Jt A JSL _ PRILOGA ŠT. 7 1/1 r - 5-TLETNIKU. »e^«^pS%ej| SEPTEMBER 1976 SKUPI! O ST ^CostOorgadC (jjufiffirng tvvnste-tioff« 4. Osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Informacija o ponovitvi samoprispevka za gradnjo VVZ in osnovnih šol 6. Delegatska vprašanja ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI GRADIVO ZA 25. SEJO SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA MOSTE-POUE V____________________J 25. SKUPNO ZASEDANJE VSEH ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE BO 23. SEPTEMBRA 1976 OB 16.30 V DVORANI SKUPŠČINE OBČINE Dnevni red 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnikov — 23. skupnega zasedanja ZZD in ZKS dne 26. junija 1976 — 24. skupnega zasedanja ZZD in ZKS dne 15. julija 1976 3. Poročilo o delu skupščine občine in njenih zborov za obdobje september 1975 —julij 1976 4. Predlog ukrepov za izboljšanje dela skupščine občine in delegatskega sistema v občini 5. Predlog dogovora o temeljih politike splošne porabe v letih 1976—1980 6. Predlog družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri opravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena v ljubljanskih občinah 7. Predlog dogovora občin ljubljanske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—1980 8. Kadrovske spremembe v izvršnem svetu skupščine občine Po končanem skupnem zasedanju vseh zborov skupščine občine, nadaljujejo delegati z delom na ločenih sejah zborov. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA 25. SEJA ZBORA ZDRUŽENEGA DELA bo 23. septembra 1976 v sejni dvorani skupščine občine. Proletarska c. 1/1, po zaključku skupnega zasedanja vseh zborov. Dnevni red , 1. Osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi 2. Osnutek družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju irt varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin 3. Osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 25. SEJA ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI bo 23. septembra 1976 v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij Ljubljana, Ob Ljubljanici 42, po zaključku skupnega zasedanja vseh zborov. Dnevni red 1. Potrditev zapisnikov: — 23. seje DPZ dne 21. junija 1976 — 24. seje DPZ dne 26. junija 1976 2. Osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi 3. Osnutek družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij socialistične revolucije ter postavljanje novih na območju ljubljanskih občin 4. Osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 5. Osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 6. Informacija o ponovitvi samoprispevka za gradnjo VVZ in osnovnih šol 7. Delegatska sprašanja DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR 25. SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA bo 23. septembra 1976 ,v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana, Proletarska c. l/II, po zaključku skupnega zasedanja vseh zborov. Dnevni red 1. Osnutek družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi 2. Osnutek družbenega dogovora o urejanju, vzdrževanju in varstvu spomenikov, spominskih plošč in drugih obeležij socialistične revolucije ter poslavljanje novih na območju ljubljanskih občin 3. Osnutek odloka o urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje 4. Osnutek prostorskega načrta za potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje 5. Informacija o ponovitvi samoprispevka za gradnjo VVZ in osnovnih šol 6. Informacija o poteku priprav za ustanovitev občinske komunalne interesne skupnosti 7. Delegatska vprašanja Z . ------------------------------N ZAPISNIKI SEJ SKUPŠČINE v_____:__________________________________J ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK seje zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljane Mbste-Polje in skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana, ki je bila dne 17. junija 1976 s pričetkom ob 16,30 v dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, Proletarska c. 1 Sejo je vodila predsednica zbora krajevnih skupnosti Slavka JERMAN v sodelovanju z vodjem skupine za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljubljana in skupščine SR Slovenije Antonom KOROŠCEM. Zapisnik seje je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠ AK. Predsednica zbora krajevnih skupnosti je predlagala naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijske komisije 2. Obravnava gradiva za skupno sejo vseh zborov ter sejo zborov občin in sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana: — družbeni dogovor o osnovah srednjeročnega plana Ljubljane — osnutek družbenega plana Ljubljane 1976—80 — oskrba Ljubljane z osnovnimi prehrambenimi proizvodi — osnutek odloka o preskrbi vode iz mestnega vodovoda v Ljubljani — osnutek odloka o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja — poročilo o gospodarskih gibanjih za obdobje januar—april 1976 3. Obravnava osnutka financiranja programa iz solidarnosti in programa skupnih nalog v krajevni skupnosti 4. Obravnava osnutka odloka o določitvi roka. do katerega morajo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela in druge delovne organizacije nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred RHG vojnimi napravami in sredstvi 5. Predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljane in odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljane 6. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati skupin delegatov soglasno sprejeli. KI. V verifikacijsko komisijo so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno izvolili: 1. Dušana Tratnika, delegata krajevne skupnosti Nove Jarše, 2. Maruško Košenina, delegatko krajevne skupnosti Polje, 3. Ferda Mašketa, delegata krajevne skupnosti Zelena jama. Po pregledu pooblastil za sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest in na današnji seji je navzočih 20 delegatov. Odsotni so delegati naslednjih krajevnih skupnosti: — del ega i KS Besnica, — delegat KS Kodeljevo, — delegat KS Zadobrova-Sneberje, Novo Polje, — delegat KS Vevče. — delegat KS Zalog. Sela zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. Na seji so bili prisotni naslednji delegati skupin delegatov: 1. Skupina za delegiranje delegatov v vbor občin skupščine mesta Ljubljana ,n skupščine SR Slovenije: Jaki Dimnik, Stane Ermene, Franc Hrovat, Anica Gašperšič, Anton Korošce, Pia Kuharič-.Mahkovec, Maruška Košenina, Ferdo Maške, Dušan Tratnik, Lidija Vidmar, Anton Skubic, Marjan Moškrič, Alojz Trtnik. 2. Skupina za delegiranje delegatov v zbor združenega’ dela skupščine mesta Ljubljana in skupščine SR .Slovenije. Gospodarsko področje: Andrej Pucihar, Mirko Smrekar. 3. Iz skupine za prosvetno-kulturno področje ter iz >kupine za socialno-zdravstveno področje se seje ni udeležil noben delegat. K 2. Na predlog predsednika zbora krajevnih skupnosti je bilo gradivo, navedeno pod prvo, drugo in šesto alineo, obravnavano istočasno. Uvodno poročilo k tej točki dnevnega reda je podal Edo Klanjšek, podpredsednik izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana. V razpravi so sodelovali: Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Edo Klanjšek, podpredsednik IS SML, Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje SKLEPE: 1. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek družbenega plana Ljubljana za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu. 2. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora o osnovah družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu z naslednjimi pripombami: — 23. člen določa, da bo v občini Ljubljana Moste-Polje v obdobju 1976—1980 zgrajenih 62 novih učilnic za osnovne šole. Temeljito je preučiti, kje bodo locirane nove osnovne šole in pri katerih že obstoječih osnovnih šolah kaže dozidati nove učilnice. V najkrajšem času je treba zagotoviti zemljišče za gradnjo osnovne šole Selo v KS Moste. Podjetje Staninvest, ki zaseda omenjeno zemljišče, mora v perspektivi zagotoviti možnosti za gradnjo osnovne šole Selo. — V 25. členu je predlagana rešitev kadrovskega problema zdravstvenih domov v Ljubljani s prerazporeditvijo delavcev. Menimo, da je možna rešitev v nastavitvi novega zdravstvenega osebja. — 27. člen določd gradnjo domov za ostarele občane, zajet pa je tudi dom v novo načrtovani soseski Fužine. Če ne bo možno začeti gradnje te soseske v predvidenem roku zaradi pomanjkanja sredstev za infrastrukturne objekte ali iz drugih vzrokov, je potrebno zagotoviti novo lokacijo za dom ostarelih občanov. 3. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo o gospodarskih gibanjih v obdobju januar—april 1976 s tem, da skupščina mesta Ljubljana upošteva pripombe izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje glede na stanovanjsko problematiko v občini in gradnjo doma za ostarele občane. Uvodno poročilo o problematiki oskrbe Ljubljane z osnovnimi prehrambenimi proizvodi je podal inž. Franc Škerl, svetovalec za kmetijstvo oddelka za gospodarstvo pri skupščini občine. V razpravi so sodelovali: Danica Honzak, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše, Pia Kuharič-Mahkovcc, delegatka krajevne skupnosti Moste, inž. Franc Škerl, svetovalec za kmetijstvo oddelka za gospodarstvo, Bog0 Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine. Po obravnavi je zbor krajevnih skupnosti soglasno sprejel naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema stališča izvršnega sveta skupščine mesta Ljubljana i" stališča izvršnega sveta skupščine občine Ljubljana Moste-Polje do preskrbe Ljubljane z osnovnimi prehrambenimi proizvodi v predloženem besedilu z naslednjimi pripombami: — nujno je izboljšali preskrbo s hitro pokvarljivim sadjem in zelenjavo, — gradnji trgovin je dali v Ljubljani prioriteto, začasno pa je potrebno postaviti v novih soseskah vsaj kioske za prehrano občanov z osnovnimi prehrambenimi artikli, — kmete je zainteresirati, da bodo pridelali čimveč sadja in zelenjave za ljubljansko tržišče in treba je zagotoviti organiziran odkup kmetijskih pridelkov, — kmetijske zemljiške skupnosti in skladi za pospeševanje kmetijstva v občinah bi morale bolje skrbeti za preskrbo Ljubljane s kmetijskimi pridelki. Uvodno poročilo o osnutku odloka o preskrbi vode iz mestnega vodovoda v Ljubljani in o osnutku odloka o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz toplovodnega omrežja je podal Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine. v razpravi so sodelovali: Dušan Tratnik, delegat krajevne skupnosti Nove Jarše, Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Pia Kuhar ič-Mahkovec, delegatka krajevne skupnosti Moste, Franc Požaršek, delegat krajevne skupnosti Hrušica-Fužine. Po zaključni razpravi o navedenem gradivu je zbor krajevnih skupnosti s 0 g I a s n o sprejel naslednja SKLEPA: L Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-U°ljc sprejema osnutek odloka o preskrbi vode iz mestnega vodovoda v Ljubljani z naslednjimi pripombami: — ne strinjamo se z 2. odstavkom 16. člena, ker sodimo, da ni v sWadu z dobrim in racionalnim gospodarjenjem, — v osnutku odloka ni zaslediti skrbi za gospodarsko racionalizacijo uporabe pitne vode, pa čeprav ta ni neizčrpen vir, — 20. člen določa, da vodomere odčitavajo delavci Mestnega vodovoda Ljubljana v določenih časovnih obdobjih oziroma po Potrebi, ni pa jasno, če se odčitavanje opravi enkrat ali večkrat letno *n kolikokrat, — 22. člen določa, da opravi obračun porabljene vode Mestni vodovod Ljubljana enkrat letno. Enoletni obračun dopušča možnost nesorazmerno velike porabe vode zaradi možnosti okvare instalacije ali vodomera od vodomera navznoter. Potrebno je najti način, kako naj bo ta nevarnost odpravljena. 2. Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-l‘oljv sprejema osnutek odloka o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz vročevodnega omrežja v predloženem besedilu z naslednjimi pripombami: — 3.. odstavek 5. člena določa, da je dopustna toleranca temperature v ogrevanih prostorih plus ali minus 10° C. Če je v besedilu nastala tiskovna napaka, naj se popravi, če pa je besedilo Pravilno, se ne strinjamo s tolikšno toleranco. — 13. člen določa začetek in konec ogrevalne sezone. Temu členu je dodati naslednji odstavek: Izvršni svet skupščine mesta Ljubljana se pooblašča, da lahko po Potrebi spremeni ne le datum začetka in konca ogrevalne sezone, marveč tudi zunaj ogrevalne sezone odredi ponovno dobavo toplotne energije, če je to potrebno. K 3. Uvodno poročilo o osnutku financiranja programa solidarnosti in Programa skupnih nalog v krajevnih skupnostih je podal Jože Žnideršič, svetovalec za krajevne skupnosti pri oddelku za skupne službe in družbene zadeve skupščine občine. . V razpravi so sodelovali: Maks Jemec, delegat krajevne skupnosti Klopce, lnL Janez Novak, delegat krajevne skupnosti Zadvor, Franc Hrovat, delegat krajevne skupnosti Dolsko, Pepca Perovšek-Bitenc, delegatka krajevne skupnosti Kodeljevo, Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine, ^•avka Jerman, predsednica zbora krajevnih skupnosti, Franci Bricelj, Podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. p° končani razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Mosle-Polje naroča komisiji za izdelavo srednjeročnih programov In spremljanje dejavnosti krajevnih skupnosti, da na podlagi predloženega gradiva *Cr pripomb, danih na seji zbora krajevnih skupnosti, izdela novo besedilo predloga financiranja programa solidarnosti in programa kupnih nalog v krajevnih skupnostih ter ga predloži zboru krajevnih skupnosti in zboru združenega dela za njuno sejo dne 15. julija 1976. Pripombe: — v predloženem gradivu ni upoštevana gradnja črpališča pitne 'ode /a vodovod Križevska vas — šola. V poletnem obdobju zmanjka pitne vode v poprečju za 2 do 3 mesece, dovažati se je pa ne da, ker ni urejene primerne poti. Za gradnjo črpališča je potrebno zagotoviti 90.000 dinarjev. '— Pri ugotavljanju nerazvitih območij v občini naj se kot taka Označijo posamezna območja krajevnih skupnosti, ne pa celotne krajevne skupnosti. "— V predloženem gradivu niso pri virih sredstev za gradnjo c*ektro omrežja upoštevana tista sredstva, ki jih prispeva Elektro Ljubljana okolica. Ugotoviti je, v kolikšni višini Elektro Ljubljana sofinancira gradnjo teh naprav in objektov ter to upoštevati pri delitvi sredstev solidarnosti. — Predlog financiranja programa solidarnosti in programa skupnih nalog v krajevni skupnosti je uskladiti z letnim načrtom podjetja Elektro Ljubljana okolica. — Ponovno je preveriti realnost vseh načrtov, zajetih v predlogu, preučiti je, kakšna sredstva bo sploh mogoče realizirati v letošnjem letu in preveriti njihovo racionalnost in gospodarsko upravičenost. — Preučiti je, ali je možno realizirati sredstva, ki so predvidena za gradnjo vodovoda v Dolskem, že v letošnjem letu. Če sredstva ne bodo potrošena v tem letu, naj se jih za to leto predvidi v višini, v kakršni jih je možno realizirati, preostala pa naj se dodelijo naslednja leta v skladu s programom gradnje vodovoda. — Pri razdeljevanju sredstev solidarnosti je upoštevati dogovor med predsedniki svetov krajevnih skupnosti in krajevnih organizacij SZDL, da se solidarnostna sredstva dodelijo samo tistim krajevnim skupnostim, ki financirajo nove objekte iz tega programa tudi iz sredstev krajevnega samoprispevka. — Oblika predloga financiranja programa solidarnosti in programa skupnih nalog v krajevnih skupnosti mora biti v skladu s predpisi; poleg tega je v programu navesti sklepe dogovora predsednikov krajevnih skupnosti in predsednikov krajevnih organizacij SZDL. Naslov dokumenta naj bo usklajen s 7. členom samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za financiranje programov krajevnih skupnosti. — Krajevne skupnosti naj se dogovore o predlogu krajevne skupnosti Kodeljevo glede dodelitve finančne pomoči od potresa prizadetemu Posočju iz sredstev solidarnosti. K 4. Osnutek odloka o določitvi roka, do katerega morajo delovni ljudje in občani v organizacijah združenega dela in druge delovne organizacije nabaviti sredstva za osebno in kolektivno zaščito pred RHG vojnimi napravami in sredstvi, ni bil obravnavan, K 5. Uvodno besedo k odloku o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) je podal Miro Dešman, član izvršnega sveta skupščine občine. Razprave ni bilo. Po podanih uvodnih besedah o navedenem odloku so delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Mosle-Polje sprejema predlog o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljana in odloka o urbanističnem programu za območje mesta Ljubljana v predloženem besedilu. K 6. Delegatski vprašanji sta postavila: Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Franc Hrovat, delegat krajevne skupnosti Dolsko. Po zaključku zadnje točke dnevnega reda so delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati skupin delegatov razpravljali o delu skupin delegatov ter delegiranju delegatov za 23. sejo zbora občin in 23. sejo zbora združenega dela skupščine mesta Ljubljana. Delegirani so bili naslednji delegati: — v zbor občin SML: Anton Korošec, Ferdo Maške, Pia Kuhar ič-Mahkovec, Dušan Tratnik, Jaki Dimnik, dr. Boris Kuhar, Lidija Vidmar in Stane Ermenc. — v zbor občin skupščine SR Slovenije: Franc Hrovat. — v zbor združenega dela SML področje gospodarstva: Silvo Ržen, Janez Lopatič, Igor Marinšek, Vojislav Pavlovič, Andrej Pucihar, Mirl.o Smrekar, Ines Stan jek in Nada Škraba. — področje prosvete in kulture: Zalka Kunst. — socialno-zdravstveno področje: dr. Oto Herman. Ker je bil dnevni red izčrpan in se ni nihče prijavil k besedi, je predsednica zbora krajevnih skupnosti ob 19,15 zaključila sejo zbora krajevnih skupnosti in skupin delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin in zbor združenega dela skupščine mesta Ljubljana. SEKRETAR SKUPŠČINE OBČ INE Zvone TUŠAK PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Slavka JERMAN VODJA SKUPINE DELEGATOV ZA DELEGIRANJE DELEGATOV V ZBOR OBČIN SML IN ZBOR OBČIN SKUPŠČIN SRS Anton KOROŠEC ■> ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK 23. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 24. junija 1976 s pričetkom ob 16,30 v dvorani skupščine občine Skupno zasedanje je začel in vodil predsednik skupščine občine Marjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko JERMAN. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine Zvone TUŠAK. Predsednik skupščine občine je za skupno zasedanje predlagal delegatom naslednji dnevni red, 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti 2. Analiza poslovanja OZD na področju gospodarstva 3. Smernice za nadaljnji razvoj delegatskega sistema v občini 4. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine x 5. Poročilo o delu temeljnih upravnih organov skupščine občine 6. Predlog odloka o delegiranju delegacij 7. Sklep o imenovanju delegatov v skupine delegatov za delegiranje delegatov v mestno in republiško skupščino 8. Odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine 9. Dopolnitev dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976 10. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve 11. Delegatska vprašanja Predlagal je, da se 4. in 5. točka dnevnega reda obravnavata skupaj obravnavata skupaj Dnevni red je bil soglasno sprejet. K 1. Zbor združenega dela je v verifikacijsko komisije soglasno izvolil: 1. Rudija KOCJANČIČA, delegata Vil. konference delegacij, 2. Viktorja KEl.NERJA, delegata XII. konference delegacij in 3. Viktorja KRESNIKA, delegata 1. konference delegacij. Zoor krajevnih skupnosti je v verifikacijsko komisijo soglasno , izvolil: , 1. Janeza ŠTRAUSA, delegata krajevne skupnosti Hrušica, 2. Iva KOSA, delegata krajevrieVskupnosti Zadobrova-Sncberje in 3. Lojzeta REMCA, delegata krajevne skupnosti Zadvor. Po pregledu pooblastil delegatov za 23. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija u g o t o v i I a: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest, seji prisostvuje 22 delegatov, odsotni pa so: 3 delegati II. konference delegacij, \ delegat IV. konference delegacij. I delegat Vil. konference delegacij, I delegat XIV. konference delegacij, I delegat XV. konference delegacij, 1 delegat XVIII. konference delegacij, 2 delegata XIX. konference delegacij, 7 delegata delegacije kmetijstva ter I delegat samostojnih obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev . Zbor združenega dela je sklepčen. Po pregledu pooblastil delegatov za 23. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija u goto viI a: 'bor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest, seji prisostvuje 20 delegatov. odsotni so: I delegat krajevne skupnosti Besnica, I delegat krajevne skupnosti Lipoglav, 1 delegat krajevne skupnosti Polje, f delegat krajevne skupnosti Vcvče-Zgornji Kašelj in I delegat krajevne skupnosti Zalog. /.bor krajevnih skupnosti je sklepčen. ’ K 2. L,'vodno obrazložitev analize poslovanja O/l) na področju gospodarstva je podal Milivoj SAM AR, član izvršnega sveta. V razpravi so sodelovali: Andrej Horvat, delegat krajevne skupnosti Zelena jama, Milivoj Sam ar, član izvršnega sveta skupščine občine in Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o gospodarskih gibanjih v letu 1975 in I. trimesečju 1976 v predloženem besedilu in predlog zaključkov izvršnega sveta skupščine občine. 2. Zaključek skupščine občine Ljubljana Moste-Polje jc posredoval vsem TOZD oz. OZD s področja gospodarstva, ki imajo sedež v naši občini. Glede na razpravo na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti dne 27. maja 1976 o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980, so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje pooblašča izvršni svet skupščine občine, da v skladu z zakonom o temeljih družbenega planiranja podpiše dogovor o temeljih družbenega plana SRS za obdobje 1976—1980, dogovor o temeljih družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980 in morebitne samoupravne sporazume in dogovore, ki so vezani na sprejetje navedenih dokumentov in katere podpisuje izvršilni organ skupščine občine. K 3. Uvodne obrazložitve Uvodne obrazložitve smernic za nadaljnji raz .oj delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Ljubljana Moste-Polje ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Ernest Jazbinšek, sekretar občinske konference SZDL in Slavka Jerman, delegatka krajevne skupnosti Moste. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in /bora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji S K LEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema smernice za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini v predloženem besedilu in s stališči občinske konference SZDL. s katerimi razširja III. poglavje smernic. K 4. in 9. Uvodne obrazložitve poročila o delu izvršnega sveta in poročil 11 delit temeljnih upravnih organov skupščine občine ni bilo. V razpravi so sodelovali: Slavka Jerman, delegatka kraje' ne skupnosti Moste, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine i" Zvone Tuša k, sekretar skupščine občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in /bom krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP: I. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo 11 delu izvršnega sveta skupščine občine v predloženem besedilu in / naslednjimi pripombami: — v 6. odstavku uvodnega dela poročila, ki govori o odnosih m c d mestom in občinami, se doda stavek, ki se glasi: »Ob dopolnitvah *** spremembah ter usklajevanju statutov ljubljanskih občin in mesti* Ljubljane je opredeliti naloge in pristojnosti skupščine mesti* Ljubljana in skupščin občin.« V poglavju o kadrovskih zadevah se v 3. odstavku črta besedil**1 »medtem ko od zborov skupščine občine iniciative za obravnavanje zadev ni bilo«. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema poročilo 0 delu temeljnih upravnih organov skupščine občine v predloženem besedilu in pripombo, da je potrebno v bodoče organizirali redne posvete med predstavniki upravnih organov skupščine občine *** predstavniki krajevnih skupnosti o, vprašanjih, ki imajo za njihov" delo skupen pomen. Skupščina občine priporoča izvršnemu svetu, da poskrbi 711 posodobitev dela temeljnih upravnih organov. K 6. Uvodne obrazložitve odloka o delegiranju delegacij ni bilo. V razpravi sta sodelovala: Zvone Tušak, sekretar skupščine občine in inž. Vlado Ovčar, delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje. Po končani obravnavi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji SKLEP:' Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in o oblikovanju skupin delegatov za delegiranje delegatov v skupščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije v predloženem besedilu. K 7. Uvodne obrazložitve sklepa o imenovanju delegatov v skupine delegatov ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1- Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor združenega dela skupščine ^RS in za skupščino mesta Ljubljana ter v te skupine imenuje delegate tako, kot je navedeno v predloženem besedilu. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje oblikuje skupine delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije in skupino delegatov za delegiranje delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljubljana ter imenuje delegate tako, kot je havedeno v predloženem besedilu. K 8. Uvodne obrazložitve odloka o dopolnitvi odloka o organizaciji in področju upravnih organov skupščine občine ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so '"glasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o "polnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine v predloženem besedilu. ..Dsodne obrazložitve dopolnitve dogovora o splošni porabi v občinah v letu ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so '"glasno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema dopolnitev "govora o splošni porabi v občinah v letu 1976 v predloženem "tsedilu. K 10. Uvodne obrazložitve odloka o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega "‘■'inskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve ni bilo. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so 8'asno sprejeli naslednji SKLEP: Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje sprejema odlok o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od Rr"meta proizvodov in od plačil za storitve v predloženem besedilu. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA IN ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZAPISNIK 24. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 15. julija 1976 s pričetkom ob 16,30 v dvorani skupščine občine. Skupno zasedanje je začel in vodil predsednik skupščine občine Marjan MOŠKRIČ v sodelovanju s predsednikom zbora združenega dela Ljubom ZABUKOVCEM in predsednico zbora krajevnih skupnosti Slavko JERMAN. Zapisnik skupnega zasedanja je vodil sekretar skupščine občine Zvone TUŠAK. Predsednik skupščine občine je za skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti predlagal delegatom naslednji dnevni red: 1. Izvolitev verifikacijskih komisij in ugotovitev sklepčnosti 2. Potrditev zapisnika 22. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 27. 5. 1976 3. Predlog načrta razvoja za obdobje 1976—80: — občine Ljubljana Moste-Polje, — mesta Ljubljana, — ljubljanske regije in — SR Slovenije. 4. Odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine 5. Odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 6. Zaključni račun proračuna občine za leto 1975: — odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975, — sklep o potrditvi zaključnega računa skladov za leto 1975 in — sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975. 7. Predlog družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske in kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana 8. Predlog financiranja programov solidarnosti krajevnih skupnosti 9. Sklep k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti 10. Samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev 11. Predlog sporazuma o samoupravni interesni skupnosti komunalne dejavnosti 12. Odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje 13. Sklep o potrditvi statuta glasbene šole Ljubljana Moste-Polje 14. Odločba o prenosu osnovnih sredstev na VVZ in šolo Zalog 15. Sklep o soglasju k oskrbninam v VVZ občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 16. Kadrovska vprašanja: — izvolitev delegata v svet za LO, varnost in DS skupščine mesta Ljubljana, — izvolitev člana upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in VVZ ter — izvolitev delegatov v organe skupnosti slovenskih občin. 17. Informacija o ponovitvi samoprispevka za gradnjo osnovnih šol in VVZ 18. Informacija o stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani 19. Aneks k dogovoru o splošni porabi v občinah za leto 1976 20. Sklep o potrditvi odločbe za ugotovitev služnosti za dvakrat 110 Kwh daljnovod Beričevo-Polje 21. Delegatska vprašanja Predlagani dnevni red so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno ..prejeli. K 1. V verifikacijsko komisijo je zbor združenega dela soglasno izvolil: 1. Mirka SMREKARJA, delegata VI. konference delegacij, 2. Franca STROPNIKA, delegata V. konference delegacij in 3. Jelko KOMEL, delegatko XIII. konference delegacij. V verifikacijsko komisijo je zbor krajevnih skupnosti soglasno postavil Ivan Kos, K II. 5*E I. E G A T S K O VPRAŠANJE je e£8at krajevne skupnosti Zadobrava-Sneberje s, "er je bil dnevni red izčrpan in ker sc ni nihče javil k besedi, je predsednik I "Pščine občine ob 18,20 zaključil skupno zasedanje zbora združenega dela diora krajevnih skupnosti. s^RETAR "UPŠČINE OBČINE 'one TUŠAK PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE Marjan MOŠKRIČ izvolil: 1. Janeza ZRIMŠKA, delegata krajevne skupnosti Bizovik, 2. Franca HORVATA, delegata krajevne skupnosti Dolsko in 3. Vinka BONA, delegata krajevne skupnosti Zelena jama. Po pregledu pooblastil za 24. sejo zbora združenega dela je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor združenega dela ima 35 delegatskih mest, na današnji seji je navzočih " 22 delegatov. Odsotnih je 13 delegatov, in sicer: delegat 1. konference delegacij, 2 delegata 11. konference delegacij, delegat IV. konference delegacij, delegat VI. konference delegacij, delegat X. konference delegacij, delegat XIV. konference delegacij, delegat XVII. konference delegacij, delegat XVIII. konference delegacij, " delegat XX. konference delegacij, 2 delegata delegacij kmetijstva in delegat obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev. 24. seja zbora združenega dela je sklepčna. Po pregledu pooblastil za 24. sejo zbora krajevnih skupnosti je verifikacijska komisija ugotovila: Zbor krajevnih skupnosti ima 25 delegatskih mest, na današnji seji je navzočih 21 delegatov. Odsotni so 4 delegati, in sicer: delegat krajevne skupnosti Štepanjsko naselje, 2 delegata krajevne skupnosti Vevče in delegat krajevne skupnosti Zalog. 24. seja zbora krajevnih skupnosti je sklepčna. K 2. Delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti so obravnavali zapisnik 22. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje z dne 27. maja 1976 ter soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti nifnata pripomb na zapisnik 22. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti z dne 27. maja 1976 ter ga v celoti potrjujeta. K 3. Uvodno obrazložitev predlogov načrtov razvoja za obdobje 1976—80 je podala Slavka KERŽAN, članica izvršnega sveta skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Mirjana Radovanovič, delegatka XIX. konference delegacij, Mirko Smrekar, delegat VI. konference delegacij, Marjan Biščak, delegat krajevne skupnosti Zalog, Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Cirila Bambič, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše, Cirila Bambič, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše, delegat IX. konference delegacij, Francka Tekalec, delegatka krajevne skupnosti Klopce, Mirjana Cegnar, predsednica izvršnega odbora samoupravne interesne skupnosti za zdravstvo občine Ljubljana Moste-Polje, inž. Janez Novak, delegat krajevne skupnosti Zadvor, Franc Horvat, delegat krajevne skupnosti Dolsko, Ivanka Bobnar, delegatka.krajcvne skupnostj Polje, Franc Pozaršek, delegat krajev ne skupnosti Hrušica-Fužine. Milan Pritekelj, delegat krajevne skupnosti Kodeljevo, Marjan Moškrič, predsednik skupščine, Slav ka Keržan, članica izv ršnega sveta skupščine občine, Alenka Šumi, svetovalka pri Zavodu za plan, cene in analize, Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine, Miro Dcšman, član izv ršnega sveta skupščine občine, Ciril Jeriha, delegat krajevne skupnosti Zadvor in dr. Zlata Pirnat, delegatka XX. konference delegacij. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela soglasno in delegati zbora krajevnih skupnosti z enim glasom proti sprejeli naslednji sklep: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata družbeni načrt občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu z naslednjimi amandmaji oziroma spremembami: Področje vzgoje in izobraževanja, stran 14, točka 3: Ukrepi — drugi odstavek se glasi: »V tem obdobju bo potrebno zagotoviti urejeno zemljišče na Selu ali na kaki drugi možni lokaciji v KS Moste in tako zagotoviti gradnjo nove Šole.« 2. Za tem odstavkom se doda nov odstavek, ki se glasi: »V novem našeliu Fužine bomo zagotovili pričetek gradnje osnovne šole. Spremljajoči objekti so pogojeni z gradnjo soseske Fužine. 3. Področje otroškega varstva, stran 15 Program na tem področju se v družbenem načrtu v celoti uskladi s programom, opredeljenim v dogovoru o temeljih družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980. 4. Področje kulture, stran 17, točka 3: Ukrepi — Spremeni se 4. alinea, ki se pravilno glasi: »V srednjeročnem obdobju bomo začeli z realizacijo programa gradnje družbenega centra v Mostah.« 5. Prostorski razvoj, stran 19, pod b) MP 3 — 6 k Javnim skladiščem dodati še »Vektor« Ljubljana. 6. Področje komunale, stran 20, 6. alinea, besedi »Začetek del« se nadomestita z besedo »Rekonstrukcija«. 7. alinea. Stavek od besede »križišč« se pravilno glasi: »Litijska cesta — Kajuhova, Šmartinska — Kajuhova, Zaloška — Zadobrovška.« 7. V tem srednjeročnem obdobju bodo pričeli z gradnjo kanalizacije v krajevni skupnosti Bizovik in krajevni skupnosti Zadvor predvsem iz sredstev delovnih organizacij s področja komunale, krajevnih skupnosti in samoprispevka občanov. 8. V srednjeročnem obdobju bodo izboljšali električno omrežje v nekaterih območjih krajevne skupnosti Zadvor predvsem iz sredstev delovnih organizacij s komunalnega področja, krajevne skupnosti in samoprospevka občanov. Po .sprejetju družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednje s k lepe: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata družbeni plan razvoja Ljubljane za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu. 2.. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu. 3. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata osnutek dogovora občin ljubljanske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—1980. K 4. Uvodno obrazložitev odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine sta podala Miro DF.ŠMAN, član izvršnega sveta skupščine občine, in Franc RUPRFT: direktor gradbenega centra Slovenije. V razpravi so sodelovali: Mirko Smrekar, delegat VI. konference delegacij, Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine in inž. Boris Novak, vodilni projektant pri I.UZ. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščin občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine skupno z vsemi prilogami, ki so sestavni del odloka in z naslednjimi pripombami: 1. V tehničnem poročilu naj se v poglavju Spomeniško-varstvena valorizaeija-fužinski grad z okolico v prvi alinci črta naslednje besedilo: »in opustitvijo turbin, ki so pomembno molilne zaradi močnih vibracij«. 2. Skupščina občine Ljubljana Moste-Polje priporoča in predlaga vsem izvajalcem programa, da pri uresničevanju projekta upoštevajo vse umestne pripombe, ki se rešujejo sporazumno z vsemi zainteresiranimi, 3. Ob takem začetku gradnje soseske bo dala občinska skupščina izvajalcem vsestransko pomoč in podporo. K 5. Uvodno obrazložitev odloka o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6 je podal Miro DEČMAN, član izvršnega sveta skupščftie občine. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6. K 6. Uvodna obrazložitev o zaključnem računu proračuna občine za leto 1975 ni bila podana, ker je bilo gradivo že pismeno dovolj obrazloženo. V razpravi so sodelovali: Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine in Mira Škerjanec, šefinja odseka za finance pri skupščini občine. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep': 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi zaključnih računov skladov za leto 1975. 3. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975. 4. Zbor združenega 'dela in zbor krajevnih skupnosti naročata pristojnim strokovnim službam skupščine občine, da do 15. septembra 1976 pripravijo poročilo o problematiki zbiranja davkov in prispevkov ter skladov. Poročilo naj se nanaša na prispevek za uporabo mestnega zemljišča, cestni sklad, sklad za pospeševanje kmetijstva in sklad za financiranje družbenega standarda. Oba zbora istočasno naročata krajevnim skupnostim v občini, da podajo poročilo o uporabi tistih sredstev iz prispevka za uporabo mestnega zemljišča, s katerimi razpolagajo. K 7. Uvodna obrazložitev predloga družbenega dogovora o pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenje ter kulturne razmere Pri zaposlovanju na območju samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana ni bila podana. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji sklep: L Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata družbeni dogovor o Pogojih zaposlovanja ter o minimalnih standardih za življenjske ter kulturne razmere pri zaposlovanju na območju občin samoupravne interesne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. 2. Za podpisnika navedenega družbenega dogovora pooblaščata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Ljuba ZABUKOVCA, predsednika zbora združenega dela. Uvodne misli k dogovoru o kriterijih za uporabo sredstev, namenjenih za solidarnostno financiranje programov krajevnih skupnosti, je podal Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine. V razpravi so sodelovali: Francka Tekalec, delegatka krajevne skupnosti Klopce, Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine in Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste. Po končani razpravi so delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti soglasno sprejeli naslednji sklep: 1. Zbor združenega dela, in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata dogovor o kriterijih za uporabo sredstev, namenjenih za solidarnostno financiranje Programov krajevnih skupnosti in skupnih potreb občanov na Področju družbenega standarda v občini skupno s finančno specifikacijo, ki je sestavni del navedenega dbgovora. 2. Dogovor o kriterijih za uporabo sredstev, namenjenih za solidarnostno financiranje programov krajevnih skupnosti in skupnih potreb občanov na področju družbenega standarda v občini, velja samo za leto 1976. K 9. Uvodna obrazložitev sklepa k družbenemu dogovoru o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč ni bila podana. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji sklep: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata sklep k družbenemu dogovoru o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. 2. Za podpisnika sklepa se pooblašča že pooblaščeni podpisnik družbenega dogovora o načinu porabe in upravljanja s sredstvi solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč. t . K 10. Uvodna obrazložitev k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi kluba samoupravljavcev je podala Rezka SVETEK, tajnica občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje. V razpravi so sodelovali: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine, Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Bogo Bratina, predsednik izvršnega sveta skupščine občine, Rezka Svetek, tajnica občinskega sindikalnega sveta Ljubljana Moste-Polje Cirila Bambič, delegatka krajevne skupnosti Nove Jarše. Po zaključni razpravi so delegati zbora krajevnih skupnosti in delegati zbora združenega dela soglasno sprejeli naslednji sklep: L Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev s tem, da se kot podpisnik navedenega samoupravnega sporazuma izloči delavska univerza Borisa Kidriča, ki naj ne bo podpisnica. 2. Za podpis samoupravnega sporazuma o ustanovitvi kluba samoupravljavcev pooblaščata zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti Ljuba ZABUKOVCA, predsednika zbora združenega dela. K 11. Uvodno obrazložitev predloga sporazuma o samoupravni interesni skupnosti komunalne dejavnosti je podal Franc MLINAR, predstavnik iniciativnega odbora za ustanovitev samoupravne interesne skupnosti komunalne dejavnosti mesta Ljubljana. V razpravi sta sodelovala: Marjan Moškrič, predsednik skupščine občine in inž. Janez Novak, predsednik iniciativnega odbora za ustanovitev občinske a posebnega sklepa, ker je bila ta interesne skupnosti komunalne dejavnosti. Po končani razpravi zbora nista sprejel točka dnevnega reda samo informacija delt K 12.in 13. Uvodna obrazložitev odločbe o spremembi in dopolnitvi odločbe o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje ter o sklepu o potrditvi statuta glasbene šole Ljubljana Moste-Polje ni bila podana. Razprave ni bilo. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji sklep: 1. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata odločbo o spremembi in dopolnitvi odločbe o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje. K 14. Uvodna obrazložitev odločbe o prenosu osnovnih sredstev na vzgojnovarstvene zavode ni bila podana. Razprave ni bilo. 2. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje potrjujeta statut glasbene šole Ljubljana Moste-Polje v predloženem besedilu in z dopolnitvami, ki so sestavni del tega sklepa. Delegati zbora združenega dela in delegati zbora krajevnih skupnosti so soglasno sprejeli naslednji sklep: Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejemata: 1. odločbo o prenosu osnovnih sredstev na vzgojnovarstveni zavod Kodeljevo, Ljubljana, Na peči št. 20, 2. odločbo o prenosu osnovnih sredstev na vzgojnovarstveni zavod Vevče in 3. odločbo o prenosu osnovnih sredstev na osnovno šolo Adolfa Jakhla v Zalogu v predloženem besedilu. K 15. Uvodna obrazložitev k sklepu o soglasju k oskrbninam v VVZ občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1976 ni bila podana. V razpravi so sodelovali: Danilo Jurca, delegat krajevne skupnosti Moste, Ciril Udovič, član izvršnega sveta skupščine občine, DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR ZAPISNIK 23. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, ki je bila dne 21. junija 1976 s pričetkom ob 12 h v sejni dvorani skupščine občine Ljubljana Moste-Polje. Sejo je odprl in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko GERLICA. Zapisnik seje je vodil tajnik zbora združenega dela Marko ROTH. Predsednik zbora je predlagal delegatom naslednji dnevni red: 1. Ugotovitev sklepčnosti 2. Analiza poslovanja OZD na področju gospodarstva 3. Osnove družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980 4. Smernice za nadaljnji razvoj delegatskega sistema v občini 5. Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine 6. Poročilo o delu temeljnih upravnih organov skupščine občine 7. Predlog odloka o delegiranju delegacij 8. Sklep o imenovanju delegatov v skupine delegatov za delegiranje delegatov v mestno in republiško dkupščino 9. Delegatska vprašanja Dnevni red so delegati soglasno sprejeli. K 1. Ugotovitev sklepčnosti Komisija za mandatno-imunitetna vprašanja družbenopolitičnega zbora je pregledala navzočnost delegatov na seji po prezenčni listi in Ugotovila: od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora je nav zočih 18 delegatov. (klsotni so naslednji delegati: Majda Dolinar, Matevž Gantar, Matija Ježek, Vilko Sluga, Barbka Stršek, Alojz Trtnik in Feliks Zakrajšek. Seja družbenopolitičnega zbora je sklepčna. K 2. Uvodno obrazložitev analize poslovanja organizacij združenega dela na področju gospodarstva je podal član izvršnega sveta Milivoj SAMAR. V razpravi so sodelovali: Leopold Kos. Slavko Gerlica. Franc Mandeljc, Dušan Rozman in Milivoj Sam ar. Po obravnavi 'O delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični /bor skupščine Ljubljana Moste-Polje sprejema informacijo o gospodarskih gibanjih za leto 1975 in v I. trimesečju 1976 v predloženem besedilu skupno s poročilom izvršnega sveta skupščine občine. K 3. L vodno obrazložitev o osnovah družbenega plana Ljubljane za obdobje I9"(' 1 ost i iv podal član izv ršnvga sveta občine Milivoj Sam ar. Razprave ni bilo. l’ podat;.',:, poročilu so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno ; i c :!i nasledim SKL EP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnove družbenega plana Ljubljane za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu. K 4 l odno poroči in o smernicah za nadaljnji razvoj delegatskega sistema v občini ni bilo podano, ker je bilo dovolj obrazloženo v gradivu. X razpravi so sodelovali: Slavko Gerlica. predsednik družbenopolitičnega zbora. Leopold Kos, Dušan Rozman in Stanislav Babnik. Ho razpravi so delegati družbenopolitičnega /boril soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema smernice za nadaljnji razvoj delegatskega sistema občini v predloženem besedilu s stališči občinske konference SZDL Ljubljana Moste-Polje, sprejetimi na posvetu predsednikov delegacij in konferenc delegacij. — Na podlagi stališč občinske konference do organiziranosti in delovanja SIS ter smernic za nadaljnji razvoj delegatskega sistema v občini naj vse temeljne in splošne delegacije ter konference delegacij izdelajo ocene svojega delovanja. V njih je treba temeljito obdelati možnosti delovanja, način dela, številčno ugotoviti udeležbo posameznih delegatov, povezavo s samoupravnimi organi in družbenopolitičnimi organizacijami, način informiranja, zlasti uspešnost povratnih informacij in druga vprašanja, za katera menijo, da so bistvenega pomena. — Ocene je treba izdelati do sredine meseca avgusta, obravnavajo pa naj jih na skupni seji obeh delegacij, vodstev družbenopolitičnih organizacij, delavskega sveta oziroma sveta krajevne skupnosti. Na podlagi ocen je treba sprejeli konkretne odločitve za izboljšanje delovanja delegacij in zadolžiti posamezne nosilce nalog. — Ocene in zaključke skupne seje morajo delegacije iz OZD posredovati občinskemu svetu zveze sindikatov, iz KS pa OK SZDL. — Stališča občinske konference SZDL in smernice za nadaljnji razvoj delegatskega sistema morajo obravnavati tudi izvršni odbori in skupščine samoupravnih interesnih skupnosti in sprejeti ustrezne ukrepe za izboljšanje svojega delovanja. — V skupščinah SIS je treba določiti minimalne roke od sklica do seje skupščine, seje skupščin je nujno usklajevati ter tako omogočali lažje delovanje delegacij. Skupščine naj se v bodoče sestajajo v popoldanskem času, da ne bodo motile delovnega procesa v OZD. — Glede na to, da so bile v zadnjem mesecu vse sklicane skupščine SIS nesklepčne, morajo predsedniki delegacij, konferenc delegacij in vodstva družbenopolitičnih organizacij v KS in TOZD takoj preveriti, zakaj se delegati niso udeleževali sej, na katere so bili delegirani. — V primeru, ko delegati iz različnih razlogov ne opravljajo svoje funkcije, je treba sprožili postopek za njihov odpoklic in izvedbo nadomestnih volitev. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste* Polje zadolžuje komisijo v sestavi: Slavko Gerlica, Leopold Kos in Dušan Rozman, da do seje družbenopolitičnega zbora, ki bo v mesecu septembru 1976 pripravi analizo dela družbenopolitičnega zbora ter jo da v razpravo občinski konferenci SZDL Ljubljana Moste-Polje in družbenopolitičnemu zboru skupščine občine. K 5. FhVočilo o delu izvršnega sveta skupščine občine je obrazložil predsednik izvršnega sveta Bogo BR ATINA. V i a/pravi so sodelovali: Dušan Rozman, Leopold Kos in Slavko (ierlis-i-predsednik družbenopolitičnega zbora. Ho končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasni' sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Mosle-P«'Uv sprejema poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine * predloženem besedilu s pripombami, danimi v razpravi: 1. Ob dopolnjevanju in usklajevanju statutov ljubljanskih občih in mesta Ljubljana naj se upošteva delitev nalog in delil1'' pristojnosti med skupščino mesta Ljubljana in skupščina"'' ljubljanskih občin. 2. Za boljše sodelovanje med krajevnimi skupnostmi in upravni"1' organi skupščine občine ter za boljšo Informiranost je organizira1* redne posvete med predstavniki upravnih organov skupščine občin1-in predstavniki krajevnih skupnosti v občini. K 6. Uvodna obrazložitev o poročilu o delu temeljnih upravnih orga"° skupščine občine ni bila podana, ker je bila dovolj obširno obrazložena gradiv u za sejo zbora. . V razpravi so sodelovali: Dušan Rozman, Franc Mandeljc, Slavko Gerlica ,n Franci Bricelj, podpredsednik izvršnega sveta. Po končani razpravi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Mošte-Polje sPrejema poročilo o delu temeljnih upravnih organov skupščine občine v predloženem besedilu s priporočilom, da izvršni svet skupščine občine poskrbi za posodobitev dela temeljnih upravnih organov. K 7. Uvodna obrazložitev k predlogu odloka o delegiranju delegatov v zbore ^kupščine občine Ljubljana Moste-Polje in o oblikovanju skupin delegatov za oflegiranje delegatov v skupščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije n' bila podana, ker je bila dovolj obširno obrazložena v gradivu za sejo zbora. Razprave ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema predlog odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine Ljubljana Moste-Polje in oblikovanju skupin delegatov za Negiranje delegatov v skupščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije v predloženem besedilu. K 8. Uvodna obrazložitev sklepa o imenovanju delegatov v skupino delegatov za delegiranje delegatov v mestno in republiško skupščino ni bila podana, ker je '*a dovolj obrazložena \ predloženem gradivu. Razprav ni bilo. Delegati družbenopolitičnega zbora so soglasno sprejeli naslednji SKLEP: Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sPrejema sklep o oblikovanju skupine delegatov za delegiranje Pegatov v zbor občin skupščine SR Slovenije in skupine delegatov 'a delegiranje delegatov v zbor občin skupščine mesta Ljubljana ter o imenovanju delegatov v skupine v predloženem besedilu. K 9. Delegatskih vprašanj ni bilo postavljenih. Rer je bil dnevni red izčrpan in ker se nihče ni več prijavil k besedi, je Predsednik družbenopolitičnega zbora ob 14,50 zaključil sejo ri,žbcnopolitičncga zborb. Tajnik '-Bora ZDRUŽENEGA . PREDSEDNIK °ela družbenopolitičnega zbora N,arko Rotu Slavko GERLICA ZAPISNIK ^4. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ljubljana ^loste-Polje, ki je bila dne 12. julija 1976 s pričetkom ob 12,30 v '°rani skupščine občine / ( . Sejo je začel in vodil predsednik družbenopolitičnega zbora Slavko T'eRLlCA. Zapisnik seje je vodil sekretar skupščine občine Zvone Predsednik družbenopolitičnega zbora je za sejo predlagal l‘*egatom naslednji dnevni red: » *• Ugotovitev sklepčnosti I Potrditev zapisnika 22. seje družbenopolitičnega zbora skupščine občine " mljana Moste-Polje z dne 24. maja 1976 ^ Družbeni načrt občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 l_j~7 sPremembc in dopolnitve k osnutku družbenega plana razvoja pijana za obdobje 1976—1980 jj,."! osnutek dogovora občin ljubljanske regije o skupnih vprašanjih 1 “enega razvoja za obdobje 1976—1980 osnutek družbenega plana razvoja SRS za obdobje 1976—1980 ' Delegatska vprašanja K I. p^ia družbenopolitičnega zbora, ki je bila sklicana za 12. uro, se je pričela s skl«0 zamudo zaradi telefonskih pozivov delegatov, da se zagotovi 'Pčnost zbora. Po pregledu prezenčne liste delegatov družbenopolitičnega zbora za 24. sejo dne 12. julija 1976 je Vilko Sluga, predsednik verifikacijske komisije, poročal zboru, da od 25 delegatov družbenopolitičnega zbora prisostvuje zboru 14 delegatov. Opravičeno so odsotni: Stanislava Babnik, Nika Modic in Alojz Trtnik. Neopravičeno so odsotni: Darinka Demšar, Peter Grum, Matija Ježek, Slavka Kastelic, Franc Mandeljc, Jože Petek, Miran Planinc in Barbka Stršek. Družbenopolitični zbor je sklepčen. K 2. Delegati so obravnavali zapisnik 22. seje družbenopolitičnega zbora z dne 24. maja 1976 in niso imeli na njegovo vsebino pripomb ter so ga soglasno sprejeli. K 3. Uvodno obrazložitev predloga družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 je podala Slavka Keržan, članica izvršnega sveta •skupščine občine. V razpravi sta sodelovala: Rozman Dušan in Leopold Kos. Po končani obravnavi so delegati družbenopolitičnega zbora soglasno sprejeli naslednji SKLEP: 1. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema družbeni načrt občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu. 2. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema spremembe in dopolnitve k osnutku družbenega plana razvoja Ljubljana za obdobje 1976—1980 v predloženem besedilu. 3. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek dogovora občin ljubljanske regije o skupnih vprašanjih družbenega razvoja za obdobje 1976—1980 brez pripomb v predloženem besedilu. 4. Družbenopolitični zbor skupščine občine Ljubljana Moste-Polje sprejema osnutek družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—1980 brez pripomb v predloženem besedilu. K 4. DELEGATSKA VPRAŠANJA Delegatski vprašanji sta postavila: Vilko Sluga in Leopold Kos Ker je bil dnevni red izčrpan in ker se nihče ni javil k besedi, je predsednik družbenopolitičnega zbora ob 13,30 zaključil sejo. SEKRETAR PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Zvone Tušak Slavko GERLICA BELEŽKE /f POROČILO O DELU SKUPŠČINE IN NJENIH ZBOROV ZA OBDOBJE SEPTEMBER 1975-JULI J 1976 v___:______________________________ } POROČILO o delu skupščine in njenih zborov za obdobje september 1975 —julij 1976 I. UVOD Skupščina občine se je v minulem skupščinskem letu dokaj Intenzivno ukvarjala s številnimi vprašanji in problemi iz najrazličnejših delovnih področij občine kot družbenopolitične skupnosti. Poleg sistemskih in operativnih vprašanj v zvezi z izvajanjem nalog občine je poglobljeno reševala tudi vprašanja svojega dela, organiziranost delegatskega sistema in vsebino razvijajočih se delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih in v občini. Precej dela je imela z obravnavo gradiva za seje skupščine mesta Ljubljana ter gradiva za seje skupščine SRS. V svojem delu se je srečevala z najrazličnejšimi problemi programskega, organizacijskega pa tudi vsebinskega značaja, ki izvirajo iz premalo usklajenega dela skupščin občin in skupščine mesta Ljubljana ter skupščine SRS kakor tudi nepravočasno dostavljenega in kvalitetno pripravljenega gradiva s strani predlagateljev, s kratkimi roki, formalnostmi in premajhnim sodelovanjem s skupščinami občinskih SIS ter podobno. Kljub vsem težavam pa je skupščina občine v kvalitativnem smislu dosegla napredek; rezultati pa bi bili boljši, če bi delegacije,-konference delegacij in delegati odgovorneje obravnavali gradivo ter bolj sodelovali z organi samoupravljanja v temeljnih samoupravnih skupnostih. Najaktivnejši so bili delegati iz KS, premalo pa so sodelovali v delu skupščine delegati 7.ZD in delegati DPZ. Razvijanje delegatskih odnosov in na njihovi podlagi osnovan proces dogovarjanja in odločanja v skupščini občine oziroma njenih zborih zahteva, da delegacije temeljnih samoupravnih skupnosti veliko bolj delujejo kot instrument delavcev v združenem delu ter delovnih ljudi in občanov v krajevnih skupnostih pri dogovarjanju in odločanju o družbenih zadevah. Z izvajanjem svojih nalog morajo temeljne delegacije celoviteje spoznavati in ugotavljati interese ter potrebe delovnih ljudi v svojih temeljnih samoupravnih skupnostih ter jih usklajevati z interesi delovnih ljudi temeljnih samoupravnih skupnosti ter družbeno skupnostjo, ker je to pogoj, da bodo na njihovi podlagi ali z doseženimi stališči v skupščine občine in skupščinah občinskih SIS res odražali hotenja in potrebe delovnih ljudi In občanov, ki so jih Izvolili. Še vedno nekateri ne razumejo, da se seje skupščine občine oziroma njenih zborov prično s sklicem sej delegacij. Delegat na seji skupščine ali zborov ne more odločati o vprašanju, ki ni bilo obravnavano v delegaciji, ker mu delegacija ne daje splošnih, temveč le konkretna pooblastila. Pogrešamo tudi iniciativo delegacij za obravnavanje nekaterih vprašanj na sejah zborov. Skupščini občine otežuje delo tudi nedograjeni sedanji statut občine, zlasti glede pristojnosti zborov ter razmejitve pristojnosti med skupščino občine in skupščino mesta Ljubljana. Že več kot leto dni je v izdelavi osnutek novega statuta občine in poslovnika skupščine občine ter statuta mesta Ljubljana, ki naj bi bili v celoti usklajeni z ustavo in dosedanjimi spoznanji o delegatskem sistemu in delegatskimi odnosi ter nekaterimi zakoni, ki so bili sprejeti po uveljavitvi ustave. Delo je v zaključni fazi, tako da bomo v prihodnjem skupščinskem letu obravnavali osnutke in sprejeli nov statut občine in mesta Ljubljana ter poslovnik za delo skupščine občine. Tako bo ustvarjena konkretna podlaga za boljše In racionalnejše delovanje skupščinskega sistema v občini in mestu. Nasploh pa lahko ugotovimo, da je skupščina občine uspešno zaključila drugo skupščinsko leto tega mandatnega sestava, kar je razvidno iz tega poročila. Na podlagi tega poročila In v skladu s svojim delom so dolžne vse delegacije TOZD ali OZD podali poročilo o svojem delu zborom delavcev, delegacije krajevnih skupnosti pa zborom delovnih ljudi in občanov ali pa vsaj zborom delegatov krajčvnih skupnosti. II. DELO SKUPŠČINE OBČINE Delo skupščine občine je pogojeno z aktivnostjo ali pasivnostjo samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij in njihovih organov v občini. Izhaja iz temeljnih samoupravnih skupnosti in širših družbenopolitičnih skupnosti ter iz pristojnosti občine. Z razvojem samoupravljanja in podružabljanja državnih funkcij se je znatno spremenila vsebina dela skupščine občine, zlasti zaradi prenosa mnogih nalog iz pristojnosti skupščine občine v pristojnost občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. To velja zlasti za področje družbenih dejavnosti (vzgoja in izobraževanje, kultura, zdravstvo, socialno skrbstvo, otroško varstvo, pokojninsko in invalidsko zavarovanje, telesna kultura, stanovanjsko gospodarstvo), ustanovljene ali v ustanavljanju pa so tudi druge samoupravne interesne skupnosti na področju komunalne dejavnosti, energetike, prometa, razvoja, PTT itd. Skupščina občine opravlja torej še naloge na področjih, za katere niso ustanovljene občinske samoupravne interesne skupnosti, in naloge, ki ji gredo kot organu družbenega samoupravljanja in najvišjemu organu oblasti v občini po 184. členu statuta občine. I. Vsebina dela skupščine občine V minulem skupščinskem letu so se skupščina občine in njeni zbori ukvarjali zlasti z naslednjimi vprašanji: a) na področju gospodarstva — smernice družbenoekonomskega razvoja občine Ljubljana Moste-Polje in mesta Ljubljana za leto 1976, — osnove za pripravo predloga družbenega dogovora o temeljih družbenega načrta občine in za izdelavo predloga družbenega načrta občine za obdobje 1976—1980, — analiza poslovnega uspeha organizacij združenega dela iz gospodarstva za obdobje januar-december 1975, — predlog programa družbenega razvoja občine za leto 1976, — analiza gospodarjenja v OZD v letu 1975, — dogovor o temeljih družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobje 1976—1980. — družbeni dogovor o osnovah srednjeročnega plana Ljubljane, — osnutek in predlog družbenega plana Ljubljane 1976—1980, — poročilo o gospodarskih gibanjih januar—april 1976, — informacija o gospodarskih gibanjih v letu 1975 in v I. trimesečju 1976. — predlog družbenega načrta občine Ljubljana Moste-Polje za obdobie 1976—1980, — predlog plana razvoja ljubljanske regije za obdobje 1976—1980, — predlog družbenega plana razvoja SR Slovenije za obdobje 1976—''1980. — odlok o poslovnem času v storitvenih dejavnostih. b) na področju komunale, urbanizma in gradbeništva — problematika ogrevanja, — izračun stroškov urejanja in prispevka za ureianie za območje stanovanjskih dvojčkov v MS 6 Slape-Polje, — predlog odloka o dopolnitvi in spremembi odloka o zazidalnem načrtu MS 12/1 Nove Jarše (2x), — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju generalnega plana (urbanističnega programa in urbanističnega načrta) razvoja mesta Ljubljana, — predlog odloka o spremembi odloka o razglasitvi splošne prepovedi prometa z zemljišči, prepovedi parcelacije zemljišč in graditve na zavarovanih trasah predvidenih avtocest, regionalnih in primarnih mestnih cest na območju mesta Ljubljana, — predlog odloka o določitvi in spremembi imen ulic, cest in trgov na ureditvenem območju mesta Ljubljana, / — osnutek družbenega dogovora o zadevah skupnega odločanja pri upravljanju komunalnih dejavnosti posebnega družbenega pomena na območju ljubljanskih občin, — osnutek odloka o preskrbi vode iz mestnega vodovoda v Ljubljani, — osnutek odloka o splošnih pogojih za dobavo toplotne energije iz toplovodnega omrežja, — odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta za območje zazidalnega otoka MS 4, 5 Fužine, — odlok o sprejetju tehničnega dela zazidalnega načrta v Obrijah G-6, — predlog sporazuma o samoupravni interesni skupnosti komunalne dejavnosti. c) področje stanovanjskega gospodarstva — sklep o podaljšanju veljavnosti dogovora o stanarinah za leto 1975, — predlog o vrsti stanovanjskih objektov, ki morajo obvezno imeti hišniška stanovanja in hišnika, — predlog o oblikovanju stanarin v letu 1976 na območju ljubljanskih občin, — osnutek odloka o stroških, ki jih prispevajo etažni lastniki za vzdrževanje, upravljanje in revitalizacijo stanovanj, — stanovanjsko gospodarstvo v občini, — informacija o stanovanjskem gospodarstvu v Ljubljani. i) področje oskrbe občanov — odlok o poslovnem času v storitvenih dejavnostih, — oskrba Ljubljane z osnovnimi prehrambenimi proizvodi. d) področje zaposlovanja ~ osnutek in predlog družbenega dogovora o minimalnih standardih o življenjskih in kulturnih razmerah in ob pogojih zaposlovanja na območju °bčin samoupravne skupnosti za zaposlovanje Ljubljana. e) področje otroškega varstva in šolstva — finančni načrt sklada ljubljanskih občin za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za leto 1976, — informacija o počitniškem domu Zambratiju — poročilo upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov za obdobje 1972—1975, — zaključni račun upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in vzgojnovarstvenih zavodov 2a leto 1975, — odločba o spremembi in dopolnitvi odločbe o združitvi glasbene šole Moste in glasbene šole Polje, — sklep o potrditvi statuta glasbene šole Ljubljana Moste-Polje, — odločba o prenosu osnovnih sredstev na VVZ, — sklep o soglasju k oskrbninam VVZ občine Ljubljana Moste-Polje za 'eto 1976, — informacija o ponovitvi 'prispevka za gradnjo osnovnih šol in 0 finančno področje — samoupravni sporazum c nanciranju krajevnih skupnosti, ^— odlok o spremembi prot una občine Ljubljana Moste-Polje za leto — odlok o začasnem finansir, "!,i p -računa občine Ljubljana Moste-Polje v *• trimesečju 1976, — družbeni dogovor o skupni in splošni porabi SRS za leto 1976, — predlog proračuna občine za LiO 1976, — osnutek družbenega dogovora o sofinanciranju dejavnosti skupnosti °bčin ljubljanske regije, — informacija o gibanju cen in izvajanju politike cen v letu 1975 ter Politika cen za leto 1976, predlog razporeditve proračuna za krajevne skupnosti za leto 1976, — informacija o posojilu za gradnjo cest v SRS, — osnutek financiranja programa solidarnosti in programa skupnih nalog v krajevnih skupnostih, — odlok o zaključnem računu o izvršitvi proračuna občine Ljubljana Moste-Polje za leto 1975, •— sklep o potrditvi zaključnih računov za leto 1975, — sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov občanov za leto 1975. — predlog financiranja programov solidarnosti krajevnih skupnosti, — sklep k družbenemu dogovoru o načinu uporabe in upravljanja s sredsivi solidarnosti, — dopolnitev' dogovora o splošni porabi v občinah v letu 1976. R) področje zdravstvenega varstva občanov — odlok o obveznem radiofotografiranju prebivalstva v občini Ljubljana Moste-Polje, — družbeni dogovor o gradnji domov za upokojence. h) področje varstva okolja —■ odlok o zavarovanju zraka pred onesnaženjem, — predlog družbenega dogovora k srednjeročnemu razvojnemu načrtu o 'arstvu okolja do leta 1980. ') davčna politika . odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, ~~ odlok o davkih občanov. — odlok o davku na promet nepremičnin, — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davkih občanov, — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin, — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve, — odlok o spremembi in dopolnitvi odloka posebnega občinskega davka od prometa proizvodov in od plačil za storitve. j) kadrovske zadeve — sklep o imenovanju družbenega pravobranilca samoupravljanja, — predlog kadrovskih sprememb in dopolnitev za sodnike pri sodišču združenega dela v Ljubljani, — predlog kadrovskih sprememb v izvršnem svetu skupščine občine, — izvolitev delegata za svet LO, varnost in DS skupščine mesta Ljubljana, — izvolitev delegatov v organe skupnosti slovenskih občin, — izvolitev člana upravnega odbora sklada za gradnjo osnovnih šol in VV k) področje družbene samozaščite in CZ — osnutek družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v Ljubljani, — Odlok o ustanovitvi CZ v občini, — osnutek in predlog družbenega dogovora o družbeni samozaščiti v občini, — predlog odloka o ustanovitvi pokrajinskega odbora za ljubljansko pokrajino kot medobčinskega organa za izvrševanje skupnih nalog na področju ljudske obrambe. l) področje delovanja pravosodnih in varnostnih organov ter inšpekcijskih služb — poročilo uprave inšpekcijskih služb skupščine mesta Ljubljana, — poročilo uprave postaje milice Moste za leto 1975, — poročilo občinskega javnega tožilstva v Ljubljani za leto 1975, — poročilo občinskega javnega pravobranilstva v Ljubljani za leto 1975, — poročilo o delu sodišča združenega dela v Ljubljani za leto 1975. m) področje delovanja skupščine občine in njenih organov — odlok o priznanju in nagradah občine Ljubljana Moste-Polje, pravilnik za podeljevanje priznanj in nagrad in imenovanje žirije, — odlok o samoupravljanju delovnih ljudi v upravnih organih skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, — poročilo o delovanju delegatskega sistema in uveljavljanju delegatskih odnosov v skupščini občine, x • — osnutek in predlog odloka o delegiranju delegatov v zbore skupščine občine in oblikovanju skupin delegatov za zbore skupščine mesta in skupščine SRS, — sklep o podelitvi občinskih nagrad in priznanj, — predlog odloka o spremembi in dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine, — smernice za nadaljnji razvoj delegatskega sistema v občini, — poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine, — poročilo o delu temeljnih upravnih organov skupščine občine, — sklep o imenovanju delegatov v skupine delegatov za delegiranje delegatov v mestno in republiško skupščino, — odlok o dopolnitvi odloka o organizaciji in področju dela upravnih organov skupščine občine, — samoupravni sporazum o ustanovitvi kluba samoupravljavcev. III. SKLEPI SKUPŠČINE OBČINE Večina sklepov skupščine občine oziroma njenih zborov se je nanašala na sprejem družbenih dogovorov, samoupravnih sporazumov in odlokov kot splošnih aktov trajnejše veljave, ki po svoji vsebini niso v trenutku izvršljivi, ker se z njimi ureja neko vprašanje za daljše obdobje. V formalnem pogledu so bili vsi realizirani, ker so bili s strani pooblaščencev skupščine občine podpisani oziroma objavljeni v Uradnem listu SRS. Nekateri sklepi so oblikovani v obliki mnenj’, stališč, pripomb ali predlogov v zvezi s splošnimi akti širših družbenopolitičnih skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnosti, ki so bili glede na interese drugih skupščin občin v končni fazi deloma realizirani. Nekaj sklepov pa je imelo obliko zaključkov in smernic v zCezi z izvajanjem resolucije o družbeno ekonomskem razvoju SRS, delegatskega sfstema in v zvezi z izvajanjem stabilizacijskih programov. Ti zaključki oziroma smernice so bili poleg tega, da so bili objavljeni v DELEGATSKI TRIBUNI, prilogi Naše skupnosti, še posebej poslani vsem, na katere so se nanašali. Seja skupščine občine 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. Skupaj Število sprejetih odlokov 7 1 1 3 1 2 1 2 3 21 Število sprejetih sklepov, priporočil, stališč 9 7 8 4 8 16 9 6 16 83 Skupaj 16 8 9 7 9 18 10 8 19 104 Za izvajanje sklepov skupščine občine oziroma njenih zborov skrbi izvršni svet (183. člen statuta). Poročilo o delu izvršnega sveta skupščine občine je bilo obravnavano na 23. seji skupščine občine. IV. AKTIVNOST DELEGATOV 1. Udeležba na sejah zborov skupščine občine Seja zbora združenega dela 3. Dolsko 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 4. Hrušica-Fužine 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 5. Klopce 1 1 0 1 0 1 0 1 1 1 1 6. Kodeljevo 2 2 2 2 2 2 2 2 1 1 2 7. Li pogiav 1 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 8. Moste 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 9. Nove Jarše 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 10. Šmartno 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 11. Štepanjsko naselje 12. Vevče-Zg. Kašelj 2 1 2 2 2 2 2 2 1 1 0 13. Zadobrova — Sneberje-Novo Polje 1 1 1 1 1 1 1 I 1 0 1 14. Zadvor 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 2 15. Zalog 2 1 1 2 2 1 2 2 1 1 1 16. Zelena jama 2 • 2 2 2 2 2 2 2 .2 2 2 17. Polje 2 2 1 2 2 2 1 2 1 2 2 Skupaj 25 22 22 24 23 24 22 24 20 20 21 Konf. del. Štev del. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 1. 3 3 3 3 3 2 3 3 3 2 11. 3 3 3 3 3 3 1 1 0 1 111. ' 2 1 2 2 2 2 2 x 1 2 2 IV. 1 0 0 0 1 0 0 1 0 0 V. 1 1 1 0 1 0 1 1 1 1 VI. 2 2 2 2 2 2 2 2 2 1 Vil. 1 1 1 1 1 0 1 1 0 1 Vlil. " 2 . 2 2 1 2 2 1 1 2 2. IX. 2 2 2 2 2 2 2 1 2 2 X. 2 2 1 ,2 2 2 2 2 2 1 XI. 1 1 1 1 1 . 1 1 I 1 1 XII. 1 1 1 1 1 1 1 0 1 1 XIII. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 XIV. 1 0 0 1 1 0 0 0 0 0 XV. 1 1 1 1 1 1 1 1 1 1 XVI. 1 1 1 1 .1 1 1 1 1 1 XVII. 1 1 0 1 0 0 1 0 1 0 XVIII. 1 0 1 1 1 1 0 1 0 0 XIX. 2 2 2 1 2 2 0 2 0 2 obrtniki 1 1 1 1 1 1 1 0 0 0 kmetje 2 1 2 0 0 1 0 1 0 0 SKUPAJ 35 SKUPAJ 35 20 31 28 30 27 25 25 22 22 Seje zborov krajevnih skupnosti Št. Sk. Zap. Delegacija kra- del. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. del. 24 št. jevne skupnosti mest (17.6.) 1, Besnica 1 01101100 0 1 2. Bizovik 1 11111111 1 1 r SEJA DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Zap Delegati Sku št. družbenopolitičnega zbora 16.17.18.19.20.21.22.23.24. paj 1. Babnik Stanislav 1 1 0 1 0 0 1 1 0 2. Cerar Joža 1 0 1 0 0 1 0 1 1 3. Demšar Darinka 1 0 0 1 1 1 1 1 0 4. Dolinar Majda d 0 1 1 0 1 0 0 1 5: Delorenzo Robi 0 0 1 1 0 0 1 1 1 6. Gantar Matevž 1 1 1 1 1 1 0 0 1 7. Gerlica Slavko 1 1 1 1 1 1 1 1 ,1 8. Grum Peter 1 1 0 1 1 0 0 1 0 9. Ježek Matija 0 0 1 0 0 0 0 0 0 10. Kastelic Slavka 1 I 1 1 1 0 1 1 0 11. Kos Leopold 1 1 0 1 1 1 1 1 1 12. Mandeljc Franc 0 0 0 0 0 0 0 1 0 13. Mažgon Ivan 0 0 1 1 0 0 1 1 1 14. Meljo Stane 0 1 1 1 0 1 0 1 1 15. Modic Nika 1 0 0 1 1 1 1 1 0 16. Moškrič Marjan 1 1 1 v 1 1 1 1 1 17. Novak Ljuba 1 1 rv, 0 1 1 1 1 1 18. Petek Jože 0 0 0 0 0 1 1 0 18. Petek Jože 0 0 0 0 0 1 1 0 19. Planinc Miran 1 (j, 1 1 1 1 0 1 0 20. Rahne Ivanka ! 1 1 0 1 0 1 1 1 21. Rozman Dušan 1 l 1 1 1 1 1 1 1 22. Sluga Vilko ml. 0 1 0 0 1 0 1 0 1 23. Strašek Barbka 0 1 1 0 0 0 0 0 0 24. Trtnik Alojz 1 l 1 0 1 1 0 0 0 25. Zakrajšek Feliks 1' t c 1 1 0 1 0 1 SKUPAJ 16 15 16 16 15 13 15 18 14 5 5 6 4 5 7 9 5 1 7 8 1 138 Udeležba zborov delegatov v razpravah na sejah zborov skupščine občine ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI ZBOR ZDRUŽENEGA DELA DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Zap. Število Število Delegati družbenopolitičnega Število št. Delegati KS razprav Delegati konferenc delegacij razprav zbora razprav 1. Bizovik i 1. konferenca 2 Babnik Stanislav 2 2. Dolsko 4 lil. konferenca 3 Gantar Matevž 1 3. Hrušica-Fužine 5 Vi. konferenca 2 Gerlica Slavko 14 4. Klopce 4 IX. konferenca 6 Kos Leopold 15 5. Kodeljevo 10 X. konferenca 2 Mandeljc Franc 2 6. Moste 28 XVI. konferenca 1 Meljo Stane 2 7. Nove Jarše '7, XIX. konferenca 3 Moškrič Marjan 15 8. Zadobrova Sneberje N. Polje 2 XX. konferenca 4 Planinc Miran 2 9. Polje 5 XXI. konferenca 1 Rozman Duša.n 13 10. - Štepanjsko naselje 2 Obrtniki in pri njih zaposleni delavci 5 Sluga Vilko ■3 11. Vevče-Zg. Kašelj 2 Trtnik Alojz 1 12. Zalog 4 13. Zelena jama 3 14. Zadvor 8 SKUPAJ 95 29 70 3. Sodelovanje v delovnih telesih skupščine občine Na splošnih volitvah v letu 1974 je bilo v naši občini izvoljenih skupno 1.035 delegatov, od tega 802 delegata v TOZD oziroma OZD za delegiranje v zbor združenega dela, 208 delegatov v 17 krajevnih skupnostih za zbor krajevnih skupnosti in 25 delegatov družbenopolitičnega zbora. Nekateri od delegatov sodelujejo v stalnih in občasnih delovnih telesih skupščine občine; ta so: —■ komisija za odlikovanja —* komisija za preventivno vzgojo v cestnem Prometu — komisija za zadeve borcev in invalidov NOB — komisija za ugotavljanje izvora premoženja — komisija za družbeno nadzorstvo ~~ komisija za verska vprašanja ~ komisija za prošnje in pritožbe — statutarno-pravna komisija ~~ občinska volilna komisija ~ komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve — svet za ljudsko obrambo ~~ komisija za izdelavo srednjeročnih Programov in spremljanje dejavnosti KS ~~ komisija za preučevanje možnosti povezo-vanja krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela — komisija za nagrade in priznanja 7 članov 7 članov 9 članov 9 članov 7 članov 5 članov 7 članov 15 članov 8 članov 7 članov 15 članov 7 članov 7 članov 9 članov 4. Sodelovanje delegatov v skupinah delegatov za mestno in rePubliško skupščino. V skupinah delegatov za delegiranje delegatov v skupščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije deluje skupno 122 delegatov, in sicer: A. Skupščina mesta Ljubljana *• Zbor združenega dela " gospodarsko področje kultumo-prosvetno področje ~~ sociaino-zdravstveno področje ~~ kmetijsko področje ~~ področje obrti ~~ področje delovnih skupnosti državnih °rganov, družbenopolitičnih organizacij in društev ~~ Področje oboroženih sil SFRJ Zbor občin 20 delegatov 15 delegatov 10 delegatov 4 delegati 15 delegatov 3 delegati 2 delegata 19 delegatov Skupščina SR Slovenije *• Zbor združenega dela ~~ gospodarsko področje ~~ kultumo-prosvetno področje ~~ sociaino-zdravstveno področje ~~ kmetijsko področje "" področje obrti ~~ Področje delovnih skupnosti državnih Or8anov, družbenopolitičnih organizacij in društev ~~ Področje oboroženih sil SFRJ '■ Zbor občin 10 delegatov 2 delegata 2 delegata 2 delegata 4 delegati 2 delegata 2 delegata 10 delegatov ''a delo skupin delegatov skrbi sekretariat skupščine občine. kupine delegatov se sestajajo pred vsako sejo zbora združenega dela * zbora občin skupščine mesta Ljubljana oziroma skupščine SR 0venije. Na sejah delegati preučijo gradiva za posamezne seje °rov, zberejo pripombe in zavzemajo stališča do obravnavanih 'Prašanj. Nekajkrat so skupine delegatov zasedale skupaj z zborom ruženega dela oziroma zborom krajevnih skupnosti ter tako ‘‘kovana stališča posredovali na sejah zborov mestne oziroma rePubliške skupščine. V. DELO SEKRETARIATA SKUPŠČINE Sekretariat kot strokovna služba skupščine občine za izvajanje Pdnistrativno-tehničnih, organizačijskih in strokovnih del ali opravil je opravljal svoje naloge v skladu z delom in potrebami skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles ter skupinami delegatov za skupščino mesta Ljubljana in skupščino SRS. Pri tem je zlasti: — opravljal vsa organizacijska in administrativna dela za sklic sej skupščine oziroma zborov, odborov, komisij in skupin delegatov, — skrbel za pripravo gradiva in objavo gradiva v DELEGATSKI TRIBUNI, — pripravljal za seje gradivo, ki se je nanašalo na delo skupščine in delegatskega sistema, — vodi zapisnike sej skupščine, njenih zborov in delovnih teles, — izdelal zapisnike in sprejete sklepe ter splošne akte skupščine ali zborov ter skrbel za njihovo izdajp in objavo, — izvrševal strokovna opravila pri izdelavi dokumentov, stališč, dogovorov in drugih aktov skupščine, njenih zborov in skupin delegatov za skupščino mesta Ljubljana in skupščino SR Slovenije ter jih posredoval delegatom in pristojnim organom družbenopolitičnih skupnosti, na katere so se nanašali, izvrševal organizacijske in vsebinske priprave za občinske prireditve ter skrbel za njihovo realizacijo, — sodeloval na posvetovanjih in seminarjih za predstavnike delovnih organizacij in krajevnih skupnosti, — vodil razgovore v temeljnih organizacijah in konferencah organizacij o njihovem delu, — stalno urejal in vodil arhiv skupščine, zborov in njenih delovnih teles, — sodeloval z družbenopolitičnimi organizacijami, SIS in drugimi samoupravnimi organizacijami v občini, v KS, TOZD ali OZD pri programiranju in razvijanju aktualnih družbenopolitičnih nalog. Poleg tipičnega dela za skupščino občine in njenih teles ter za delovanje delegatskega sistema opravljajo v okviru sekretariata še naloge: — ljudske obrambe v zvezi z delom sveta za ljudsko obrambo, vojnimi načrti in dokumenti občine ter vojnega predsedstva skupščine občine, naloge v zvezi z izvajanjem kadrovanja za ljudsko obrambo, povezovanje občine glede ljudske obrambe s KS, TOZD ali OZD in mestom Ljubljana, — glede civilne zaščite za skupščino občine in občinski štab za civilno zaščito ter koordinacije dela s štabi za civilno zaščito v KS, TOZD ali OZD s potrebnimi programi in načrti in glede povezovanja z mestom Ljubljana, — teritorialne obrambe, njenega štaba s potrebnimi programi, načrti in drugimi dokumenti ter naloge v zvezi z urjenjem enot TO, njihovo oborožitvijo in materialno oskrbo ter podobno. Navedene dejavnosti, zlasti TO in CZ, po svoji vsebini in namenu ne spadajo v sekretariat skupščine občine in bo potrebno zanje ustanoviti poseben organ v okviru upravnih organov skupščine občine. Delo sekretariata skupščine se je do sedaj odvijalo v slabih prostorskih in tehničnih razmerah. Stanje se • izboljšuje. Poseben problem pa ima sekretariat skupščine v zvezi z ustrezno kadrovsko zasedbo delovnih mest za tovrstno dejavnost. Sedanja sistemizacija sekretariata skupščine določa naslčdnja delovna mesta: sekretar skupščine samostojni svetovalec za SLO tajnik zbora združenega dela tajnik zbora krajevnih skupnosti tajnik družbenopolitičnega zbora debatni stenograf tajnica sekretariata poveljnik občinskega štaba TO referent za materialna vprašanja TO — začasno zasedeno — dalj časa v bolniški — ni zasedeno — ni zasedeno Na posvetovanju sekretarjev občinskih skupščin v Ljubljani s predstavniki republiškega sekretariata za pravosodje in občo upravo dne 18. avgusta 1976 pa je bilo ugotovljeno, naj bi imel sekretariat naše skupščine sistemizirana in ustrezno kadrovsko zasedena naslednja delovna mesta: ' 1. sekretar skupščine občine 2. tajnik DPZ, ki opravlja tudi naloge tajnika statutarno-pravne komisije, državne volilne komisije, komisije za verska vprašanja, komisije za varstvo v cestnem prometu in tajniške posle za občasna delovna telesa skupščine občine in DPZ, 3. tajnik ZKS, ki opravlja tudi naloge tajnika skupin delegatov za zbore občin mestne in republiške skupščine, komisij zbora KS ter drugih skupin organov KS, 4. tajnik ZZD, ki oprav lja tudi naloge tajnika skupin delegatov za zbor združenega dela mestne in republiške skupščine in je tajnik komisij ZZD, 5. samostojni svetovalec, tajnik komisije za ugotavljanje izvora premoženja in komisije za prošnje in pritožbe, 6. samostojni svetovalec, tajnik sveta za ljudsko obrambo, varnost in družbeno samozaščito, 7. debatni stenograf, 8. tajnica sekretariata in 9. administratorka — strojepiska. Iz primerjave sedanje in bodoče sistemizacije oziroma zasedbe delovnih mest je razvidno, da so delavci v sekretariatu skupščine zaradi nezasedenosti delovnih mest zelo obremenjeni z delom. Zlasti je to delo dinamično in obsežno pred sklici in po sejah zborov ali drugih delovnih teles skupščine občine oziroma njenih zborov. Skupine delegatov za mestno in republiško skupščino pa zahtevajo podobno pripravo in obdelavo gradiva kot seje zborov skupščine občine, in to po obsegu in zahtevnosti. Zato vse paloge niso pravočasno izvršene in trpi kvaliteta dela. Za zagotovitev boljšega delovanja skupščine občine in njenih teles je nujno čimprej zasesti vsa delovna mesta v sekretariatu skupščine z ustreznimi delavci. PREDLOG UKREPOV ZA IZBOLJŠANJE DELA SKUPŠČINE OBČINE IN DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI LJUBLJANA MOSTE-POLJE PREDLOG \:t [HHilaui 159. Člena statuta občine Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 25 m x skladu s smernicami za nadaljnji razvoj delegatskega sistema in delegatskih odnosov v občini Ljubljana Moste-Polje, ki jih je sprejela skupščina občine na seji družbenopolitičnega zbora dne 21. junija I97(> m mi -kupnem zasedanju zbora združenega dela ter zbora krajevnih skupnosti dne 24. junija 1976. je skupščina občine na skupnem zasedanju družb.■mmolineneea zbora, zbora združenega dela in zbora krajevnih -.kup...j dn>- .................obravnavala naloge skupščine občine in ick’ n.r ’■ 'r.ie V UKREPE , izboljšanji tlela skupščine občine in delegatskega sistema v občini t i'ihtjana 'loste Polje. 1 ;,v cina občine v bodoče opravlja svoje naloge: !,a skupnem zasedanju vseli zborov, ko gre za obravnavanje in ■j .Čanje t' vprašanjih, ki so določena v 158. in 160. členu statuta občine, 2. na skupnem zasedanju zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ko gre za obravnavanje in odločanje o vprašanjih, določenih \ Idi. in 159. členu statuta občine, 1. na seji družbenopolitičnega zbora, ko gre za obravnavanje in odločanje o Vprašanjih, določenih v 161., v drugem odstavku 179. in 180. člena statuta občine, 4. na seji /bota združenega dela, ko gre za obravnavanje in odločanje o vprašanjih, določenih v 101., 162. in 164. členu statuta občine. s na seji zbora krajevnih skupnosti, ko gre za obravnavanje in odločanje o vprašanjih, določenih v 163. členu statuta občine, in 6 na skupnem zasedanju pristojnega zbora skupščine občine in pristojne skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti, ko te /a obravnavanje in odločanje o vprašanjih, ki so določena v prvem odstavku 165 člena statuta občine. /a zagotovitev izvajanja določb 166. in 167. člena statuta občine bodo prejemali delegati vseh zborov skupščine občine kompletno gradivo o predlaganih dnevnih redih za skupna zasedanja zborov ali Va seje zborov skupščine občine oziroma za skupna zasedanja zbora skupščine občine in skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti. I>, dsidstvo skupščine občine ho redno obravnavalo predložena vpim..ai.t in gradivo za seje zborov in določalo predloge dnevnih redov z.i skupit.t zasedanja zborov ali seje zborov oziroma v sodelovati in s predsednikom skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti določilo predlog dnevnega reda za skupno zasedanje zbora skupščine občine in skupščine občinske samoupravne interesne skupnosti. Skupno zasedanje zborov skupščine občine sklicuje in vodi predsednik skupščine občine, seje zborov pa sklicujejo in vodijo piedscdniki zborov (172. in 174. člen statuta občine). 11 Predlagatelji vlagajo predloge vprašanj in gradivo za obravnavo in odločanje v pristojnosti skupščine občine pri izvršnem svetu, ki obravnava vprašanje in gradivo in ga s svojim stališčem predloži v petih izvodih predsedniku skupščine najpozneje trideset dni pred sejo skupščine oziroma zborov, na katerih bi naj bilo obravnavano predlagano vprašanje (182. člen statuta občine). Vse splošne akte skupščine občine, družbene dogovore in samoupravne sporazume bo obravnavala in sprejemala skupščina občine v dvofaznem postopku, in sicer v prvi fazi osnutek in v drugi fazi predlog po uskladitvi osnutka z danimi predlogi in pripombami. Gradivo morajo predlagatelji pripraviti pravočasno, napisano jedrnato ter v jeziku, ki je delovnim ljudem in občanom razumljiv. Iz gradiva morajo biti razvidne možne rešitve v variantah. V obrazložitvi pa je obvezno pojasniti, kaj se želi urediti, ali je bilo to vprašanje že urejeno in kako, zakonsko ali drugo podlago ureditve, zakaj se predlaga ureditev ali sprememba obstoječe ureditve, kakšne bodo posledice, če se predlagana ureditev sprejme in če se ne sprejme, kakšne bodo obveznosti in kdo bo zavezance, kdo je odgovoren za izvršitev sprejete ureditve. Po odločitvi predsedstva skupščine občine, da se določeno vprašanje, ki ga je predložil izvršni svet skupščine občine, uvrstiti v predlog dnevnega reda za bodočo sejo zbora ali skupno zasedanje zborov, se gradivo objavi v Delegatski tribuni,. prilogi Naše skupnosti. III Seje zborov skupščine občine se prično-s sklicanjem sej delegacij. Delegacije in delegati morajo dobiti gradivo za seje najmanj štirinajst dni pred sejo zbora skupščine občine. Delegacije na seji obravnavajo gradivo, zavzemajo stališča do posamezni vprašanj, ki so v predlogu dnevnega reda, in delegirajo delegate v združenem delu za konference delegacij, v krajevnih skupnostih pa za sejo zbora krajevne skupnosti in jim izdajo pooblastila. Stališča delegacij ne smejo biti toga in morajo dopuščati možnost, da se njihov delegat lahko dogovarja z delegati drugih delegacij v konferenci delegacij oziroma v pristojnem zboru o skupnem stališču ali odločitvi. O sejah delegacij in konferenc delegacij je obvezno voditi zapisnike in jih najpozneje tri dni pred sejo zbora skupščine občine predložiti sekretariatu skupščine (obrazec zapisnika je objavljen v Delegatski tribuni št. 3/76). Delegacije morajo delovati v sestavu, kot to določa statut njene temeljne samoupravne skupnosti (139. člen statuta občine). Če se zmanjša število delegatov pod minimalno število, morajo temeljne samoupravne skupnosti opraviti v skladu z določili svojih statutov nadomestne volitve brez zunanjih opozoril in navodil. Doseči je večje sodelovanj" med delegacijami in organi samoupravljanja v temeljnih samoupravnih skupnostih ter delegacijami OZD in krajevnih skupnosti. Temeljne samoupravne skupnosti (TOZD ali OZD in KS) morajo v svojih statutih določiti vsebino dela, naloge, pravice in dolžnosti delegacij in delegatov ter njihovo odgovornost za opravljanje delegatske funkcije (intencije osnutka zakona 0 združenem delu). Delegati so dolžni opravljati svoje delegatske funkcije v skladu z določili statuta občine (141,-145. členi) in statuta temeljne samoupravne skupnosti in sprejetimi družbenopolitičnimi ter samoupravnimi dokumenti. Delegat je za svoje delo odgovoren delavcem v temeljnih samoupravnih skupnostih na področju združenega dela in delovnim ljudem ter občanom v krajevnih skupnostih. IV Delegati družbenopolitičnega zbora se morajo pri svojem delu bolj povezovati z družbenopolitičnimi organizacijami v občini ter naravnavati svojo aktivnost z usmeritvami, ki izhajajo iz dokumentov ali sklepov konferenc in drugih organov družbenopolitičnih organizacij. V dosedanji praksi preveč zahajajo v vprašanja iz pristojnosti krajevnih skupnosti in zbora krajevnih skupnosti skupščine občine, premalo pa se ukvarjajo s političnim stanjem v občini, razvojem občine, razvojem samoupravljanja, razvojem delegatskega sistema in delegatskih odnosov v temeljnih samoupravnih skupnostih, občinskih samoupravnih interesnih skupnosti in v občini nasploh. Zasledovati bi morali izvajanje nalog skupščine občine in dajati inciativo za obravnavanje usmerjenih vprašanj v družbenopolitičnem zboru ali drugih pristojnih zborov skupščine občine oziroma v skupščinah občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, zlasti tistih, ki so deli skupščinskega sistema v občini. Več skrbi morajo v bodoče posvečati splošnim vprašanjem ekonomskega in družbenega razvoja občine, razvojnim programom >n načrtom ter njihovemu izvajanju. V Za usklajeno delovanje skupščine občine in skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ter družbenopolitičnih organizacij ustanovi skupščina občine koordinacijski odbor za delovanje družbenopolitičnega sistema v občini. Koordinacijski odbor sestavljajo predsednik in podpredsednik skupščine občine, predsedniki skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti, predsednik občinske konference SZDL, sekretar občinskega komiteja ZK in predsednik občinskega sindikalnega sveta. Delo koordinacijskega odbora vodi predsednik skupščine občine, ki sklicuje njegove seje, predlaga dnevni red in skrbi za izvajanje sprejetih stališč in dogovorov. VI Za usklajevanje dela med izvršnim svetom skupščine občine in izvršnimi odbori skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti ustanovi izvršni svet skupščine občine koordinacijski odbor, ki ga sestavljajo predsednik in podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine in predsedniki izvršnih odborov skupščin občinskih samoupravnih interesnih skupnosti. Delo koordinacijskega odbora vodi predsednik izvršnega sveta skupščine občine, ki sklicuje seje, predlaga dnevni red in skrbi za izvajanje sprejetih stališč in dogovorov. Vil Skupščina občine in njeni zbori usmerjajo svoje delo s programi, ki jih sprejmejo na predlog predsedstva in izvršnega sveta skupščine občine, skupščina samoupravnih interesnih skupnosti, konferenc delegacij in delegacij ter družbenopolitičnih organizacij ob upoštevanju programa dela skupščine mesta Ljubljana in skupščine SRS. Vlil Za zagotovitev dela skupščine občine, njenih zborov in delovnih teles je formirati sekretariat skupščine tako, da bodo pravočasno in kvalitetno opravljena vsa potrebna administrativna-tehnična, organizacijska in strokovna dela ali opravila. V ta namen je za sekretariat skupščine zagotoviti ustrezne delavce in ga opremiti s potrebnimi sodobnimi tehničnimi sredstvi. Za izvršitev teh sklepov so odgovorni delegati, delegacije, konference delegacij, izvršni svet in predsedstvo skupščine občine. DRUŽBENI DOGOVOR 0 OSNOVAH IN MERILIH ZA PRIZNAVALNINE UDELEŽENCEM NOV IN DRUGIH VOJN x___________________________________J Osnutek Z namenom, da se priznavalnine udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn čimbolj poenotijo, sprejemajo na podlagi 147. Člena ustave socialistične republike Slovenije izvršni sveti skupščin občin Ajdovščina, Brežice, Celje, Cerknica, Črnomelj, Domžale, Dravograd, Gornja Radgona, ^rosuplje. Hrastnik, Idrija, Ilirska Bistrica, Izola, Jesenice, Kamnik, Kočevje, Koper, Kranj, Krško, Laško, Lenart, Lendava, Litija, Ljubljana-Bežigrad, Ljubljana-Center, Ljubljana Moste-Polje, Ljubljana-Siška, Ljubljana Vič-Rudnik, Ljutomer, Logatec, Maribor. Metlika. Mozirje, Murska Sobota, Nova Gorica, Novo mesto, Ormož, Piran, Postojna, Ptuj, Badljeob Dravi. Radovljica. Ravne na Koroškem, Ribnica, Sevnica, Sežana, Slovenska Bistrica. Slovenj Gradec, Slovenske Konjice, Šentjur pri Celju, Škofja Loka, Šmarje pri Jelšah, Tolmin, Trbovlje, Trebnje, Tržič, Velenje, Vrhnika. Zagorje ob Savi, Žalec, republiška konferenca SZDL Slovenije, rePubliški odbor ZZB NOV Slovenije in izvršni svet skupščine SR Slovenije DRUŽBENI DOGOVOR 0 skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnine udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, kalere Urejajo skupščine občin s svojimi predpisi. 1. člen S tem družbenim dogovorom podpisniki dogovora določajo: — krog udeležencev narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, ki s° Upravičeni do občinskih priznavalnin; — vrste občinskih priznavalnin; — pogoje in kriterije za podeljevanje občinskih priznavalnin; —- financiranje občinskih priznavalnin. 2. člen Podpisniki družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo pravico do občinskih priznavalnin: 1. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo ter udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki imajo po predpisih o starostnem zavarovanju kmetov priznan status kmeta borca narodnoosvobodilne vojne pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943; 2. žene udeleženke narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopile v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 3. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so stopili v narodnoosvobodilni boj do 1. julija 1944, preden so dopolnili 18. leto starosti in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 4. udeleženci narodnoosvobodilne vojne, ki so vstopili v narodnoosvobodilni boj po 9. septembru 1943 oziroma 13. oktobru 1943 in jim je po predpisih o pokojninskem zavarovanju čas od odhoda v narodnoosvobodilni boj do 15. maja 1945 dvojno vštet v pokojninsko dobo; 5. borci za severno mejo v letih 1918—1919 in slovenski vojni dobrovoljci iz vojn 1912—1918. 3. člen Občinske priznavalnine po tem dogovoru so: 1. stalne; 2. občasne; 3. enkratne. 4. člen Pravico do stalne priznavalnine po tem dogovoru imajo udeleženci narodnoosvobodilne vojne iz 1., 2. in 3. točke drugega člena tega dogovora, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presegajo vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Udeleženci narodnoosvobodilne vojne in borci iz 4. in 5. točke 2. člena tega dogovora imajo pravico do stalne priznavalnine, če njihov skupni mesečni dohodek in skupni mesečni dohodek družinskih članov, s katerimi živijo v skupnem gospodinjstvu, ne presega 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji na družinskega člana. Za dohodke, ki sc upoštevajo pri odločanju o pravici do priznavalnine po tem dogovoru, se štejejo vsi dohodki, razen tistih, ki se po posebnih predpisih ne štejejo za dohodek. Za dohodek iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek iz prejšnjega leta. Če je zemljišče oproščeno, davka od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, se dohodek od kmetijske dejavnosti ne upošteva. Varianta: Zadnjemu odstavku 4. člena se besedi »upošteva« doda nov stavek, ki se glasi: »Če je udeleženec narodnoosvobodilne vojne starejši od 60 let, se katastrski dohodek ne upošteva.« 5. člen Podpisniki družbenega dogovora so se sporazumeli, da je za udeležence narodnoosvobodilne vojne iz I., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora najvišja stalna priznavalnina enaka vsakokratnemu mejnemu znesku najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence narodnoosvobodilne vojne in borce iz 4. in 5. točke 2. člena pa 80 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Pri določanju višine stalne priznavalnine se upošteva število družinskih članov, ki jih upravičenec vzdržuje, zdravstveno stanje upravičenca in njegove družine, udeležba upravičenca v narodnoosvobodilni vojni ter stanovanjske in druge socialne okoliščine. 6. člen Če se spremenijo pogoji iz 4. člena tega dogovora ali drugi pogoji, ki so vplivali pri odločanju o pravici do stalne priznavalnine, se priznavalnina lahko zviša, zniža ali ukine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od prvega dne naslednjega meseca, ko so se premenili. 7. člen Občasna ali enkratna priznavalnina se po tem družbenem .dogovoru lahko v izjemnih primerih podeli udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če zaidejo v težje razmere zaradi bolezni, nezgode, smrti družinskega člana, hujših elementarnih nesreč ali zaradi drugih podobnih okoliščin. Občasna ali enkratna priznavalnina znašata največ 110 odstotkov vsakokratnega mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji. Podeljevanje občasne ali enkratne priznavalnine po tem členu ni odv isno od pogojev iz 4. člena tega dogovora. 8. člen Pravico do stalne priznavalnine iz 4. člena oziroma pravico do občasne ali enkratne priznavalnine iz 7. člena tega dogovora imajo tudi družinski člani umrlega udeleženca narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn iz 2. člena tega dogovora, če jih je umrli preživljal, če so pridobitno nesposobni in če izpolnjujejo druge pogoje tega dogovora. 9. člen Podpisniki družbenega dogovora so se sporazumeli, da imajo uživalci stalne priznavalnine in njihovi ožji družinski Člani (zakonec, otroci, oče, mati) po tem dogovoru zagotovljeno zdravstveno varstvo v obsegu, kot je določeno z zakonom in s splošnim aktom skupnosti zdravstvenega zavarovanja za zavarovanec-delavec, če nimajo zagotovljenega zdravstvenega varstva na drugi podlagi. Udeleženci narodnoosvobodilnega boja iz 1., 2. in 3. točke 2. člena tega dogovora, ki prejemajo stalno priznavalnino, imajo zase tudi pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če te pravice nimajo zagotovljene na drugi Podpisniki družbenega dogovora so se sporazumeli, da se sredstva za priznavalnine in druge pravice iz naslova priznavalnin iz tega dogovora zagotavljajo na podlagi dogovorjene porabe- v vsakoletnem republiškem dogovoru o splošni porabi v občinah. 11. člen Podpisniki družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo najkasneje v enem letu po podpisu tega dogovora v svoje predpise o priznavalninah sprejeli določila, ki jih vsebuje ta dogovor. Podpisniki družbenega dogovora so se sporazumeli, da bodo za občane, ki jih ta dogovor ne obsega in za katere vsebujejo določila sedanji občinski odloki 'o priznavalninah oziroma materialnih družbenih pomočeh borcem narodnoosvobodilne vojne, obdržali ureditev drugih oblik pomoči po občinskih odlokih na sedanji ravni. Sredstva za pokrivanje izdatkov iz prejšnjega odstavka tega člena zagotovijo skupščine občin v svojih proračunih. 12. člen Družbeni dogovor se objavi v Uradnem listu SRS. OBRAZLOŽITEV osnutka drutbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za podeljevanje priznavalnin udeležencem narodnoosvobodilne vojne in drugih vojn, katere urejajo skupščine občin s svojimi predpisi Osnutek družbenega dogovora vsebuje skupne osnove in merila za podeljevanje občinskih priznavalnin udeležencem NOV s priznano posebno dobo v dvojnem štetju pred 9. septembrom 1-943 in po njem, oziroma do 13. oktobra 1943 in borcem za severno mejo v letih 1918—1919 ter slovenskim vojnim dobrovoljcem iz vojn 1912—1918. Po predloženem osnutku družbenega dogovora ni razlik glede uveljavljanja pravic, ki izhajajo iz osnutka dogovora med navedenimi kategorijami udeležencev NOV in drugih vojn. Razlike so le v cenzusih in višini priznavalnin. Za udeležence NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, med katere so uvrščene tudi žene-udeleženke NOV z dvojno dobo pred 1. julijem 1944, kakor tudi udeleženci NOV z dvojno dobo pred I. julijem 1944, ki so stopili v NOV pred 18. letom starosti, bi znašata priznavalnina največ do mejnega zneska najnižje pokojnine zavarovancev-delavcev, za udeležence NOV po 9. septembrom 1943 oziroma 13. oktobra 1943 in za udeležence drugih vojn pa največ do 80 odstotkov mejnega zneska najnižje pokojnine. V 1. členu osnutka družbenega dogovora so določeni bistveni elementi, ki naj bi bili enotni, ker so pomembni ta vse občinske skupščine, da lahko s svojimi predpisi (odloki) dosežejo poenotenje priznavalnin. Gre za določitev kroga upravičencev do priznavalnin, za določitev vrst priznavalnin, pogojev in kriterijev ter za pokrivanje finančnih izdatkov za priznavalnine. V 2. členu osnutka družbenega dogovora so navedeni občani, ki imajo pravico do občinske priznavalnine, če izpolnjujejo pogoje družbenega dogovora. Upoštevani so udeleženci NOV z dvojno dobo pred 9. septembrom 1943 in po njem oziroma 13. oktobrom 1943 ter udeleženci drugih vojn, za katere, je treba urediti občinske priznavalnine po enotnih osnovah in merilih. V družbeni dogovor so uvrščene tudi žene-udeleženke NOV z dvojno dobo do 1. julija 1944 in udeleženci NOV z dvojno dobo do 1. julija 1944, ki so stopili v NOV pred 18. letom starosti. V 3. členu osnutka družbenega dogovora so naštete vrste občinskih priznavalnin, ki naj bi bile enotno urejene. To so stalna priznavalnina kot osnovna družbena pomoč ter občasna ali enkratna priznavalnina, ki se podeljujeta v izjemnih primerih. Nekatere občine imajo v svojih odlokih o priznavalninah tudi oblike pomoči, kot npr. stalna ali enkratna denarna pomoč pri šolanju otrok, enkratna denarna pomoč za zdravljenje v zdraviliščih itd. Te oblike pomoči niso uvrščene v osnutek družbenega dogovora, ker so urejene v drugih posebnih predpisih ali družbenih dogovorih in ker imajo skupščine občin po 11. členu tega družbenega dogovora dolžnost ohraniti sedanjo raven drugih oblik pomoči. V 4. členu osnutka drutbenega dogovora so določeni različni cenzusi dohodkov za udeleience NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 in za udeleience NOV po teh datumih ter za borce za severno mejo v letih 1918—1919 in za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918. Cenzus dohodkov prosilca in njegovih družinskih članov, ki živijo z njim v skupnem gospodinjstvu, je mejni znesek najniijih pokojninskih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji (v letu 1976 je mejni znesek 1.713 din) oziroma 80 odstotkov tega mejnega zneska. Za dohodke iz kmetijske dejavnosti se računa dvakratni katastrski dohodek, kot v posebnih predpisih pri uveljavljanju pravic iz starostnega zavarovanja kmetov in pravic po zakonu o vojaških invalidih, varianta pa katastrskega dohodka ne šteje, če je udeleženec NO V dtarejši od 60 let. Člen 5 osnutka družbenega dogovora določa višino stalne priznavalnine. Višina priznavalnine je po osnutku različna glede na čas udeležbe v NOV oziroma za udeležbo v drugih vojnah in naj za udeležence NOV z dvojno dobo pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943 ter za žene-borke in za mladoletne borce z dvojno dobo do 1. julija 1944 znaša največ do višine mejnega zneska najnižjih prejemkov v pokojninskem zavarovanju delavcev v SR Sloveniji, za udeležence NOV z dvojno dobo po navedenima datumima ter za borce za severno mejo v letih 1918—1919 in za slovenske vojne dobrovoljce iz vojn 1912—1918 pa 80 odstotkov od tega zneska ali 1.370 din. Navedeni člen vsebuje tudi določilo, da pristojni organi pri odločanju o višini priznavalnine upoštevajo število vzdrževanih družinskih članov, zdravstveno stanje ter stanovanjske in druge socialne okoliščine upravičenca. V 6. členu osnutka družbenega dogovora so določbe, na podlagi katerih je podeljeno priznavalnino možno spremeniti ali ukiniti. Člen Z družbenega dogovora obravnava občasno in enkratno priznavalnino, ki bi jo podeljevali samo v izjemnih primerih, ko borci zaidejo v težje razmere (npr. bolezen, nezgode, hujše elementarne nesreče ipd.). Navedeni člen vsebuje tudi določbe o višini občasne ali enkratne priznavalnine, ki bi znašale največ 110 odstotkov mejnega zneska najnižje pokojnine zavarovancev-delavcev v SR Sloveniji. Za leto 1976 je 110 odstotkov mejnega zneska najnižjih pokojninskih prejemkov 1.884 din. Po 8. členu družbenega dogovora imajo pravico do stalne, občasne ali enkratne priznavalnine tudi družinski člani umrlega udeleženca NO V in drugih vojn, s pogojem, da jih je umrli preživljal, da so pridobitno nesposobni in da izpolnjujejo druge pogoje tega dogovora, zlasti glede premoženjskega cenzusa. Izpolnjeni morajo biti vsi našteti pogoji. Člen 9 osnutka družbenega dogovora daje zdravstveno varstvo uživalcem stalne priznavalnine in njihovim ožjim družinskim članom (zakoncu, otrokom, očetu in materi upravičenca) v enakem obsegu, kot ga imajo zavarovanci-delavci. Po določbah tega člena imajo zdravstveno varstvo tudi družinski člani umrlega borca, če so uživalci stalne priznavalnine. Pravico do zdravstvenega varstva po tem dogovoru imajo uživalci stalne priznavalnine, če je nimajo zagotovljene na drugi podlagi. Gre predvsem za uživalce stalne priznavalnine, ki niso zavarovanci po predpisih o zdravstvenem zavarovanju. Po tem členu imajo udeleženci NOV pred 9. septembrom 1943 oziroma do 13. oktobra 1943, žene-udeleženke NOV do 1. julija 1944 in udeleženci NOV do 1. julija 1944, ki tedaj še niso bili stari 18 let, možnost pridobiti pravico do podaljšanega ali nadomestnega bolnišničnega zdravljenja v naravnih zdraviliščih, če seveda niso drugače zdravstveno zavarovani. Po 10. členu osnutka družbenega dogovora bi se vsa sredstva za priznavalnine in za zdravstveno varstvo po tem dogovoru zagotavljala v proračunih skupščin občin na podlagi družbenega dogovora o splošni porabi. Člen 11 osnutka družbenega dogovora nalaga skupščinam občin, da določila tega dogovora sprejmejo v svojih predpisih (odlokih) v določenem roku po podpisu družbenega dogovora. Skupščine občin bodo po določbah tega člena v svojih odlokih zadržale ureditev drugih oblik pomoči na sedanji ravni. Občinske skupščine so namreč s temi odloki doslej urejale tudi zadeve nekaterih občanov, ki ne sodijo v ta družbeni dogovor. ODLOK 0 UREJANJU. VZDRŽEVANJU IN VARSTVU VOJAŠKIH POKOPALIŠČ IN GROBOV NA OBMOČJU OBČINE OSNUTEK Vi 4 -lcn;i zakona o vojaških pokopališčih in grobovih (Ur. 1. SRS Z'v "31, Vin S. člvn avakona o prekrških (Ur. I. SRS Sl. 7-31/74) ter ......vlemi Matula občine Ljubljana Moste -Polje (Ur. 1. SRS >. je skupščina občine Ljubljana Moste-Polje na -vi' /bora /d roženega dela dne....... in na.........seji .> .i;e> v.*h kupnosli dne........sprejela O I) I. O K " urejanju, vzdrževanju in varstvu vojaških pokopališč in grobov na območju občine Ljubljana Moste-Polje I. 2 I. TEMELJNE DOLOČBE Za ureditev vojaških pokopališč izda ustrezno lokacijske) in gradbeno dovoljenje pristojni občinski upravni organ potem, ko je dala strokovno soglasje pristojna spomeniška služba ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. 3. člen Občinski upravni organ, pristojen za gradbene zadeve, izda ustrezno lokacijsko odločbo ali gradbeno dovoljenje, če je po gradbenih predpisih potrebno, za vse posege, ki utegnejo povzročiti spremembe na obstoječih vojaških pokopališčih. V odločbi se predpišejo pogoji za izvedbo posegov. 1. člen lu odlok natančneje določa način postavljanja, urejanja, 'zdrževanja in varstva vojaških pokopališč, grobov, kostnic in Mr"hnic (v nadaljnjem besedilu: vojaška pokopališča) borcev in žrtev ^()R, navedenih v 2. členu zakona o vojaških pokopališčih in »robovih (Uradni list SRS št. 26-239/73). Pokopališča, za katera veljajo določbe tega odloka, so navedena v Posebnem seznamu, ki je sestavni del tega odloka. 2. člen Vsako novo urejeno vojaško pokopališče mora imeti ustrezen ^•etski videz v skladu z okolico in ustrezen napis, kaj predstavlja. 4. člen Za vsak poseg, ki utegne povzročili spremembe na vojaškem pokopališču, je potrebno vnaprejšnje strokovno soglasje Ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo. Za take posege se šteje zlasti: konzerviranje, restavriranje, prebarvanje, porušitev ali prestavitev spomenikov na vojaških pokopališčih, zaradi katerih se spremenijo varstveni pogoji. Omejitev iz prvega odstavka velja tudi za neposredno okolico vojaškega pokopališča. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo mora podali svoje strokovno soglasje najkasneje v 15 dneh po prejemu predloga. 5. člen Za redna vzdrževalna dela ni potrebno posebno dovoljenje. Redna vzdrževalna dela so predvsem: obnova črk na spomenikih, kamnoseško čiščenje spomenikov in urejanje zelenic okoli vojaškega pokopališča in na njem samem. 6. člen Sklep o ureditvi vojaškega pokopališča sprejme občinska skupščina. Odločbo o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi izda pristojni občinski upravni organ. V odločbi o ureditvi vojaškega pokopališča, njegovi obnovi ali prestavitvi ugotovi pristojni občinski upravni organ tudi, kdo zagotavlja potrebna sredstva za njegovo postavitev in kdo ga je dolžan v bodoče varovati ter vzdrževati. n. POSTOPEK ZA UREDITEV VOJAŠKEGA POKOPALIŠČA 7. člen Pisne in obrazložene predloge za ureditev vojaškega pokopališča lahko posredujejo občinske in mestna skupščina in družbenopolitične organizacije, druge družbene organizacije, samoupravne interesne skupnosti, organizacije združenega dela, krajevne skupnosti, druge samoupravne organizacije in skupnosti, zbori delovnih ljudi ali skupina najmanj 10 občanov. Predloge posredujejo predlagatelji občinskemu o.rganu, pristojnemu za komunalne zadeve, ki preveri skladnost s predpisi in odstopi predloge pristojnemu koordinacijskemu organu za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine. 8. člen Koordinacijski organ za spomeniško varstvo zbere mnenja družbenopolitičnih organizacij (občine), pridobi mnenja krajevnih skupnosti ter nato gradivo odstopi Ljubljanskemu regionalnemu zavodu ža spomeniško varstvo, da predlog preuči in da svoje strokovno soglasje. Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo vrne gradivo s svojim strokovnim mišljenjem pristojnemu občinskemu upravnemu organu najkasneje v 15 dneh po prejemu. 9. člen Občinski upravni organ, pristojen za komunalne zadeve, mora poskrbeti za hiter postopek in rnorao zadevi odločiti najkasneje v 15 dneh po tem, ko je dal Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo svoje strokovno soglasje. III. SKRR ZA VOJAŠKA POKOPALIŠČA 10. člen Občinska skupščina z odlokom določi, katere krajevne skupnosti skrbijo za posamezna vojaška pokopališča na območju občine in pod kakšnimi pogoji in za katera bo sama skrbela. Ta odlok npra občinska skupščina vsako leto najkasneje do 10. januarja dopolniti z navedbo novourejenih vojaških pokopališč, postavljenih v preteklem letu. Sekretariat občinske skupščine je dolžan poskrbeti ,da se vsako leto v seznam, ki je sestavni del tega odloka, vpišejo tudi novourejena pokopališča. Pristojni občinski upravni organ dostavi vsako leto najkasneje do 20. januarja sekretariatu občinske skupščine poročilo o spremembah v stanju vojaških pokopališč na območju občine. Če sprememb ni bilo, dostavi negativno poročilo. 11. člen Družbenopolitične organizacije, samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti in organizacije združenega dela lahko v sporazumu z občinsko skupščino prevzamejo neposredno skrb za urejanje in vzdrževanje posameznih pokopališč in grobov borcev narodnoosvobodilne vojne. Pristojni upravni organ občinske skupščine skrbi /a sklepanje dogovorov o vzdrževanju spomenikov in za združevanje sredstev v ta namen. 12. člen Krajevne skupnosti, organizacije združenega dela, občinske skupščine in drugi oskrbniki morajo vojaška pokopališča, za katera skrbijo po tem odloku, primerno vzdrževati vključno s funkcionalnim zemljiščem. Ovenelo ali poškodovano cvetje in vence ter dogorele sveče je potrebno odstraniti. 13. člen Sredstva za urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč zagotovi vsako leto občinska skupščina na predlog in v sporazumu s koordinacijskim organom za spomeniško varstvo pri izvršnem svetu občine in sveti krajevnih skupnosti. Določila prvega odstavka ne veljajo za vojaška pokopališča, za katera so prevzele neposredno skrb organizacije, navedene v L odstavku 11. člena. 14. člen Prepovedano je vsako poškodovanje vojaških pokopališč ter uničevanje ali poškodovanje njihovega okolja kakor tudi odlaganje smeti, odpadkov ter drugih materialov na območju vojaškega pokopališča ali njegovi okolici: 15. člen Občinska skupščina sprejema investicijski program urejanja in vzdrževanja vojaških pokopališč najmanj za dobo petih let. Program pripravi krajevna skupnost, na območju katere se vojaško pokopališče nahaja. K programu da strokovno soglasje Ljubljanski regionalni zavod za spomeniško varstvo, izvršni svet občine pa ga potrdi potem, ko dobi mišljenje koordinacijskega organa za spomeniško varstvo. Program za investicijsko vzdrževanje vojaških pokopališč se predloži tudi občinski kulturni skupnosti v obravnavo, dokončno pa ga sprejmeta na skupni seji občinska skupščina in skupščina občinske samoupravne kulturne skupnosti. IV. EVIDENCA VOJAŠKIH POKOPALIŠČ 16. člen O vojaških pokopališčih hrani dokumentacijo in vodi evidenco za območje občine pristojni upravni organ. Izvršni svet občinske skupščine predpiše pravilnik o vodstvu evidence vojaških pokopališč. i 17. člen Za vsako samostojno stoječe pokopališče je dolžan upravni organ urediti zemljiško-knjižno stanje. Za vsakd vojaško pokopališče in njegovo okolico se določi v zemljiški knjigi posebna parcelna številka. Izvajanje določb tega odloka nadzoruje komunalna inšpekcija skupščine mesta Ljubljana v sodelovanju z Ljubljanskim regionalnim zavodom za spomeniško varstvo. V.KAZENSKE DOLOČBE 18. člen Z denarno kaznijo do 3.000 din se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki poškoduje vojaško pokopališče ali njegovo okolje ali odlaga smeti, odpadke ter druge materiale na spomenikih ali na njegovo okolje (14. člen). z Z denarno kaznijo do 30.000 din se kaznuje pravna oseba in 1 denarno kaznijo do 3.000 din odgovorna oseba pravne osebe, stori prekršek iz 1. odstavka tega člena. VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 19. člen Občinska skupščina je dolžna sprejeti investicijski program urejanje in vzdrževanje vojaških pokopališč iz 15. člena v šes» mesebih po uveljavitvi tega odloka. 20. člen Pristojni upravni organ občinske skupščine je dolžan uredi1' dokumentacijo in evidenco vojaških pokopališč za območje občin6 tako, kot določa 16. člen, najkasneje do 28. februarja 1977. 21. člen Ta odlok stopi v veljavo osmi dan po objavi smradnem listu SR^- OBRAZLOŽITEV g Koordinacijska komisija izvršnega sveta skupščine mesta za varst\ spomenikov NOB je skupaj s predstavniki občinskih koordinacija*1^ komisij pripravila osnutek odloka o urejanju, Vzdrlčvanjuin varsO' vojaških pokopališč in grobov na območju občine. Načelna razprava je pokazala, naj ne bi sprejemali takšnega sPlošnega akta na ravni mesta, čeprav je pustila odprta vprašanja, a‘i lahko rečemo, da imamo v Ljubljani nekatere spomenike, ki so Mestnega pomena, vendar pa so razpravljala naglašali, naj se vprašanje vojaških pokopališč in grobov ureja na ravni občine. Razširjena koordinacijska komisija si je prizadevala, skupaj s Predstavniki ljubljanskega regionalnega zavoda za spomeniško varstvo in pravniki, oblikovati čimbolj dodelano besedilo in Pričakuje, da bi ga sprejele vse občinske skupščine v približno enakem besedilu. V primeru večjih, bistvenih pripomb pa predlaga izvršnim svetom, naj bo koordinacijska komisija o tem obveščena, da bi lahko izvedla ponovno razpravo in uskladitev besedila. Pričakujemo, da bi bil odlok sprejet najkasneje do konca tega leta, zato prosimo, da ga čimprej obravnavate. Za koordinacijsko komisijo Viktor Leskovšek PROSTORSKI NAČRT ZA POTREBE KMETIJSTVA J V skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS št. 6-236/73 z dne 25. julija 1973) in na podlagi 10. člena tega zakona ler v skladu z naravnimi možnostmi ter družbenimi potrebami v °bčini je komisija izdelala I. Območje Zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko uporabo in katerih namembnost se praviloma ne sme spreminjati. RAVNINSKI PRF.DEL prostorski načrt /a potrebe kmetijstva v občini Ljubljana Moste-Polje Pri izdelavi prostorskega načrta za potrebe kmetijstva je sodelovala kmetijska zemljiška skupnost, kar zahteva zakon o kmetijskih zemljiščih in 6. člen statuta kmetijske zemljiške skupnosti. Skupščina kmetijske zemljiške skupnosti je obravnavala prostorski "afrt na 2. redni seji dne 20. junija 1975. Pripombe in predlogi skupščine kmetijske zemljiške skupnosti so upoštevani v tem Prostorskem načrtu. V predloženem prostorskem načrtu je preučen celoten kmetijski Prostor in opredeljen po zakonu v posamezna območja. Pri opredelitvi prostora so upoštevane potrebe vseh, ki so zainteresirani *a kmetijski prostor. Cilj celotnega načrta je, da se ohranijo kvalitetne kmetijske površine za izkoriščanje v kmetijstvu in so dani Pogoji za perspektivni razvoj kmetijstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje. OPREDELITEV ZEMLJIŠČ PO ZAKONU P° zakonu o kmetijskih zemljiščih so kmetijska zemljišča ru/' rščena po namembnosti v tri območja: *• območje obsega zemljišča, ki so trajno namenjena za kmetijsko Porabo in katerih namembnost sc praviloma ne sme spreminjati; ■ območje so zemljišča, katera se lahko uporabljajo za kmetijske namene le na način ir po postopku, določenim z Ekonom o kmetijskih zemljiščih: j tl- območje obsega zemljišča, katera sc smejo uporabljati tudi za ll8e, s kmetijstvom povezane namene (kmečki in drugi turizem, "oni rezervati, naravna varstvena območja in podobno). USKLADITI V NAČRTOV Prostorski načrt upošteva [ j"~T sPrejeti urbanistični red za naselja in območja v občini "JUbUana Moste-Polje; P mesta I jubljana; urbanistični program mesta Ljubljana -s- dopolnitev. J Podrobni urbanistični načrt mestnega dela občine Ljubljana SJ, 0s,e-P°lje z nekaterim; predlogi za spremembo — in tudi per-1Tq7 Vl’c Pro8ramc kmetijskih temeljnih organizacij združenega dela za lastno proizvodnjo in kooperacijo s kmeti, organizacije so: ^.ljubljanske mlekarne — TOZD posestva in kooperacija, Emojta pijana — TOZD pol jedel jstvo-govedoreja, Komunalno podjetje g br. Cvetličarna, Kmetijski zavod Ljubljana, Gozdno sPodarstvo Ljubljana. RAZVRSTITEV KMETIJSKIH ZEMLJIŠČ Pfik Prostorskem načrtu je posamezno območje podrobno opisano in Pre 3/3,10 na priloženi karti 1 : 5000, iz katere je zaradi preglednosti esen prikaz načrta Še na karto 1 : 10000. Kompleks Bizovik—Dobrunje—Podlipoglav Meja tega kompleksa se pričenja na jugozahodu na desnem bregu Ljubljanice z zemljišči podjetja RAST in se nadaljuje med Litijsko in Hruševsko-Dobrunjsko cesto. Pri cesti na Urh zavije desno ob vznožju gozda iti preseka začetek doline pod Urhom. Meja poteka delno po mejah parcel, delno po slojnicah, in sicer tik ob igozdu, tako da zajema vse podmolniške kmetijske površine. Pri Smrtniku se meja ponovno poveže s kompleksom. Ob gozdu pod vasjo zajame hribovitejši predel območja Šentpavla z vsemi kmetijskimi površinami do roba gozda. Pod Šentpavlom preseka meja v ravni liniji dolino v Brezjah in poteka dalje ob vznožju gozda (Tersenek). Tako zajema vso ozko dolino do Vipavca (pri Lipancu) in še naprej do vasi Sela pod Pancami, kjer se kompleks zaključi. Meja poteka nadalje po vzhodnem robu doline proti Podlipoglavu in do MS 229 delno, se nadaljuje ob robu gozda ter zajame v celoti dolino pod Zagradiščem in preseka dolino pod Češnjicami. Od tod poteka meja ob robu gozda do MS 225 v Sadinji vasi in po cesti, Sad in ja vas — Sostro do MS 222, preide na potok Bobovšek do izliva v Dobrunjščico, poteka nato po Dobrunjščici in po zahodnem robu pare. št. 1713/2. 1696, 1716/2 nato prek ceste na pare. št. 186/3, 186/2, 189, 190 — vse k. o. Dobrunje. Od tu poteka meja v ravni črti od pare. št. 527 do potoka Dobrunjščica in do vključno pare. št. 456 v k. o. Sostro. Meja se nadaljuje v ravni črti do rezervata nove Litijske ceste in na zahodno mejo MS 108/2, MS 108/1 in MS 107 do Ljubljanice. Severna meja I. območja poteka od zemljišča podjetja RAST (vključno kompleks RAST) vseskozi po obstoječi Litijski cesti do Ceste 11. grupe odredov in po Cesti 11. grupe odredov, nato po južnem robu rezervata nove Litijske ceste do Dobrunjščice, od tu proti severozahodu po poti na vzhodno mejo MS 116 in do Ljubljanice ter po desnem bregu Ljubljanice na MS 107. Prvo območje se nadaljuje na vzhodnem robu MS 107. Meja poteka po Ljubljanici do gozda, nato vseskozi ob robu gozda na vzhodno mejo MS 108/2, MS 108/l in po Dobrunjščici do izliva le-te v Ljubljanico. Iz prvega območja so izvzeti v karti začrtani otoki. Kompleks Studenec Površina tega kompleksa znaša 6,80.37 ha in je namenjena izključno za drevesnico. Kompleks je v k. o. Slape. Na jugu poteka meja po potoku Fužinščiee in ob Ljubljanici, delno ob pare. št. 1143. na vzhodu se nadaljuje ob ograji zida bolnišnice in pare. št. 1132 in 1134. severno pa poteka po pare. št. 1104 in pare. št. 1174 — vse k. o. Slape. Kompleks Kašelj Površina med Zg. in Sp. Kašljem se razvrščajo za kmetijsko rabo. Meja poteka za Petrolom mimo silosov do Zg. Kašlja, od tu po cesti do začel k a \ asi Sp Kašelj in se obrne proti železnici. Manjši del 1 ■ mpleksa leži na spodnji strani ceste med Zg. in Sp. Kašljem proti I mbljanici. Kompleks Zgornja in Spodnja Zadobrova Meja tega kompleksa se pričenja pri šentjakobskem mostu in poteka proti zahodu po Šmartinski cesti do odcepa v Sneberje in po Sneberski cesti do križišča Šentjakob-Polje in Sneberje-Zalog. Meja se nadaljuje po cesti Zg. in Sp. Zadobrova ob MS 103/3, MS 104/1, MS 104/2 in po južni meji navedenih kompleksov do pare. št. 305/1-k.o. Zadobrova in po vzhodni meji te parcele na vzhodno mejo MS 103/4. Meja tega območja se nadaljuje po severni in vzhodni meji MS 10 do poljske poti, to je po južni meji pare. št. 487, 488, 489, 490-k.o. Zadobrova, nato po meji krajinskega parka Zajčja dobrava do meje k. o. Zadobrova — Kašelj, nato po meji k. o. do ceste Zadobrova—Zalog, ob meji drevesnice RAST na opuščeno strugo in po strugi na MM 7, nato po severni meji MM 7 do vzhodnega roba, od tu pa v ravni črti do Save. Kompleks Dolsko Celoten kompleks v ravnini, do meje občine Bežigrad do meje občine Litija, je razvrščen v I. območje. Kompleks se razprostira od Save do Petelinja, nato po obronkih gozda — vključno Senožeti — do meje z občino Litija. Če bi prišlo do realizacije energetske cone v Dolskem, se meja tega kompleksa premakne skladno z načrtom proti vzhodu. Hriboviti predel , Vsa kmetijska zemljišča v hribovitem predelu občine spadajo v I. območje. Iz tega območja so izvzete le površine, namenjene za stanovanjsko gradnjo, ki jih predvideva urbanistični red za naselja in območja v občini Ljubljana MOste-Polje (november 1973), razen v primerih, kjer je s tem prostorskim načrtom predlagana sprememba urbanističnega reda. Glede na dejstvo, da posamezne (raztresene) hribovite kmetije z urbanističnim redom niso prikazane, je s tem prostorskim načrtom omogočeno kmetom, ki živijo na teh kmetijah, sprememba namembnosti zemljišč za njihove potrebe (gradnja hiš in gospodarskih poslopij). Po tehtni presoji so v teh legah možne tudi druge gradnje, katere posredno ali neposredno zadržujejo obljudenost tega območja. Za soglasje k spremembi namembnosti zemljišč je v takih primerih pristojna kmetijska zemljiška skupnost, nadaljnji postopek pa poteka po veljavnem zakonu za gradnjo. Razmejitev hribovitega predela, ki spada v L območje, poteka ob meji gozda, v notranjosti območij pa do roba kompleksov II. >n 111. območja. Razporeditev zemljišč v I. območje se nanaša na dejanska kmetijska zemljišča. Ta razporeditev ne velja za nerodovitne površine (pozidana zemljišča, dvorišča in podobno). Površine, ki so namenjene za gradnjo infrastrukturnih objektov, se izvzamejo iz L območja. ' II Območje Zemljišča, katera se lahko uporabljajo za nekmetijske namene le na način in po postopku, določenim z zakonom o kmetijskih zemljiščih. „ . , , Ravninski predel V to območje so razporejena vsa kmetijska zemljišča v ravninskem predelu občine, razen kompleksov, ki so določeni za I. in 111. območie. Zemljišča, ki se navezujejo na mesto, med l.ilijsko cesto in ožjim vodovodnim rezervatom X’ to območje so razvrščena kmetijska zemljišča med I itijsko cesto na jugu in ožjim vodovodnim rezervatom na severu (Hrastje, Šmartno oh Savi), na vzhodu pa od Zavoglja po desnem bregu Ljubljanice do kašeljskega mosta, se nadaljuje po terasi dp kavcijskega kompleksa in po meji tega kompleksa in po Ljubljanici do roba gozda. Na seve-u poteka meja od izliva 1 jubljaniVc po desnem bregu Save v ravni liniji na vzhodni rob MM 7 in po severni men MM 7 v ravni črti na opuščeno strugi' do drevesnice Rasi, nato po meji k. o. Kašelj—Zadobrova do krajinskega parka Zajčja dobrava in po v zhodni, juž.ti in zahodni meji krajinskega parka na mejo I. območja do šentjakobskega mosta. X' drugo območje 'C razvrščajo zemljišča, ki se razprostirajo južno od Hrušcvsko-Dobrunjske' ceste z dolino .pod I rhoi-r: v>a po urbanističnem redu in po urbanist ičttvi i pi> • ■ r .mu nvuu I i uhlja na začrtana naselja in kmetijske površine juev-.zh.-dno ud ceste Sadinja vas do MS 222 in nato po meti 1 •!'•••< X območ' : se razporedijo manjše površine, k: L. 1 > m. : • • -• llrn .o m obstoječo Litijsko cesto. V drugo območje so razporejena zemljišča južno od roba rezervata nove Litijske ceste proti jugu do severnega roba Ceste II. grupe odredov. Na vzhodni strani tega kompleksa se meja nadaljuje do vključno pare. št. 411 in 602/1-k.o. Dobrunje, zahodna meja kompleksa pa poteka po vključno pare. št. 1241-k.o. Dobrunje in po cestah nazaj. Predvideni kompleks po GUP za pokopališče Sostro se v celoti razporedi v II. območje. V drugo območje se razporedi le del zemljišč MS 229 Podlipoglav. Dolina Besnice Celotna dolina Besnice je razporejena v II. območje. Meja tega kompleksa se pričenja s pare. št. 1972/3 in 1973/2-k.o. Kašelj, se nadaljuje po.robu gozda na obeh straneh doline in se zaključuje na južni strani vključno s pare. št. 1455/3-k.o. Volavlje. V 11. območje so razporejena zemljišča »Bajdovin«-k.o. Javor. Desni breg Save Od zaloškega železniškega mostu v smeri proti Litiji se vse kmetijske površine na desnem bregu Ljubljanice in Save razvrstijo v II. območje. To območje sega do konca meje občine in vključuje doline do roba gozda. Dolsko V II. območje se razvrstijo zemljišča, ki jih zajema MS 211, povečan na vzhodu do arondiranega kompleksa Emone južno od ceste Ljubljana—Litija. V drugo območje se razvrstijo tudi zemljišča, ki jih zajema MS 213. Ta se poveča na severni strani do roba gozda. V II. območje se razporedijo parcele št: 70, 76-k.o. Petelinje, ki se navezujejo na MS 210. V 11. območje se razvrščajo tudi kmetijska zemljišča, ki obdajajo MS 201 Vinje. Hriboviti predel V hribovitem predelu se namenijo v II. območje kmetijske površine po predvidenih načrtih v urbanističnem redu. Urbanistični red za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje (Uradni list SRS št. 16/74, 15. april 1974), oz. 5. člen, ki istočasno označuje tudi drugo območje, se glasi: Zazidljive površine iz prvega odstavka tega člena so območja z oznako: MS 201 Vinje MS 217 Volavlje MS 202 Dolina MS 218 Prežganje MS 203 Hrib MS 219 Javor MS 204 Osredki MS 220 Malo Trebeljevo MS 205 Klopce MS 22! Veliko Trebeljevo MS 206 Vrh pri Dolskem MS 224 Podmolnik MS 207 Zagorica pri Dolskem MS 226 Češnjice MS 208 Križevska vas MS 227 Zagradi šče MS 209 Križevska vas MS 228 Šem pav el MS 210 Kamnica MS 230 Brezje pri Lipoglavu MS 212 1 aze pri Dolskem MS 231 Veliki l ipogliiv MS 214 Janče MS 232 Rcpče MS 215 Gaber je pri Jančah MS 233 Mali Lipoglav MS 216 X nainarje MS 234 Pance III. Območje Območje, \ katerem se smejo zemljišča uporabljati tudi za druge, s kmetijstvom povezane namene (kmečki turizem in drugi turizem, v odovodni rezervati, krajinski park in podobno). V arstveni pas vodovodov Ožji varstveni pas vodovodov se razprostira od meje občine Bežigrad in zajema naselja Obrije, Šmartno ob Savi, Hrastje in Sneberje; na jugu poteka meja ob MP 3, na severu pa po Savi. Ožji pas krajevnega vodovoda Bizovik zajema površine s pare. št. 352, 353, 354, 364, 365 in 366 — vse k. o. Bizovik. V ožjem varstvenem pasu ležijo kakovostna kmetijska zemljišča, ki so po kategorizaciji razvrščena v L in 11. območje. Režim v varstvenem pasu dovoljuje le ekstenzivno poljedelsko proizvodnjo (gnojenje je omejeno, uporaba zaščitnih sredstev je prepovedana), kar zmanjšuje proizvodno vrednost klnetijskih zemljišč. Krajinski park Zajčja dobrava Ki a i i ms k i park Zajčja dobrava leži v krajevni skupnosti / i dob rov a. Natančne meje parka so razvidne iz kartnega prikaza (I : 'lino! n -.o zarisane po veljavnem urbanističnem programu. Rekreacija in počitniški objekti V III. območje se razvrščajo kompleksi, ki jih zajema urbanistični red za rekreacijo in počitniške objekte. Za rekreacijo in počitniške objekte so predvideni kompleksi na slabih tleh, ki za kmetijstvo niso najbolj primerni, imajo pa ugodne lege za predvidene objekte. Za rekreacijo in počitniške objekte ostanejo površine, ki so predlagane v urbanističnem redu: MW 201 Senožeti MW 207 Mali Lipoglav MW 208 Mali Lipoglav MW 209 Mali Lipoglav MW 205 Podlipoglav MW 206 Brezje pri Lipoglavu MW 203 Malo Trebeljevo Poleg teh so za rekreacijo in počitniške objekte predvideni še kompleksi: — na Malem vrhu — na Prežganju — na Tujem grmu — v Vinjah — v Osredkih — v Klopcah — v Zagorici — na Malem Lipoglavu — v Selcah pri Pancah — v Pancah Predlogi za spremembo veljavnih urbanističnih programov Predlogi za spremembo GUP Bizovik Zmanjšane površine, ki jih zajemajo programirani objekti G 9 in RA v tistem delu, kjer segajo na južno stran obstoječe Litijske ceste. Zadvor Zmanjšanje površin, ki jih zajema programirani objekt RB južno od rezervata nove Litijske ceste — razen površin, ki so po prostorskem načrtu za potrebe kmetijstva razporejene v II. območje. Kašelj Zmanjšanje površine, ki jih zajema programirani objekt MM 6. Večji del teh površin je razporejen v I. območje. Predlogi za spremembo urbanističnega reda za naselja in območja v občini Ljubljana Moste-Polje. Površine, predvidene za MW 202 Janče, se črtajo iz urbanističnega reda. Te površine so razporejene v 1. območje. Predlogi za spremembo urbanističnega programa mesta Ljubljana — dopolnitev. Zmanjšanje kompleksa MS 229 Podlipoglav tako, da se ta zaključi proti severovzhodu vključno s parcelo 1253 k. o. Sostro. Površine, predvidene za MW 204 Razori, se v celoti črtajo iz urbanističnega programa. Površine, ki imajo po zakonu o kmetijskih zemljiščih poseben položaj. Vse zazidljive površine po GUP, razen G 9, RA Bizovik, RA Zadvor, MM 6 Kašelj; zazidljive površine po urbanističnem redu, razen MW 202 Janče, zazidljive površine po urbanističnem programu, razen MS 229 Podlipoglav delno in MW 204 Razori ne sodijo pod določbe 11. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, ker imajo po 2. in 9. členu tega zakona poseben položaj. Veljavnost načrta Prostorski načrt za potrebe kmetijstva velja za dobo 15 let. Veljati prične osmi dan po objavi v Uradnem listu. PREDLOGI ZA DELNO SPREMEMBO VEUAVNIH URBANISTIČNIH PROGRAMOV v_________________________:_________________________j Za območje občine Ljubljana Moste-Polje veljajo naslednji urbanistični "načrti: "— GUP mesta Ljubljana s podrobnim načrtom mestnega dela obline Ljubljana Moste-Polje. "— Urbanistični red za naselja in območja v občini, — Urbanistični program mesta Ljubljana — dopolnitev. PREDLAGANE SPREMEMBE 1. BIZOVIK Kompleks Bizovik je zaokrožena celota in je po tem prostorskem "ačrtu predviden za razvoj in obstoj intenzivnega kmetijstva. Sedaj kmetuje na lem kompleksu 36 kmetov (v vasi Bizovik je 23 kmetij. ' 'asi Hrušica 13 kmetij). Kompleks je razporejen v I. območje. ' ta prostor posegajo z urbanističnim načrtom predvideni objekti, lns sicer G9 in RA. Kot je razvidno iz kartnega materiala in opisa I. območja, predi Ramo, da se zmanjšajo objekti G 9 in RA v tistem delu, kjer sega nH južno stran obstoječe Litijske ceste. ^ia tem kompleksu urbanistični program v prvi fazi predvideva č Panje gramoza. Izkoriščanje gramoza na tem kompleksu je iz kmet 'kih razlogov nesprejemljivo. Predvidena globina izkoriščanja gr ne odtehta vrednosti kmetijske proizvodnje, računano za ol ..je, kot so že odprte gramozne jame na severni strani obstoječe I. *hke ceste. Glede na debelino sloja gramoza, ki ga je po progran m°*no izkoriščati, samo premostimo potrebe, ne dobimo pa trajnejš rešitev. Na površinah, ki so razporejene v II. območje tj. med Ljublj c° 'n Savo, je vrsta tal taka, da omogoča, na osnovi podrobnejš preučitev, odpiranja gramoznic. Poleg navedenih vzrokov je še vrsta razlogov, ki govorijo proti odpiranju gramoznic. 2. ZADVOR Območje KS Zadvor ima še obsežno kmetijstvo. Iz splošnih gospodarskih potreb je umestno čimveč površin tako izkoriščati še naprej. V KS Zadvor je 137 kmetij, od tega je 82 čistih kmetij. Kmetijstvo se vse bolj intenzivira v specializirano govedorejsko — vrtnarsko smer. Predlagamo delno zmanjšanje objekta od rezervata nove Litijske ceste. 3. PODLIPOGLAV Po tem prostorskem načrtu predlagamo zmanjšanje površin MS 229 Podlipoglav, in sicer proti severovzhodu. Ta popravek je utemeljen zato, ker navedeni del kompleksa MS 229 zapira dolino, ki se razprostira pod vasjo Zagradišče, in jo loči od celotnega kompleksa kmetijskih zemljišč, ki so določena v I. območje. 4. JANČE Površine, ki jih obsega MW 202 Janče, niso primerne za gradnjo rekreacijskih objektov, ker morata biti okolica doma in vrh Janč prosta, dostopna vsem turistom. Nadomestno MW zemljišče za rekreacijski center je določeno na Tujem grmu. 5. RAZORI Razori so zaokrožen kmetijski kompleks, katerega namembnost je nesmotrno spreminjati. Zato predlagamo, da se MVV 204 Razori opusti. Nadomestna zemljišča za rekreacijo so določena s povečanjem kompleksa na Malen^ Lipoglavu. POTREBE .ooo«>bg! MwK*r 'W.*! ^# » /*%*r •r'v*'Xk\< ivX'MtS< S £WV^3 :Vs5 3ra&$£s v:^jp »» m::mm r 4* 'J A C :•># v v A 53 :‘*9 t»5 ' Za nekmetijske namene iti; Za s kmetijstvom povezane namene + vodni rezervati «~it — S <9K3čS3WUESi Naselja po urbanističnem redu in programu Gozdovi OBRAZLOŽITEV PROSTORSKEGA NAČRTA (povzetek) V predloženem prostorskem načrtu je preučen celoten kmetijski prostor in opredeljen po zakonu o kmetijskih zemljiščih v posamezna območja. Pri opredelitvi prostora so upoštevane potrebe vseh, ki so zainteresirani za ta prostor. Cilj celotnega načrta je, da se ohranijo primerne kmetijske površine za kmetijstvo in so s tem dane osnovne motnosti za perspektivni razvoj kmetijstva na območju občine Ljubljana Moste-Polje. Celoten prostorski načrt vsebuje: 1. prostorski načrt za potrebe kmetijstva v občini; 2. kartne prikaze, — karta 1:5000 prikazuje natančne meje zemljišč, razvrščenih v tri območja; — karta 1:5000, ki prikazuje kategorizacijo zemljišč, je bila ena od pomembnih predlog za strokovne odločitve v tem načrtu, — karta 1:10.000 je pregledna karta za območje celotne občine; 3. obrazložitev prostorskega načrta in kartnih prikazov. Osnutek prostorskega načrta je bil najprej predložen v obravnavo skupščini kmetijske zemljiške skupnosti. Potem ko ga je obravnaval izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje, je bil osnutek rtačrta poslan v javno obravnavo (december 1975 in januar 1976) vsem družbenopolitičnim organizacijam in krajevnim skupnostim v občini, kakor tudi vsem drugim organizacijam združenega dela, ki so za ta načrt neposredno ali posredno zainteresirane. Predlogi iz javne razprave so bili v veliki večini upoštevani, le nekaj je bilo nesprejemljivih (KS Dolsko, KS Zadobrova). Predlog prostorskega načrta je izdelala komisija, ki jo je skladno z zakonom o kmetijskih zemljiščih imenoval izvršni svet skupščine občine Ljubljana Moste-Polje dne 2. oktobra 1974. Komisija je izdelala prostorski načrt po svojem konceptu, s tem da je upoštevala vsa zakonska določijo, pa tudi predloge kmetijskih organizacij in pospeševalne službe občunov, predvsem kmetov. Komisija je prav tako sodelovala Z urbanisti in vsemi drugimi za prostor zainteresiranimi organizacijami. Vsebinska opredelitev prostorskega načrta je poleg drugega izhajala iz dejstev — da imamo v občini od vseh površin le 31 % obdelovalne zemlje, — da je ta obdelovalna zemlja razdeljena na pet družbenih kmetij- skih organizacij in 7Ž9 kmetij, ki nimajo nad en hektar obdelovalne zemlje, — da je okrog 300 kmetij v hribovitih krajih in 430 v ravnini. Kmetijsko zavarovanih je več kot 1050 prebivalcev občine, od tega skoraj dve tretjini v ravnini. PODATKI O STANJU KMETIJSTVA V OBČINI ZEMLJIŠČA Območje občine Ljubljana Moste-Polje meri skupaj 15.236 ha. Podrobnejši podatki so razvidni iz tabel. Struktura kmetijskih zemljišč po stanju leta 1975 Skupaj Zasebni Družbeni ha sektor sektor Vse površine 15.236 12.230 3.006 njive in vrtovi 2.446 2.086 360 sadovnjaki 301 i 196 105 vinogradi 1 1 travniki 1.979 1.872 107 obdelovalne površine 4.727 4.155 572 pašniki 657 652 5 kmetijske površine 5.384 4.797 577 gozdovi 8.160 7.220 940 nerodovitna tla 1.692 213 1.479 ŠTEVILO KMETIJ Z NAD EN HA OBDELOVALNE ZEMLJE Kmetije z nad en ha obdelovalne zemlje Število kmetijsko zavar. število družinskih družinskih Glav goveje Število Krajevna skupnost kmetij članov kmetij članov živine traktorjev L Štepanjsko naselje 7 24 14 23 30 4 2. Hrušica 25 94 13 32 119 13 3. Bizovik 26 113 23 47 142 19 4. Moste 9 24 8 16 35 3 5. Zalog 11 26 7 18 43 - 9 6. Polje 31 126 21 40 120 16 7. Zadobrova-Sneberje 35 127 27 59 234 31 8. Šmartno 48 182 40 106 232 30 9. Vevče-Zg. Kašelj 36 76 25 58 208 24 10 Zadvor 137 564 82 178 631 66 11. Dolsko 109 556 41 91 332 19 12. Klopce 24 105 12 24 100 4 13. Lipoglav 46 170 25 51 187 12 14. Besnica 185 785 128 314 710 37 SKUPAJ 729 2972 466 1057 3123 287 Za smotrno izkoriščanje prostora daje komisija naslednje predloge: 1. na kmetijskih zemljiščih, ki so v ravninskem predelu opredeljena v L območje, naj bi se izvedla arondacija ali komasacija zemljišč \ korist čistih kmetov, kar bi preprečilo črne gradnje; 2. za urbanizacijo naj bi se v bodoče uporabljale tudi slabše gozdn lovršine; .. 3. v bodoče naj bodo pri strokovnem odločanju o uporabi kmc*1) kega prostora za druge namene pritegnjeni poleg arhitektov tu . igronomi, gozdarji, ekonomisti in drugi. Na taki osnovi bodo predli >rctehtani in sprejemljivi ter predvsem družbeno koristni,