f*
Najrežji slovenski dnevnik
▼ Združenih diiardi
VeUa za vse leto ...	16 00
| Z* pol leta.....$3.00
Za New York celo leto •	$?.00
V Za inozemstvo celo leto	$7.00
GLAS
list slovenskih delavcev v Ameriki.
The largest Slovenian
the United States.
1 Iwanj every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers,
TELEFON: 00?TLANDT 2870	Entered u Second Claaa Matter, September 21. 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreoe of March 3, 1879.	TELEFON:	CORTLANDT 2876
NO. 183. — STEV. 183.	NEW YORK, FRIDAY, AUGUST 6, 1926. — PETEK, 6. AUGUSTA 1926.	VOLUME XXXIV.	— LETNIK XXXIV
NAPETOST V MEHIKI
POSTAJA VEDNO VEČJA
Mehiški -duhovnik je izobčen iz katoliške cerkve, ker se je pokoril Callesovemu povelju. — Krvo-prelitja po raznih delih dežele. — Visoka katoliška duhovščina vztraja na svojem mestu. — Ljudska množica je obglavila neko žensko. — Gonja proti protestantom.
MEXICO CITY, Mehika, 5. avgusta. — Duhovnik Dimas Anguiano, župnik v Alvarado, ki se je bil vklonil Callesovim postavam, je dobil nazaj svojo cerkev.
Katoliške cerkvene oblasti so ,ga pa izobčile iz katoliške cerkve ter mu vzele pravico vršiti mašni-ško službo.
Skof Guysan Valencia, ki je duhovnika izobčil, je naprosil vse vernike, naj molijo za njegovo izpre-obrnitev.
Anguiano je star že sedemdeset let ter ni posebno dobrega zdravja.
Duhovnik je izjavil, da nima ničesar proti cerkvi, s svojim činom je pa le hotel dokazati, da papež ni natančno poučen o mehiških razmerah.
Katoliški episkopat je včeraj izjavil, da bi se začel pogajati s Callesom le pod pogojem, da vrne Calles duhovnikom mehiško državljanstvo.
To se tiče določbe, da se po novih postavah duhovniki ne smejo udeleževati volitev in ne smejo biti voljeni v javne urade.
Cerkev se ne bo nikdar poslužila sile, ne bo pa tudi trpela, da bi kdo nasilno ravnal žnjo.
Skof Diaz je rekel: — Ako se bodo završili kaki nemiri, ne smete iskati vzroka v naših vrstah, paČ pa v vrstah politikov.
Iz Guadalajere poročajo, da je bila tam usmr-čenih šest oseb, štirinajst pa ranjenih pri velikih demonstracijah, ki so se vršile po mestu. Med mrtvimi sta tudi dva vojaka in en častnik.
Baje je nekdo iz tamošnje cerkve streljal na generala Augira, ko je šel mimo.
Nato so bile poklicane zvezne čete, in unela se je vroča bitka. Nekaj katoličanov se je poskrilo po zvonikih cerkve. Vojaki so streljali v zvonik, zadeli pa niso nikogar.
V	Iraauato ej ljudska množica obglavila neko žensko. Katoličani so v svoji jezi, ker jim je vlada cerkve zaprla, začeli preganjati protestante.
Kogarkoli so dobili na ulici, so ga kot "brezverca" pretepli.
Tudi v Torreonu so se završili v nedeljo veliki
nemiri.
Včeraj se je vršila v največjem tukajšnjem gledališču zanimiva debata. Debatirala sta poljedelski tajnik Leon in voditelj katoliške stranke Lasso. Prvi se je zavzemal za Callesa in njegove postave, drugi jih je pa obsojal. Gledališče je bilo nabito polno. Pred njim se je nabrala tako velika ljudska množica, da jo je morala policija z revolverji razganjati.
Zločinci izkoriščajo splošno zmedo in razburje-t je. Posebno piko imajo na pobožne ženske, ki nosijo seboj velike zlate križe.
V	New York je dospel papežev legat Tito Crespi, ki je bil zadnji teden izgnan iz Mehike. Nastanil se pri svojem nečaku v Lyndhurst, N. J.
Crespi bo čakal nadaljnih navodil iz Rima.
NOVI TOPOVI ZA SANDY HOOK
»■mMWOCD
Obal pri Sandy Ilooku, N. Y.T bo možnarji, kakoršnega vidite
mamrn
A UWOInwbOO. M. v.
utrjena s posebnimi ogromnimi na sliki.
Presenečenja v Hall-Miils zadevi.
Mož, ki se hoče ločiti od svoje žene, pravi, da so ji znane vse podrobnosti o umoru pastorja in njegove ljubice. — Zaporno povelje preklicano.
Preiskava Hall-Mills morilne zadeve se bliža svojemu koncu. Posebni državni pravdnik »Simpson ima baje zbran že ves dokazilni materijah V kratkem se bo začela obravnava proti morilcem, ki o-beta biti skrajno zanimiva.
V	sredo je odredil Simpson aretacijo Ralpha Gorslina, mežnarja cerkve v kateri je opravljal Hali pastorsko službo. Včeraj je pa zaporno povelje preklical, češ, da ni mogel dobiti nobenega sodnika, ki bi zaporno povelje potrdil.
Včeraj je zaslišal Simpson Mrs. Loupis Geist Riehl.
Njen mož, ki je pred par tedni vložil proti nji tožbo za ločitev zakona, je baje izjavil, da je nji natančno znano, na kak način sta bila usmrčena pastor in njegova ljubica. Baje tudi ve, kdo ju je umoril.
V	kratem bo zaslišana Mrs. Nellie Russel, ki bo pri obravnavi ena poglavitnih prič.
Velikanski izdatki Antisalonske Lige.
Preiskava glede primarnih volitev v Illinoisu je dognala, da je potrošila Antisalonska Liga skoro dvesto tisoč dolarjev samo za plače svojim uslužbencem.
Francozi strašno sovražijo Ameriko.
Sovraštva, ki g a goje je nekateri Francozi napram Amerikancem, skoro ni mogoče opisati. — Celo prodajalci ne mote j o prikriti tega sovraštva.
Potres v Tokio.
TOKIO, Japonsko, 4. avgusta. Včeraj zvečer so se pojavili precej močni potresni sunki, ki so izzvali med prebivalstvom pravcato paniko.
Potres ni napravil nobene škode.
V Italiji so dovoljena samo fašistovska društva %
_ \
RIM, Italija, 4. julija. — Ministrstvo je odobrilo dekret, s katerim s« odpravljajo vsa društva, ki nimajo fašiatovskega značaja.
m Musso-
lini spraviti pod fašistovska kontrolo vse duševno in fizično živ ljenje Italije.
Vse demonstracije, katerih ne bo odredila vlada, bodo zatrte.
Nasprotniki prohibicije zmagali pri primarnih ; volitvah.
SRBIJA JE POSLALA DRUGO NOTO BOLGARSKI
SOFIJA, Bolgarsko 5. avr.;sta. Tukaj se govori, da je Romunska poglasila na dobruški meji obsedno stanje. To se je zgodilo vsled neprestanih spopadov, ki se dogajajo med romunskimi in bolgarskimi vojaki.
Jugoslavija je poslala v Sofijo nadaljno noto, ki ima obliko ultimata. V nji zahteva od Bolgarske vse garancije, za komitaške napade.
Kakorhitro ne bo Bolgarska izdala drastičnih odredb, se bo Jugoslavija poslužila lastnih čet ter napravila mir.
CHICAGO, III., 5. avgusta. — Senator Reed, ki preiskuje nepo-čtavnosti, ki se vršila pri zadnjih primarnih volitvah, je zaslišal tudi predsednika illinoiške Antisalonske Lige. Izkazalo se je, da je imela v zadnjem fiskalnem letu ta podružnica nad 180,000 dolarje dohodkov ter da je skoro isto svoto izdala za plačanje svojih u-radriikov, za potne stroške itd.
Superintendent illinoiške Antisalonske Lige dr. Safford je izjavil. da so nekateri dobrotniki prispevali po $500, nekateri pa celo po $2000.
Senator Reed je hotel vedeti, koliko plače ima superintendent. Po dolgem obotavljanju je priznal, da dobi na leto približno $6000, toda v to svoto niso vračunani "stroški".
Superintedent je izjavil, da se Liga ni udeležila primarnih volitev. Njen edini namen je odločno nastopiti proti mokremu senatnemu demokratskemu kandidatu Brennanu.
Četudi se Liga ni udeležila primarnih volitev, je izza meseca januarja potrošila nad 45,000 dolarjev, kar je Stafford sam priznal. Močno je tudi priznal, da je Liga v splošnem nekaka politična stranka.
Poincare je zopet zmagal v poslanski zbornici.
Na Laškem je celo ples prepovedan.
MANTUA, Italija, 5. avgusta. Okrajni prefekt je prepovedal za to poletje vse plese. Pravi, da izvaja ples slab vpliv na zdravje in moralo.
ST. LOUIS, Mo., 5. avgusta. — Tako v republikanskih kot demokratskih primarnih volitvah, ki so se vršile včeraj tukaj, so bili suhaški kandidat poraženi na vsej črti. Poslanec Harry B. Hawes, ki se je zavzel za modifikacijo Vol-steadove postave, je dobil nad 50 tisoč glasov večine.
Newyoriki delavci
proti prohibiciji.
Newyorska državna delavska federacija se bo na svoji letni konveenciji, ki se bo začela dne »24. avgusta v Niagara Falls, od-I ločno zavzela za omiljenje Vol-I steadove postave. John Sullian, ki je predsednik Federacije, je rekel, da deluje Federacija v tem oziru sporazumno z drugimi de-ilavskimi zvezami.
PARIZ, Francija 5. avgusta. — Francoska poslanska zbornica je ponovno izrekla ministrskemu predsedniku Poincareju zaupnico in sicer s 350 proti 172 glasovom. Predlog socijalistične skupine glede tobačnega monopola je bil s tem zavrnjen.
Vlada je predlagala, naj se tobačni monopol poveri privatnim družinam in njen predlog je bil z veliko večino sprejet.
Trgovinska pogodba med Francijo
in Nemčijo.
S parnikom "Calumbus" se je vrnila včeraj v Zch-užene države M rs. Leon Sunshine, ki je sicer rojena Francozinja, na je po možu Amerikanka.
Strmečim časnikarskim poročevalcem je povedala naslednje:
—	Par mesecev sem živela v Parizu ter se prepričala, da noben človek ne more svojega sovražnika bolj sovražiti kot sovražijo Francozi Amerikance. Kljub temu, da govorim perfektno francoski, so me povsod smatrali za Amerikanko. Zmerjali so me in zasramovali in večkrat je malo manjkalo, da me niso dejanski napadli. V neki restravraciji sta dva natakarja delala tako nesramne opazke, da sem planila kvišku ter začela protestirati. Razjarjeni natakar je zgrabil steklenico ter mi jo je hotel vreči v glao. To bi tudi storil, če bu mu je ne iztrgal iz rok neki starejši, slučajno navzoči Amerikanec.
. — Amerikanka si ne upa brez spremstva na cesto. V vseh javnih prostorih, restavracijah, kavarnah itd, je izpostavljena zasra-movanju.
—	Ako gre Amerikanec kaj kupit v trgovino, ga grdo gledajo ter mu jako nevoljno strežejo. Ko odhaja, ga spremljajo nesramne opazke, kljub temu, da mora Ame rikanec vse dvakrat ali trikrat dražje plačati.
MUSSOLINI POSREDOVALEC
V BALKANSKI KRIZI
Napetost med Jugoslavijo in Bolgarsko narašča z vsakim dnem. — Italija hoče dati Bolgarski precejšnje posojilo. — Razmerje med Italijo in Romunsko je prijateljsko. — Jugoslavija utegne biti kaznovana, če bi poslala svoje vojaštvo preko bolgarske meje.
PO VODENJ NA
KITAJSKEM
IIANKOW, Kina, 5. avgusta. — Ker so se porušili nasipi ob Jankt-seng reki, je voda preplavila bližnjo okolico. Vsega sukaj kakih dvatisoč kvadratnih milj. Baje je izgubilo pri tem nad tritisoč oseb življenje.
Begunci prihajajo iz vseh strani ter pripovedujejo o grozotah v preplavljenem ozemlju.
Povzročena škoda je ogromna.
Vstaja v Goa zatrta.
RIM, Italija, 5. avgus a. — Neki vladni zastopnik je danes izjavil, da se Kalija izvanredno zanima za spor, ki se je pred kratkim pojavil med Bolgarsko in Jugoslavijo.
Jugoslavija zatrjuje, da hodijo bolgarski vstaši preko meje plenit na jugoslovansko ozemlje. Povzročili so že neznansko škodo na imetju.
Bolgarska se izgovarja, da se vrši vse to brez njene vednosti, kar pa ni verjetno.
Ce se položaj ne bo razjasnil in če se razmere ne bodo izpremenile, bo poskušala Italija storiti v diplomatskem oziru vse, kar je v njeni moči, samo da bo ustvarila mir med balkanskima sosedama.
Isto stališče je zavzela Italija tudi napram razmerju med Bolgarsko in Malo antanto (Romunsko, Jugoslavijo in Cehoslovaško).
Italija je pripravljena priskočiti Bolgarski na pomoč z velikim posojilom.
Odnosa ji med Romunsko in Italijo so jako prijateljski, kljub temu, da nista podpisali nobene medsebojne pogodbe.
Prihodnji mesec bo odpotoval v London romunski ministrski predsednik Averescu ter konferiral z ministrskim predsednikom Mussolinijem.
Isti vladni zastopnik je izjavil, da se Italija ne bo vmešala v spor, ki je nastal med Romunsko in sovjetsko Rusijo zastran Besarabije.
Italija se v to vpi*asanje ne bo vmešala ter noče imeti nobene odgovornosti.
LONDON, Anglija, 5. avgusta. — Angleške vlade ni čisto nič presenetilo poročilo, da je poslal jugoslovanska vlada Bolgarski ultimatum.
Bolgarska bo najbrž dobila precejšnje posojilo, da bo lahko zadovoljivo rešila vprašanje beguncev.
Glede jugoslovanske pretnje, da bodo jugoslovanske čete vdrle v bolgarsko ozemlje,- bo Liga narodov zavzela isto stališče, kot ga je zavzela napram Grški, ko je poslala svoje vojaštvo v bolgarsko ozemlje.
Grška je morala tedaj plačati precejšnjo odškodnino.
Francija bo najela veliko1 notranje posojilo.
LIZBONA, Portugalska, 5. avgusta. — V provinci Goa, portugalska Indija, so se hoteli penzijo-nirani uradniki polastiti lokalnih oblasti. Poskus je bil pa kmalu zatrt. Ysta.se bodo prevedli v Lizbono, kjer jih bodo procesirali.
PARIZ, Francija, 4. avgusta. Ministrski predsednik Poincare jo sporočil včeraj zborničnemu finančnemu odboru, da bo koncem septembra razpisal veliko notranje posojilo, kojega poglaviten namen bo stabilizacija franka.
26 oseb utonilo.
RIO DE JANEIRO, Brazilija, 5. avgusta. — Parnik "Bitar", ki je prevažal pasažirje med severnimi braziljskimi pristanišči, je ponoči zadel v neki ponton ter se potopil.
Petindvajset oseb je izgubilo življenje.
PARIZ, Francija, 5. avgusta. — Francija in Nemčija sta podpisali trgovinsko pogodbo, glede katere sta se že dalj časa posvetovali. Pogodba, ki bo zaenkrat vel -avna le sest mesecev, bo postala dne 20. avgusta provomočna.
Besedilo po pozneje objavlj r,o.
ROJAKI, kABO&AJTE SE NA "GLAS NA&ODA'\_N AJVEČJJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDB.! DRŽAVAH.	I
Seznam.
To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je treba poslati, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi v dinarjih ali lirah. Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu.
Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno še, ako boete vpofltevali svojo korist in našo zanesljivo ter točno postrežbo.	_
Posebni podatki.
	Dinarji			Lire	
Dili.	____ 600 ____	$ 9.45	Lir ...	... 100 ____	.. $ 4.05
Din.	---- 1,000 ____	$ 18.60	Lir ...	... 200 ....	.. $ 7.80
Din.	---- 2,500 ____	$ 46.25	Lir ...	... 300 ....	.. $11.40
Din.	.... 5,000 ....	$ 92.00	Lir ...	... 500 ....	.. $18.50
Din.	.... 10,000 ....	$183.00	Lir ...	... 1000 ....	.. $36.00
Za počilJatve. Id presegajo DesettlsoC Dinarjev aU pa Dvatisoč L4r dovoljujemo poseben znesku primeren popust.
Nakazila p* brzojavnem za zftrefike »L—. '
Izvršujemo ▼ najkrajšem
ter
Pristojbina za izplačila anwMiihib dolar, je* v Jugoslaviji In Italiji znala kakor sledi :za $25. ali manji znesek 78 centov; od $23. naprej do $300. po S cente od vsakega dolarja. Za vetje sveto po pi-wmiwi dogovi
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	Phone: cortlandt 4687	New York, N. Y.
je edino slovensko podjetje v New York*, hi ima vplačan predpisani kapital ta ievrievanj* poslov državne banke, ter te v soglasju t postavo eamore imenovati banka.
w leto 19» Je zaaftal $3J«2.873.47. v besedah: — trlmiUJeM
dolarjev bi 47
_^_
GLAS NARODA, 6. AUG. 1926
GLAS NARODA
** % ■	l (SLOVENE DAILY)
4	Owned and Published by
8LOYENIC PUBLISHING COMPANY (A Corporation)
fytnk Saher, president.	Lotus Benedik, treasurer.
Place of business of the corporation and addresses of above officers: «2 Cortland t SL. Borough of Manhattan, New York City. N. Y.
"GLAS NARODA" "Voice of the People"
Issued Every Day Except Sundays and Holidays.
Za telo leto velja list ma Ameriko
in Kanado______-__________$6.00
ta pol leta_________....___.43.00
Za četrt Ista______________.$1.50
Za Neto York za celo leto $7.00
Za pol leta_________________$3.50
Za inozemstvo ta celo leto -.$7.00 Za pol leta .......................$3.50
Subscription Yearly $6JD0.
Advertisement on Agreement.
Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov.
Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnjo bivali&če naznani, da hitreje _______najdemo naslovnika.
MG L A S NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876.
'm
SENOR CALLES, ALI POTREBUJETE POMAGACEV?
V	Mehiki so velike homatije.
Katoliška duhovščina se noče lulati, in tudi predsednik mehiške republike se ne uda za nobeno ceno.
Kaj se bo izeimilo iz tega, nihče ne ve.
V	gotovih ozirili ima prav katoliška duhovščina, v gotovem oziru ima pa tudi Calles prav.
Calles hoče zadostiti postavi, namreč, da naj skrbe katoliški duhovniki samo za duševni blagor vernikov, v javne zadeve se jim pa ni potreba vtikati.
Proti Callesu je skoro devetdeset prooentov vsega imehiškega prebivalstva.
Calles je takorekoč osamljen s postavo v roki.
S postavo in v imenu postave vlade.
Ko je precej trdo prijel katoliško duhovščino, so duhovniki izjavili da po 1. avgustu ne bo več vršili službe božje.
To se je tudi zgodilo. *
Izza 1. avgusta mehiška duhovščina štrajka.
Calles jim je odgovoril s pretnjo, da bo njihove cerk-ye zaplenil in zaprl.
Konfiskacije se že vrše.
Ker je v Mehiki na vsakem vogalu cerkev, imajo občinski odbori čez glavo dela, da pravilno izvedejo vsa ICallesova povelja.
Ko bo treba cerkve zapirati, bo še slabše.
Kje bodo vzeli toliko ključavnic?
kVsi iftehiški kovači jih ne nakujejo toliko. J Morda si bodo kar z žeblji pomagali?
.V tem slučaju opozarjamo senjora Callesa na dva jeksperta, katera lahko importira iz Združenih držav.
Kot zabijača cerkve sta si priborila nesmrtno slavo.
Prvi je gospod Grdina, živeč v Clevelandu, drugi je pa pater Koverta, ki ga po Oikagi bije.
Cerkvena vrata znata z žeblji tako zabiti, da ne more nihče niti ven, niti noter.
To sta sijajno dokazala pred sedemnajstimi leti v Clevelandu.
In polegtega imata tudi prednost, da se ju bogo-tkrunstvo nič ne prime.
Kljub svojemu težkemu grehu sta menda našla milost pri Bogu in dopadajenje pri nekaterih ljudeh.
Torej, gospod Calles, v slučaju potrebe pišite ali telefonirajte.
Delo je namreč dosti boljše izvršeno, ako ga ekspert izvrši.
Raznoterosti.
D
opis
4.
Sharon, Pa.
V	uredniškem članku v lista Glas Naroda sem čital. kako velikega pomena so dopisi za eitate-lje. Jaz se popolnoma strinjam s to idejo. Enkrat sem že pisal v ta list in sieer pred več* leti. Med drugim sem tudi poročal o smrti nekega rojaka. Nato sem prejel iz stare domovine pismo od njegovih ljudi, ki so se mi zato lepo zahvalili in me prosili, da naj jim bolj natančno popišem njegov položaj, kar sem tndi storil. Mislim, da nisem edini v zgoraj navedenem slučaju. Velikega pomena je pa tudi to za čitatelje. Jver smo povečini sami delavci, je jako koristno, da se v list poroča kako delo obstoji, to se pravi — splošno delavski položaj.
V	več krajih je tako. da ima ta ali oni rojak dobro delo in dobro plačo, ostali delavci so pa za svoje trdo delo bolj slabo plačani in je mogoče tudi veliko brezposelnih tam. On bo navzlic temu naselbino hvalil, ne oziraje se na druge, oziroma na splošno. To se pravi, da sam po sebi hlače meri, ve pa ne, kako lahko s takim dopisom temu ali onemu čitatelju škoduje. Večkrat se je že pripetilo, ko je eitatelj čital tak dopis ter je na na starem mestu delo pustil in šel več milj daleč, pa je prišel na slabše kot je bil.
Veliko je tudi takib. ki kraj tako skritlzirajo, da se človek kar srečnega počuti ker ni na dotič-
nem kraju. Pa tudi to ni na mestu.
Osebno poznam več dopisnikov, ki so že dolgo vrsto let na enem in istem prostoru in malo priličen zaslužek, po eno in več hiš in tudi kaj prihranjenega za deževne dni. Kar pa po listih pišejo, je tako jokanje in stokanje, da bi mu človek kar nikel dal. Če se pa žnjim snideš ob čaši rujnega in ko ga nekaj pod kapo dobi, pa se tolče na prsa, da se ne umakne za toliko in toliko. Tako je, pa brez zamere.
Pri pisanju dopisa naj bo vsakdo oprezen, ker dopisi se eitajo po vsej Ameriki.
Nekateri dopisi pa nimajo dobrih posledic. V kakem kraju živi družina v zadovoljstvu. C'ita pa več laskavih dopisov, kako ima ta ali oni novo hišo in avtomobil, kje se vrse neprestano veselice in zabave itd., potem se jim strasti obude. postanejo nervozni, nlo, hajd se mufat! Tako najraje pridejo na slabše kot so bili.
Seveda, je pa lahko tudi obratno.
v
(V se kraje, ker dopisniki žive čez mero skritizira in če se čita-telj po njih ravna, se bo vedno držal na enem mestu, če je za svoje delo še tako slabo plačan.
Iz več razlogov naj bodo dopisnik oprezni pri pošiljanju dopisov v javnost.
S pozdravom
Mihael Lenarčič.
NOVICE IZ SLOVENIJE
Velika železniška nesreča pri Varšavi.
Med postajama Lycznia iu Rogov blizu Varšave je zavozil ponoči brzoviak Krakov-Varšava v vlak, ki je vozil iz Varšave v Krakov. Več vagonov se je razbilo, med njimi tudi direktni Pullma-nom vagon, ki je bil namenjen v Prago. V vlaka Veršava-Krakov sta bila dva potnika ubita, osem pa težko ranjenih. Zanimivo je, da M je pripetila na tej progi železniška nesreča. Brzoviak je volil s polno paro. Poleg dveh mrtvih in osem težko ranjenih so potegnili izpod razvalin še 17 lahko ranjenih potnikov. Med ranjenci je tudi mani poljski poslanec
Kumara in citrona kot zdravilo.
Kumarčni in citronin sok leh-čata hripavost in kašelj. ,Oba delujeta uspešno proti ozeblini, zlasti na nogah. Ako zmešaš kumar-čni in citronin sok z glicerinom, ozdravi ta zmes v najkrajšem času razpokano kožo ter jo napravi mehko in nežno. — Dobro mazilo za razpokano kožo je tudi: — Nastrgaj kumare in jih zmešaj z e-nakim delom olja, zmes zavri v vodni kopelji, stisni skozi sito in »hrani v lončku. — Najhujši nahod preženeš hitro, ako namažeš nos znotraj in zunaj z vazelinom ter potegneš vanj nekoliko citro-ninega soka. Sluznice se skpčijo in nos je prost. Vazelin rabiš radi
Novice iz Jugoslavije-
Zagonetna smrt zagrebškega trgovca.
V hotelu Union v Zagrebu jo umrl te dni na oknu prvega nadstropja dvoriščne zgradbe nagle smrti bivši trgovec Ignac Hir-sclil. Prišel je v hotel zvečer in tožil, da mu je slabo in da ga bole rebra, ker sta ga v zaporih šoti išča pretepla dva kaznjenca. Bil je namreč zaprt radi neke sum-nje. Istega dne je bil izpuščen, nakar je odšel v Union, da se odpočije. kjer pa ga je dohitela smrt. Te dni so njegovo truplo raztelesili in je zdravniška komisija ugotovila, da da je imel polomljenih na levi strani prsi pet reber, vslecl česar je nastalo krvavenje in potem smrt.
O rezultatu obdukcije je bilo takoj obveščeno državno pravdni-štvo. Hirschl je bil do nedavno bogat trgovec, v zadnjem času pa mu je šlo tako slabo, da je prišel na beraško palico.
Morilec blagajnika Beichherzerja • še ni izsleden.
Preiskava radi roparskega u-mora železniškega blagajnika Jurija Reichherzerja v Osijeku dne 12. julija še vedno ni prinesla ni-kakih pozitivnih rezultatov. Vsi dosedanji aretiranci so bili izpuščeni, ker se je pokazalo, da niso bili z zločinom v nobeni zvezi. Policija vrši sedaj preiskavo v drugi smeri — s kakim uspehom, pa še ni znano.
Zaslišanih je bilo zopet mnogo oseb o posameznih okolnostih. ki bi mogle prinesti vsaj nekoliko več jasnosti v ta misterijozni dogodek. Veliko težkoČo a razplet tega zločina tvori dejstvo, da policija v Osijeku nima na razpolago dovolj pomožnih sredstev, ki so potrebni za rešitev tako težkih slučajev. Predvsem primanjkuje izvežbanega redarstvenega aparata, daktiloskopični urad itd. Pri takih razmerah je seveda zelo težko računati na uspeh.
Cigani plenijo poplavljene hiše.
Iz poplavljenih krajev Bačke in Raranje poročajo, da so se cigani združili ob Donavi v razbojniške čete ter na čolnih plenijo in ropajo po zapuščenih hišah. Zasleduje jih cela eskadrila žandarjev v čolnih. Ljudstvo je skrajno gor-čeno zaradi takega zverinskega postopanja pleniteljev.
Poskus samomora v zaporu.
Te dni je bil v Zagrebu prepeljan iz sodnega zapora v zaklad-no bolnico bivši bolničar Milan Vozelj rodom iz Trbovelj. Vdzelj je vzei v samomorilnem namenu
ponoči dve pastilji sublimata ter si zadal s tem težke notranje poškodbe. Zdravnik je nesrečnežu izpral želodec ter ga pridržal v bolnici na zdravljenju. Vozelj je bil obsojen na tri leta prisilnega dela. Ker kazni ni hotel nastopiti, je sklenil, da izvrši samomor. Njegovo stanje je težko, a ne smrtnonevarno.
Panika zaradi ženskega glavnika.
Ko je pred kratkim zvečer krenil vlak iz Brežic proti Zagrebu, se je v nekem vagonu tretjega razreda začel razvijati dim in širiti vonj po ekrazitu. Vagon pa razen tega tudi ni bil razsvetljen. Potniki so mislili da so je vnela ^os in da vagon že gori; drugi zopet so bili mnenja, da bo kaj eksplodiralo. Nastala je panika. Nekateri so skušali zapustiti vagon, odprli okna in potegnili tudi zavoro za slučaj nesreče Vlak se je takoj ustavil in začelo se je preiskovanje. Dim se je med tem po-izgubil in nevarnosti ni bilo več. Ugotovilo se je, da je neki ženi, ki je spala v vagonu, padel z glave glavnik iz celuloida na žarečo vžigalico ter zgorel.
Malo je manjkalo, da vsled glavnika ni prišlo do nesreče.
Požar v Tremerjih pri Celju.
V Tremerjih, majhni vasi ob o-krajni cesti med Celjem in Laškim, je izbruhnil požar na nekem kozolcu. Zanetili so ga baje otroci iz neprevidnosti. Veter je o-genj razpihnil. Ker stoji kozolec sredi vasi, je bila velika nevarnost, da poprori vsa vas.
Takoj so došli na mesto požara celjski gasilci, ki so ravno dan prej dobili novo avtobrizgalno in jo na na kraju nesreče prvič preskusili. Ze četrt ure potem, ko so naznanili požar, je stopila briz-galna v akcijo in preprečila, da se niso vnele tudi ostale hiše nad potjo. Ko je dospelo ostalo moštvo na navadnih vozovih iz Celja, nadalje gasilci iz Oaberja, Tehar-jev. Laškega in Rimskih toplic, je bil požar že lokaliziran. Razen kozolca je zgorelo še dvoje gospodarskih poslopij, vse ostalo imetje pa ostalo nepoškodovano.
Prebivalstva se je pri izbruhu požara polastil velik strah. Hoteli so že svoje imetje spraviti na varno. Ko pa so videli učinek novo avtobrizgalne. so se takop pomirili.
Za celjsko okolico je avtohriz-galna velike važnosti. Želeti je. da bi se prebivalstvo občin celjskega okraja in razne korporaei-je tega zavedale in po možnosti prispevale h kritju stroškov za avtobrizgalno.
Smrtna kosa.
Umr Ije zadet od kapi lastnik kopališča v Radencih Franc Vilč-nik, bivši ravnatelj kemične tovarne in steklarne v Hrastniku. Zanimiva je pokojnikova karijera. Prišel je s starši kot majhen deček s Koroškega v Hrastnik, postal brusarski vajenec, potem pisar v kemični tovarni, nato knjigovodja in končno ravnatelj steklarne in kemične tovarne. Bil je. zelo nadarjen človek in je- pisal in govoril več jezikov. Po mišljenju je bil odločen Nemec, sieer pa iz-boren gospodar.
—	V Selcih pri Cirkvenici je preminula po dolgi bolezni Ivanka Kregar. hčerka Ivana Kregar-ja iz Ljubljane.
—	Umrl je v Ljubljani Avgust Petrič, nadoficijal Mestne hranilnice. Pokojnik je bil izredno simpatičen človek.
Poskus samomora.
V samomorilnem namenu je . --pil ključavničarski mojster Ma. tin Dolenc, stanujoč na Cesti v Mestni log, večjo količino arzen i-ka .Ivo so domači zapazili slabost, ki se ga je polotila, čez par minut, so brzo poklicali rešilni voz. ki je nezavestnega odpeljal v bolnico, kjer so mu izprali želodec, tako da je sedaj že izven nevarnosti.
Napravite ga z
Vsakovrstna modrovanja sliši človek, če gre med naše ljudi.
Zadnjič so imeli v zobeh rojaka, ki se pa je baje včasih rad čez mero navlekel in pozneje ni vedel, kaj dela. Vse. kar je zaslužil, je sproti pognal po grlu.
Pa se je zgodilo, da se je oženil, pel na roko, nato pa vtaknil v žep'110» in žt>lla J«? dala po duši, da še njegovo listnico, v kateri se je J°

nahajalo več gotovine. Kavs se je njegovemu početju smejal, meneč.
Prve dni, ga je bila parkrat premlatila ter ga spravila v tak
Bresrčna mati.
Vdova Katarina Kržan v Za-
Kako ga je potegnil.
Delavec Ivan Kavs, uslužben v
Kodelijevem gradu, se je domenil
z bivšim hlapcem pri Ivodeliju,
Francetom Kmetom, da gresta na
večer na izprehod proti Tivoliju, grehu je te dni vrgla svoje dete v pomenek je Kmet porabil za prc_
bližino železniškega tira in ga jejtvezo da je Uhko prišel v nje&0.
tamkaj pustila. Ko se je pa dru-	vo sobo. Tam je vpričo Kavsa vzel
gi dan vrnila, otroka že ni bilo več	jz mize njegovo uro ter si jo pri_ tamkaj. Neusmiljena mati je bila aretirana in izročena sodišču.
da dela tovariš to le v šali ter da{st™h> da revež vedel, kaj bi mu medpotoma stvari vrne. Ivo- 1 »oool.
maj na sta prispela v Tivoli, jej Toda navada je železna srajca. Kavs spoznal, da je tovariš mislili Izposodil si je nekaj denarja ter zelo resno, kajti nenadoma je ste-,®dšel v gostilno. Pil je ill premi-kcl v gozd in odtlej neznanokam. »ljeval, s kakim hudim zlodjem ga izginil. *	Bo" Obdaril.
Dobro okajen se je vračal zju-
Deseti brat.	traJ *>roti domu.
..,,.„	Od tistega dne pa ni pokusil no-
Lovro Jsmerajc iz okolice Ivra- . „ .. .
.	t bene pijaee vee.
nja je po poklicu čevljar, vendar j T • , ■	.	,
J . ' 1 _ .. _ , \ , . | Ljudje so smatrali to za nekaj ga njegov poklic ze od nekdaj no „rt„w „ - _	... .
p "	. . , .. J , nemogočega, pa je bila krvava
veseli, v časih zmeče kladiva, smo-	. .-- • ■ .
, . . .	...	; ifctma. Niti kapljice pijače m vec
lo m kopita v kot. odide na vas,- i -i - - i X j.
1	.	.okusil. Nihče lini vedel, odkod ta
zavnska. nato pa se izfrnbi ter se - .	,
1	v	lzprememba.
klati po eele meseee po deželi, še	. ... . ... .
.. t • 11-	•	dolgih let ili je pri neki pn-
raje pa zavije v Ljubljano, dasi- - - , . . , .	.„ , ,
1 . J	i	' llkl lztlal svojo skrivnost. Takole
ravno ima prepovedan povratek. • , • . , , ! 1	1	| je pripovedoval:
Kakor večkrat, se je pokazal pi-t »*■	.. .
, . - .1 — Jvo s<>m s<* tistega jutra vra-
jan na ulici tudi te dni zvečer in v , ...
,	,	: eal priti domu, sem samo na ženo
skotil sledniH- v ucko gostilno na' ..m v„ > , • -	• ,
, . . _ | mislil. .\a zeno, ki je vrag m pol. Knnski cesti. Tamfcai se ie poste-j	.	,	, .
. ' . ' .. i s^ni dovolj korajzen, da bi jo
no napil ter najedel in slednue.i	-	,	~
/	\ .	'I zdelal, ce bi prišlo do pretepa. Tr-
kor ni mo^rel plačati zapitka, ves.	i	,
, , V v	'do sem tiseal pesti, ko so se odpr-
vesel odšel s stražnikom v znano ,	,	. .
.	.vv ,. .. t Ia vrata pred menoj. Jsa pragu je
luknjo na dvorišču policijske di- „t.l]a -„„„ , . . - ,
..	1 J	stala zena, toda kaj zena, dve ze-
rekcije.	ni sta staji na pra}?u Dve ženi ki
sta me srepo gledali in mi pretili z dvema paroma rok. Pogum mi je upadel. Lasje so se mi jezili. Legel sem v posteljo ter sklenil, da ne pokusim nobene pijače več.
VAŽNO ZA POTNIKE NEDRŽAVLJANE
Glasom najnovejše odredbe, ki je stopila v veljavo 31. julija t. 1. mora vsak potnik nedržavljan, ki želi dobiti dovoljenje ža eno leto
Angleži so znani kot jako redkobeseden narod.
Pravijo, da so se podali trije
, .. ,	j . , . „ Angleži na dolgo pot. Hodili so
(permit to re-enter; poslati pros-#	rxx . .	, , .
. ^	tV rt • molče. Ob poti se je pasel konj,
njo v Washington, D. C. vsaj me sec dni pred odhodom. Šele ko dobi prosilec iz "NVasliingtona karto, kjer je označena številka njegovega permita, zamore potovati in se osebno zglasiti z dotično karto v New Torku v Barge Office, kjer mu je nročen permit osebno.
Permit se zamore dobiti tudi v vseh drugih mestih, kjer so imi-graeijski uradi, toda za one. ki potujejo v stari kraj preko New Yorka. je najbolje, da označijo mesto New York, P»arge Office kot kraj ali mesto, kamor pridejo osebno po permit s karto, ki bo doposlana prosilcu iz AVashing-tona.
Tudi brez permita se lahko potuje ven, kot dosedaj, toda se mora vsak vrniti tekom šestih mesecev, brez da je štet v kvoto, mora si pa vsak preskrbeti non-quota vizum pri ameriškem konzulatu zunaj pred povratkom, katerega mu da konzul le tedaj, ako zamore dokazati, da je došel ven resnično samo na obisk in v dokaz temu služi najboljše ROUND-TRTP-TICTCET.
Za vsa nadaljna pojasnila se obrnite na :
FRANK SAKSETJ STATE BANK 82 Cortlandt St. New York, N. Y.
r
Žrtve strele.
Nad Novim selom in okolico je divjala te dni huda nevihta z grmenjem, ki je zalotila na polju posetnika N. Schmidta, ki se je vračal s svojim sinom in hčerko domov. Nenadoma je treščilo in je strela ubila enega konja. Staremu Schmidtu je ohromela leva stran života in je vrh tega še popolnoma oglušil, njegov sin je bil lažje ranjen, hčerka pa je ostala nepoškodovana. V virovitiških vinogradih je postal žrtev strele te dni posestnik Josip Ušenica.
Lot Angeles nad New-
portom.	.
* • •
NEWPORT, R. I., 4. avgusta. Nad tukajšnje mesto je priplul o-gromni tnomariški vodljivi zrakoplov Los Angeles. Nad mestom je krožil štiri ure, nato je pa pristal
k bojni la^ji ^Patoka^. • < «

Kako zaslužiti
brez truda $5.
To je kaj enostavno. Naložite pri nas vsak teden na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT" po 4 c/o $5.—. Obresti, ki se naberejo do poteka 52 tednov, znašajo ne-Jcoliko več kot $5.—.
Poleg tega imate na strani $260.— glavnice, znesek, s katerim lahko računate v slučaju potrebe.
Frank Sakser State Bank 82
.s,*
=gg*=T
; New TprX.ff. %
rji'.i t a < jiižaažš^oisjifcS
pridrvel je avtomobil ter je konja povozil.
Sli so naprej, in po preteku ene ure je rekel prvi Anglež:
—	Ali si videl, kako je avtomobil konja povozil
Celo uro se ni oglasil njegov tovariš, po preteku ene ure je pa j ekel:
—	Saj ni bil konj, saj je bila kobila.
In šli so dalje, molče še eno uro. Tedaj pa tretji Anglež grdo pogleda svoja tovariša in jima pravi:
—	Tak nikar se ne prepirajta!
*
—	Ali zna tvoja puuca molčati? — so vprašali fanta.
—	Pa še kako. Pet tednov sem že ž njo poročen, pa nisem vedel, da sem.
*
Tisti možak, ki reče pravo besedo, o pravem času, je občudovanja vreden.
Posebno če jo reče žejnemu človeku.
*
Ce hočeš kakega človeka pri sebi pridržati, govori samo o njem.
Č'e g? /iočcš od sebe odgnati,-
govor", samo o sebi.
*
Neka stara devica je prišla k zdravniku.
—	Ne vem, kaj je z menoj, gospod doktor, — je rekla, — toda meni se zdi, da me neprestano moški zasledujejo. Ali je to domišljija?
Zdravnik jo je natančno pogledal ter odvrnil: — Da, skorogoto-
vo je le domišljija.
*
Dvakrat premisli, predno izpre-govoriš, in desetkrat premisli, predno ji pišeš.
*
Neki pisatelj je izjavil:
—	Po preteku petdesetih let bo žensko krilo popolnoma izginilo.
Če bo šlo tako naprej kot gre zadnje ease bo najbrže že nekoliko prej kot v petdesetih letih.
*
V listu sem čital debel naslov:
"Avtomobil se je trčil v motorni eoln ter ga potopil".
Naprej nisem čital, kako se je ta čudna stvar pripetila.
Naslov pa že sam po sebi dokazuje, da je Amesrikiji dežela ne-


■ " " '
GLAS NARODA, 6. AUG. 1026
Ukrepi za rešitev lire.
Tudi na gospodarskem polju so V fašistovski Italiji Benzaeije na
dnevnem redu. Kdo bi bil pričakoval v času, ko se fašisti ponašajo, da so s svojim novim sindikalnim zakonom za verno rešili h por med kapitalom in delom, da so k tem zakono mbrez pouličnih bojev zagotovili delavcem soci-jalnu stopnjo, ki mu gre po njegovem delu ; ko so .se fašisti vedno in vedno na vseh mednarodnih delavskih zborih bili na prsa. da so oni prvi ratificirali mednarodni dogovor glede osemurnega delavnika; ko so skušali pridobiti industrijske in trgovske kroge na svojo stran z večnim poudarjanjem, da hot-ejo ravno v nasprotju a tendencami demokrat. strank pustiti v gospodarstvu popolno prostost zasebne ineijative; kdo bi bil pričakoval, da bo fašist ov-ska vlada v tem času odpravila osemurni delavnik in izdala dekrete, ki segajo globoko v eisto zasebno življenje?
Novi kraljevi ukaz, ki bil izdan 20. junija in je stopil v veljavo takoj naslednjega dne, določa v glavnem naslednje:
J. Do novih odredb so vsa industrijska in poljedelska podjetja pooblaščena, da zvišajo delavnik svojih delavcev in uradnikov za eno uro.
2.	Zabranjena je otvoritev novih barov, kavaren, gostilen, sla-scičaren in ponočnih shajališč.
3.	Do 30. junija 1927 se ne bo mogla pričeti gradba luksuznih stavb.
4.	Vinogradniki bodo morali na poziv pokrajinskih gospodarskih svetov odstopiti destilacij ski m podjetjem vino v svrho proizvodnje alkohola. Od 1. novembra leta 192C se bo moral bencin, ki se rabi pri avtomobilih, pomešati z alkoholom na podlagi odstotka, ki ga določi vlada.
5.	Od 1. julija 192G dalje se določa pristojbina 300 lir za vsak stroj za kuhanje kave.
6.	Do nadaljne odredbe se listi ne smejo tiskati na več kakor na šestih straneh; prepovedano je izdajanje prilog, ki niso tehnične vsebine.
Na podlagi teh odredb ni težko dognati, katere vodilne misli se je držala fašistovska vlada pri sestavi teh novih ukrepov, ki naj bi pripomogli k izboljšanju lire: Proizvajati več, konsumirati pa manj! To je geslo finančne politike sedanje fašistovske vlade od dneva, ko je stopil Mussolini na vlado pa do danes. Ako produci-raš več in konsujniraš manj, ti o-stane več blaga na razjxdago za izvoz; ako Italija, ki je tako navezana na uvoz iz drugih držav, več izvozi in na drugi strani manj uvozi, ker se njen konsum zmanjša, mora nastopiti izboljšanje tečaja lire. Na vsak način logično naziranje. Tu pa nastaja vprašanje, ali da je konsum, ako izvzame mo ono ponoeno popivanje in ve-seljačenje, ki se omejuje v prvi vrsti na boljše situirane kroge a Italiji, sploh zmanjšati? Dokazano je, da so življenjske zahteve i-lalijanskega delavca (lahko rečemo tudi uradnika) morda najmanjše v Evropi in da se ravno radi tega delavstvo drugih držav tako boji dohoda italijanskega delavstva, "ki dela zastonj". — Znano je tudi, da je mogla Italija na primer dvigniti železno industrijo, za katero nima nikake naravne podlage, ravno radi tega, ker je delavstvo tako poceni. Dohodki nižjih slojev so danes v Italiji tako nizki, da komaj komaj živijo.
Producirati več? Kako? Delavec naj dela eno uro več. Italija bo na ta način absolutno več proizvajala, poleg teg» pa bodo podjetja, ki so dosedaj morala seči po nadurah, ceneje proizvajala, ker ae bo odslej plačevala deveta ura kot navadna, in ne nadura. Italija bo na ta način prav lahko izpodrinila tuje konkurente in si pridobila novih tržišč. V tem smislu pipe ves režimski tisk. Ako bi le bila stvar res tako enostavna! %0 W*0 dais produkcija poljub
—'- m delovnih " v 4
delovne ure! Znano pa je, da dela delavec prve ure z največje pridnostjo in da intenzivnost vedno bolj pada in postane pri osmi u-ri najnižja. Tu nastane znano in staro vprašanje, ali se gospodarju izplača in rentira deveta ura, to je, ali se gospodarju izplača, da delavnik podaljša se za eno liro in plača delavce za to uro, v kateri produe'rajo gotovo manj kakor v prejšnjih urah, ravno tako kakor za prejšnje ? Podjetja, pri katerih so bile nadure v navadi, so za nadure plačevale celo več kakor za navadne, a to so storila za to, ker so vedela, da na tak na-f*in dvignejo delavcu veselje do dela. kar pač njim v korist. — Telesni upehanosti, ki se pojavlja med zadnjimi urami z vedno večjo silo, se bo sedaj pridružila še duševa pobitost delavca, ki se le predobro zaveda, da je fašistovska vlada z enim samim kraljevipi ukazom uničila pridobitev dolgih in krvavih bojev delavskega stanu, ki jo ravno predstavlja osemurni delavnik. Tako slišiš že danes delavce po ulicah, ki odkrito izjavljajo, da bodo pa manj delali; drugega orožja danes nimajo, — ker je stavka v Italiji prepovedana. A tudi to orožje je še vedno silno, ker proti pasivnosti delavstva, ki je izvor v duševni potrtosti, ni nasilnih sredstev.
Ali nimajo po vsem tem oni prav, ki pravijo, naj Italija rajši boljše produeira kakor več? Naj se Italija loti novih industrij, za katere so dani naravni pogoji, in naj opusti industrije, ki so se le umetno vzdrževale z visokimi carinami, s katerimi se je zaprl dohod izdelkov iz drugih držav, ki producirajo mnogo ceneje in s tem podražijo življenje.
Zanimiva je določba glede mešanja bencina z alkoholom, ki naj se pridobiva iz vina. Na ta način bi se uvoz nafte znižal. Ta poskus so napravili že pred par leti v Franciji, da bi zmanjšali vinsko krizo, a se ni obnesel.
Določbi, da ne smejo listi izhajati več kakor na šestih straneh, se pametni čitatelji gotovo ne bodo uprli. Znano je, kako je danes padel italijanski tisk: režimski listi išejo vsi enako po direktnih navodilih vlade, oziroma stranke; opozicijski so se izpremenili v nekake dnevne revije, in sicer predvsem literarne in gospodarsko -teoretične, javne kritike ni več. Edino šibki trgovci in posebno branjevke se jezijo, ker ni več toliko "karte" (papirja).
ZNANOST IN ŽURNALISUKA
Vedno bolj je čutiti potrebo, da se da žurnalistiki znanstvena podlaga. Sprva so skušali odpomoči številnim nedostatkom s publikacijami, pisanimi od strokovnja-na podlagi dolgotrajne izkušnje. Sedaj bolj in bolj uvidevajo posamezne države potrebo časnikarske fakultete, ki naj bi dajala naraščaju časnikarjev in založnikov potrebno tehnično znanje in dovolj široko obzorje. Odlikujejo se pred vsemi drugimi narodi tako po številu takih fakultet kakor tudi po izvrstnih in dovr Jenih predavanjih — Amerikartci. — Nemčija hiti z velikimi koraki za njimi. Ustanovila je že lepo vrsto stolic za "časopisno vedo" v Berlinu, Freiburgu, Koelnu, Lips-kem, Monakovem, v Muenstru in Heidelbergu. Večina teh stolic se je tekom par povojnih let tako razvila, da so se izpremenile v Institute za časopisno vedo. Ker i-majo ti instituti pravico podeljevati doktorsko čast, je tudi naraščaj ugoden. Prav t^ko se trudijo Nizozemci, Francozi, Italijani in Finci za slične institute.
ste se naveličali
navadnih.....
posredno po delitku. In flagranti je bila zasačena eelo vrsta potepinov, med njimi 30 notoričnih domačih "Pepikov", ki jih oko postave kar ni pustilo iz vida.
Mednarodne tatinske veličine so bile tokrat pretežno "delegirane" od central v Lodzu in Kralco-vu, nekaj pa jih je bilo tudi iz Berlina, Dunaja, Pariza in Italije, kamor se bodo gospodje vrnili z velikimi zamudami in oboroženim spremstvom. Da, Jeto.s je pa res "an .slabo lejt'..
PRODAM 20 AKROV FARMO
hiša (> sob. hlev. garaža in druga poslopja, krava konj. svinja in 120 kokoši. Trnek stroja za kosit in plug; vsa zemlja obdelana. Pojasnila daje lastnik: — Fred Fr. Novsel, Highland Road, Box 46, R. F. D. 2, Kane, Pa. Telefon 424 R 1. 2.
VABILO NA PIC-NIC,
katerega priredi društvo Sinovi Slave, št. 168 S. N. P. J. v Cone-maugh, Pa. dne 15. avgusta ob 1. uri popoldne. Pic-nic se vrši na Paul Cogenhaver farmi. Wood vale Heights., Tem potom uljudno vabimo vse rojake in rojakinje iz okolice, da nas blagovolijo pose-titj na gori omenjeni dan.
Za dobro postrežbo in zabavo bode izvrstno preskrbljeno. Vstopnina 25c. Člani, k-iteri se ne udeleže tega Pic-nica. plačajo 7."ic v društveno blagajno.
K obilni udeležbi vabi
Odbor.
IŠČEM 12 DRVARJEV
zji Louis Run. Pa. Plača $2.00 klaftra. gozd lep. — Tony Mohar, Box 216, Port vlile, N. Y.
Rad bi izvedel za naslov J0I1XA GRNIC. ki je odšel od tu pred tremi meseci, mprda ga je zadela kaka nesreča, ker je kar brez sledu izginil. Tu pri meni ima več pisem iz starega kraja. Če kdo ve, naj mi naznani ali naj se pa sam oglasi. — Frank Blaiič, 864 Grand Ave., St. Paul, Minn.
(2x 6.7)
Iščem svojo h .'or AXOELO PERRY, k i je imela naslov 873 A št. 4. Inglewood, Tal. Prosim, če kdo ve, da ga mi poroča, ali naj se pa sama oglasi. — Marija Dolar, štv. 116, Domžale, Jugoslavija.	(2x G.7)
vrvico nanizani biseri popol-^ noma naftikujejo "bisernici" ko pride oboje iz zlatarske trgovine.
Toda s časom so ponaredba obrabi, dočim dobi pristno blago s časom še večji sijaj.
Istotako je s cigaretami. Navadna
Seznanite se s
cigareta bo najprej ugajala vašemu okusu- trajno bo pa ugajala vašemu okusa redka kakovost.
Ko .se vprvič dotaknete z ustnicami Helmar. se boste Helmars takoj o-prijeli, in nadaljna družabnost bo zavedno zapečatila vaše prijateljstvo.
A
—4+	V
Kraljico izrednih cigaret
POZOR ROJAKI!
Prosti pouk glede državljanstva in priseljevanja je vsak Četrtek in petek med 1. uro popoldne in 10. uro zvečer v ljndski šoli štv. 62 Hester & Essex Street, New York City.
Vprašajte za zastopnika Legije za Ameriško Državljanstvo.
Prav vsakdo-
kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja: prav vsakdo priznava, da imajo čudovit uspeli —
MALI OGLASI v "Glas Naroda".
ROJAKI: —
Tekom letošnjega leta prirejenih izletov se je vdeležila velika skupina naših rojakov, kateri so bili popolnoma zadovoljni bodisi s kabinami, hrano, postrežbo in pozornostjo, katere so bili deležni med vožnjo. Kot dokaz splošnega zadovoljstva nam prihajajo dnevno vprašanja, ako namerava naš potniški oddelek prirediti to leto še kak skupni izlet. Da vstrežemo našim rojakom, smo se odločili prirediti
JESENSKI (tretji) SKUPNI IZLET
s pomikom

Begunci v Bolgariji.
Belo meso.
V Varšavi so aretirali trgovsko družbo z belim blagom. Družba je iia^ejUt svoje agente po vsem svetu. Ti lopovi so že izpeljali okoli dvesto deklic ter jih prodali last ni-
že od nekdaj so se bolgarski politiki odlikovali po tem, da so znali izborilo organizirati propagando v inozemstvu. To se jim je tako dobro posrečilo tudi to pot, ko je šlo za begunsko posojilo, od katerega si obetajo veliko koristi. Prvotno so se vršila pogajanja za polovico manjšo vsoto, nego jo je v juniju dovolila Zveza narodov in ta prvotna vsota se je smatrala za popolnoma zadosti veliko, da pokrije potrebe, ki jih zahteva li-kvidacja begunskega vprašanja.
Sedaj so Bolgari pridno na delu da prepričajo inozemsko javnost o številu beguncev, njihovi proveni-jenci in bedi, zakaj zadeva s posojilom še ni popolnoma urejena in mnogo je odvisno od nadaljnega razpleta tega vprašanja. Zato pošiljajo iz Sofije v inozemske liste informacije, ki naj vplivajo na evropsko javno mnenje, da ostane čim bolj naklonjeno bolgarskemu stališču. Tako ima varšavski francoski dnevnik z dne 11. julija obširen članek iz Sofije, v katerem se natančno obravnava ves begunski problem. Članek je in-teresanten, ker prinaša podatke o beguncih in navaja zelo visoke številke, dočim je znano, da se z jugoslovanske strani naglaša, da to število beguncev v Bolgariji nikakor ni tako veliko, kakor trdijo sofijske vesti.
V članku se izvaja, da je razlikovati begunce, ki so bili prisiljeni iti s svojih domov, in emigrante, ki so se prišel je val i v Bolgarijo vsa zadnja desetletja; tako n. pr. se je naseljevanje beguncev iz
' "^^^aicedoBjjecp^čelo^ta	po
ponesrečenem ilindenskem uporu. Po absolutno avtentičnih podatkih, tako pravi navedeni članek, znaša število beguncev v Bolgariji izza vojnih let 289.411. Pri tem gre predvsem z.i begunce iz Makedonije in Trakije, ki se nahaja sedaj pod grško oblastjo, dalje za one iz Dobrudže in onih zapadnih predelov, ki so prišli po letu 1918 v okviru Jugoslavije, zdaj od Cari-broda- in Bosiljgrada. Večina teh beguncev se nahaja sedaj v okrožjih Burgas, Sofija, Varna in Plovdiv. Ostali se nahajajo raztreseni v raznih okrožjih. Njihov položaj je izredno beden. Nad 40.000 družin potrebuje takojšnje pomoči. — V kakem položaju se nahajajo, se vidi najboljše iz umrljivosti, ki zna-ža med njimi nad 178 promilov. V okrožju Burgas in Varna jih je od 62.591 beguncev 26.248 umrl-lo, to se pravi 41.9 odstotkov, dočim znaša povprečna umrljivost v Bolgariji 23 promilov, a v Evropi splošno 17 promliov.
Med navedenimi begunci jih je mnogo, ki so prišli v Bolgarijo na temelju konvencije o izmeni prebivalstva. Toda vsi ti se niso po-služili ugodnosti te pogodbe, marveč so se izselili na svojo roko; takih beguncev je 92.358 oseb. Takih, ki so se poslužili klavzul omenjene konvencije, je 35.759; od teh se jih je 32.580 že izselilo. Grkov, ki so se izselili v Bolgarijo, poslu-živši se ngodnosti konvencije, je 28-927 oseb, od teh se jih je okrog 20.000 izselilo. —- Položaj onih, ki so se izselili v Bolgarijo na temelju te konvencije, je nekoliko raz-
žaja emigrantov, katerih število znaša približno 500.000, zakaj mogli so vzeti seboj vse imetje, o-ziroma vsoto, ki so jo dobili za prodajo svojih posestev.
Tako podatki iz sofijskih virov, ki so očividno bolgarski vladui ooadatki.
SLAB OPRAVEK
Žepni tatovi imajo menda naj-spretneje organizirano internaci-jonalo, gildo. Kjerkoli je kakšna večja reč in pomembnejša prireditev, ne manjka njenih "delegatov". Razume se. da je ravno vsesokolski zlet v Pragi privabil žepne "pelharje" in "pennerje" — kakor se krstijo — od blizu in daleč- Toda obrt se jim je obnesla tako salamen^ko salbo, da niso dobili niti potnih stroškov povrnjenih in bi v Pragi krepnili od pomanjkanja, da jih ni policija spravila k brezplačnemu ričetu.
Nič manj kakor 30 mednarodnih tatinskih veličin se je takoj ob početku slavnosti znašlo v Pragi. Ampak oko postave je' bilo bistro kakor mačje. Že kar na kolodvoru ali večjem par ur po prihodu so se žepne miške znašle v pasti. Ti sprejemi so bili vsekakor najbolj nepričakovani... Organizacija tajnih policistov in stražnikov na zletišču in v mestu, kjer so se okušale udejstvovati manjše kapacitete, je funkcijonirala naravnost briljantno. Dočim se je na zletu L 1920. izvršilo dnevno 65 do 70 žepnih tatvin se je število letos znižalo povprečno na 15, a še
66
PARIS
99
KI ODPLUJE IZ NEW YORK A, dne 11. septembra, t. 1.
V to svrho imamo rezerviran poseben oddelek III. razreda v sredini parnika, najboljše kabine z 2., 4. in 6. posteljami.
Rojaki, nudi se Vam prilika, da obiščete stari kraj v spremstvu našega izkušenega uradnika, ki Vam bo omogočil brezskrbno potovanje v domovino, da obiščete, stanše, soproge, otroke in sorodnike, ki Vas morda že leta in leta željno pričakujejo.
Kdor se namerava vdeležiti tega izleta, naj nam takoj naznani in pošlje tudi aro, da mu določimo prostor na parniku. Čimpreje se kdo zglasi, tem boljšo kabino bo imel na razpolago. Za vsakovrstne informacije in pojasnila stoji vsem rojakom na razpolago naš potniški oddelek.
FRANK SAKSER STATE BANK Potniški oddelek. 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y.
tu xii bil nihče oškodovan, ker so ličen odcjMtttlih,, odbito, od oolo- bile tatvine odkrite večinoma ne-
• '"	'i*4 jI'	'	-.1-
Pozor rojaki!
V zalogi imamo
SVETO PISMO
(stare in nove zaveze) Knjiga je krasno trdo vezana ter stage $3 JOO.
Slovenic Publishing Company1
83 Cortlandt Stmt	Yaw Tort, V. Y.


.•v-,4'l'-'-*
""V1- V St. 'i-'..-



GLAS NARODA, 6. AUG. 192*
AVSTRALEC

KOMAH IZ ŽIVLJENJA.
Za	NARODA" priredil G. F.
! I
Zdravnikova želja.
Gospa Helena Lepograjska je naročila za svojo vrtno veselico
ducatov električnih namiznih svetilk z velikimi svilenimi zagri-njali. Ta svilena zagrinjala so imela zelo originalne oblike ter so prestavljala zelo lepo sliko, ker so bile električne svetilke slične vetikim rožami, ki so blestele skozi zelenje drevja in rastlin, postavljenih na terasi hiše.
Gonpa Helena je bila lahko zadovoljna z učinkom ter je tudi bila. Svetilke so sicer stale lepo svoto, in denarja ni bilo nikjer. Ce pa že ostane človek toliko dolžan, se ne briga več za par tisoč kron. Glavna stvar za gospo Heleno je bila, da so našli ljudje njeno prireditev inično in da so občudovali njen talent za prirejanje takih veselic.
Seveda se je v splošnem domnevalo, da razpolaga gospod Lepograjski s potrebnimi sredstvi, da lahko prireja take veselice. Le malo ljudi je slutilo, da je živel že več let preko svojih r azmer in da ni bil več lastnik niti zrna pridelka na svojem posestvu.
Prav tako splošno je bilo tudi razširjeno mnenje, da je njegova pastorka, kontesa Dagmar, bogata dedinja. Po svojem zamrlem o-četu je baje podedovala velikansko premoženje. To je gospod Lepograjski večkrat sam potrdil. Mogoče pa je storil to le raditega, da dvigne svoj kredit. Premoženje kontese je takorekoč stavil kot neke vrste jamščino.
Ln kdor je bil v družbi tako razborit, da je izračunal, da ne more posestvo Lepograjskega poplačati izdatkov razkošnega življenja njegove družine, si je rekel k večjem: — Ker ima njegova pastorka veliko premoženje, je brez dvoma tudi njena mati prinesla v zakon veliko doto. Denarja jim vsled tega gotovo ne manjka.
To navideznost je vzbudila tudi razkošna vrtna veselica, katero je zasnovala iznajdljiva glavica gospe Helene.
Zavžili so luksusno večerjo, i najfinejšimi delikatesami. Nato pa so odšli gostje na vrt. Koledar je sicer šele zaznamoval spomlad, a majnik je prinesel že par zelo vročih dni in vsakdo se je počutil dobro na jirostem.
Gostje so bili zelo animirani, zelo zadovoljni ter so kramljali na živahen način, soglasno z razpoloženjem, hudobno, nedolžno ali z izrazom človeka, ki duševno nadkriljuje druge. Gospa Helena, še zelo mladostno izgledajoča, elegantno oblečena dama v starosti kakih štirideset let, je dobila številne komplimente, glede miene ureditve veselice. Vse te komplimente je kvitirala z očarljivim smehljajem.
Njen mož, gospod Aksel Lepograjski, suph, a jedrnat človek, je šel skozi vrste svojih gostov ter kramljal sempatam zelo živahno in neprisiljeno. Pogled, ki se je pogosto izgubil v daljave, pa je kazal, da ni njegova veselost pristna.
Vedel je, da visi nad njegovo glavo meč Damokleja. V zadnjem času mu je postalo /edno težje potolažiti svoje upnike z obljubami, polnimi fantazije. Sedaj pa je prišel konec tudi njegove prvotne iznajdljivosti.
Noben teh veselih ljudi, ki so se udajali veseljem življenja ter kramljali, ni slutil, da so ta večer plesali na robu vulkana.
Raven Aksela Lepograjskega pa je poznal še en človek resnični položaj. On pa ni spadal med povabljene goste ter sploh ni spadal v družbo. Bil je star Ralf Jansen, "Avstralec", kot so ga imenovali v okolici. Bil je človek, ki še ni stopil v stik s plemiškimi krogi, ki so prevladovali v okolici in bližnji vojaški posadki, čeprav se je mudil tam že več kot eno leto.
Kupil je grad Bernstorf z celim invetarjem. To posestvo je bilo skozi stoletja last grofov Bernstorfov, toda sedanji zastopnik družine ga ni mogel več držati.
Ralf Jansen tudi ni iskal dosedaj družbe svojih plemenitih sosedov. Živel je povsem osamljeno v svojem starem gradu, katerega $e dal restavrirati, v kolikor je bilo potrebno. V splošnem je bilo gnano, da je spravil zopet na noge starega Bernstorfa, ki se je baje precej zanemaril.
V	vsakem orizu pa je vladal na njegovem posestvu najboljši red in Ralf Jansen je bil zmožen, zanesljiv in priden človek, pri-*nan od vseh, ki so imeli trgovski opravek ž njim.
Iz tega ali onega vzroka se je moral Ralf Jansen zanimati za posetvo Lepograjskega in njega prebivalce in sicer v večji meri kot tnu je narekovala njegova dolžnost kot sosed.
Pri svojih trgovskih prijateljih se je informiral glede vsega, kar se je tikalo te družine in na to so postali pozorni vsi. Ker°so bili ti ljudje, ki so imeli posla z vsemi sosednjimi posestvi, orijenti-rani glede vsega ter vedeli razventega, da4 ni Ralf Jansen občeval z nikomu in da ne bi govoril, so ga informirali, o vsem. Vsled tega je bil dobro poučen o težkih razmerah, v katerih je živel gospod Lepograjski.
Čeprav ni pripadal Ralf Jansen povabljenim gostom, je bil vendar navzoč v gradu. Stal je za ograjo terase ter zrl z poželjiv« očmi, skrit v grmu, na teraso, ki je bila magično razsvetljena.
Njegove oči so videle med vsemi sijajnimi prikaznimi le eno, konteso Dagmar, pastorko Aksela Lepograjskega.
Gospa Helena Lepograjska je bila v prvem zakonu poročena z grofom Ridbergom, katerega so smatrali vsi zar bogatega človeka. Le malo ljudi je vedelo, da je njegova žena tekom štiriletnega zakona porabila večino tega premoženja. Ko je umrl njen mož vsled nesreče v četrtem letu njenega zakona, je zapustil le še par stoti-sočev. To svoto pa je morala gospa Helena deliti s svojo hčerko Dagmar.
Aksel Lepograpski je postal varuh svoje pastorke,,ko se je dve leti pozneje poročila ž njim ter je naložil njeno premoženje v varnih papirjih, kot je bila njegova dolžnost. Premoženje žene je brez pomisleka naložil v posestvo. Gospa Helena mu je izročila vse v domnevanju, da je napravila skrajno dobro partijo. Ko se je poročil žnjo, je bil precej dobro založen z denarjem. Povsem naravno je upravljal tudi premoženje njene hčerke. Obresti tega premoženja je dobivala kontesa Dagmar kot svoj žepni dena*.
Lastna iahkomišljenost in velika zapravljivost njegove žene »ta spravili Aksela od leta do leta v vedno večje finančne stiske. Lotil se je vseh mogočih stvari, da izboljša svoje stvari, a nobeno stvar pa ni mogel zopet spraviti v urejene razmere. Vsa njegova podjetja so bila dejanski le pesek v oči upnikov, ki so postajali vedno bolj nestrpni.
V	resnici so ga ta podjetja stala več denarja kot so ga prinesla. Spretno pa je znal vedno vzbuditi utis, da so njegove finančne aadrege le trenutne.	.	.'. *	^ s?UBi
' '_ • 3: ' 1 V
i J-,. J (Dalje prihodnjič.) J JJ |
(Konec.)
Bolj presenečen kot jezen, se je ozrl profesor v mladega zdravnika : — Kako si upate trditi kaj takega, in to v tem slučaju, ki je tako jasen? Ne vem, kaj naj rečem T . . .
Majajoč z glavo je šel profesor naprej, pusteč svojegp. asistenta.
V drugi noči je dotični bolnik umrl.
Prihodnji teden so se dogodili še štirje nadaljni taki slučaji. Žti-rikrat je videl John Wilde črni križec na čelih bolnikov, znamenje, ki je značilo njihovo bližnjo smrt. Nato je zapustil kliniko, v kateri je bil delal celi dve leti. Kmalu se je raznesla govorica,
stal vlak že pripravljen na odhod in vsi vozovi so bili napolnjeni z ljudmi.
Ko je korakal skozi posamezne vozove da najde še kak dober prodor, je zapazil nekaj strašnega. Skozi dva polno zasedena vagona je bil šel, in v vsakem so nosili številni potniki na čelih ono usodno znamenje. Bila sta to prva dva vozova, ki sta stala takoj za lokomotivo. Pohitel je skozi celi vlak ter zapazil v vsakem vozu mnogo ljudi, ki so nosili na čelu črno znamenje. Le v zadnjem vozu ni bilo nobenega, ki bi bil zaznamovan za smrt.
Kot blisk mu je prišlo naenkrat spoznanje. Razumel je, kaj vse to pomeni in hitro skočil z vlada razume Wilde več kot vsi	Stopil je k postajnemu načel-
gi zdravniki skupaj. Treba mu je le enkrat pogledati bolnika, in že ve, ali bo prestal bolezen, ali ne.
Profesor in kolegi niso bili nič žalostni, ko je odhajal. Neprijetno jim je bilo delati skupaj s človekom, ki je vedno popravljal njihove prognoze in ki je imel vedno pravo mnenje o bolezni. — Trpelo je vsled tega njihovo samo-zaupanje, katero je bolj potrebno kakor v kateremkoli drugem stanu.
John Wilde se je nato nastanil kot praktični zdravnik v mestu ter je imel kmalu neverjetno veliko število pacijentov. V celih gručah so prihajali ljudje k njemu, kajti vest, da ve več kot ka-
niku ter ravno hotel dati znamenje za odhod, in ves razburjen mu je rekel, da vlak ne sme odpeljati, ker je pričakovati velikanske katastrofe. Uradnik je jezno pahnil od sebe razburjenega zdravnika. ki ga je motil v izvrševanju njegove službe. Dr. Wilde se ga je pa oprijel z vso silo. Vlak ne sme s postaje! On sicer ne sme navesti vzroka, a prosi, naj se še enkrat pregleda vse signale, telefo-' nično pozove vse postaje ter pri-| drži vlak toliko časa, da bo odstranjena vsaka nevarnost.
Prišla sta strojevodja in prvi sprevodnik, da se informirata o vzrokih zamude. Tudi ona dva sta nosila črni križec na čelu. Posta-
terikoli drugi zdravnik, se je že« jenačelnik je jezno zmajal z rameni ter pokazal na tujega gospoda, ki ga je še vedno držal krčevito za roko. Tedaj pa je pokazal sprevodnik s prstom na čelo, ravno na mesto, kjer je bil zapazil dr. Wilde
razširila po vsej deželi. Treba mu je bilo le pogledati bolnika, in že je vedel, ali je mogoča kaka pomoč ali ne. In čo so vsi profesorji sveta odpustili kakega bolnika
in je Wilde rekel, da ga more re- nsodno znamenje, potegnil nato iz siti, je bil bolnik rešen. Ako je pa I žepa majhno piščalko ter trikrat izjavil, da ni nobene pomoči, je|7apiskal potekla sta dva železniška policijska uradnika, prijela
'"T-	.. fcl
tudi v resnici ni bilo
Njegova slava in njegov ugled sta postajala z vsakim dnem večja. Poklicali so ga celo na dvor kralja kojega hčerka je obolela in so že vsi drugi zdravniki obupali, da je mogoča kaka pomoč. Ker ni zapazil dr. Wilde na čelu bolnice smrtnega znamenja, je izjavil, da jo je mogoče rešiti. To se je tudi zgodilo.
Z vsakim dnem je postajal bolj slaven in veselil se je svojega življenja. Ponavadi pa ni šel rad med ljudi ter je živel bolj sam zase. — Na cesti ^e videl namreč mnogokrat ljudi, moške, starce in otroke, ki so brezskrbno korakali po cesti, a nosili črn križ na čelu. — Vedel je, da bodo vsi ti umrli tekom prihodnjih treh dni. Ker jim pa tega ni mogel povedati, ne da bi jim obenem izdal svojo skrivnost, Je bil čestokrat zelo žalosten. Marsikdo bi namreč še lahko uredil resne zadeve, če bi vedel, kaj ga čaka. Tudi je pohitel vsako jutro iz postelje takoj k ogledalu, da vidi, če ni tudi na njegovem čelu usodnega znamenja. Skrbno je varoval tudi svoje srce, ki je bilo več kot enkrat v nevarnosti, da postane plen par modrih ali rjavih oči. Ni se smel poročiti, dasiravno bi ga vsaka družina z veseljem sprejela v svojo sredo, ker je bil kljub svoji mladosti že tako slaven in bogat. Ni se smel vezati. Kajti ako bi bil le par ur ločen od svoje drage, bi trepetal ob misli, da bo zagledal tudi na njenem čelu znamenje, proti kateremu bi ne bilo nobene rešitve. In če bi bil njegov zakon blagoslovljen z otroci, bi nikoli ne prišel iz strahu in bojazni.
To je bil edini črn oblak na njegovem nebu. Delal je najkrasnej-ša potovanja, po katerih je že od-nekdaj hrepenelo njegovo srce. — Imel je krog najboljših prijateljev, vse udobnosti, bogastvo, u-gled in zadovoljstvo v svojem poklicu, tako da ga je le redkokdaj mučila misel, da si ne sme ustvariti svojega lastnega doma.
Nekega dne je dobil brzojavko, ki ga je klicala k postelji najbogatejšega človeka v deželi. Štiri ure se je moral voziti z jseleznieo, nato naj bi ga čakal na majhni postaji avtomobil, s katerim naj bi se odpeljal na bolnikovo posestvo. Pogledal\je na uro in vzel v roko vozni red. Neto je naročil voz, kajti preostajalo je le malo
časa. Ko je prišel na kolodvor, je
'- * •
________
od desne in leve razburjenega doktorja ter ga prisilila, da je izpustil postajenačelnika.
—	Prespite svojo pijanost, dragi gospod, ter ne motite železniškega obrata. Zagovarjati se boste morali pred sodiščem.
Vlak je odpeljal s postaje in o-nesveščen se je zgrudil mladi doktor na tla.
Ko se je zopet zavedel, je ležal na postelji v sobi rešilne postaje. Poslujoči zdravnik, ki je takoj spoznal svojega slavnega kolego, je postopal ž njim z vsem potrebnim spoštovanjem.
—	Majhen živčni napad, gospod kolega. Gledati morate bolj na svoje zdravje.
Dr. Wilde je skočil pokonci. — Koliko časa sem bil nezavesten?
Zdravnik je pogledal na pro:
—	Skoro tri ure, gospod kolega.
—	Tri ure! Hitro avtomobil! — Morda moremo še kaj pomagati.
Na kolodvoru je vladalo veliko razburjenje. Uradniki so letali semtertja in neprenehoma se je brzojavljalo. Zgodila se je strašna nesreča. Most, preko katerega bi bil moral vlak se je sesul. Na tiru je ostal le zadnji voz, ker se je bila odtrgala zveza z ostalimi.
Rešilni vlak je bil kmalu pripravljen za odhod. Dr. Wilde je skočil nanj. Nič več ni mislil na milijonarja, kateremu naj bi prinesel pomoči. Mislil je le na nesrečne potnike vlaka, ko jih smrt je bil videl vnaprej, a je ni mogel preprečiti. Zdravnik s postaje, kjer se je bila dogodila nesreča, ga je spremljal. Pogledal je na kolego, zmajal z glavo ter ni vedel, kaj naj misli o celi stvari.
Končno se je dr. Wilde nekoliko pomiril. Gledal je skozi okno, dočim je drvil vlak tja v noč ter ni spregovoril niti besedice.
Ko je dospel vlak na pozorišče nesreče, so se zdravniki takoj lotili težkega dela, ki jih je čakalo. Dr. Wilde je stopil k prvemu spre vodniku, katerega so bili umirajočega potegnili iz vode. Mož je i mel vdrto celo oprsje. Položili so ga v cuvajnieo poleg mostu. Tam je mirno pričakoval konca.
Ko je stopil dr. Wilde k njegovemu ležišču, je divje zakričal. — Spoznal ga je bil. — Ta tukaj je vedel vnaprej, da bo tako prišlo!
—	Zgodil se je zločin. Most so razdejali brezvestni zločinci in ta je
eden izmed njh. On je vedel vnaprej. On je eden morilcev!
Z uporabo zadnjih sil je zakričal presenečenemu zdravniku te besede v obraz. Nato je padel nazaj na ležišče, krvave pene so mu stopile na ustne in zamolklo hro-penje se je čulo iz njegovih prs. Pričela se je agonija.
Čudno, Čudno je postalo dr. Wil-de-u pri srcu. . .
Pred sodnikom je moral razkriti svojo skrivnost. Za zdravnika ni bilo težko, da se prepriča o resničnosti zdravnikovih izjav. — Povedli so ga v veliko bolnico, kjer je ležalo na stotine bolnikov. Tam je moral označiti one, ki naj bi umrli pred potekom treh dni. Čez tri dni so ga izpustili, ker so se prepričali, da je govoril resni-so. —
Veliko hitrejše kot moč o njegovi umetnosti, se je sedaj razširila vest o njegovi preroški moči. Tedaj pa je bilo bolnikov v njegovi čakalnici vedno manj. Kdo bi pač hotel izvedeti predčasno svojo smrtno obsodbo!
Komu je kaj na tem, da ve, da bo že v treh dneh umrl ter je to nemogoče preprečiti?
Tudi krog njegovih prijateljev je postajal z vsakim dnevom ožji. Ni prijetno sedeti poleg človeka, ki morda ve, da bo treba kmalu umreti, a noče tega povedati. Ta tajinstvena lastnost ni pripravna, da bi pripravljala vezi med ljudmi tesnejše in prisrčnejše.
Pacijentov je dr. Wilde lahko pogrešal, kajti bil je bogat ter mu ni bilo treba delati za vsakdanji kruh.
Težko je trpel, ker so ga zapustili vsi prijatelji in ker so se ga izogibali ljudje, ki so ga srečali. Spoznal je, da je izobčenec, in da mu ni več prostora med ljudmi. Včasih mu je prišla misel, da bi se izselil v deželo, kjer ga nihče ne pozna. A kje najti tako deželo? Bil je slaven in povsod bi ga spoznali. Ne bilo bi mu obstanka, ne tu ne tam.
Preostajalo mu je le še eno sred stvo — zadnje. Uredil je svoje razmere, vzel s pisalne mize revolver, isti revolver, katerega je nosil seboj na svojem prvem potova nju v Indijo ter sedel na zofo. — Napel je petelina — top udarec proti sencu. . .
Kreianje parnikov • Shipping New*
Sir Lionel Blackwell se je glasno zasmejal. ^
—	To se pravi spretno vreči v višino. Bravo, doktor! Jabolko vam je padlo naravnost na čelo.
Dr. Wilde je stal, si mencal oči ter ni vedel, kaj naj odgovori.
Blackwell je vtaknil svojo uro v žep. — Well, doktor, jabolko je bilo natančno tri sekunde v zraku. Letelo je gotovo kakih dvajset metrov visoko.
Dr. Wilde je še vedno zrl predse, vtopljen v sanje. Tri sekunde! . . . In pred njim se je razvilo človeško življenje v treh sekundah !
Ozrl se je v Yogija, ki je upiral vanj svoje temne, skrivnostne, zagonetne oči, ne da bi trenil z očesom.
—	Ali želi modri Sahib, da se mu izpolni želja ?
Dr. Wide je zmajal z glavo. Ni mogel govoriti. Polastilo se ga je strašno razburjenje, katerega ni mogel pomiriti. Molče je pozdravil Yogija te rse obrnil.
Blackwell mu je sledil, majaje z glavo.
Yogi je zrl še nekaj časa za njima, dokler nista izginila v grmičevju. Nato se je obrnil proti iztoku ter zopet pričel z molitvami, v katerih sta ga bila zmotila tujca. . .
ALI VESTE —
da se je udeležilo Evharističnega kogresa v Chicagu troje jugoslovanskih škofov in nad 30 Slovencev. Ali veste, da Helmar turške cigarete vsebujejo čisti turški tobak? Navadne cigarete vsebujejo cenen, mešan tobak. Zato se Helmar razlikujejo od drugih cigaret, ki imajo v sebi mešan tobak ter jih prodajajo v zavojčkih.
KMETIJA 140 AKBOV
z živino in pridelki. Pojasnila daje lastnik: Aug. Konchar, R. R. 3,
Box 123, Oooperstown, H. Y.
i '(3x 6,13,20)
7. avgusta:
Republic, Cherbourg, Bremen.
10.	avgusta:
Martha Washington. Trat: Columbus, Cherbourg:, Bremen; Reliance, Cherbourg, Hamburg.
11.	avgusta:
Berengaria, Cherbourg; Pre*. Roosevelt. Cherbourg, Bremen.
14. avgusta:
France, Havre; Homeric, Cherbourg.
17. avguata:
Berlin. Cherbourg, Bremen. 18L avguata:
Maureianla, Cherbourg; Arabic, Hamburg; Deutschland. Cherbounr, Hamburg.
21. avgusta:
Paris, Havre; Olympic, Cherbourg-
Levlnthan. Cherbourg.
24.	avgusta:
Aquitanla. 'Cherbourg; Resolute. Cherbourg. Hamburg.
25.	avgusta:
Pres. Harding. Cherbourg, Bremen.
26.	avgusta:
Cleveland. Cherbourg. Hamburg.
28. avgusta:""
Majestic, Cherbourg. 31. avgusta:
Pres. Wilson, Trst. t. septembra:
Berengaria. Cherbourg; George Washington. Cherbourg, Bremen; DerfflJnger, Bremen.
2.	septembra:
Hamburg, Cherbourg, Hamburg; Andanla. Hamburg.
3.	septembra:
Columbua. Cherbourg, Bremen.
4. septembra:
France, Havre; Homeric, Cherbourg; Bremen.
7.	septembra:
Reliance, Cherbourg, Hamburg.
8.	septembra:
Ma u re tan i a. Cherbourg; Pres. Roosevelt, Cherbourg, Bremen.
9.	septembra:
Stuttgart. Cherbourg. Bremen: Republic, Cherbourg, Bremen; Weet-phaJia. Cherbourg, Hamburg. 11. septembra:
PARIS, III. SKUPNI IZl.ET; — Olympic. Cherbourg: Leviathan. Cherbourg; Sierra Ventana, Bremen.
15.	septembra:
Aqultania. Cherbourg.
16.	septembra:
Albert Ballln, Cherbourg, Hamburg.
18. septembra:
Majestic. Cherbourg; BerUn. Cherbourg, Bremen.
21.	septembra:
Resolute. Cherbourg, Hamburg.
22.	septembra:
Berengaria. Cherbourg; Arabic^ Hamburg: Pres. Harding. Cherbourg, Bremen.
23.	septembra:
Tburingia. Cherbourg, Hamburg.
25. septembra:
France, Havre.
28.	septembra: Muenchen, Bremen.
29.	septembra:
Mauretnnla, Cherbourg; Geo. Washington, Cherbourg, Bremen.
30.	septembra:
Martha Washington, Trst; Columbus, Cherbourg, Bremen.
..Putujte pod ameriško zastavo* Znižana cena tja in nazaj do
LJUBLJANE
samo $193.00 in več preko Cherbourga
Žr sedaj napravite naOrte za potovanje v domovino V prijetni druščini svojih sorojakov. Tekom meseca Septembra bodo posebne ugodnosti ra Slovence na parniku, ki je last in pod obratom Združenih držav
S. S. REPUBLIC odpluje iz New Yorka 9. septembra
ali veličastni in razkošni parnik
S. S. GEORGE WASHINGTON ki odpluje 29. septembra.
Prostori na vseh parnikih United State* I.inej »o sveto vtioznani. Dobili boste prostorne kabine pro Storne krove in dosti «!obre hrane.
Za odplulja brodovja:
S.S. LEVIATHAN S.S. GEORGE WASHINGTON—SS- REPUBLIC S.S. PRES. HARDING—S.S. PRES. ROOSEVELT vprašajte lokalnega agenta ali pišite na
45 Broadway
States
(Phone. Whitehall 2800)
New York City
SAMO SEST DNI PREKO
Z OGROMNIMI PARNIKI NA OLJK
FRANCE 14. AUGUSTA - 4. SEPT.
PARIS 21. aug. — 11. sept.
HAVRE — PARIŠKO PRISTANi66e Kabine tretjega razreda z umivalniki in tekočo ved« za S, 4 ali 6 oseb. Francoska kuhinja in pijača.
NEW YORK
19 STATE STREET
ALI LOKALNI AGENTJB
Rada bi izvsdela za naslov svojega brata JANEZA HENIK-MAN. Pred nekaj leti se je nahajal v Pittsburghu, Pa. Če kdo ve za njegov naslov, naj mi ga izroči, ee bo pa mogoče sam či-tal, naj se mi pa sam oglasi, ker mu imam nekaj važnega noro-čati iz starega kraja. On je doma iz Rakitnice pri Ribnici, Slovenija. — Johana Miklavčič, 1032 E. 71. Street, Cleveland.. O.
(6x 31—6)
NAZNANILO.
Našim naročnikom v dr/avi Pennsylvaniji naznanjamo da jili oo v k na tkem obiskal zopet iia* znani zastopnik
Mr. JOSEPH ČERNTE in prosimo, da mu gredo na roko, ter pri njem obnovijo naročnino.
Upravni£tvo.
Pozor čitatelji.
Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste vstregli vsem.
Uprava 'Glas Naroda*.
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDS DRŽAVAH.
Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko.
Kdor je namenjen potovati t stari kraj, je potrebo, da Je na-tančno poučen o potnih listih, prtljagi ln drugih stvareh.
Pojasnila, ki Vam jih zamoremo dati vsled nafte dolgoletne Izkušnje Vam bodo gotovo v korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstno parnike, ki imajo kabine tudi v III. razreda.
Glasom nove naselnlške poeta ve ki je stopila v veljavo a 1. julijem, 1924, zamorejo tudi nedržavljanl dobiti dovoljenje ostati v domovini eno leto ln ako potrebno tudi del j; tozadevna dovoljenja izdaja generalni naselniškl komisar v Washington, D. C. ProSnjo ca tako dovoljenje se lahko napravi tudi ▼ New Torku pred od potovanjem, ter se pošlje prosilcu v stari kraj glasom najnovejše odredbe.
Kako dobiti svojce iz starega kraja.
Kdor Seli dobiti sorodnike, ali svojce lis starega kraja, naj nam prej piSe za pojasnila. Is Jugoslavije bo prlpuščenlh v prihodnjih treh letih, od 1. julija 1924 naprej vsako leto po «71 priseljencev.
Ameriški državljani pa zamorejo dobiti sem žene ln otroke do 1& leta brez, da bi bili šteti ▼ kvoto. S ta riši ln otroci od 18. do 21. leta ameriških državljanov p« Imajo prednost ▼ kvoti. Pišite po pojasnila.
Prodajamo vozne listo sa ne proge; tudi preko Trst« zamorejo Jugoslovani ssdaj potovati.
FRANK SAKSER STATE BANK
tt COKTLANDT 8T, NEW