MLADA EL
vabi na
OBČNI ZBOR,
ki bo v petek, dne 29. novembra 1991, ob 19. uri
v gostilni „Lotte“ v Železni Kapli
naš tednik
LETO XLIII. Številka 47 Cena 8,— šil. (10 din) petek, 22. novembra 1991
Poštnina plačana v gotovini Celovec P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Predsednica južnotirolskega parlamenta:
„Želim SJK uspešen izid volitev!“
Pretekli torek sta se na pobudo EL srečala predsednik slovenskega parlamenta dr France Bučar in predsednica južnotirolskega parlamenta Rosa Franzellin-Werthova s predsednico koroškega deželnega zbora Susano Kövari. Oba gosta sta
obiskala tudi EL. Tam jih je mdr. pozdravil prvi kandidat SJK Janko Zwitter. Franze-lin-Werthova (slika) je Zwittru izrazila svojo solidarnost z južnokoroškimi kmeti in dejala: „Želim SJK uspešen izid volitev!“ Poročilo o obisku na straneh 2 in 3.
EDINO SJK IMA ZASTOPNIKE JUŽNE KOROŠKE
KATJA KERT TUDI EDINA ZENSKA KANDIDATKA NA IZGLEDNEM l\/fESTU
Skupnost južnokoroških kmetov je edina frakcija, ki kmetom v Rožu, Podjuni in Žili posveča vso pozornost. Nobena druga stranka oz. frakcija nima na izglednem mestu kandidata za Zbornico.
Torej bodo po 1. decembru zastopniki SJK Janko Zwitter, dipl. inž. Štefan Domej in — če bodo kmetje in kmetice primerno nagradili delo SJK
— tudi Katja Kert zastopali južnokoroškega kmeta v Zbornici.
Katja Kert je mdr. edina ženska, ki se poteguje na izglednem mestu za mandat v Zbornici, kjer so prišle kmetice doslej vse premalo do veljave. „Če bomo odslej edini južnokoroški zastopniki v Kmetijski zbornici, bomo tretjega mandatarja še posebej potrebovali,“ je ocenil položaj glavni kandidat Janko Zwitter. S tremi mandatarji ima frakcija namreč tudi pravico vlagati samostojne predloge, kar bi bilo za naše domače kmete še posebej pomembno.
Edini mandatarji, ki bodo po 1. decembru zastopali južnokoroškega kmeta v Zbornici, bodo zastopniki SJK. Dipl. inž. Štefan Domej, Katja Kert in Janko Zwitter se zdaj ponujajo južnokoro-škemu kmetu kot dejansko edini zastopniki, ki bodo zanj lahko dvignili glas v Zbornici. Foto: Fera
JANKO KULMESCH
5. novembra je potekel 10. ultimat, ki ga je Evropska skupnost naslovila na vojne udeležence v (bivši) Jugoslaviji. V svojem „jubilejnem “ ultimatu ni zahtevala samo totalne ukinitve vojaških napadov, izdelala je tudi načrt o prihodnji ureditvi Jugoslavije. Predvidevala je zvezo suverenih republik. Hkrati je zagrozila Srbiji z različnimi sankcijami, če ne bi upoštevala ultimata.
Prišlo je, kot je moralo priti. Srbija je ultimat „ogorčeno“ odklonila, nadaljevala se je zločinska vojaška agresija, z njo pa umiranje ljudi ter strah in groza. Nemški kancler Kohl
22. novembra 1991
22. novembra 1991
Politika
žave pa v njunem (preživetem) političnem konceptu ni prostora. Druge razlage za njuno naravnost dobrohotno reakcijo do velesrbske agresije ne moreš najti.
Jugoslavije, kot je obstajala doslej, sicer ne bosta mogli več rešiti.
Toda kdo pravi, da ne razmišljata zato o dveh jugoslovanskih državah — o velesrbski ter jugo-državi na
Dve jugoslovanski državi?
in njegov zunanji minister Genscher sta zahtevala takojšnje priznanje Slovenije in Hrvaške ter svečano izjavila, da bo Nemčija po možnosti ti dve državi priznala že v začetku decembra.
Dejansko pa sta obe republiki ponovno občutili evropski cinizem, ki mu ni para. Evropski politiki sicer veliko govorijo o demokraciji, ko pa velja demokrate podpirati, jih kaznujejo.
Čeprav so sprva zagrozili z gospodarskimi sankcijami samo Srbiji, so nato odločili, da veljajo sankcije tudi za Slovenijo in Hrvaško. Slovenija je sicer od vsega začetka podpirala mirovno konferenco v Den Haagu, zato pa bo tem bolj občutila posledice evropskih sankcij. Tako se bo npr. izvoz tekstilov, mesa ter lesnih in ko-vinastih izdelkov podražil za 6 do 50 odstotkov. Da bo zato izvoz drastično nazadoval, leži na dlani in to v situaciji, ko bi slovensko gospodarstvo potrebovalo vidne izvozne dosežke kakor lačni kruha.
Očitno skušata Evropa in ZDA slej ko prej na vse možne načine preprečiti ustanovitev slovenske in hrvaške države. Obe državi se jima zdita premajhni; za male dr-
ob močju, kjer je pred 1918 vladala avstro-ogrska monarhija? Obstaja realna nevarnost, da bo v tem oziru nastradala tudi Slovenija, ki želi postati na vsak način samostojna država in zato vlaga v Evropo mnogo upanja in ljubezni.
Kar bi zato Sloveniji in Hrvaški dejansko pomagalo, je takojšnje priznanje s strani vsaj ene vplivnejše države. Na primer Avstrije, kateri bi nato gotovo sledile še druge. Kot dobra soseda bi imela Avstrija tudi to dolžnost.
Da kancler Vranitzky te nujne dolžnosti ne vidi, je znano. Znano pa je tudi, da se ÖVP ter zlasti njen šef Busek izrekata enkrat za priznanje, takoj nato pa se spet čutita zadolžena koalicijskemu partnerju. Taka politika oklevanja je za ÖVP značilna tudi v drugih vprašanjih.
Busek je doslej zaradi tega zgubil vsake volitve. To je njegov, ne naš problem.
V primeru Slovenije in Hrvaške pa ne gre za dobrobit neke desorientirane stranke, ampak za demokracijo in preprečitev nadaljnjih človeških žrtev. Kdor se ne postavi odločno za te vrednote, je izgubil več kot pa samo volitve.
DEŽELNA ENOTNA LISTA DALA P0BUD(A SREČANJE PARLAMENTARNIH PREDSEDNIKOV KOROŠKE, SLOVENIJE IUŽNE TIROLSKE V CELOVCU
Kövarijeva, Bučar ifranzelin-VVerthova za zastopstvo Slovecev v deželoeoi zboru
Na pobudo Enotne liste sta se pretekli torek srečala v Celovcu predsednik slovenskega Parlamenta dr. France Bučar in predsednica Deželnega zbora Južne Tirolske Rosa Franzelin-Werth s Susano Kövari, predsednico koroškega Deželnega zbora, ter s predstavniki koroških Slovencev. V ospredju srečanja je bilo vprašanje zastopstva koroških Slovencev v koroškem Deželnem zboru. Srečanja se je udeležil tudi dr. Frasnelli.
Pravica do parlamentarnega zastopstva manjšin je zapisana tudi v osnutku Konvencije o osnovnih pravicah narodnih skupnosti. To je vložila Südtiroler Volkspartei in po sklepu 18. narodnostnega kongresa FUENS so jo predložili na srečanju KEVS o narodnih manjšinah letos v Ženevi.
Na torkovem srečanju so vsi trije parlamentarni predsedniki izdali skupni uradni komunike, v katerem poudarjajo, da predstavlja omenjena konvencija „izvrstno podlago za oblikovanje in izboljšanje pravnih temeljev glede ohranitve in razvoja narodnih skupnosti". Nadalje poudarjajo Kövarijeva, Bučar in Fran-zellin-Werthova: „Konvencija je tem bolj primerna, ker so jo izdelale narodne skupnosti same, ki najbolje poznajo svoj položaj in svoje potrebe.“
V tej zvezi je predsednica koroškega Deželnega zbora za Naš tednik dejala: „Vse tri koroške stranke pozdravljajo, da bi bili koroški Slovenci zastopani v deželnem zboru. Na vrsti so sedaj Slovenci. Od njih pričakujem konkreten predlog, ki ga zagovarja tudi večina Slovencev. Pri tem se ne bomo ozirali na
Simpozij o manjšinskem pravu
Minuli teden je na pravni fakulteti dunajske univerze potekal trodnevni mednarodni simpozij o manjšinskem pravu, katerega je pripravil institut za državno pravo pod vodstvom prof. Felixa Ermacore. Poročali so o položaju narodnih skupin
v Avstriji, Italiji, državah naslednicah bivše Jugoslavije, Bolgariji, Romuniji, na Madžarskem in Češkoslovaškem. Posebej zanimivo je bilo poročilo zastopnika urada za narodne in etnične manjšine z Madžarske, kjer skupno z na-
rodnimi skupinami pripravljajo zakon o narodnih skupinah, ki bo zajel vse na Madžarskem živeče narodne skupine in ki bo, kot kaže, kar se tiče manjšinskih pravic, za vse države sosede zgleden.
Več o simpoziju drugič.
kako nepomembno grupacijo znotraj narodne skupnosti.“
Predsednica Franzelin-Werth: „Podpiram Frasnellija v njegovi solidarnosti s Slovenci!“
Bistvene zasluge za Konvencijo ima naš veliki prijatelj dr. Frasnelli. Znano je, da sodi dr. Frasnelli — po zaslugi Karla Smolleta — med prve vidne južnotirolske politike, ki so dejansko solidarni s koroškimi Slovenci. Zato je bil tudi dolgo časa tarča številnih napadov na Južnem Tirolskem ter zlasti še na Koroškem.
Na torkovem srečanju pa je njegova parlamentarna predsednica Franzelin-Werth jasno poudarila, da popolnoma podpira Frasnellija v njegovi solidarnosti s Slvoenci! V pogovoru za NT pa je povedala, da je predvsem v zadnjih dveh letih prišlo pri juž-notirolskih poslancih do precej večjega razumevanja za koroške Slovence. Tudi to je v glavnem Frasnellijeva zasluga.
Andrej Wakounig: „Enotna lista zna ceniti podporo Južne Tirolske in Slovenije“__________
Dr. Bučar, Franzelin-Werthova in dr. Frasnelli so uradno obiskali tudi Enotno listo, kjer jih je pozdravil njen predsednik Andrej Wakounig. Poleg njega so goste pozdravili še dr. Grilc, dr. Apov-nik (NSKS), Janko Zwitter (SJK), dipl. trg. Nabernik, Willi Mo-schitz (ZSZ) ter Hanzi Tomažič (KKZ).
Tako dr. Bučar kot Rosa Franzelin-Wert sta zagotovila Enotni listi, da podpirata njena prizade-
Predsednik deželne Enotne liste Andrej Wakounig v pogovoru s predsednikom slovenskega parlamenta.
vanja za zastopstvo v Deželnem zboru. Dr. Bučar je nadalje dejal: »Nova ustava Slovenije bo dala italijanski in madžarski manjšini za njena vprašanja pravico veta, v primeru, da bi slovenski poslanci želeli skleniti zakon brez soglasja manjšine." Andrej Wakounig, dr. Grilc in dr. Frasnelli so z velikim zadovoljstvom zabeležili Bučarjevo informacijo. »Slovenija je s to določbo o pravici veta na najbolj primeren način dokazala svojo evropsko zrelost," je komentiral Frasnelli.
Srečanje parlamentarnih predsednikov Koroške, Slovenije in Južne Tirolske je bil lep uspeh, še zlasti za Enotno listo, ki je bila pobudnik tega srečanja. Andrej Wakounig se je v tej zvezi tudi zahvalil Sloveniji in Južni Tirolski, ki „sta nam v veliko oporo pri naših narodnopolitičnih prizadevanjih".
Med Slovenijo in Južno Tirolsko pa je bilo torkovo srečanje prvo na tej ravni. Prihodnji teden bo parlamentarna delegacija Slovenije obiskala mdr. Južno Tirolsko. Bučar Našemu tedniku: »Pogovarjali se bomo tudi o vprašanju Slovencev v Italiji."
Frakcijski vodja EL Št. Jakob, Franc Janežič (levo), je pozdravil predsednika slovenskega parlamenta dr. Franca Bučarja na avstrijsko-slovenski meji.
Obisk in diskusija v Globasnici
Po obisku v Deželnem zboru in pri deželni EL so dr. Bučar, Rosa Franzelin-Werth in dr. Frasnelli obiskali tudi občino Globasnico. Tam so jih sprejeli župan Albert Sadjak in predstavniki EL s podžupanom J. Hudlom na čelu.
Zvečer pa so sodelovali na javnem razgovoru. Poleg njih so se le-tega udeležili še predsednica Kövari, predsednik EL Andrej Wakounig in Karel Smolle. Razgovor je vodil Marjan Pipp.
Razpravljale! so v glavnem publiko seznanili s stališči, katere objavljamo v poročilu o obisku v
Predsednica koroškega deželnega zbora Susana Kövari je uradno sprejela predsednico južnotirolskega parlamenta Franzelin-Werthovo in predsednika slovenskega parlamenta dr. Bučarja.
Deželnem zboru in pri EL. Razprava pa je tekla tudi o multikulturnosti. Frasnelli je dr. Sturmu jasno odgovoril, da je multikulturna manjšina, in ne večina. „Manjšina si mora v prvi vrsti zagotoviti lastno identiteto,“ je opo-
zoril Frasnelli, ki je v odgovoru Sturmu še dodal: „Po vašem konceptu bi lahko manjšina izgubila svojo identiteto." Susana Kövari pa je v tej zvezi dejala: „Wir wollen keinen Einheitsbrei.“
Janko Kulmesch
Spremembe v uredništvu Našega tednika
S 15. nov. je prišlo pri našem listu do nekaterih sprememb. Narodni svet kot lastnik in izdajatelj odslej skrbi le še za gospodarsko plat časopisa. Vsebinska plat pa je zaupana uredniškemu kolegiju. V posebnem uredniškem statutu je zagotovljena glavnopo-klicnim urednikom NT in sodelavcem popolna uredniška
prostost. Naš tednik bodo v bodoče oblikovali trije glavno-poklicni uredniki z glavnim urednikom mag. Jankom Kul-meschom na čelu, ki se je vrnil na uredništvo, drugi glavni urednik je Silvo Kumer, člani uredništva pa so tudi urednik Franc Sadjak, prosta sodelavka Heidi Stingler in naš fotograf Marjan Fera. S svoji-
mi uredniškimi prispevki in komentarji bodo popestrili naš list tudi številni prosti sodelavci. Kolikor bodo gospodarske razmere dopuščale, si bomo prizadevali z novim letom razširiti list na 20 strani in s tem Vam drage bralke in bralci nuditi še več informacij.
Narodni svet kor. Slovencev
4 NASTEDNIK	KMEČKOZBORSKE VOLITVE 1991
KMEČKOZBORSKE VOLITVE 1991
NAŠ TEDNIK ^
Inšpektor Franz Wiegele, ravnatelj Tudi ravnateljica Dvojezične trgovske Slovenske gimnazije Vospernik in mi- akademije Maja Ambrusch Hoja je nister za vzgojo Vencelj.	pozdravila slovenskega ministra.
Slovenski minister dr. Vencelj obiskal Deželni šolski svet
Avstrijsko šolstvo v vzor v Republiki Sloveniji
Pretekli ponedeljek m torek je delegacija ministrstva za vzgojo, pod vodstvom ministra dr. Venclja, obiskala Koroško. Namen obiska je bil tokrat spoznati koroški šolski sistem iz gospodarskega in tehničnega vidika, oz. predvsem poklicno šolstvo. Slovenska delegacija je obiskala tudi Slovensko gimnazijo in Dvojezično trgovsko akademijo. Vencelj: „S tem obiskom se želimo javno zahvaliti za podporo dijakom iz Slovenije, ki obiskujejo trgovsko akademijo.“
Slovenija želi svoj šolski sistem avstrijskemu čimbolj prilagoditi. Na vprašanje, zakaj je izbral za spoznavanje avstrijskega šolskega sistema ravno Koroško, pa je slovenski minister odgovoril: „Na ta način želimo izraziti tudi našo podporo slovenskemu šolstvu na Koroškem.“ V tej zvezi je minister omenil, da so medtem v Sloveniji — poleg 40 gimnazij — uvedli prvo dvojezično Cslovensko-nemško) trgovsko akademijo, ki intenzivno sodeluje z Dvojezično akademijo na Koroškem.
Gostitelj slovenske delegacije je bil Deželni šolski svet s predsednikom prof. Reinprechtom na čelu. Kot nam je vodja manjšinskega oddelka, inšpektor Wiegele, ki je sodeloval v koroški delegaciji, povedal, bodo ta srečanja
periodično nadaljevali. Ustanovili bodo tudi več mešanih delovnih skupin za izdelavo šolskih pripomočkov. Ena taka delovna skupina za trgovsko akademijo že deluje; vodi jo ravnateljica mag. Amrusch-Hoja. Nadalje želijo uresničiti izmenjavo učiteljev, finančno kritje tega je pripravljena prevzeti Koroška.
Spomladi 1992 bo slovensko Ministrstvo za vzgojo spet obiskalo Koroško; želijo namreč spoznati Pedagoško akademijo in Pedagoški inštitut.
Minister Vencelj, katerega je sprejel tudi deželni glavar Zer-natto, je poleg tega poudaril, da želi obiskati tudi ministra Scholt-na. Do srečanja pa naj bi po Scholtnovih izjavah prišlo takoj, ko bo Slovenija mednarodno priznana.	-Kuj-
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA in NARODNI SVET KOROŠKIH SLOVENCEV
vabita na
PODELITEV EINSPIELERJEVE NAGRADE
Čas: sobota, 23. november 1991, ob 19. uri Kraj: Katoliški dom prosvete v Tinjah
Nagrado bo prejel bivši zvezni predsednik dr. Rudolf Kirchschläger za vsestransko prizadevanje za mirno sožitje obeh narodnih skupnosti v deželi.
Spored:
POZDRAV: dr. Matevž Grilc, predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev NAGOVOR: dr. Janko Zerzer, predsednik Krščanske kulturne zveze Glasbeno bo spored oblikoval mešani pevski zbor Pevskega društva iz Sel.
KMETICAM ZAGOTOVI OSNOVNE PRAVICE, Kl SO VJIRVGIH POLIČIH SAMOOMEVNE
V naslednjih petih letih bo prisotno v Kmetijski zbornici vprašanje kmetic. „Mogoče se bodo potem odgovorni končno zganili in podprli upravičene zahteve kmetic,“ pravi Katja Kert. Neuresničenih zahtev kmetic je danes Precej; predvsem kmeticam še manjkajo osnovne pravice.
Kmetica mora nedvomno bolj delati kot ženske v drugih poklicih. Toda njene socialne pravice so dejansko minimalne. Katja Kert: „Da kmetice še do danes nimajo popolne porodniške podpore, je pravi škandal!" Zato se moramo postaviti na lastne noge in to masivno zahtevati. Nepravičnost se nadaljuje tudi pri izplačevanju pokojnin. Zato zahteva Katja Kert, naj Zavarovalnica od vsega začetka izplačuje Pokojnine ločeno; tako je ženska bolj samostojna, vrhu tega pa ji samostojna pokojnina pristaja, saj dela na kmetiji vse svoje življenje.
Večina kmetic danes ni solastnik kmetije, na kateri morajo opraviti v bistvu isto delo kot mož, pogosto celo več. Zato Katja Kert zahteva, da je potrebno kmeticam zagotoviti pravice kot soposestnicam. Kert: „V današnjem času bi morali biti tudi kmetje že toliko emancipirani, da bi svoje žene tudi na tej ravni sprejeli kot enakovredne partnerje. Katja Kert je bila v preteklem tednu na poti po domačih kmetijah, kjer je v bistvu dobila potrjeno, kar je v imenu kmetic že neštetokrat v javnosti zahtevala.
Če ne bo uspelo bistveno izboljšati življenjskega standarda kmetic, bo vedno manj mladih pripravljenih priženiti se oz. ostati na kmetiji. In zaradi tega mora naše stanovsko zastopstvo bolj odločno zastopati želje kmetic, ki pa morajo dobiti tudi priložnost, da v Zbornici postavi-
GORSKIM KMETOM KLIKO PODPORE, DA NE 0000 IMELI POTREDE 0 DODATNEM ZASL0ŽK0!
Anton Höberl, pd. Brnče na Vovbrški gori/Haimburgerberg, je pravi gorski kmet, ki obdeluje svojo zemljo v coni 3 in 4. Torej na pobočjih, kjer z navadnimi stroji ne more več na travnik in njivo. Kot pravi gorski kmet pozna težave in ima tudi konkretne predstave, kako pomagati tem kmetom.
Bistvena zahteva gorskega kmeta je, da morajo biti zanj ustvarjeni okvirni pogoji, ki omogočajo glavnopoklicno kmetovanje. „Gorski kmet noče biti samo vzdrževalec narave, ampak si hoče svoj denar prislužiti,“ Pravi Höberl.
Anton Höberl, pd. Brnče 2 Vovbrške gore
Kako naj bi država pomagala?
1.	Gorskim kmetom naj bi nudila podporo pri nakupu strojev; stroji za gorske kmete so namreč znatno dražji, kot za obdelavo zemlje v ravnini.
2.	Direktne podpore. Vsaka gorska kmetija naj dobi letno osnovno podporo, ki naj bi znašala vsaj 80.000 šilingov.
3.	Podpora za proizvodnjo. Ta Podpora naj bi bila odvisna od tega, kaj in kako kvalitetne produkte proizvaja gorski kmet. Gorski kmetje naj bi na primer dobili višjo podporo za rejo plemenske živine (Zuchtvieh), prodaja pa naj bi bila možna tudi direktno na kmetiji in ne samo na

dražbah. Vsak gorski kmet naj bi dobil 5000 kg žita za izvozno ceno. „Če Avstrija lahko poceni prodaja žito po drugih državah, ga lahko tudi lastnim gorskim kmetom,“ pravi Höberl.
Pomembna zahteva pa je tudi večja podpora tistim osebam, ki pridejo pomagat na kmetije, če je veliko dela, ali pa če gre kmet na okrevanje ali dopust. Zbornica ima tu določen kontingent, če je ta presežen, podpor ni več.“ Höberl zahteva spremembo le-tega.
Ker stoji EGS pred vrati, bo potrebno takoj ukrepati, drugače bo še več kmetij zapuščenih kot jih je že doslej.
Höberl je član ABV (Allgemeiner Bauernverband), ki je imel leta 1962 celo tri mandate v Zbornici. Danes precej članov kandidira pri FP, nekateri tudi pri Bauernbundu. Höberl pa se je odločil za SJK, ki je v njegovih očeh edina, ki res zastopa južno-koroškega kmeta, vrhu tega pa lahko kot neodvisna skupina pusti strankarske interese ob strani.
Pri Šoštarju so se kmetje ob zabavi ansambla Lojzeta Slaka odlično zabavali.
SLAKI NAVDUŠILI NA KMEČKEM PLESU
Tudi za ta ali drugi pomenek je bilo dovolj časa. Dipl. inž. Štefan Domej in živinozdravnik dr. Marko Dumpelnik med pogovorom.	Foto: Fera
Ansasmbel Lojzeta Slaka je skrbel za odlično vzdušje na kmečkem plesu pri Šoštarju v Globasnici, kjer so podjunski kmetje do zadnjega kotička napolnili dvorano. Podjunska kandidata SJK Kati Kert in dipl. inž. Štefan Domej sta odprla ples; kmetice in kmetje pa so imeli potem priložnost, da so se tudi pogovorili s kandidati, ki jih bodo v prihodnje zastopali v Zbornici.
Plesalke in plesalci so prišli tudi iz Železne Kaple, iz Sel in vseh drugih južnokoroških krajev, kjer je SJK močno zasidrana med domačim kmečkim stanom. Nenazadnje je bil odlični obisk plesa tudi jasna podpora kandidatom Skupnosti južnokoroških kmetov. Že to soboto pa bodo Slaki igrali na plesu Skupnosti južnokoroških kmetov v Bilčov-su. Tudi na ta ples SJK prisrčno vabi!
23. NOVEMBRA 1991 ob 20. uri
GOSTILNA KOREN, BILČOVS
Igra:
ansambel LOJZETA SLAKA
P.S.: Dvorana je dobro ogrevana
6
NAŠ TEDNIK
KMECKOZBORSKE VOLITVE 1991
VIŠJE DIREKTNE PODPORE KMETOM IN POLKMETOM
67 % volilnih upravičencev teh kmečkozborskih volitev ne le kmetuje, temveč mora še dodatno na delo. Torej je to velika večina, za te kmete pa se vse premalo stori, sta kritizirala zbornična svetnika dipl. inž. Štefan Domej in Janko Zwitter. Namesto, da bi tem polkmetom nudili več podpore in s tem dosegli, da bi mogoče živeli samo od kmetije, jim podpore zmanjšajo ali pa celo popolnoma odvzamejo.
Zwitter bo razpravljal z drugimi glavnimi kandidati
Glavni kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov Janko Zwitter bo ta petek v Kmetijski izobraževalni hiši na Gradu Krastowitz sodeloval na po-dijski diskusiji vseh glavnih kandidatov letošnjih kmečkozborskih volitev.
Poleg Zwittra bodo sodelovali še Franz Prettner (Kärntner Arbeitsbauernbund, SP), Mathias Reichhold (FP) in Walfried Wutscher (Bauernbund). Na razgovor vabi Podeželska mladina (Landjugend), tema večera pa je „Imamo prihodnost, ali pa so kmetje in podeželska mladina le orodje političnih interesov?“.
Pričetek diskusije je ob 19.30.
Zborovanje v Globasnici
V nedeljo, 24. novembra, vabi Skupnost južnokoroških kmetov na zborovanje v Globasnico. Prisotni bodo glavni kandidat _SJK Janko Zwitter, dipl. inž. Štefan Domej in Kati Kert. Med drugim bo SJK predstavila tudi položaj kmetov v Evropski gospodarski skupnosti ter posledice, ki bi jih imel pristop Avstrije k temu gospodarskemu velikanu.
Pričetek razprave je ob 19.30.
BBU: kdo bo plačal kmetom škodo?
Bleiberger Bergwerksunion bo sicer zaprla svoja vrata, toda škodo, ki so jo povzročile emisije, bodo kmetje čutili še 100 do 200 let. Zato je edini ziljski zastopnik v prihodnji Kmetijski zbornici Janko Zwitter pozval BBU in deželo Koroško, naj plačajo kmetom večjo odškodnino, saj so polja in travniki manj rodovitni in pridelek seveda manjši. Dežela se trenutno brani, ker pričakuje ogromne zahtevke kmetov, ki pa so po mnenju Zwittra upravičeni.
Absolutna večina Bauernbunda naj bi padla
Po prvih internih analizah strank naj bi 1. decembra absolutna večina Bauernbunda padla. S tem bi morale vse frakcije iskati večino za volitev predsednika Kmetijske zbornice. „To je tudi za SJK velika priložnost, da iztrži to ali ono, česar doslej ni bilo možno,“ je prepričan dipl. inž. Št. Domej.
Delovna mesta v industriji stanejo državo milijone, vsak brez-poselen delojemalec stane državo letno nad 200.000 šilingov. Dipl. inž. Štefan Domej je s tem v zvezi kot alternativo predlagal, da bi del tega denarja dodelili polkmetom, z namenom, da bi ti opustili svoje drugo delovno mesto in se zopet posvetili svoji kmetiji. S tem bi bil dosežen dvojni učinek: prišii bi do prostih delovnih mest, država pa bi si s tem prištedila finančna sredstva, ki jih mora trenutno plačevati brezposelnim. Konec koncev bi tako finančnemu ministru ostalo več denarja.
Po zaprtju tovarn celuloze Obir in Magdalen ali zdaj tudi BBU v Bleibergu so v veliki meri prizadeti ravno polkmetje. Ob primeru Zilje je posebno razvidno, da bi
bile kmetije zmožne obratovati tudi brez dodatnega dela. Zwitter: „Če bi država podprla prave projekte, kot je konjereja, proizvodnja visoko kvalitetnih naravnih živil, potem bi kmet lahko ostal doma.“
In Zwitter postavlja tudi kar konkretne zahteve: „Za vsako kmetijo mora država plačati letno podporo v višini 100.000,—.“ Pod temi izhodiščnimi pogoji bodo kmetje radi ostali doma: ohranile se bodo predvsem gorske kmetije.
Ostro kritizirata Domej in Zwitter tudi „labirint" formularjev za podpore. Če hoče danes kmet priti do kakšne podpore, ga čaka toliko formalnosti, da se marsikdo prej premisli, predvsem če so mu že enkrat odklonili kako prošnjo. Zato zastopnika SJK
zahtevata več pregleda, po možnosti naj bi bile vse možnosti za podpore na enem samem listu. Ravno zbornica pa bi morala bolj urgirati in končati s trenutno „agrarno birokracijo“.
V tem volilnem boju pa se vedno bolj kaže, da je SJK dejansko edina, ki se upa javno izreči, da je proti vstopu Avstrije v EGS. Dokazi, da kmetom v EGS ne gre dobro, ležijo na mizi. V Nemčiji in Franciji so šli kmetje na cesto, ker se je položaj kmeta deloma dramatično poslabšal. V EGS preživi samo tisti, ki lahko dejansko proizvaja veliko in poceni na tem velikem trgu, kjer cene oblikujejo veliki koncerni. Kot alternativo zdaj našim kmetom ponujajo od kmečkega turizma do alternativnih produktov, vse, kar bi bilo mogoče prodati. Toda jasnih konceptov nima nobena frakcija; vsi le ponavljajo, da še nismo pripravljeni. Domej: „SJK pa je edina povedala resnico, da naše kmetijstvo sploh ni sposobno za EGS; vrhu tega pa nam tudi strokovnjaki v EGS izpostavljajo dobro spričevalo, in tudi potrjujejo, da avstrijskemu kmetu v EGS ne bo šlo več tako dobro.“
Ko je Janko Zwitter obiskal občino Sele, je po hudem deževju plaz zasul cesto pri Grabnerjevi žagi. Leto dni je Okrajni agrarni urad gradil zaščitne objekte, a vse zaman. Že lani je nekoliko nižje cesto zasul plaz; k sreči nihče ni bil v tem trenutku tam. Zwitter hoče dati zdaj (v okviru obiska Zbornice v Selah) preveriti, kje vse v Selah pretijo take naravne nevarnosti, ki morda celo direktno ogrožajo kmetije.
Foto: Fera
KMEČKOZBORSKE VOLITVE 1991
Pri Košutniku v Sele-ßorovnici še danes čakajo na električni tok. Janko Zwitter (levo) in krajevni kmečki zastopnik Marijan
Otip sta obiskala družino in obljubila pomoč.
ZWITTER BO PRIPELJAL V SELE „CELOVŠKE GOSPODE“
„Na mestu samem naj si ogledajo težave gorskih kmetij!“
Glavni kandidat Skupnosti južnokoroških kmetov je pretekli teden mdr. obiskal tudi kmetije v Selah in se je na mestu samem prepričalodejanskihproblemihgorskih kmetov. Zwitter se hoče prav za te kmete še posebej zavzeti. Naslednja seja Odbora za gorske kmete v Zbornici naj bi bila v Selah, zahteva Zwitter.
Kmetje, ki živijo v nižini, si sploh ne morejo predstavljati, Pod kakšnimi pogoji morajo kmetovati gorski kmetje. „Se manj pa za dejanske probleme gorskih kmetov vedo politiki," je po obisku dejal Janko Zwitter.
V	preteklih petih letih je bil Zwitter tudi član Odbora za gorske kmete v Kmetijski zbornici. V teh letih se je sicer veliko teoretiziralo, dejanskih problemov gorskih kmetov pa odbor ni rešil. Zwitter zahteva, naj bi bila prva seja Odbora za gorske kmete v Selah.
V	Sele-Borovnici si je Zwitter ogledal kmetijo družine Šimana Olipa, pd. Košutnika. Ta kmetija leži 8 km izven Sel, še nima električnega toka, pozimi pa včasih mesece ni dostopna z avtomobilom ali drugim prevoznim sredstvom. Pod temi pogoji mo-
rajo otroci vsak dan v „dolino" v šolo, kmetovanje pa je pod temi pogoji vse drugo kot lahko.
Pod podobno težavnimi pogoji morajo kmetovati številni drugi kmetje v coni 3 in 4. Zaradi tega hoče Zwitter „celovške gospode" iz Zbornice pripeljati v Sele, da si bodo ogledali položaj selskih kmetov.
Bivši predsednik Valentin Deutschmann ali direktor Zbornice Ernest Gröblacher si brez nadaljnjega lahko privoščita, da 10 % svoje zemlje sploh ne obdelujeta in za to od države še dobivata lep denar. Pri gorskih kmetih, ki morajo delati pod ekstremnimi pogoji, pa je potrebno za vsako podporo prosjačiti, pravi Zwitter, ki bo v Zbornici zahteval višje direktne podpore.
Zelo nepravično pa dela
država tudi z malimi kmeti, ki si morajo svoj kruh služiti tudi z dodatnim delom izven kmetije. Zwitter: „Ker so kmetije premalo donosne, mora ta kmet dodatno na delo. Država pa tega kmeta še kaznuje, ker mu avtomatično zniža podpore."
Tej nepravičnosti hoče Zwitter napovedati konec. „V našem prvem predlogu v Zbornici bomo zahtevali pravičnost tudi za te polkmete," je obljubil Janko Zwitter.
V Selah so kmetje z veliko sa-moiniciativo doslej obdržali svoje kmetije in to hočejo tudi v prihodnje. Na zborovanju v gostilni Malle je padla tudi ideja o kmečki Zadrugi v Selah. Le-ta naj bi pomagala kmetu pri prodaji njegovih kvalitetnih produktov. Predvsem alternativne proizvode, kot ovčje meso in mlečne izdelke, bi lahko na ta način prodali po dobrih cenah. V tej zadevi bo selskim kmetom pomagala KIS (Kmečka izobraževalna skupnost), ki deluje v okviru SJK.
Silvo Kumer
Komentar
Koliko je Bauembundu, Socialistom in Svobodnjakom vreden južnokoroški kmet, so pokazali pri teh volitvah. Nobena od teh strank ni imenovala na izgledno mesto kmeta z južne Koroške. Edino Skupnost južnokoroških kmetov bo torej zastopala južnoko-roške kmete v Kmetijski zbornici.
Ker splošno pričakujejo, da bo Bauernbund izgubil absolutno večino, bodo mandati za manjše frakcije „cenejši“. To je za SJK velika priložnost, da doseže tudi tretji mandat, ki bi nudil mdr. tudi pravico do vlaganja lastnih predlogov, vrhu tega pa bi imele tudi kmetice v Zbornici svojo zagovornico.
Če Ms rsi/m0, le tretji mdal mogoč
Ker se je SJK kot edina frakcija jasno izrekla proti vstopu Avstrije v EGS, je gotovo s tem nagovorila mnogo kmetov, ki se s politiko drugih frakcij ne morejo več identificirati.
Še bolj pomembni kot protestni glasovi pa bodo glasovi in podpora domačega južnokoroškega kmeta, med katerimi sta kot edina zastopana v Kmetijski zbornici Janko Zwitter in dipl. inž. Štefan Domej. Ali bo SJK dobila tudi tretji mandat, pa bo nenazadnje odvisno od vseh naših krajevnih političnih dejavnikov. Če bi uspelo v vsakem kraju za 10 % povišati število glasov, je ta volilni uspeh mogoč.
Argumentov za Skupnost južnokoroških kmetov je pred temi volitvami več kot dovolj. Predvsem za južnokoroškega kmeta — od Podjune do Zilje — je SJK edina, ki lahko neodvisno zastopa njihove interese v Zbornici, saj veliki Bauernbund in ostala dva redno klonita strankarski politiki na deželni in zvezni ravni. Vprašanje EGS je le en tipičen primer.
Pomoč Hrvaški
STRAN q petek,
O 22. novembra 1991
Pomoč Hrvaški / Zgodovina
PROF. JOŽE WAKOUNIG
„Vukovar ne sme pasti!“ „Vukovar ne bo padel!“ — No, Vukovar je padel. Celih 87 dni je srbska jugo-armada oblegala, obstreljevala, uničevala to mesto na hrvaški strani Donave v vzhodni Slavoniji. Hrvaški Stalingrad so imenovali to mesto. To ime pove vse. Jugoslovanska armada, četniki in drugi so zakrivili grozote in pošastnosti, kakršnih Evropa od konca 2. svetovne vojne ne pomni več. Na Hrvaškem so se zgodili in se godijo pred očmi cele svetovne javnosti zločini proti človeštvu. Kriv teh zločinov je agresor, napadalec, to pa je brez dvoma srbska stran, Beograd, vsi, ki hočejo s krvavim nasiljem, z metodami genocida, rodomora, iztrebljanja, preganjanja, razširiti in zakoličiti meje velike Srbije.
Na Hrvaškem podivjana solda-teska, razdivjane roparske tolpe morijo, uničujejo, koljejo. Zahodni svet, zahodne demokracije pa zijajo, omamljene kakor kunec pred kačjim žrelom, in ne naredijo dejansko ničesar, kar bi moglo spraviti na kolena šovinistične beograjske boljševike in njihove pomočnike.
Hitler je v knjigi „Mein Kampf“ jasno napovedal, kaj je pričakovati, ko bo prišel na oblast. Leta
1933 je Hitler prišel na oblast. Posledice so znane. Načelnik generalštaba jugoslovanske armade Blagoje Adžič je napovedal, kaj ima vojska v načrtu. Nekaj tisoč mrtvih ni pomembnih, je dejal. Zahod se bo malo
žim. Posledice bodo tragične za Evropo in Svet, za vse demokracije, če se svobodni Svet, če se Evropska skupnost in ZDA ne bojo pravočasno zbudile in streznile ter pokazale Srbiji in njenim zaveznikom, da s tako politiko
Neodločnost zahodnih demokracij
Sramota za civilizirani in kulturni svet
razburjal, a naredil ne bo nič. Čez nekaj časa bo vse prerasla trava in mir bo. Primitivni balkanski klavec Blagoje Adžič je do zadnjega spasel gnili zahod. Zahod se je osmešil, kakor je napovedal Adžič. Gospodarski mrlič je osmešil velikansko gospodarsko silo. Zahodne demokracije so se s svojo brezbrižnostjo dejansko povezale z eno zadnjih komunističnih diktatur na svetu. Slovenija, junija letos žrtev beograjske agresije, in Hrvaška, sta se demokratično odločili za svobodo, za samostojnost. Zahodne demokracije pa so podprle na-cistično-stalinistični srbski re-
Ana Gasser (levo) in mag. Annelise Drolle, ki je na povabilo Katoliške prosvete v Bilčovsu predavala o vprašanju beguncev.
Na povabilo Katoliške prosvete iz Bilčovsa in
Katoliškega ženskega gibanja je v torek zvečer predavala o problematiki beguncev mag. Annelise Drolle. Referentka, ki je odgovorna za begunce pri Caritas, je zainteresirane seznanila s celotno problematiko begunstva v Avstriji na sploh in na farni ravni.
Mag. Drolle je ob tej priložnosti izrazila željo, da bi občine ali pa fare ustanovile delovne krožke, ki bi skrbeli za pomoč beguncem, ki živijo v tej občini.
nasilja, ropa in prevare ne bo imela uspehov. Zakaj se ni pokazalo 6. ameriško ladjevje v Jadranskem morju najpozneje takrat, ko je jugoslovanska mornarica začela obstreljevati enkratne kulturne spomenike hrvaških dalmatinskih mest? Prav otročje smešni so manevri in izgovori Evropske skupnosti okoli priznanja oz. bolje nepriznanja Slovenije in Hrvaške. Niti to jih ni streznilo, da je jugoslovanska armada prelomila vseh 13 (morda jih je bilo celo 14) sklenjenih in podpisanih premirij.
Višek tragedije se je začel lani, ko je Miloševičeva srbska oblast
„pohrustala“ avtonomiji Kosova in Vojvodine. Zahod takrat niti bevsknil ni. Zaradi zločinov proti Albancem na Kosovu bi moral Beograd pred mednarodno sodišče. Sodijo zmagovalci. Zaenkrat se sme Beograd še uvrščati med zmagovalce.
Kako lahko pomaga Slovenija, kako lahko pomagamo mi? Slovenija pomaga Hrvaški že skoraj prek svojih moči. Morda bi bilo tudi prav, če bi prevzela Slovenija, če bi prevzel slovenski narod botrstvo nad kakim uničenim ali poškodovanim kulturnim spomenikom v Dalmaciji. Narodi ne živijo samo od kruha, marveč tudi od duhovnih in kulturnih vrednot.
Zdaj pa moramo pomagati hudo prizadeti Hrvaški gmotno. Dokažimo resnično bratovstvo, bodimo enotni v tem, da bomo nesebično pomagali Hrvaški in ljudem, ki tam živijo in trpijo!
Slovenske organizacije pozivajo na pomoč Hrvaški
Darujte na konto štev. 53520 pri ZVEZI-BANK Celovec
Nasilje in vojna agresija na Hrvaškem se neizprosno nadaljujeta. Nepopisna je tragika hrvaškega
99
Ob strašnih slikah in ob poročilih o vojnih razdejanjih ste morda obnemeli in se vpraševali, kaj storiti. Res je, da kot posamezniki ne moremo zaustaviti nasilja. Odpremo pa lahko svoje srce in svojo roko ponudimo žrtvam vojne: bolnemu otroku, za katerega ni zdravil, starki, ki nima več ne strehe ne kruha ... S svojim darom rešujete življenje in krepite upanje!
Janko Merkač
Ne prezirati, marvenomagati!
Željo je bilčovška županja Stefi Quantschnig rade volje vzela na znanje in je dejala, da so številni Bilčovščani že tudi v preteklosti vedno spet pomagali beguncem, predvsem glede oskrbe z obleko, in pa, da so iskali stik s Hrvati, ki trenutno živijo v občini.
Referentka je v svojem informativnem referatu predstavila položaj azilantov in beguncev in nakazala njihove pravice in možnosti. Pri tem je ugotovila, da nekaterim beguncem v začetku decembra poteče trimesečni rok, v katerem lahko živijo brez težav v Avstriji. Ljudje so obupani, kajti vsak se boji vrnitve na Hrvaško. Možnosti, da bi begunci dobili na Koroškem delo, skoraj ni. Število delovnih dovoljenj za inozemce je omejeno in je bilo na Koroškem že julija prekoračeno. Prav tako obupani kot begunci,
katerih rok bivanja poteče v začetku decembra, pa so tudi ljudje, ki prihajajo sedaj na Koroško in vidijo neizglednost položaja. Odprto pa je tudi vprašanje, ali bo koroška Deželna vlada odobrila, da bo še nadalje beguncem finančno omogočala bivanje na Koroškem. Trenutno je tu okrog 300 registriranih beguncev, dejansko število pa je po vsej verjetnosti precej višje, ker mnogo ljudi tu stanuje pri sorodnikih ali pa pri znancih in ne dobiva deželne podpore.
Mag. Drolle je v svojem referatu nadalje dejala, da ni naša naloga, da poskrbimo le za prenočišče in prehrano beguncev, ampak da jih v lastnem interesu tudi vključimo v našo družbo. Upoštevati je potrebno, da so begunci v svoji domovini večinoma izgubili vse imetje. Poleg tega pridejo ti
'iudje iz drugega kulturnega °kolja in so tu soočeni z dru-Qinii življenjskimi navadami. K temu je potrebno dodati še jezikovne težave in potrebo, da se otroci vključijo v šolsko skupnost. Med našimi ljudmi Pa je zaznati strah pred tujini; številni so tudi predsodki Pred begunci. Naučiti se mo-ramo ravnati z ljudmi, za kar ie potrebno mnogo občutka, predvserq pa razumevanja.
Za informativni referat se je v imenu Katoliške prosvete v Bilčovsu zahvalila Ana Gasser, ki je ugotovila, da smo vsi mno-Sokrat vse premalo seznanjeni s tem, kar se dogaja v naši °kolici.
Kot kaže, je bilo to predavanje pomemben korak, da se bodo v Bilčovsu prizadevanja za begunce v prihodnje še Pospešila.
ljudstva, ki je v zadnjih tednih in mesecih izgubilo vse, kar si je v zadnjih desetletjih zgradilo. V številnih krajih je zrušeno vse, od privatnih hiš do javnih poslopij in tudi bolnišnic. Toda ljudje niso izgubili le vseh materialnih dobrin, mnogo ljudi je izgubilo tudi svoje družine, ki so postale žrtve vojne agresije. Preživetje tisočih ljudi je postalo odvisno od pomoči tujine. Toda vse težje postaja konkretno pomagati.
Prav zdaj v zimskih mesecih je večina prebivalstva na Hrvaškem na cesti; izbruhnila je lakota in ne nazadnje grozi tudi nevarnost epidemij.
Postalo je skoraj nemogoče, da bi posamezne organizacije dovažale v te kraje bodisi živila, obleko ali kaj drugega. Učinkovita je le še pomoč humanitarnih organizacij, kot je na primer CARITAS, kateremu je uspelo, da je na Hrvaškem v zadnjih tednih uredil postojanke, kjer razdeljujejo najpotrebnejša živila in obleke. Predvsem zato, ker je potrebno koordinirati pomoč in ljudem nuditi to, kar trenutno najbolj potrebujejo, je prosil organizacijski referent koroškega Caritas Peter Quendler, da bi ljudje darovali v prvi vrsti denar, kajti tako je možno pomagati najbolj učinkovito. Predvsem pri živilih ima Caritas možnost, da jih v veliki količini poceni nakupi in jih posreduje svojim postojankam na Hrvaškem, kjer jih tudi kontrolirano porazdelijo. Koroški Caritas je v zadnjem času skoraj vsak teden odpravil iz Celovca tovornjake živil, zdravil in tudi oblek.
Organizacijski referent Peter Quendler se je prejšnji teden sam na mestu samem prepričal, da deluje ta pomoč in zato poziva predvsem vse fare in občine, da bi motivirale ljudi, ker bo sicer moralo v zimskih mesecih umreti veliko število ljudi zaradi lakote. Tudi so se slovenske organizacije odločile, da bodo v sodelovanju s koroškim Ca-ritasom izvedle akcijo za pomoč Hrvaški.
Akcijo podpirajo:
Narodni svet koroških Slovencev; Mohorjeva družba; Naš tednik; Zveza slovenskih zadrug; Krščanska kulturna zveza; Katoliški delovni odbor; Katoliška mladina; Enotna lista; Slovenski svetovni kongres
Poklon
tinjskega doma
Mohopjevemu
jubileju
Z nizom treh predavanj z
naslovom „Liki naše zgodovine“ seje Katoliški dom prosvete Sodalitas v Tinjah poklonil Mohorjevi ob 140-letnici njenega obstoja. V spomin so bili priklicani trije vrli možje, ki so omogočili tako uspešen razvoj te naše prve in osrednje kul-
Z velikim zanimanjem so predvsem starejši poslušalci sledili predavanju dv. sv. dr. Valentina Inzka.
turne organizacije. V treh ponedeljkih (4.11., 11.11. in 18.11.) je dr. Valentin Inzko predaval o Antonu Martinu Slomšku, Andreju Einspielerju in Valentinu Podgorcu. Torej o treh možeh, ki so dolga leta oblikovali razvoj Mohorjeve, se borili za narodovo enakopravnost ter utrjevali kulturno in politično zavest koroških Slovencev.
Na prvem predavanju je dr. Inzko govoril o škofu Antonu Martinu Slomšku, pobudniku in soustanovitelju Mohorjeve družbe, ter o težavni poti Mohorjeve ob začetku delovanja (Mohorjeva je bila ustanovljena leta 1851). Slomšek, ki je kot škof in duhovnik v odločilni meri sooblikoval duhovno podobo slovenskega naroda, je bil velik rodoljub in domoljub ter izrazit pridigar in govornik. Med Slovenci pa je bil tudi glavni pobudnik ciril-metodovskega gibanja, ki je prav tako leta 1851 pričelo s svojo dejavnostjo. Glavni pomen te ustanovitve za koroške Slovence vidi dr. Inzko v tem, da se je prav ob tistem času pri nas začela širiti ciril-metodovska ideja — namreč utrjevanje zavesti o cerkvenem edinst-vu.
Predavanje o drugem liku naše zgodovine — o očetu koroških Slovencev — Andreju Einspielerju, je predavatelj prikazal v zvezi z nič manj težavno ohranitvijo Mohorjeve družbe. Nedvomno je Einspielerjeva zasluga, da je rešil Mohorjevo pred propadom. Po nekaj letih delovanja, je namreč društvo zašlo v hudo krizo, tako da je že obstajala nevarnost, da jo razpustijo. Politični voditelj koroških Slovencev in soustanovitelj Družbe sv. Mohorja je spoznal nevarnost in škodo, ki bi iz tega nastala za slovensko ljudstvo. Tako se je pričel pravi boj za obstanek društva, v katerem je Einspieler dokazal izreden trud in občutek za blagor slovenskega naroda. V glasilu „Slovenski prijatelj", ki ga je sam ustanovil, si je večkrat prizadeval razjasniti pomen pomlajene Družbe sv. Mohorja. Andrej Einspieler je bil tudi zastopnik Slovencev v koroškem Deželnem zboru — vsekakor bil je
politični voditelj koroških Slovencev. Zgodovina mu je dodelila častni naziv „oče koroških Slovencev“.
Na tretjem predavanju je dr. Inzko govoril o prelatu Valentinu Podgorcu. Njegovo ime je neločljivo povezano s skrbjo za zadružništvo med koroškimi Slovenci. Od leta 1895 je predsedoval Hranilnici in posojilnici v Celovcu (s kratko prekinitvijo v vojnem času, vse do svoje smrti leta 1956). Tudi na podeželju je pomagal ustanavljati Zadruge in Posojilnice. Pred izvedbo koroškega plebiscita je Valentin Podgorc nesporno izoblikoval svoje osebno stališče do opredeljevanja južnokoroškega prebivalstva za Avstrijo oz. Jugoslavijo. Čeprav je bil Podgorc v času plebiscita tajnik Mohorjeve, se je jasno izrekel za Avstrijo. Po plebiscitu je v glasilu „Glas Slovencev" terjal od Nemcev tiste narodne pravice, ki so jih obljubljali pred glasovanjem. V letih idejne nejasnosti in ideološkega vpliva komunističnega režima v Jugoslaviji na koroške Slovence je njegovo delovanje povezano z obnovo in utrditvijo Mohorjeve kot osrednje versko-kulturne ustanove koroških Slovencev. Leta 1926 je bil tudi so-trudnik in soustanovitelj „Nedelje".
Dv. sv. dr. Valentin Inzko je v nizu teh treh predavanj predstavil osebnosti, ki niso le omogočale uspešnega delovanja naše prve in osrednje kulturne ustanove, temveč so istočasno tudi vplivale na razvoj in zgodovino koroških Slovencev. „Predavanja ,Liki naše zgodovine' v Katoliškem domu prosvete Sodalitas v Tinjah se bodo ob priložnosti nadaljevala," je dejal vodja Slovenskega dušnopa-stirskega urada Jože Kopeinig.
Gost v NT / Reportaža
GOST V NAŠEM TEDNIKU
Lenart Katz st.
„SJK bo dobila zasluženo zaupanje!“
Z Lenartom Katzem se je pogovarjal Janko Kulmesch
Lenart Katz st., pd. Ravnik iz Dolnje vasi pri Žvabe-ku, je te dni obhajal svojo 80-letnico. Je oče sedmih otrok; med njimi je tudi Lenart, ki ga poznamo kot enega najbolj delavnih koroških Slovencev v šolstvu, politiki, kulturi in gospodarstvu.
Slavljenec je bil nekaj let občinski odbornik, predvsem pa kmet z dušo in telesom.
LENART KATZ O SVOJI MLADOSTI
Naš dom je bil pri Majngarju v Dolnji vasi. Koje leta 1924 pogorela skoraj vsa vas, smo se preselili h Kaču, k babici. Bili s mo štirje otroci, poleg mene še Franc, Micka (oba živita v Sloveniji) in Repka, ki je na žalost že med rajnimi.
Naše sedanje posestvo pri Ravniku je oče kupil leta 1935. Delo na kmetiji je bilo pred 2. svetovno vojno zelo težko. Ne samo, da nismo imeli primernih strojev, tudi prodaja kmečkih izdelkov ni bila urejena. Svinje smo vozili v Celovec; zato smo morali vstajati že ob polnoči, pogostokrat pa so nas na poti okradli.
LENART KATZ O PLEBISCITU
Tedaj sem bil star devet let. 10. oktobra 1920 sem spremljal svojo mamo v žvabeško ljudsko šolo, kjer se je odvijalo glasovanje. Pred izidom plebiscita so bili domačini nadvse veselo razpoloženi. Večinoma so glasovali za Jugoslavijo in računali z zmago. Ko pa je bil rezultat znan, so se takoj prilagodili novim razmeram. Tako je tedanji župan pred plebiscitom dejal, da je hodil osem dni molit v cerkev. Molil je k sv. Mariji, Kraljici Slovencev, da bi prišli k Jugoslaviji. Po plebiscitu pa je dejal, da je Marija uslišila njegovo prošnjo, saj smo ostali pod Avstrijo.
LENART KATZ PREDVOJNEM KMEČKEM ŽIVLJENJU
V bistvu so živele samo kmečke , družine. Zaradi katastrofalnih gospodarskih razmer je prišlo tudi v
naši občini nekaj kmetij na dražbo. Če pa niso našli koga, ki bi lahko kupil kmetijo, je država postavila prisilnega upravitelja, ki je bil po navadi domačin. V Dolnji vasi smo imeli — od devetih kmetij — dva taka primera. Ta sistem je veljal do leta 1938. S Hitlerjem je prevzela zadolžene kmetije nemška država, jih predala drugim lastnikom, ki so morali te kmetije odplačati v obrokih.
LENART KATZ O PREDVOJNEM KULTURNEM ŽIVLJENJU
Imeli smo zelo marljivo prosvetno društvo; v prvi vrsti so igrali igre. Gonilna sila je bil — poleg njegovega strica župnika Franca Uranška — pred nedavnim umrli Anton Schwänzer. Po vojni je docela pretrgal vez s slovensko kulturo — zato pa je postal občinski tajnik na Suhi.
LENART KATZ O KULTURNEM ŽIVLJENJU PO VOJNI
Z učiteljem Rabom smo v Žvabeku dobili tudi Dorfgemeinschaft. Ta je mnogo prispevala k ponemčevanju. Slovensko društvo je nadaljevalo z odrsko dejavnostjo, v prvi vrsti po zaslugi Ignaca Zupana, ki je bil pri nas župnik od leta 1952 do 1962. Njemu je sledil naš sedanji župnik Šimej Wutte. Prosvetno društvo so vodili Martin Zechner, pd. Jomr, nato pa Janez Kolter, pd. Movrc (sedaj ga vodi Lenart Katz ml. — op. ured.).
LENART KATZ O POVOJNI POLITIKI SLOVENSKIH CENTRAL
Po vojni ni bilo slovenske liste, zato sem kandidiral za ÖVP. Če bi že takoj po zlomu nacizma kandidirali samostojno, bi bilo za narod na vsak način bolje. Tedaj je bilo še precej več zavednih ljudi. Od „ce-
lovških" politikov sem podpiral dr. Tischlerja, medtem ko je politika tedanje Osvobodilne fronte našemu narodu škodovala. Naš narod je veren narod in se ni hotel sprijazniti s komunizmom.
LENART KATZ
O PONEMČEVANJU
V ŽVABEKU
Kot že rečeno, je k ponemčevanju v Žvabeku mnogo prispevala Dorfgemeinschaft, ki jo je ustanovil učitelj Rab. Rab je bil tudi zelo hud, ker sem dal svojega sina Lenarta na Slovensko gimnazijo. Hčerki Heidi tudi ni hotel dati potrdila, da bi lahko obiskovala glavno šolo v Pliberku. Hčerka je z vsem srcem želela postati bolniška sestra, Rab pa je bil mnenja, da ji manjka potrebna inteligenca. Morala je iti na Štajersko v Tobel, ker je nadoknadila obisk glavne šole. Nato se je v Schwarzachu (Salzburška) izučila in diplomirala kot bolniška sestra. Sedaj dela že 23 let v Volšperku — kot ena od vodilnih bolniških sester.
LENART KATZ
O NAŠEM TEDNIKU
Naš tednik prebiram, odkar obstaja. Je moj najljubši časopis. Preberem vse, od politike pa do kulture. Le športa ne maram preveč. Se pa zavedam, da je za časopis zelo pomemben. Najljubše so mi domače novice in upam, da bo Naš tednik v prihodnje še več poročal o dogajanjih v naših krajih.
LENART KATZ O SEDANJEM
ZASTOPSTVU NAŠIH KMETOV
Skupnost južnokoroških kmetov se pridno briga za naše kmetice in kmete. Posebej Janko Zwitter. Tudi Štefan Domej je dober zbornični svetnik. Prepričan sem, da bo SJK pri kmečkozborskih volitvah deležna zasluženega zaupanja volilcev.
STRAN
10
Začelo se je s suškim cerk-venimzborom. Leta1980gaje prevzel glasbeni etnolog mag. Bertej Logar, tedaj še študent glasbe v Gradcu. Preden gaje prevzel, so v cerkvenem zboru prepevale — razen Berteja Logarja st. —samo ženske. Mlademu Berteju pa je uspelo pritegniti tudi mlade fante, mdr. Pepeja Kropa, svojega brata Jokeja in Pepeja Kulmescha. Takoj so ustanovili kvartet. Iz kvarteta je kmalu nato, po pristopu Paluževega Karlija, nastal kvintet, iz kvinteta pa pravi moški zbor.
Piše Janko Kulmesch
Reportaža
DESEIETNICA „OKTETA SUHA“
^---------;	;	w w
V SOBOTO, 23. nov., ob 19.30 v gostilni Motschulablick/Skubel na Suhi
JUBILEJNI KONCERT
Prvi koncert v domači občini je oktet Suha imel vigredi 1982 v Žvabeku.
Moški zbor je bil neposredni predhodnik Okteta Suha. Da so se suški pevci konec koncev /ddiočili za oktet, utemeljujejo takole: „Vedeli smo, da je dosledno in perspektivno delo še najprej zagotovljeno v obliki okteta. Pri oktetu je odvisen vsak pevec od vsakega pevca. Vsak nosi za obstoj zbora svojo odgovornost, nihče se ne more izgovarjati na drugega.“
IZ ZBORA SE JE
RODIL OKTET
Dosedanji razvoj okteta potrjuje suške pevce v njihovi oceni.
Prvi nastop Okteta Suha je bil leta 1981 na adventnem srečanju v Pliberku. Deset let pozneje se lahko oktetovci sklicujejo na mogočno bilanco: imeli so nad tristo nastopov, od tega približno četrtino izven dvojezičnega ozemlja. Našo pesem so ponesli (leta 1988) onstran Velike luže, z nič manjšim, če ne z večjim veseljem pa se spominjajo tudi na svoj prvi nastop v nemškem predelu Koroške. Bilo je to avgusta 1986 v Preiteneggu v Labotski dolini. Pepej, Lenart, Jokej, Sigej & Co.: „Sprva so nas gledali kot eksote, bilo nas je prav strah. Ko pa smo zapeli, skoraj tisočglava publika ni hotela nehati s ploskanjem. Navdušenje je bilo tako veliko, da so nekateri oktetovci potrebovali pet ur, preden so prišli iz prireditvenega prostora.“ Podobno je bilo leta 1990 v Trgu (Feldkirchen).
NEMCI NAVDUŠENI
NAD SLOVENSKO PESMIJO
Če nastopajo suški pevci izven dvojezičnega ozemlja, želijo v prvi vrsti seznaniti publiko s slovensko pesmijo. Prepričani so, da so na ta način učinkoviti poslaniki naše narodne skupnosti. S pesmijo se lažje prebije led ter se ustvari potrebno zaupanje. Gotovo lažje, kot samo s politiko. Nemška publika vsekakor navdušeno reagira, če zapojejo suški oktetovci slovensko. Toda Oktet Suha ne navdušuje le samo tradicionalne publike s tradicionalnimi narodnimi pesmimi. Pra-
vočasno je spoznal, da moraš, če hočeš nagovoriti „mladino, našo bodočnost“, nuditi tudi njej nekaj primernega. Na primer zanimive mednarodne pesmi. Predvsem pa pesmi, ki so medtem postale že pravi hit — od „Anzeja“ preko „Dela v tujini“ pa do „Kaj narediš“. So to pesmi z izpovedjo, s katero se (ne samo) mladina še posebej istoveti.
BERTEJ LOGAR — USTANOVITELJ OKTETA SUHA
In vendar: nešteto starih domačih, narodnih pesmi ne bi več poznali, če ne bi bilo Berteja Logarja,
ki jih je harmoniziral v izvirni obliki. Ne bi jih več slišali, če ne bi bilo Okteta Suha, ki jih z veseljem in ljubeznijo prepeva. Poleg tega je nekaj domačih avtorjev in skladateljev (npr. Ivanka Polanc, Herman Germ, Anita Hudi, Janez Petjak), katerih umetniška dela smo lahko spoznali ravno po zaslugi Okteta Suha.
Temelje za uspešnost suškega okteta pa je postavil prvi dirigent Bertej Logar. Bertej je dejanski ustanovitelj zbora. Po turneji v ZDA je za dobro leto prevzel oktet Oto Wutte, za njim pa Pavel Olip. Sedaj ga vodi Kranjčan Matevž Fabijan. Kot priznan strokovnjak skrbi za to, da se pevci uspešno razvijajo in dosegajo nove uspehe.
Uspehe, ki so razvidni tudi iz števila prodanih kaset. Od prvih dveh kaset so prodali okoli 3000. Sedaj pa so pri Mohorjevi založbi izdali novo kaseto in prvo LP-ploščo z naslovom „ Ena se mi do-padva je“. Prepričani smo, da bo tudi nova izdaja našla mnogo odjemalcev.
„Imamo mnogo podpornikov ter zlasti odlično publiko. Njim velja naša iskrena zahvala. Brez njih bi bilo delo precej manj veselo in uspešno." Tako suški oktetovci.
Zahvala pa velja v najmanj tej
meri oktetovcem samim. S tem, da žrtvujejo nešteto ur za intenzivne vaje in da so se odločili za čim bolj kvalitetno in zahtevno zborovsko „politiko", so lahko mnogim našim zborom v zgled.
ZAHVALA PODPORNIKOM
IN PUBLIKI
S tem, da so se s številnimi samozavestnimi nastopi izkazali kot uspešni ambasadorji naše narodne skupnosti, so zanjo storili več kot marsikateri „narodni voditelj“ s svojimi „borbenimi“ nedeljskimi govori.
S tem, da so mnogo prispevali k poživitvi in razvitju Suhe, kraja, ki smo ga že pred nekaj leti v naših vrstah narodnocelb odpisali, sosi že sedaj postavili najlepši spomenik.
V soboto, 23. nov. (pričetek: 19.30) bodo v gostilni Motschulablick/Skubel na Suhi imeli svoj jubilejni koncert. Oblikovali ga bodo skupno s kvartetom bratov Smrtnik, Pevsko-instr. skupino KPD „Drava“ iz Žvabeka in ansamblom „Korenika“ iz Šmihela. Naša sveta dolžnost je, da jim čestitamo — s tem, da bomo prišli na konccert.
In jim izkažemo naše visoko spoštovanje za njihovo neprecenljivo delo.
Rož — Podjuna — Zilja
STRAN
Nastop SRD „Radiše“ v Žrelcu
Želeli se se srečati s soobčani, a aa žalost...
Prišli so, letos že drugič, z visokih Radiš v dolnji Žrelec. Želeli so se v žrelskem kulturnem domu srečati s svojimi občani, jim pokazati pestrost in bogastvo domače kulture pod geslom „Hočemo zabavati in se sami zabavati“. Toda odmev občanov iz doline je bil več kot pičel.
Drži sicer, da preteklo soboto zvečer vreme ni bilo najlepše.
Motila sta sneg in dež, a vendar ne tako hudo, da bi mogla onemogočiti Radišanom srečanje v Žrelcu. Prišli so, ker si iz srca želijo čim več plodnih kontaktov s soobčani. Toda žrelski soobčani očitno ne vidijo smisla v takih prijateljskih srečanjih.
Častne izjeme so župan Helmut Woschitz, nekateri občinski odborniki in odbornice ter občinski uradniki. Župan Woschitz je v svojem pozdravnem govoru ocenil to srečanje kot prireditev, ki presega pomen navadnih občinskih prireditev. „Usmerjena je v Evropo,“ tako Woschitz.
Čeprav se je glasilo geslo „Hočemo zabavati in se sami zabavati“, prireditev ni bila zgolj humoristične narave. Na žalost skrbijo za to tragični vojni dogodki na Hrvaškem. Tem hvale-vrednejša je bila odločitev SRD „Radiše“, da je vstopnino izključno namenilo vojnim žrtvam. Tudi lani že, na prvem srečanju v dolini, so vstopnino zbrali v dobrodelni namen — za žrtve poplav v Sloveniji.
Sicer pa je sobotna prireditev ponovno dokazala, kako raznolika in pestra je društvena dejavnost na Radišah. Nastopili so trije „odrasli" zbori (mešani in moški — oba vodi Stanko Wru-lich — in Radiški fantje, katere vodi Nužej Lampichler), predstavila se je močna otroška skupina pod vodstvom Tatjane in Heidi Tolmajer, na harmoniko sta zaigrala Robi Pichler in Niko Wiesen prvič pa so se — pod vodstvom Nužija Wieserja — s pantomimo predstavili Tamara Woschitz, Jasmina ogris, dvigač uteži (Gewichtheber) Tomi Ro- . gaunig ter Sven in Jan Šiman.
Sploh je treba izpostaviti, da imajo Radišani precej močan in aktiven naraščaj. Društvo je zato lahko nase ponosno, ker si na ta način postavlja najbolj trdne temelje za nadaljevanje slovenskega prosvetnega delovanja na Radišah.
Pa še to: Marija Woschitz in
Nužej Lampichler, vodja Radiških fantov.
Nužej Wieser sta seznanila publiko z zdravimi satiričnimi teksti Hane Weiss, Janeza Menarta in Žarka Petana,	«ulmesch
V	nedeljo, 17. nov., je obhajala 90-letnico Marija Waldhauser, Scato-va mama v Trabesinjah pri Kotmari vasi. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje tudi EL Kotmara vas.
V	Selah na Borovnici je te dni praznovala dvojni praznik Beti Conrad. Slavljenki želimo vse najboljše!
Dr. Albertu Simi in ženi Dragi se je rodil sin Martin. Čestitamo!
Tomiju Jugu iz Medborovnice želimo ob njegovem 70. rojstnem dnevu obilo zdravja in zadovoljstva!
V	Zgornji Vesci pri Bilčovsu praznuje 70-letnico Valentin Reichmann. Slavljencu iskreno čestitamo!
Marica Smrečnik iz Globasnice naj sprejme naše iskrene čestitke za svoj 60. rojstni dan!
Osebni praznik je te dni slavil Elmar Avguštin iz Celovca. Čestitamo!
Rojstni dan in god je te dni praznovala Elizabeta Žager z Blata. Iskreno čestitamo!
50-letnico je v Selah praznovala Kati Oraže. Ob njenem življenjskem prazniku ji želimo obilo božjega blagoslova, zdravja in zadovoljstva!
V	Podgradu je slavila rojstni dan in god Marija Hirtl. Še mnogo veselja v krogu domačih ter obilo zdravja!
Otmar Artač iz Celovca Je te dni praznoval 50. rojstni dan. Čestitamo.
V	Goričah pri Galiciji je obhajala rojstni dan Marija Krainz. Iskreno čestitamo!
Amalija Gregom iz Dul pri Miklavčevem praznuje svoj 66. rojstni dan. Obilo zdravja in sreče na nadaljnji življenjski poti!
Hanzeju Egartnerju iz Gorinčič in Katici Fugger iz Svaten naše iskrene čestitke. Čestitkam se pridružuje tudi Društvo upokojencev v Št. Jakobu.
Rojstni dan je te dni praznoval Otto Strugger iz Obirskega. Čestitamo!
V	Strpni vasi je praznovala god in rojstni dan Elizabeta Leitgeb. Za dvojni praznik ji želimo vsa najboljše!
Iskrene čestitke veljajo Valentinu Troheju iz Škocijana, Jožefu Lupinzu in Mariji Sienčnikiz Dobrlevasi, Alojzu Raschunu in Francu Pegrinu iz Mlinč ter Karlu Laurenčiču z Žirovnice!
V	Selah praznujejo osebne praznike Maks Oraže-Motlnov, Rezi Oraže-Rožičeva s Šajde in Katri Roblek-Vo-kovnika s Kota. Slavljencem iskreno čestitamo!
Elizabeti Mischitz želimo za dvojni praznik vse najboljše!
Visok jubilej, 90-letnico, praznuje v Breški vasi Elizabeta Čik. Ob tem lepem življenjskem jubileju iskreno čestitamo in ji želimo zdravja in zadovoljstva ter obilo božjega blagoslova!
Na Letini pri Šmihelu praznuje dvojni praznik Karlej Lunder. Čestitamo!
Drage bralke, dragi bralci! Če vaši sorodniki ali znanci praznujejo osebni praznik, jim lahko brezplačno čestitate tudi v Našem tedniku. Čestitko nam pošljite po pošti ali sporočite po telefonu (0463) 512528-26.
Vsem čestitkam Našega tednika se pridružujejo tudi Narodni svet kor. Slovencev, Enotna Usta in Krščanska kulturna zveza.
„lenost predmeta da merilo, svetloba vseobsežnost."
Ob razstavi Emerika
Bernarda v rožeški galeriji
Emerik Bernard je zanimiv umetnik. Njegove slike so obenem plastike. S kosi blaga pa z letvami in raznimi lesenimi konci razmejuje razstavljene predmete na prostore. Očem daje veliko dela, fantaziji pot, da vidi predmete, stvari, ki si jih upodablja sama. Barve kričijo. Na kosih blaga spoznaš stare vzorce, kakršni so nekoč bili, morda so še, natisnjeni na ženskih krilih, jankah smo temu pravili, na predpasnikih, na otroških in dekliških oblekah pa še kod. Tudi tistega modrega platna ne manjka, ki se mu tako lepo pravi po domače blu džins in ki vedno še osvaja svet.
Slike svarijo, zdi se, kakor da bi kdo klical pomoči, spet drugod vse gori v grozljivih rdečih zubljih; Vukovar, Sisak, Osijek pa še kaki kraji se porinejo pred
oči. Montaže, na katerih spoznaš jadra, spominjajo Zadra, Šibenika, Splita, Dubrovnika, krajev, s katerimi povprečni obiskovalec, povprečni sodobnik, povezuje morje, sonce pa kopanje.
„Temnost predmeta da merilo, svetloba vseobsežnost.“ Ta stavek je napisal umetnik pod neko sliko. Žnačilna na slikah so nasprotja svetlo-temno, zlivajo pa se ta nasprotja v celoto, ki nikakor ne pomirja, ne blaži, marveč razburja, reže, znemir-ja, meče iz mehkega oblazinjenega stolčka, v katerega se tako radi spustimo, da bi tam počivali in dremali. A čas, ki v njem živimo, tega ne dopušča.
Emerik Bernard se je rodil leta 1937 v Celju. Hodil je na akademijo v Ljubljani. Tja hodi zdaj spet, kot učitelj. Dolga leta je bil svobodni umetnik. Izogiba se razstavam. Pa vendar, doslej je razstavljal v Ljubljani, Novem mestu, Celju, Kopru, v Novi Gorici, v Trstu, na Reki, v Skopju, v Beogradu in Gradcu. Razstava je odprta do nedelje, 1. decembra, od četrtka do nedelje.
-o-a-
Rož — Podjuna — Zilja
Pliberk: Blažu Opetniku v slovo
30. januarja 1992 bi praznoval 85-letnico. Lepa starost. In vendar smo bili presenečeni, ko nas je dohitela žalostna vest, da je Blaž Opetnik iz Pliberka za vedno zatisnil svoje oči.
Poznali smo ga namreč kot domačina, ki je kljub svojim številnim križem na hrbtu ostal mlad. Do svoje zadnje življenjske minute se je čutil povezanega z mladino, iskal z njo pogovor, imel zanjo in za t. i. „moderni" svet vse razumevanje.
Poznali smo ga kot človeka, ki je bil aktiven do zadnjega. Leta 1931 je začel v Pliberku delati kot samostojen krojač. Kot krojaški mojster ni delal samo lepih oblek. Do svoje upokojitve leta 1972 je bil tudi za številne ljudi korekten in očetovsko ljubezniv delodajalec. Kljub zasluženemu pokoju pa ni docela oddal šivanke iz rok. Pomagal je sinu Folte-ju in njegovi ženi Eriki do svoje smrti. Njegovo geslo je namreč bilo: „Sreča le včasih pomaga, delo vedno!"
Nenazadnje pa je rajni bil človek z visoko srčno kulturo. K njemu je lahko vsak prišel
in mu lahko tudi potožil, kje ga čevelj žuli. če je kdo iskal pomoč, se ni vračal razočaran. Blaž je bil naravnost srečen, če je videl, da je lahko komu kaj pomagal.
Lepo število žalnih gostov ga je 25. oktobra pospremilo na pliberško pokopališče in mu izkazalo svojo zadnjo čast. Pogrebne obrede je — ob asistenci mestnega župnika Alojzija Kulmescha — opravil nečak Tone, župnik v Grabštanju. Rajni je namreč izhajal iz znane Sadjakove družine v Dobu. Pogreb je bil vzorno dvojezičen, s slovensko pesmijo pa se je od Blaža poslovil oktet Suha. Poleg su-škega okteta mu je zapel tudi mešani zbor MGV Pliberk.
Dragi Blaž, lepo se odpočij v domači zemlji. Ohranili te bomo v lepem spominu. Vsem žalujočim izrekamo naše iskreno sožalje.
-kuj-
Šmihel: stoletnica Društva mrtvaških bratov
Pravo čudo je, bi lahko rekli, da se je do danes ohranilo v Šmihelu nad 100 let staro društvo „mrtvaških bratov“. V nedeljo, 3. novembra, smo kar slovesno praznovali njegovo stoletnico.
V farni kroniki ni nič zapisanega. Prejšnji župniki, večinoma ekonomi, so v glavnem zapisovali, kakšna je bila letina, ali če se je zgodila kaka večja nezgoda.
Iz članskih in drugih zapiskov pa je mogoče sklepati, da je društvo mrtvaških bratov staro nad 100 let.
Že zaradi njegove trdoživosti in edinstvenosti širom po našem jezikovnem ozemlju smo dolžni, da mu posvetimo nekaj več pozornosti.
Prvi zapiski njegovih članov segajo v leto 1896. Baje je bilo društvo ustanovljeno v Dvoru; od ustanovnega leta do danes je v društveni kroniki vpisanih 426 raznih članov.
Krščanski pogreb — to je bil
poglavitni namen društva. Vsakega člana pospremijo bratje s svojo bandero h grobu in naročijo zanj sv. maše.
Upravičeno bi bilo vprašanje, kako si razlagamo nastanek tega društva, ki je danes edinstvena ustanova, ki obstaja nad 100 let v župniji Šmihel. Zakaj samo tu in ne tudi drugod?
Morda bi našli primerne razla-
Pliberk ima dvojezično skupino „Palčki
V	četrtek, 14. nov., je
Družinsko društvo v Pliberku vabilo k predstavitvi novo ustanovljene otroške skupine „Palčki“. Skupina je postala potrebna, ker je v nemškem otroškem vrtcu premalo prostora, dnevnih mater pa v Pliberku skorajda ne dobiš več. Tako so se zbrale nekatere matere, mdr. tudi Helena BreitfuB-Valeško, ki predseduje Družinskemu društvu, da bi ustanovile dvojezično skupino.
V	pozdravnem govoru je Helena BreitfuC-Valeško poudarila pomen take skupine. Pomemben dejavnik je gotovo medsebojno doraščanje otrok, da jim ni vzeta otroškost. Skupina pa ne more delovati, če ni aktivnega sodelovanja staršev. Zahvalila se je koroškemu Deželnemu društvu'otroških skupin, ki je
bistveno pomagalo pri organizaciji te skupine in je v pomoč staršem tudi na pedagoški ravni. Poudarila pa je, da z društvom nikakor ne misli politizirati, saj je družinsko društvo nepo-
litična organizacija. Sicer pa mesto Pliberk še ni bilo v stanju, da bi ustanovilo dvojezični otroški vrtec.
Vsem staršem se je zahvalila za trud tudi mag. Astrid Malle, ki je spremljala in pomagala Pli-berčanom v imenu Deželnega društva otroških skupin pri organizaciji skupine. Poudarila je, da je v tem vrtcu upoštevana dvojezičnost brez ovir. Zelo pomembno je tudi vključevanje pohabljenih otrok — član skupine, ki šteje 13 otrok, je tudi 5-letni prizadet otrok.
Otroška skupina zdaj obstaja prvo leto. Mesečnina za poldnevno bivanje z južino znaša 1200 šil., za celodnevno bivanje pa 1800 šil. Otroci so lahko v skupini od 7. ure zjutraj do 17.30 zvečer. Otroke nadzorujejo tri vzgojiteljice in kuharica; vse krije „Akcija 8000“. Predsednica pa bi si želela večjo podporo s strani Dežele in tudi Občine.
Rudolf Ciril pri pobiranju članarine za mrtvaške brate
ge tega vprašanja v povezavi društva s smrtjo bratov pri nas in zlasti po Sloveniji močno razširjene bratovščine sv. Uršule. Ustanovljena je bila ta bratovščina sredi 19. stol. Tedanji lavantinski škof Slomšek je za njeno uradno cerkveno potrditev zaprosil tedanjega papeža Pija IX.
Ta je bratovščino sv. Uršule potrdil I. 1857. V ustanovni listini stoji, da je njen glavni namen skrb za „srečno zadnjo uro" in za „medsebojno podučevanje in bratsko opominjanje k lepemu življenju“.
Ni sicer dokazano, vendar verjetno, da je društvo mrtvaških bratov na šmihelsko faro pre-nešeno nadaljevanje bratovščine sv. Uršule z njenim programom: skrbeti za srečno zadnjo uro, krščanski pogreb in v zvezi s tem za lepo krščansko življenje.
Vsekakor pa naj bo tako ali drugače — ob 100-letnici se je zbralo okrog 100 mrtvaških bratov v farni dvorani, med njimi precej mlajših, lahko bi rekli novincev, ki želijo društvo pomladiti, mu dati v novih časovnih razmerah novo versko in socialno poslanstvo. S preživetjem celega stoletja je društvo pokazalo, da še hoče živeti, delovati, da hoče biti tisto duhovno vodilo, v katerem bodo tudi mlajši možje našli svoje zadovoljivo socialno, družbeno in versko poslanstvo: skrb za krščanski pogreb, skrb za srečno zadnjo uro in bratsko sožitje na podlagi evangelija.
Še 100 let uspešnega dela v blagoslov šmihelski fari!
Želi tudi	n. Travnik
Kultura
Leta 1891 je papež Leon XIII. dal objaviti okrožnico „Rerum novarum“, prvo socialno okrožnico katoliške Cerkve. Nove razmere so Cerkev prisilile, da je prisluhnila tožbam delavstva. Ob 140-letnici je Pij XI. izdal okrožnico „Quadragesimo anno“. Letos, 1. maja, ob stoletnici prve socialne okrožnice, je papež Janez Pavel II. izdal okrožnico „Centesimus annus.“
Konec prejšnjega tedna je bila v Šentjurju ob jezeru prireditev v spomin stoletnici cerkvenega socialnega nauka. Osrednja osebnost je bil jezuit Johannes Schasching, emeritira-ni profesor na papeški univerzi Gregoriani v Rimu.
Pater Schasching je v petek, 16. novembra, predaval o cerkvenem socialnem nauku. V po-
socialno pastirsko pismo. O letošnji papeški okrožnici je zapisala moskovska Izvestija 9. majnika: V medsebojnem tekmovanju je kapitalizem premagal kolektivizem; s tem pa ni rečeno, da je kapitalizem sistem za prihodnost; Janez Pavel II. skuša misijonirati kapitalizem. Zlom realnega socializma je za Cerkev in za celo človeško družbo velikanski izziv. Z okrožnico „Centesimus annus“ skuša Cerkev zarisati smernice za prihodnost. Tudi tu lahko zaznamo tri mejnike.
Prvi mejnik bi lahko imenovali: blaginja brez nove razredne družbe. Naraščajoča revščina, proletarizacija v deželah v razvoju in neodgovorni odnos do narave utegnejo postati legla nove razredne družbe. Drugi
„ČLOVEK JE POT CERKVE“
Sto let cerkvenega socialnega nauka
gledu nazaj v preteklost je zaznal tri mejnike. Prvi je klic na pomoč obubožanega delavstva, ki je živelo skorajda v suženjstvu. Cerkev se je postavila na stran obubožanih. Drugi mejnik je zmaga nad razredno družbo, odločitev proti razrednemu boju in odločitev za družbo v pravičnosti in partnerstvu, za soodgovornost in soodločanje. Tretji mejnik je odločni ne vsem svetnim odrešenjskim naukom, ker le-ti v svoji totalitarnosti ne prinašajo človeku dostojanstva, marveč ga poženejo v popolno odvisnost in pod-ložnost.
Socialni nauk je bil namenjen industrijski družbi, ni pa upošteval bede v kolonijah. To je gotovo upravičena kritika.
Lani so avstrijski škofi izdali
mejnik je svoboda v solidarnosti. Zadnjih sto let je prineslo precej več svobode, česar za solidarnost ne moremo trditi. Tretji mejnik je upoštevanje vrednot kot vir za življenje. V zadnjih sto letih so močno teptali človekovo čast in dostojanstvo; vse so podredili gospodarskim potrebam in totalitarnim ideologijam, med drugim rasnim. S tem so ustvarjali nove vrednote. Če ne bo uspelo pravih, resničnih vrednot ohraniti, človeštvo izzivom 3. tisočletja ne bo kos in bo postalo žrtev novih kolektivizmov. Zato je tako zelo nujno, da je človek pot Cerkve. (To misel beremo tako ob koncu socialnega pastirskega pisma avstrijskih škofov kakor tudi socialne okrožnice „Centesimus annus“).-o-a
Koroški kulturni dnevi v Mariboru
Za razliko od predstavitve kulture koroških rojakov marca meseca v Ljubljani, je bil pretekli teden koroške kulture v Mariboru manj opazen.
Nemara zaradi manjše ponudbe, ali tudi zato, ker ni bil postavljen v glavnem mestu. Ne glede na to so koroški Slovenci svoje štajerske rojake v mestu ob Dravi prisrčno seznanili s svojo kulturno bero, občinstvo pa se je vzhičeno udeležilo vseh njihovih prireditev. Prav čudno je, kako malo prostora so slovenski časopisi odmerili koroškim kulturnim dnevom: dnevnik Delo niti vrstice, Slovenec skromen prispevek v obliki napovedi, mariborski Večer le dva krajša in komaj opazna prispevka. A nič zato, kulturni dnevi v Mariboru so lepo uspeli v zadovoljstvo tako občinstva kot predstaviteljev in nastopajočih.
Obe organizaciji, Krščanska kulturna zveza in Slovenska prosvetna zveza sta v petek prikazali tri kratke igrane filme, kar je bila na tovrstnih prireditvah prva predstavitev mladih Korošcev. Žal se je pri prvem filmu „Tevžej“, Marjana Stickra in Mihe Dolinška, zapletlo pri tehniki (film je ostal brez tona), zato pa je bilo z drugima dvema več sreče. Naslova „Prvi sneg“ in „Več sreče", avtorjev 4. c. razreda Zvezne gimnazije v Celovcu sta bila izjemno zanimiva in na visoki tehnični ter umetniški ravni. Goste na projekciji je pozdravil Janez Karlin, predsednik kulturnih organizacij Maribora, in podčrtal velik pomen kulturnega sodelovanja med rojaki z obeh strani meje.
V soboto so gostje iz Koroške
prikazali zanimivo razstavo „Ljudska noša pri Zilji“. Iz narodopisne zbirke Slovenske prosvetne zveze, pa so rojaki pripravili razstavo „Materialna kultura koroških Slovencev.“
Sobota je bila bogata tudi s prelepo koroško pesmijo, ki jo je na koncertu predstavil mešani in moški zbor „Bilka" iz Bilčovsa.
Ko smo že omenili obe razstavi, moramo pristaviti, da je narodno nošo iz Zilje predstavila Milka Kriegl iz Zahomca, za zbirko različnih narodopisnih predmetov, ki jih je v začetku petdesetih let zbral profesor Jernej Šuštaršič skupaj s svojimi študenti, je "tudi dr. Ivan Sedej, priznan strokovnjak, potrdil, kako je pomembna in med drugim dokazuje, da je bila Koroška nekoč vinogradniška dežela. Izvedeli smo, da si Slovenska prosvetna zveza prizadeva najti prostor za svojo zbirko v Koroškem deželnem zboru ali pa vsaj na dvojezičnem prostoru. Šeststo etnoloških predmetov je že restavriranih, okoli dvesto pa jih še čaka, da pridejo na vrsto.
Nedeljo so v štajerski prestolnici zaključili lutkarji, ki so prikazali igrico Milana Dekleve „Šanje o govorečem cvetu“ v izvedbi lutkovne skupine Katoliškega prosvetnega društva iz Šmihela.
Eno z drugim: Tokrat so Mariborčani spoznali le delček bogate kulturne dediščine in sedanje ustvarjalnosti koroških rojakov, a žal le oni. Ne bi se smelo več ponoviti, da o takšnih pomembnih kulturnih prireditvah zamejskih Slovencev ne bi bilo seznanjeno občestvo od Kopra do Murske Sobote. Tokrat je, žal, zatajilo slovensko časopisje.
Tadej Bratok
Slikanica NIKO IN/UNO MAJA v novi obliki in z delovnim zvezkom!
Slikanica je pred kratkim izšla v gradiščansko-hrvaškem prevodu, ki sta ga pripravila predsednik Gradiščansko-hrvatskega kulturnega društva Mirko Berlaković in pesnik Feri Sučič. Tudi slovensko-nemško izdajo smo obnovili in razširili z delovnim zvezkom. Pri tej izdaji sta sodelovala poleg avtorice Marice Kulnik in ilustratorke Zorke Loiskandl-Weiss tudi Hanca Buch in Miha Kulnik. Knjiga je izšla v samozaložbi Marice Kulnik.
Kakšni so odmevi na slikanico?
., Knjiga na prijazen, nevsiljiv način vodi otroka, da spoznava besedišče iz vsakdanjega življenja. Ilustracije so lepe."	Garbrijela Piletič,
učiteljica osnovne šole Fužine, Ljubljana
.... zelo bi me veselilo, če bi Zorka in Marica nadaljevali s tako obliko knjig za otroke. Otroci pri nas na Koroškem potrebujejo take knjige. Ne nazadnje pa tudi mi učitelji radi posežemo po taki knjigi, ki ima vsebino tematsko razdeljeno.“
Rezika Iskra, učiteljica ljudske šole v Kotmari vasi
„Meine Schulkinder haben mit großer Begeisterung das Buch „ Niko
und Maja“ gelesen. Jede Seite ist sehr bunt und kindertümlich gestaltet. Es gibt nicht zuviel Text, was die Kinder (und auch die schwächeren Leser) zum Lesen animiert.“
Marianne Kotz, Lehrerin der Volksschule in Reutte/Tirol
„Pri učencih sem se pozanimata, zakaj jim je ta slikanica tako všeč. Rekli so mi: ,Všeč nam je, ker vidimo ob sliki slovensko in nemško besedo. Tako si hitreje zapomnimo imena stvari. Zelo nam ugajajo tudi slike.“' Irena Žele,
ravnateljica ljudske šole na Humcu
„Die Auswahl der einzelnen Inhalte kommt dem kindlichen Interesse
sehr entgegen. Es wird immer an Alltagserlebnisse angeknüpft. Die Erfahrungen des Kindes werden berücksichtigt. Sehr günstig sind Einzeldarstellungen, deren Zusammengehörigkeit im Text erläutert wird. Damit wird eine didaktisch sinnvolle Anbahnung der Sprache wesentlich erleichtert, vom zweisprachigen Einzelwort als Bezeichnung zu Gegenständen oder Personen zur zusammenhängenden kurzen Erzählung.
Die bildlichen Darstellungen sind sehr klar, entsprechen dem kindlichen Wahrnehmungsvermögen und ihrer Emotionalität.“
Mag. Dr. Margarete Meyer, Lehrbeauftragte des Institutes für Sprachwissenschaft der Universität Klagenfurt
Slikanica je naprodaji v Mohorjevi knjigarni in Naši knjigi v Celovcu ter v knjigarni Woltsche in v Zadrugi v Pliberku.
Kultura
RAZGIBANE DEJAVNOSTI MePZ .PODJUNA“
Zavzete pevke in pevci Mešanega pevskega zbora „Podjuna-Piiberk“, ki jih vodi priljubljeni dirigent Tone Ivartnik
Nova pevska sezona že tudi pri MePZ Podjuna poteka s polno paro. Z mesecem septembrom so se začele redne pevske vaje, kajti že kar 21. septembra je pevce čakal prvi samostojni koncert v Cerknici na Notranjskem in sicer v lični cerkvici na hribčku sredi polj in travnikov.
Zbor je v prvem delu predvajal ob 400-letnici Jakoba Petelina Gallusa 4 skladbe tega velikega slovenskega renesančnega skladatelja. Blagozvočno so v tej izredno akustični cerkvi zazvenele pesmi GAVISI SUNT DICIPULI, SEPULTO DOMINO, RESONET IN LAUDIBUS, znana ECCE, QUOMODO MORITUR IUSTUS ter Arcadeltova AVE MARIA. Sledile so DOMOTOŽJE norveškega skladatelja Edvarda Griega, Nageletova NAŠA PESEM ter druge slovenske umetne in narodne pesmi. Pevski spored so popestrile glasbene točke flavt (Anja Kapun, Mateja Kert) in citer (Sabina Buchwald). Na koncu pa je presenetil in razveselil še posebno pevce MePZ Podjuna fantovski kvartet, ki se je izkristaliziral iz zbora z občuteno podano pesmijo. Tonej, Dominik, Milan in Vladimir, le tako naprej! Vzdušje ob luči brlečih sveč in čudovita akustika v tej cerkvici pa sta zapustili tako pri Pevcih kakor tudi pri poslušalcih globoko doživet vtis. Pri prisrčnem sprejemu tamkajšnjih kulturnikov je pri dobri večerji zadonela še prenekatera pesem. Petje pa se je nadaljevalo še v avtobusu, saj so mladi člani zbora
peli neprenehoma vso pot od Cerknice pa do Pliberka.
Med resnim in deloma napornim pevskim delom pa je treba tudi sprostitve. Tako so se pevci MePZ PODJUNA odločili, da gredo za MARTINOVO krstit vino k dolgoletnim znancem in sedaj že prijateljem v VELIKO NEDELJO. Izlet so povezali s pevskim oblikovanjem tamkajšnje nedeljske sv. maše. Nekaj slovenskih narodnih pesmi po sveti maši pa je izzvalo pri poslušalcih oziroma pri obiskovalcih nedeljske božje službe spontano navdušeno ploskanje.
Z Veliko Nedeljo povezuje MePZ-Podjuno že dolgoletno poznanstvo, katerega sta še posredovala žal že rajna Poldej in Milka Cvelf — oba velika prijatelja zbora, saj je bil Poldej aktiven pevec vse od začetka obstoja zbora pa do izbruha krute bolezni.
Kadar obišče zbor ta kraj, obišče tudi lipo, ki jo je pod cerkvijo vsadil zdaj že skoraj pred desetimi leti ob priliki nekega go-
stovanja. „Lipa zelenela je . . .“ se razlega po tem vinorodnem kraju, kadar se zbor zbere ob zdaj že dokaj čvrstem drevesu.
Na ta izlet pa pevci tokrat niso šli praznih rok. Nabrali oz. darovali so veliko zimskega oblačila in tudi nekaj denarja za ljudi, ki so prišli vsled povodnji in vojske v stisko, bodisi tamkajšnji domačini ali pa begunci iz Hrvaške.
Veseli in sproščeni del pa se je odvijal pri gostoljubnih vinogradnikih sredi vinogradov ormoških vinskih goric pri pristnem martinovanjskem kosilu. Manjkalo pa seveda tudi ni mošta in ne vina. Pa kaj bi bilo martinovanje brez vinskega krsta. Dolgoletni znanec, šaljivi gospod Marjan Cvetko, ga je s svojimi asistenti in ministranti opravil po stari šegi, pri čemer pa ni pozabil povezati v obred na kaba-retističen način tudi sedanje razmere: obtoževal je, svaril in spodbujal, seveda vse v zvezi z vinom. Kar se je bilo krstilo, se je moralo tudi poskusiti; tako so se podali potem vsi v vinsko klet — menda v tej kleti še ni bilo toliko pokuševalcev naenkrat zbranih.
Med petjem in smehom je hitro potekal čas in po kratkem a tembolj poskočnem plesu je napočil čas odhoda. Žal tudi nesreča ne počiva. Eden od tenoristov si je na vsem lepem poškodoval nogo (to pa nikakor ne zaradi preveč zaužitega vinca) in si jo mora zdaj zdraviti v bolnici. Pevci mu želijo potrpljenja in hitrega okrevanja! Saj jim zelo manjka.
Tudi pevskega dela ne zmanjka. Z veseljem bo MePZ PODJUNA zapel v nedeljo, 24. novembra, na Plešivcu ob diakons-kem posvečenju bivšemu pevcu, prijatelju in sosedu Slavku Thalerju. Z adventnimi pesmimi pa se bo 7. in 8. decembra podal v Zgornjo Avstrijo v Steyr in Kremsmünster.	m k
Posebna izdaja monografije Valentina Omana „Spomeniki/Erinnerungszeichen“ Naklada je omejena — naročite izdajo čimprej!
Ob 140. obletnici ustanove Mohorjeve se je rodila „Ustanova Valentina Omana“, znamenitega umetnika in akademskega slikarja koroških Slovencev. Sam je namreč prepustil Mohorjevi 120 originalnih del za ustanovo s svojim imenom. Istočasno pa je izšla monografija Valentina Omana z naslovom „Spomeniki/Erinnerungszeichen“.
Knjiga objavlja na 157 straneh 106 barvnih in 24 črno-belih reprodukcij. Ob tej priložnosti je za vse prijatelje Omanove umetnosti in Mo-
horjeve založbe na voljo posebna izdaja v nakladi 200 izvodov. V platno vezana kaseta vsebuje podpisano knjigo in oštevilčeno ter signirano grafiko; za vse skupaj je potrebno odšteti 1380,— šil. Ker je naklada omejena, priporočamo, da posebno izdajo čimprej naročite.
Naš tednik
Vaš prijatelj doma in po svetu
PRIREDITVE IN OGLASI
BEGUNJE
GALERIJA AVSENIK Razstava RELIEFI V LESU po
skicah in opisih v Valvasorjevi Slavi vojvodine Kranjske
DRAGO KOŠIR
Otvoritev razstave bo v, soboto, 23. 11. 1991, ob 17. uri. Razstava bo odprta vsak dan, razen ponedeljka, od 11. do 17. ure. Vabljeni!
Od 5. decembra 1991
JASLICE NA SLOVENSKEM
DOBRLA VAS
Društvo upokojencev Podjuna vabi svoje člane na tradicionalno SREČANJE V ADVENTU Čas: v nedeljo, 1. decembra 1991 Kraj: pri RUTAR LIDO v Dobrli vasi
Pričetek:
ob 11. uri sv. maša v dvorani ob 12. uri kosilo Kulturni prispevek: MoPZ SPD „Trta" iz Žitare vasi
PIRNIČE
Plesni teater IKARUS nastopa v ponedeljek, 25. novembra 1991, ob 19. uri v kulturnem domu v Pirničah pri Medvodah
DRUŠTVO NAŠ OTROK
išče
vzgojiteljico
za otroški vrtec NAŠ OTROK v Celovcu
Nastop službe:
od januarja 1992 naprej
Pogoji:
zaključena izobrazba za otroške vrtnarice, znanje slovenščine in nemščine
Prijave pošljite na:
Društvo Naš otrok, I0.-Oktober-Straße 25 9020 Celovec Telefon: (0463) 51 28 98
PRODAM
Porsche 924 Targa
21 i. E. Telefon
(0 42 73) 23 54
Radio / TV / Prireditve
T	PETEK, 22. nov. Zvočno pismo.
A	SOBOTA, 23. nov. Od pesmi do pesmi —
T	od srca do srca.
E	NEDELJA, 24. nov.
	6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem. — Duhovna
	
D	misel (žpk. F. Zergoi). 18.10-18.30: Dogodki in odmevi.
E N	PONED., 25. nov. Dr. Rudolf Kirchschläger, dobitnik letošnje Einspielerjeve nagrade.
V	TOREK, 26. nov. Partnerski magazin.
R A	SREDA, 27. nov. Glasbena sreda. 21.05—22.00 Evropa na prelomnici. Ob primeru odnosov med Avstrijo in Slovenijo. V pogovoru prof. Lojze Peterle in dr. Erhard Busek. (23. 11. v Tinjah)
	
D	
	
1	
U	ČETRTEK, 28. nov. Rož — Podjuna — Žila.
	
V RADIU
Einspielerjeva nagrada 1991
(v ponedeljek,
25. novembra 1991)
Osrednji odbor Krščanske kulturne zveze in predsedstvo Narodnega sveta koroških Slovencev sta leta 1988 ustanovila tako imenovano Einspielerjevo nagrado. Odlikovanje je poimenovano po pomembnem politiku, kulturniku in publicistu Andreju Einspielerju.
Nagrada je namenjena članom večinskega naroda, tistim, ki se v duhu Andreja Einspielerja trudijo za boljše razumevanje med Korošci nemške in slovenske narodnosti, za medsebojno spoštovanje in sožitje. Prvo nagrado sta prejela dr. Valentin Inzko in dr. Ernst Waldstein, dobitnik zadnje nagrade pa je univ. prof. dr. Günther Hodi.
Prihodnjo soboto bosta Narodni svet in Krščanska kulturna zveza podelila Einspielerjevo nagrado bivšemu zveznemu predsedniku dr. Rudolfu Kirchschlägerju. Prireditev bo v Domu prosvete v Tinjah.
KRŠČANSKA KULTURNA ZVEZA
vabi v
Mestno gledališče v Celovcu
Ivan Cankar
HLAPCI
(drama s kritično vsebino)
V nedeljo, 8. 12., ob 14.30 Gostuje:
Slovensko stalno gledališče iz Trsta
10 let OKTET SUHA
JUBILEJNI KONCERT
sobota, 23. november 1991, ob 19.30 gostilna MOTSCHULA-BLICK, Suha
Sodelujejo:
„Korenika“, Kvartet bratov Smrtnik, „Pevsko-instrumentalna skupina“ KPD „Drava“ Vašega obiska se posebno veselimo!
Mohorjeva ljudska šola vabi na BOŽIČNI BAZAR, ki bo v soboto, 7. decembra, med 9. in 16. uro.
Na prodaj bodo lepi ročni izdelki, katere so pripravili učitelji šole skupno s starši. Izkupiček bazarja je namenjen za potrebe šole.	Prisrčno vabljeni!
NA TELEVIZIJI
„DOBER DAN, KOROŠKA“
v nedeljo, 24. novembra 1991, ob 13. uri, TV 2
Podelitev Einspielerjeve nagrade
Novo oblikovanje Evrope: V Tinjah sta diskutirala prof. Lojze Peterle in dr. Erhard Busek
Oblikovanje knjig: značilna vizitka sodobne založbe Kmet — gospodar, kmetica le pomočnica?
Pes vodnik: pomočnik slepcev
Nogometna prvenstvena tekma v koroški ligi: SAK — Pliberk
CELOVEC
KULTURNO DRUŠTVO PRI JOKLNU CAFE DE CHINITAS — Španske pesmi, ki so jih nekdaj prepevali v majhnih cestnih kavarnah
Čas: v petek, 22. 11., ob 20. uri
OTROŠKA PRIREDITEV
Grega Sulejmanovič, Ljubljana —
ČAROVNIJE
Čas: v nedeljo, 1. 12., ob 16. uri
RAZSTAVA SLIK FRANZA WIEGELEJA Kraj: Evropska hiša (blizu Mestnega gledališča), Reitschulgasse 4, v Celovcu Čas: od 22. do 29. novembra 1991 Odprtje: 22. 11., ob 16. uri (Ob razstavi predstavitev knjige .FRANZ WIEGELE", kije izšla pri Mohorjevi založbi v Celovcu.)
SREČANJE UČITELJEV/IC in VZGOJI-TELJEV/IC
Čas: v sredo, 27, 11., ob 18. uri Kraj: v Modestovem domu v Celovcu, Dr.-Joško-Tischler-Park 1 Prireditelj: Strokovno pedagoško združenje v Celovcu
Srečanje je mišljeno za vse učitelje/ice in vzgojitelje/ice, ki imajo posredno ali neposredno opravka z dvojezično vzgojo in poučevanjem slovenskega jezika. Prisrčno so vabljeni tudi dodatni učitelji/ce, ki poučujejo v dvojezičnih razredih. Po srečanju vabimo na domačo malico.
Pravljična igra
„MUCIN DOM“ (Samuel Maršak)
Čas: v četrtek, 28. 11., ob 19. uri Kraj: v Mladinskem domu v Celovcu, Mikschallee 4
Nastopa: otroška gledališka skupina iz Škocijana
ŠMIHEL
Pravljična igra:
„MUCIN DOM“ (Samuel Maršak)
Čas: v nedeljo, 24. 11., ob 14.30 Kraj: v farni dvorani v Šmihelu Nastopajo: otroci iz Škocijana Prireditelj: Katoliško prosvetno društvo Šmihel
NAŠ TEDNIK — Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev“, ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji tajnik mag. Marjan Pipp, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Uredništvo: Silvo Kumer (glavni urednik), urednika: Marijan Fera in Franc Sadjak, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: „Naš tednik“, Viktringer Ring 26, 9020 Celovec: telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka 04 63 / 51 25 28-0.
Naš zastopnik za Jugoslavijo: ADIT, Glonarjeva 8, 61000 Ljubljana, tel.: 061 / 32 97 61.
Letna naročnina: Avstrija 350,— šil., Jugoslavija 900,— Din., ostalo inozemstvo 550,— (800,— šil. zračna pošta), posamezna številka 8,— šil. (20,— Din.).
Prireditve / Pismo bralca
PISMA BRALCEV
Iz serije prireditev: Novo oblikovanje Evrope — ugodna priložnost ali nevarnost? Evropa na prelomnici Ob primeru odnosov med Avstrijo in Slovenijo
Čas: v soboto, 23. novembra, ob 19.30 V pogovoru: prof. Lojze Peterle, ministrski predsednik, Republika Slovenija; dr. Erhard Busek, namestnik zveznega kanclerja in zvezni minister, Republika Avstrija Vodja diskusije:	Karel
Smolle, poslanec slovenske vlade na Dunaju Prevajalca: univ. prof. dr. Erich Prunč in mag. Franc Mandel
Št: JAKOB V ROŽU
Mozartova „KRÖNUNGSMESSE“ in Moteti
Čas: v nedeljo, 1.12.,pri sv. maši ob 10. uri Kraj: v farni cerkvi v Št. Jakobu Nastopajo: Mešani pevski zbor „Danica“ iz Št. Primoža, člani orkestra Slovenske filharmonije in solisti z graške glasbene visoke šole
Prireditelj: Katoliška prosveta Št. Jakob
ŠMIHEL
Mozartova „KRÖNUNGSMESSE“ in Moteti
Čas: v nedeljo, 1. 12., ob 19. uri
Slovensko planinsko društvo v Celovcu in revija „Družina in dom“, vabita vse fotoamaterje k sodelovanju pri tradicionalnem foto-natečaju
„Planine v sliki“
1.	vsak lahko pošlje do 3 slike, barvne aii črno-bele. Format 20 x 30
2.	na hrbtni strani vsake slike, naj bo napisano „geslo“. Naslov avtorja naj bo priložen v posebni kuverti.
3.	slike bo ocenjevala tričlanska strokovna komisija. 10 najboljših bo nagrajenih. Razstavljene bodo v Mohorjevi knjigarni v Celovcu.
4.	po končani razstavi bodo slike vrnjene avtorjem. Za morebitne poškodbe organizator ne jamči. Slike pošljite na naslov: Slovensko planinsko društvo, Celovec, Tarviser Str. 16, A-9020 Klagen-furt, najpozneje do petka, 20. decembra 1991
S planinski pozdravi! Hanzi Lesjak, I. r.
Kraj: farna cerkev v Šmihelu Nastopajo: Mešani pevski zbor „Danica" iz Št. Primoža, člani orkestra Slovenske filharmonije in solisti z graške glasbene visoke šole
Dirigent: Stanko Polzer
Prireditelj: KPD Šmihel in občina Bistrica
nad Pliberkom
TINJE
ZALOŽBA KRPAN, Ljubljana,
vas vabi 25. novembra 1991, ob 19.30 v Katoliški prosvetni dom v Tinjah, na predstavitev svojih šolskih knjig-vadnic za slovenski jezik in druge predmete
Domači ali tuji Spanheimi?
V	Št. Pavlu se na bogato urejeni deželni razstavi nahaja tudi nadroben rodovnik rodbine Span-heim, ki je bila ustanoviteljica tamkajšnje opatije. Rodovnik se nahaja tudi v katalogu k razstavi (druga knjiga).
Pozoren obiskovalec bo pri tem 'rodovniku opazil nadrobnost, ki za pravilen prikaz karantanske in iz tega sledeče slovenske ter koroške oz. avstrijske zgodovine, ni ravno bez pomena: rodbina koroških Spanheimov je prikazana kot frankovska, z dvema vejama: porensko in koroško. Iz tega naj bi sledil tudi političen sklep: Karantaniji — Koroški — so vladali frankovski (nemški) vojvodi.
Upoštevajoč merila bavarskega aii frankovskega prava bi takšno prikazovanje celo držalo, saj so germanska prava večinoma upoštevala samo moško oz. očetovo nasledstvo v rodbini, kar je veljalo tudi za vladarstvo, če je bila rodbina vladarska.
Toda v Karantaniji, kjer je veljalo domače slovensko pravo, je veljalo tudi nasledstvo po ženski oz. materini strani. Zato koroški Spanheimi, kljub svojemu nemškemu imenu, ki pa so jim ga pridali šele kasneje, niso bili frankovska rodbina oz. njena koroška veja, temveč samostojen koroški rod.
V	ta rod se je priženil Siegfried (Spanheim) okoli 1045, poročivši Rikardo, ki je bila dedinja in naslednica. Njena rodbina takrat, kakor tudi druge na Koroškem oz. v Karantaniji, še ni imela rodbinskega Imena. Pozneje so ga nemško pišoči zapisovalci pridali po zetovi strani, to je, po nemški navadi, ki je upoštevala le očetovo stran. Ta zapis pa ni v ničemer predrugačil slovenskega pravnega nasledstva.
To je razvidno tudi iz zakonskih 1 zvez naslednikov te rodbine, ko je Engelbert, sin Rikarde in Siegfrieda, poročil Hedviko (Eppen-stein), vojvodsko hčer. Spominska plošča v opatiji Št. Pave! iz leta 1493 jo navaja z naslovom Ducissa Carinthiae. Njun sin Engelbert (II.) je nasledil karantansko — koroško vojvodstvo. Očitno po rodu svoje matere Hedvike in po slovenskem pravu, ki je priznavalo nasledstvo po materi, ne pa po kateremkoli germanskem.
Slovensko pravo se z imenom institutio Sclavenica ali Slavica lex izrecno navaja pri ustanovitvi samostana St. Georgen am Längsee, ki ga je ustanovila grofica Wichburga, prav tako samo po
slovenskem pravu, ki je ženski priznavalo tudi premoženjsko in opravilno sposobnost. Po germanskih pravih ženska sama ni mogla ničesar ukrepati, to je lahko storila le preko svojega pravnega varuha, jeroba. Tudi sv. Hema, ki je ustanovila leta 1043 samostan na Krki, iz čigar posesti je bila pozneje ustanovljena Krška škofija, je to naredila lahko le po slovenskem oz. karantanskem pravu, kateremu je pripadala.
V koroškonemških ter avstrijskih pa tudi v uradnih slovenskih zgodovinskih knjigah ni omenjeno slovensko pravo. Očitno zaradi ideoloških namenov, saj v Avstriji pripisujejo državnost le nemštvu, v nekdanji Jugoslaviji pa jo je smelo imeti samo srbstvo.
Primerov ženskega nasledstva, ki izpričujejo obstoj nenem-škega in v teh primerih lahko samo slovenskega prava pa je še več. V rodbino gospodov Žovne-ških v Savinjski dolini se je priženila zadnja Vovbržanka in prinesla kot svojo posest tudi Celje. Po tem mestu so se začeli (od 1341) imenovati omenjeni gospodje grofje Celjski in so večinoma uporabljali vovbrški grb (tri zvezde na plavem ščitu). V isto rodbino se je priženila kmalu potem tudi zadnja Ortenburžanka in združila z njo svoje posesti. Primerov je verjetno še več.
Plemstvo v karantanskih oz. slovenskih deželah je bilo torej domače. Njega nemška rodovna imena so posledica tega, da se je v času, ko so nastajata, pisalo le latinsko in nemško. Slovenščina je bila pisana še V glagolici, ki je, zlasti za svetno rabo, nihče ni pismeno obvladal. Rodbinska imena so pri nemškem pisanju največkrat prevajali aii po nemško zapisovali, da v nemškem besedilu niso štrlela na dan, npr. Eppen-stein (eppen — jepa, grad na jepi), Auersperg (grad na turju, strmem griču, zamenjano s turom — Auerochs), ipd. Nemška krstna imena pri plemstvu so izhajata še od časov pokristjanjenja, ko je bila navada, da so bavarski botri svojim krščencem dajali tudi svoja imena. Ta imena so bila znamenja novega časa, kakor so danes npr. angleška ali ameriška pogosta moda.
Iz teh in drugih primerov je razvidno, da bo treba mnoge predstave o slovenski preteklosti poglobiti in primerno spremeniti. Očitno je, da je ponavljanje predstave o narodu hlapcev in dekel nastalo po ideologijah, katerih zakulisja bo treba do kraja razkriti.
Jožko Šavli
JURU MURI V AFRIKI
(Tone Pavček, Marjan Belina, Darka Čeh)
predstava za otroke od 5. do 100. leta
Režija: Tine Varl — Glasba: Gabriel Lipuš Koreografija: Minka Veselič — Likovna zasnova: Breda Varl
Nastopa: Scena 11 Celovec
Premiera v nedeljo, 1. decembra 1991, ob 14.30 v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: Krščanska kulturna zveza v Celovcu
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE ŠT. PETER
DAN STARŠEV
OBČNI ZBOR ZDRUŽENJA STARŠEV
V soboto, 30. novembra 1991.
Ob 8.30,se bo pričel občni zbor, nato pa se bodo starši od 9.30 do
12.30 lahko pomenili s profesorji o šolskem uspehu svojih otrok.
Dnevni red občnega zbora: 1. Pozdrav; 2. Ugotovitev sklepčnosti;
3. Poročilo predsednika Združenja staršev; 4. Poročilo ravnatelja šole; 5. Poročilo blagajnika; 6. Poročilo preglednikov računov; 7. Razprava in razrešnica staremu odboru; 8. Volitev novega odbora; 9. Razno
Predsednik Združenja staršev	Ravnatelj šole
Tonej Sticker	dr. Janko Zerzer
Šport
STRAN
18
ODBOJKA:
l dvema zmagama so se Dobljani vrnili iz Štajerske
V	soboto so tekmo proti Unionu iz Graza le z velikim naporom dobili, kajti pri Unionu so zopet začeli igrati trije igralci, ki so že igrali v avstrijski ligi. V drugem nizu je moštvo iz Graza že vodilo z 12:2, tako da so Dobljani dobili ta niz samo s silovitimi napadi. Predvsem legionar Bojan Mlakar je v tem nizu zelo dobro napadal, in z močnim servisom priigral veliko točk.
V	nedeljo so morali potem Dobljani nastopiti že ob 10.30 v Mdrzzuschlagu. Ker so domačini v soboto igrali proti Südstadtu 5 nizov, so bili nekoliko utrujeni; tako za Dobljane niso bili težak nasprotnik.
Trener Golob je bil z moštvom zadovoljen in 'upa, da se bo ekipa do sobote in nedelje še izboljšala. Če bodo vsaj eno od teh dveh tekem dobili, Doblja-nom prvega mesta v regionalni ligi skoraj nihče ne more več vzeti. To bi bila zelo velika senzacija, kajti potem bi igrali za vstop v I. avstrijsko odbojkarsko ligo. Nasprotniki bodo, kakor zdaj kaže, moštva Gleis-dorf, Hypo-Celovec, Tl-lnns-bruck in Union-Enns.
V	soboto, 16.11., se je začela tudi koroška odbojkarska liga. Ženska in moška ekipa SK Zadruga Aich-Dob sta igrali proti Wolfsberg u.
Medtem ko so ženske gladko zmagale s 3:0, so moški prav tako gladko izgubili s 3:0. Pri ženskah je bila razlika precej velika in kakor izgleda, letos igralke iz Doba nimajo resnega nasprotnika. Moška ekipa pa je igrala nepričakovano dobro in je priigrala proti nasprotniku, ki je letos hotel igrati v regionalni ligi, v treh nizih 21 točk. Če upoštevamo, da pri Dobljanih igrajo večinoma mladi igralci, je to zelo lep uspeh.
SK zadruga Aich-Dob : Mürzzuschlag 3:0	(15:4,	15:5,
15:8)
SK Zadruga Aich-Dob : Union-Graz 3:0 (15:12, 15:13, 15:14)
TABELA:
Aich/Dob	9	8	1	25: 6	16
Aspern	9	7	2	24:12	14
Sokol MÖMA II	9	7	2	22:11	14
DTI/Wien	9	6	3	20:13	12
UVC Graz	9	3	6	11:22	6
Südstadt	9	2	7	12:21	4
Mürzzuschlag	9	2	7	10:23	4
Voralpen	9	1	8	9:25	2
4. šahovski festival Alpe-Jadrao
Na letošnjem 4. šahovskem festivalu Alpe-Jadran v Domu glasbe v Celovcu je sodelovalo okrog 700 šahistk in šahistov iz 10 dežel. Tekmovali sta tudi ekipi ZG in ZRG za Slovence ter Trgovske akademije (TAK). Ekipi je vodil mag. Mirko Laußegger.
Šahovskega festivala se je udeležila cela vrsta izrednih ekip iz „šahovsko močnih držav“ (Romunije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške . . .), ki so osvojila tudi prva mesta. Tako so bila pričakovanja naših šahistov tudi precej skromna; sodelovanje na tem
Ekipa trgovske akademije: z leve: Marko Golavčnik, Peter Ratschnig, Borut Živkovič, vodja ekipe mag. Mirko Laußegger, Aleksander Lukan in Emil Wein.
'že tradicionalnem turnirju pa je za vsakega posameznika velika obogatitev. Ekipa SG (Boris in Marko Gallob, Dunja Lukan, Marko Tondolo, Stefan Amrusch, Marko Warum) je v težji skupini osvojila 5 1/2 točke od 24 možnih. Ekipa iz TAK (glej slika) je bila bolj uspešna; osvojila je namreč 12 od 24 možnih točk. Obe ekipi pa se nista uvrstili v zaključno kolo. Tekmovanje, ki je potekalo na štirih deskah (čas 1 ura) v štirih skupinah, je bilo povsem uspešno. Ne le, da se je festivala udeležilo rekordno število mladih šahistov, presenetila je tudi visoka tekmovalna raven nekaterih šahistov. Pa tudi naši šahisti so se v zadovoljstvo voditelja mag. Mirka Laußegger-ja izkazali že kar precej zreli. Predvsem ekipa TAK (razen Go-lavčnika in Weina že vsi tekmujejo v društvih) je povsem prepričala.
Glavni sodnik srečanja je bil ljudskošolski ravnatelj Pepi Gallob.
Namizni tenis: visnka zmaga Selanuv
Selani letos tekmujejo z dvema ekipama: ena ekipa tekmuje v 1. razredu, druga pa v 3. razredu.
Senzacionalno se bori ekipa v 1. razredu; ekipo namreč sestavljata le dva igralca: stara „zajca“ Mirko Oraže in legionar Stane Bec. Lahko rečemo, da začneta vsako tekmo z 0:3. Tem bolj je razveseljivo, da sta v poteku prvenstva izgubila šele enkrat. Stane Bec je s svojo „desko“ letos še nepremagan, Mirko Oraže ob njem doživlja svojo nešteto pomlad, v dvojici pa sta prav tako nepremagana Na tabeli zasedata 4. mesto z istim številom točk kakor drugouvrščena ekipa iz Liebenfelsa in samo točko za prvouvrščeno ekipo iz Št. Vida.
Zadnjo tekmo proti Železni Kapli sta zanesljivo dobila; v naslednjem kolu pa ju čaka zelo težka tekma proti KAC.
Razočaran pa je Mirko Oraže nad ekipo v 3. razredu. Ekipa je sodila med favorite v tej skupini, vendar se je zaradi neresnosti znašla na zadnjem delu lestvice. Upa pa, da se bo prizadevnost igralcev po zadnji zmagi zboljšala.
1. razred:
Sele — Železna Kapla 7:3 točke: Bec 3, Oraže 3, Bec/Oraže
3. razred:
Sele — Podkrnos 7:3
točke: A. Mak 3, Oraže 2, M. Oraže
1, Mak/H. Oraže
Zima je dohitela nogometaše
Tekma Bilčovs - Vetrinj odpovedana
Bilčovščani so se tudi tokrat zaman pripravljali na prvenstveno tekmo. Prejšnji teden je bila tekma proti Št. Lenartu odpovedana, ta teden pa proti Vetrinju. Ker vremenski pogoji ne dopuščajo več „regularnih“ tekem, je Koroška nogometna zveza krat-komalo odpovedala vse še preostale tekme. Tako se je jesenski del prvenstva končal tudi za Bilčovščane.
DSG SELE-ZELL vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo, 24. 11. ’91, ob 11. uri (po drugi sv. maši) v Farnem domu. Vsi člani prisrčno vabljeni!
Izšlo je letno poročilo DSG
Sele-Zell za leto 1990/91
Poročilo predstavlja obširno in mnogostransko športno delovanje v Selah v letu 1990/91.
Koroška liga:
Lestvica domačih tekem
1. SAK	8	6	2	0	25:4	14
2. WAC	8	6	1	1	22:5	13
3. Št. Vid	8	5	3	0	15:3	13
4. Treibach	8	5	2	1	15:7	12
5. Wietersdorf	8	5	2	1	17:10	12
6. FC Mölltal	8	5	2	1	11:5	12
7. Pliberk	8	4	3	1	11:5	11
8. Matrei	8	4	3	1	11:5	11
9. Rapid Lienz	7	5	1	1	11:6	11
10. Trg	8	3	3	2	7:5	9
11. Lendorf	8	4	1	3	12:12	9
12. Breže	8	4	0	4	19:13	8
13. Wolfsberg	8	3	2	3	10:11	8
14. VSV	8	3	2	3	9:14	8
15. ASK	8	2	3	3	6:9	7
16. Klopinj	8	0	3	5	5:13	6
Koroška liga:
Lestvica tekem na tujem
1. SAK	8	2	6	0	10:5	10
2. Wietersdorf	8	5	0	3	11:8	10
3. Trg	8	4	1	3	11:10	9
4. Pliberk	8	3	2	3	8:8	8
5. Lienz	8	3	2	3	10:11	8
6. Matrei	8	2	4	2	10:11	8
7. Breže	7	3	1	3	12:14	7
8. Wolfsberg	8	1	4	3	10:15	6
9. Treibach	8	2	2	4	9:14	6
10. WAC	8	1	3	4	7:10	5
11. Št. Vid	8	2	0	6	8:13	4
12. VSV	8	1	1	6	4:13	3
13. Klopinj	8	0	3	5	6:19	3
14. ASK	8	0	3	5	5:18	3
15. Lendorf	8	1	0	7	7:23	2
16. Mölltal	8	0	1	7	4:20	1
DSG šele - zeli
letno poročilo Jahresbericht
1990 - 1991
STRAN -j g
-ra 1991
Šport
10.000 gledalcev si je jeseni ogledalo SAK
Lepa bilanca za SAK: v letošnjem jesenskem delu prvenstva si je ogledalo SAK nad 10.000 gledalcev. Prvič po mnogih letih je imel SAK doma več gledalcev (5480/8 tekem) kot na tujem, kar pomeni, da je prišlo v Annabichl poprečno 685 gledalcev. Dvakrat je imel SAK nad 1000 gledalcev, in sicer proti Treibachu (1300) in Pliberku (1400). Najmanj pa jih je prišlo — kakor vsako leto — proti Mölltalu, kjer je blagajnik SAK naštel le 350 navijačev.
Na tujem je SAK v 9 tekmah privabil 4700 gledalcev, torej poprečno 487 na tekmo.
Strelci SAK
9 golov: Werner Urschitz 7 golov: Hermann Lippusch, Manfred Hober 3 gole: Adi Blažej,
dr. Ivan Ramšak 2 gola:	Marijan Sadjak,
Čamil Brdjanovič
1 gol:	Miha Kreutz, Erwin Galo
Koroška liga:
1. SAK	16	8	8	0	35:9	24
2. Wietersdorf	16	10	2	4	28:18	22
3. Pliberk	16	7	5	4	25:18	19
T Matrei	16	6	7	3	21:16	19
5. Lienz	15	8	3	4	21:17	19
6. WAC	16	7	4	5	29:15	18
7- Treibach	16	7	4	5	24:21	18
8. Trg	16	7	4	5	18:15	18
9- Št. Vid	16	7	3	6	23:16	17
(0. Breže	15	7	1	7	31:27	15
f 1 ■ Wolfsberg	16	4	6	6	20:26	14
12. Mölltal	16	5	3	8	15:25	13
13. VSV	16	4	3	9	13:27	11
H. Lendorf	16	5	1	10	19:35	11
15. ASK	16	2	6	8	11:27	10
16. Klopinj	16	0	6	10	11:32	6
PROTI „TERMINATORJO" PLIRERR NI NAŠEL RECEPTA
SAK JE ZIMSKI PRVAK, IN TO BREZ PORAZA!
Slovenski atletski klub je prestal tudi zadnjo letošnjo preizkušnjo in doma premagal velikega rivala iz Pliberka. Kljub izredno slabemu vremenu je prišlo 1450 gledalcev.
SAK — SVG Pliberk 1:0 (0:0) SAK: Preschern 5, Savič 5, Pappler 5, F. Sadjak 4, Kreutz 5, Čertov 4 (61. Urschitz 0), Lippusch 4, Galo 4, M. Sadjak 5, M. Hober 4 (85. Kert 0)
Pliberk: Jesse 5, Wuntschek 4, Ross-man 3, Nabernik 3, Rothleitner 4, Urnik 5, Wölbl 4, Knauder 3 (73. Hutter 0), Dlopst 4, Vidovič 5, Hober 4
Annabichl: 1450 gledalcev Sodnik: Aichholzer (slab)
Strelec: Marijan Sadjak (63.)
Že dopoldne je sodnik Anton Aichholzer pregledal igrišče, ki je bilo sicer zelo mokro, toda regularno. Kljub temu se je razvila kvalitetna igra, v kateri so prvih 30 minut jasno dominirali Pli-berčani in imeli tudi odlično priložnost za zadetek. V II. polčasu pa je prevzel pobudo SAK in močno napadal. V 55. minuti je šel Hermann Lippusch sam z žogo v kazenski prostor, kjer ga je vratar Jesse podrl. Na žvižg sodnika Sakovci še danes čakajo...
V 62. minuti pa je potem „ter-
minator“ Marijan Sadjak odločil igro: v kazenskem prostoru je v gneči prišel do žoge in jo poslal v gol. S tem je bila igra odločena.
Pri Pliberčanih sta kar precej razočarala Wölbl in Hober. Tudi obramba ni bila najboljšla, oz. tam ni dovolj kvalitetnih igralcev. Odlično pa je igral legionar Samo Vidovič, ki je delal obrambi SAK precej preglavic. Pri SAK pa je odlično režiral obrambo „Sir“ (gospod) Rade Savič. V sredini pa se je tokrat dr. Ivan Ramšak angažiral 150 %, proti „terminatorju“ Marijanu Sadjaku pa Pliberčani enostavno niso našli recepta. Konec koncev pa je bila zmaga SAK zaslužena, čeprav je Pliberk odigral zelo dobro igro. Gledalci so za svoj denar na vsak način videli veliko; takih iger in derbijev bi moralo biti v ligi več, potem bi bila znatno zanimivejša.
KOMENTAR
TEDNA
dr. Ivan Ramšak
trener in igralec SAK
Zmaga proti Pliberku je bila pravzaprav samo pikica na i zelo uspešnega jesenskega dela prvenstva. Zdi se mi, da smo proti Pliberku zmagali kot bolj pametna ekipa. Pliberčani so se namreč v 1. polčasu izredno trudili, tako da jim je v 2. polčasu zmanjkalo moči pa tudi popolne zbranosti. Vzrok temu je, da Pliberčani že približno 10 mesecev tekmujejo brez večjega odmora in je tako telesna moč že precej opešala. V 2. pol-
„Naša taktika je bila boljša!“
času smo v sredini zopet dobivali dvoboje, kar se je kmalu obrestovalo v našo prid. Marjan Sadjak je namreč zadel odločilni gol. Z njim smo se vsi razveselili zadetka, kajti že večkrat mu je le smola preprečila gol. Njemu sem iz srca privoščil ta odločilni in za celotni potek prvenstva pomembni zadetek.
Ker me je pred tekmo in tudi po tekmi trener Pliber-čanov Jagodič v javnosti besedno napadal, je zame zmaga še večje osebno zadoščenje. Že sedaj se ne samo jaz, temveč vsi igralci, veselimo vigredne tekme proti Pliberku.
Z zbranostjo in prizadevnostjo igralcev sem bil zadovoljen; nekateri igralci so me kar precej presenetili. Marjan Sadjak, kapetan Kreutz, Galo, Pappler, Lippusch, Savič pa so bili pravzaprav skozi celo prvenstvo v izredni „formi". Prav razočaral me ni nihče. Na tem mestu bi se tudi zahvalil našim navijačem, ki so nas tako v Trnji vasi kot tudi na tujih igriščih krepko podpirali.
Do vigredi pa moramo nekatere stvari še izboljšati, in to predvsem na mentalnem področju. Izenačenost posameznih igralcev mora postati še bolj stabilna. Prav tako ima desna stran včasih težave pri gradnji igre. Prepričan sem, da bomo tudi te slabosti pravočasno odpravili.

ESSffife £ Miri m
Kurti Umik (levo) proti Aleksandru Čertovu ni vedel recepta. Aleks je nevarnega sredinskega igralca popolnoma „nevtraliziral".
Servis Našega tednika za naše smučarje
SMUČARSKE REGIJE VABIJO
Kmalu se bo začela smučarska sezona in marsikdo že išče ugodne možnosti, kje bi našel primerno ponudbo po ugodni ceni. Zato bomo v naslednjih številkah objavili najbolj zanimive ponudbe smučarskih regij, kamor naši ljudje radi zahajajo. Upam, da vam bomo lahko z našim servisom ustregli. Želimo vam prijetno smučarsko sezono!
Tokrat vam želimo dati pregled ponudb za smučanje ter druge športne dejavnosti v okraju Beljak, kjer so smučišča večinoma zelo primerna za vse družinske člane.
Pripravila Heidi Stingler
Z Našim tednikom
na Evropski pokal
FC lirol - FC Liverpool
Kdaj: v sredo, 27. 11. 1991 Tekma je ob 18. uri Iz Celovca se odpeljemo ob 9. uri
Cena: šil. 700,—
Ker je število vstopnic izredno omejeno, prosimo, da se takoj obrnete na naše športno uredništvo. Tel: (0463) 512528-26
t


f
Naš Milan Oraže bo branil na tej izredni tekmi. Pred tekmo bo sprejel bralce Našega tednika
GOLICA/GERLITZEN:
500—1911 m 14 vlečnic
smučarska šola Hubert Falle, tel. (0 42 48) 33 22 (petdnevni smučarski tečaj stane šil. 980,—) Posebnosti: otroški vrtec za mlade smučarje
možnost izposojanja smučarske opreme
Celodnevna karta za vlečnice stane šil. 270,— za odrasle šil. 170,— za otroke do 15. leta starosti
Nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu (0 42 48) 20 05
TROMEJA/ | DREILÄNDERECK
680—1600 m
7	vlečnic
smučarska šola Richard Wallner, tel. (0 42 55) 28 91 Posebnost: zelo primerno smučišče za celo družino Celodnevna karta za vlečnice stane šil. 240,— za odrasle šil. 200,— za študente, vajence in upokojence šil. 160,— za otroke sezonska karta stane šil. 2400,— za odrasle šil. 2000,— za študente, vajence in upokojence šil. 1600,— za otroke Nadaljnje informacije dobite po telefonu (0 42 55) 28 91.
500—2167 m
8	vlečnic
smučarska šola Hans Herzog, tel. (0 42 44) 23 91 Posebnosti: FIS-proga možnosti izposojanja smučarske opreme
Celodnevne karte za vlečnice stanejo
šil. 230,— za odrasle šil. 150,— za otroke
starši z enim otrokom lahko dobijo celodnevno karto za šil. 550,—, z dvema otrokoma pa za šil. 640,—. Nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu (0 42 42) 24 4 44 - 0.
VERDITZ
676—1900 m 6 vlečnic
smučarska in tekmovalna šola Wolfgang Zeliska, tel. (0 42 47) 26 91 Posebnosti: FIS-proga možnost izposojanja smučarske opreme
celodnevna karta za vlečnice stane šil. 210,— za odrasle šil. 130,— za otroke družine z enim otrokom dobijo celodnevne karte za šil. 485,— z dvema otrokoma pa za šil. 550,— Nadaljnje informacije lahko dobite po telefonu (0 42 48) 20 05.
BAUMGARTNERHÖHE/
840—1050 m
ena navadna vlečnica in ena vlečnica za otroke
smučarska šola Karl Aichholzer, tel. (0 42 54) 27 64 Posebnosti: ugodne dnevne karte za celo družino
celodnevne karte za vlečnice | stanejo
šil. 130,— za odrasle šil. 80,— za otroke Pohabljeni dobijo na> karte 50 % popusta.
Nadaljnje informacije lahko dobite 1 po telefonu (0 42 54) 33 26
Za vse te regije pa lahko dobite tudi smučarsko izkaznico (Schipaß), ki je veljavna 6 dni. S to izkaznico se lahko smučate v vseh zgoraj omenjenih smučarskih regijah, dva dni pa se lahko smučate | tudi v Kranjski gori ali v Trbižu. Izkaznica stane šil. 1400,— za odrasle šil. 1200,— za mladince do 23. leta starosti šil. 900,— za otroke.
Smučarski dan lahko odlično povežete tudi z obiskom kopališča v Beljaku (Erlebnistherme), kjer je tudi bazen na prostem, savna, solarij, možnost za masažo itd. Kopališče je odprto vsak dan od 9. do 22. ure. Za vstopnino bodo morali odrasli odšteti šil. 95,—, otroci pa šil. 55,—. Za otroke do 6. leta starosti je vstop prost.
Prav tako je priporočljiv tudi obisk v kopališču Bad Bleiberg. Vstopnina za odrasle znaša šil. 80,—, za otroke pa šil. 50,—. Kopališče je dnevno odprto od 9. do 20. ure.
Nagradni kviz Našega tednika
KOLIKO GLASOV BO DOBILA SJK PRI KMECKOZBORSKIH VOLITVAH 1. DECEMBRA
Pri zadnjih volitvah je SJK dobila 1945 glasov.
1. NAGRADA
1 gams iz lovišča Janka Zwittra z Zahomca
(lovci gamsa lahko sami ustrelijo)
2.	NAGRADA
1/2 prašiča
3.	NAGRADA
zadnje stegno prašiča
4.	NAGRADA
sprednje stegno prašiča
5.	NAGRADA
1 puran
6.	—10. NAGRADA
glinast vrč + 3 litri domačeva vina
Zadnji rok: petek, 30. novembra 1991 (velja poštni žig)
I------------------------1
1 SJK bo dobila pri 1 1 kmečkozborskih 1 1 volitvah 1. decembra 1
glasov
Ime:
Naslov:
Odgovore pošljite na:
uredništvo Našega tednika Viktringer Ring 26 9020 Celovec