiher iz Zamušanov 36 a je želel, da za to izve širša javnost, zato je povabil na ogled stanja v njegovem in sosedovem čebelnjaku tudi novinarje. Ko smo ga obiskali, je bil žalosten in zgovoren že pogled na pomorjene čebele, ki so ležale po dvorišču, kaj šele pozneje, ko nam je pokazal vse temno od čebel pred bližnjim čebelnjakom. Žiher je že prejšnjo popoldne ob prihodu iz službe opazil da je pri čebelah nekaj narobe, zjutraj pa ga je pretreslo, saj je ugotovil, da je pomorjena večina čebel v njegovih 17 čebeljih družinah. O dogodku je takoj obvestil kmetijskega
inšpektorja mag. Boštjana Štefančiča iz Ormoža ter že omenjeno Vido Lešnik iz Maribora.
A zelo ga je presenetilo, ker so ga povsod najprej vprašali, kdo bo plačal analizo, ki je potrebna za ugotovitev vzroka pomora čebel.
"Vem, da analiza ni zastonj, ampak zelo neumestno je, da te povsod najprej vprašajo, kdo bo to plačal, šele potem vse drugo, nazadnje pa ti povedo, da oni že niso pravi naslov. Klical sem tudi Center za obveščanje 112, pa mi niso znali dati napotkov, na koga naj se obrnem, da bo pravi naslov. Mar je res tako nepomembno, če kar tako umre nekaj milijonov pridnih in delavnih čebel, mar so te službe res same sebi namen in samo za to, da nas čebelarje pozdravljajo na občnih zborih. Padle so pravzaprav vse pašne čebele. Tudi pri sosednjih čebelarjih, Konradu Prejacu in Francu Vaupotiču v Zamušanih in Podgorcih, je tako. To bi moral biti za nekoga preplah," je tožil ogorčen čebelar Alojz Žiher.
Na srečo sta ravno v času našega obiska prišli na ogled Vida Lešnik iz nacionalnega veterinarskega inštituta v Mariboru in kmetijska inšpektorica Branka Kozenburger iz Ptuja, ki sta odvzeli več vzorcev poginulih čebel. Upajmo, da bodo rezultati analiz znani do konca tega tedna, predvsem pa, da bodo tisti, ki so pomor zagrešili, odslej previdnejši ter da ne bodo imeli posnemovalcev. Že sedaj pa je jasno da bo morala država storiti več za izobraževanje in osveščanje uporabnikov škropiv, pa tudi veliko več na področju inšpekcijskega nadzora nad uporabo teh sredstev, saj očitno še vedno ni vse tako, kot bi moralo biti.
M. Ozmec
Osebna kronika
Rodile so: Stanka Zorko, Grlinci 32, Juršinci -Manjo; Simona Stopajnik, Ilčeva ul. 20, Ptuj - Žiga; Ksenja Vušić, Nova ulica 9/a, Miklavž na Dravskem polju - Vaneso; Mihela Kovač, Prešernova cesta 34, Oplotnica - Ano; Alenka Janžekovič, Sejanci 12, Sv. Tomaž - Tejo; Klavdi-ja Vogrin, Dornava 92/b
-	Špelo; Marija Zelenko, Dornava 113 - Marka; Mateja Adelstein, Prvomajska ul. 11, Slovenska Bistrica - Ano Evo; Aleksandra Kolarič, Veliki Bre-brovnik 109, Miklavž pri Ormožu - Anžeta; Darija Zemljič, Ul. Jana Baukar-ta 11, Ljutomer - Lauro; Jožica Kovačec, Sv. Tomaž 48, Sv. Tomaž - Nika; Karmen Gregar, Mihalovci 17, Ivanjkovci - Špelo; Maša Rebernik, Mejna c. 17, Ptuj
-	Aleksa; Janja Kolmančić Majhen, Hardek 24, Ormož
-	Blaža; Metka Benedik, Lovrenc na Dr. polju 82/a, Lovrenc - Tiborja.
Poroke - Ptuj: Dušan Pirc, Paričjak 23/c, in Marija Škalič, Lipa 18; Aleksander Plohl, Zamušani 74/b, in Ivanka Mikša, Zamušani 75; Daniel Vr-hovšek in Natalija Dušak, Cesta 8. avgusta 19/b, Ptuj; Tomaž Kosar, Ulica Heroja Lacka 6, Lenart v Slovenskih goricah, in Lidija Mu-šič, Pobrežje 161/b; Iztok Kovačec, Žabjak 5, Ptuj, in Milena Strelec, Stojnci 11/a.
Umrli so: Alojz Petek, Gorišnica 154, rojen 1934
-	umrl28. aprila 2006; Ivana Golob, rojena Poljanec, Dornava 93, rojena 1917
-	umrla 27. aprila 2006; Janez Šmigoc, Vinski trg 7, Ptuj, rojen 1951 - umrl 25. aprila 2006; Cecilija Skela, rojena Černejšek, Dobrina 65/b, rojena 1913 - umrla 24. aprila 2006; Olga Kramberger, Tovarniška c. 3, Kidričevo, rojena 1929
-	umrla 28. aprila 2006; Anton Vogrinec, Hajdoše 11/a, rojen 1937 - umrl 30. aprila 2006; Feliks Šter-bal, Kukava 44, rojen 1921
-	umrl 1. maja 2006; Katarina Ciglar, rojena Jakob, Destrnik 26, rojena 1927
-	umrla 30. aprila 2006.
Crna kronika
Vinjen trčil v dva pešca
Na regionalni cesti Spuh-Ija-Zavrč, v naselju Stojnci, se je 30. aprila ob 2.25 zgodila prometna nesreča, v kateri sta bili dve osebi hudo telesno poškodovani. Vse osebe so doma iz okolice Ptuja. 27-letni voznik osebnega avtomobila renault clio je vozil iz smeri Spuhlje proti Zavrču. Med vožnjo na ravnem delu ceste, ob kateri so bila na obeh straneh parkirana vozila, je s sprednjim delom vozila trčil v pešca, stara 21 in 25 let, nato pa še v osebni avtomobil, parkiran ob desnem robu vozišča. Zaradi poškodb sta bila pešca z reševalnim vozilom odpeljana v ptujsko bolnišnico. Elektronski alkotest je pri vozniku pokazal prisotnost alkohola v krvi nad dovoljeno mejo.