ISSN 0351-6407 MM 640019 •W1 VESTNIK VES ^fSTHIK VESTNIK "<*(VESniIKVES ^KTNIK VESTNIK' ’'iK VESTNIK VES '■'^INIK vestnik ^WlVg Kaj bo doletelo Planikipe delavce v Turnišču, se sprašuje Ludvik Kovač. CREOGANSTALT M ■■ • I Ji ■ 1.1 ii ' l 'r' Teijatve do Pan Agre znašajo nekaj čez 300 milijonov tolarjev Murska Sobota, 14. septembra 1995, leto XLVfl, št. 37, cena 150 SIT ^^lezniških tirih v Pomurju letos '^^nila že štiri življenja ^ova žrtev vlaka Stih v poročali o prometni nesreči na železniških 'lak in 'J' f^adgoni, kjer se je avtomobilist zaletel v tovorni cesto zgodila nesreča na prehodu železnice •'aklč^ibu, 1(1 je terjala življenje tovornjakarja. V pij taktv klonil voznik tovornjaka, ki je trčil v tlMevJu. Vse tc tragedije so se zgodile na nezavaro-««niških prehodih. J'fh K»tv- let, iz Irnhin^'?''’ poljski v^?“'^Of’akladalka. J'^f>čitno ni bila ^čala ali Pre- tei >i I. septem- po 10. uri. 'ahko brez 7" 4ah,, "".'"J "^rez nevar-- ^lezniške Lotili?usodno, saj strJ hipu z njene srneri Murske Sobote »prisopihal« potniški vlak, ki ga je vozit Ciril Meško iz Murske Sobote. Vlak je vozil, kot je pokazal pregled tahografa, 70 kilometrov na uro, kar je 10 kilometrov ji manj, kot je dovoljena hitrost na tem območju, Vlak je po trčenju traktor potiskal kakih 100 metrov, nato pa se je iztiril. Traktoristka je umrla na kraju nesreče. Gmotna škoda znaša po i prvih ocenah 1.500,000 to- larjcv. S. S. Mutomerski svetniki ne < sredo slepo za svojim P^nom Ludvikom Bratušo proti Ptuju. T^5e poti vodijo v: ^!i;r "»jitt do 15. Soboti t ''Rženih '„^®Hjanskih Sedežnih popustom. Evropi ne kaže nasedati na dišeče rožice; kaj dobiva in kaj izgublja kmet z Evropsko unijo, o tem naš dopisnik z Dunaja Andrej Horvat. I VREME Ob koncu todna bo večinoma suho, le v noči na soboto so možne manjše padavine. Vestnikov koledar 14. september, četrtek. Roza 15. september, petek, Albin I I o, ScpicrTlOvE, MIDIH 16. september, sobota, Ljudmila 17. september, nedelja. Norbert 18, september, ponedeljek, Irena 19, september, torek, Jan 20. september, sreda, Suzana Pregovor Če se zgodaj selijo ptiči, bo huda zima o božiči. «2 S ir ‘ i’ » JURE ZAUNE££R Njim bo bolje, saj zato so pa gospe v Pekingu ,,, '1/r. lUl i- ** ■ , ITC VRTNIH GARNITUR v Salonu pohiš^a v Murski Soboti in v poslovalnici Les - Pohištvo v Beltincih od 15. septembra do razprodaje zalog CENE NIŽJE DO 20 %! 5 ■' 1 L I ■ .:i^ • r -.4 -t.V i Po dokaj ugodnih odmevih gospodarstvenikov, predvsem izvozno usmerjenih, na rast tečaja nemške marke in na delitev drobiža med izvozno usmerjena podjetja, ki Jim ga je namenila vladd za blažitev težav, v katere so zašla predvsem zaradi nestabilnega ameriškega dolarja in italijanske lire, Je na piano izbil menda povsem nepričakovan udarec izvoznemu gospodarstvu. Ce rast tečaja marke naj ne bi bil posledica tihega dogovora med Banko Slovenije in vlado, je goto-. vo, da Je na rast med drugim vplivalo povečano pov-I praševanje po devizah zaradi počasnega zapadnja kreditnih obveznosti do tujine tako podjetij kol fizičnih oseb. Tudi razglasitev zunanje konvertibilnosti kljub sloganom, da Je trg globalna vas in da razmišljajo globalno, ni segla da njih. Pa jim ne bi bilo potrebno veliko, samo malo podrobnejše spremljanje dogajanj v nemški avtomobilski industriji. Ta se Je uprla veliki recesiji in svojemu največjemu konkurentu Japoncem z njihovim lastnim receptom uspešnosti, namreč selitvijo proizvodnje na Daljni vzhod. Edini, ki Je temu kljuboval, Je bil Mercedes, ki pa ima v prvi polovici letošnjega leta izgubo, enako lanskoletnemu profitu. Po drugi strani pa ViV, kiJe pred časom skrajša! delovni teden irt znižal plače, za prihodnje leto obljublja 4-odstotno povišanje plač. Skratka, vzhodnjaki so tako poceni, da pokrivajo še del .stroškov delovne sile v matični državi. K temu Je potrebno doda- tolarja ne bo kaj bistveno vplivala na položaj podjetij bodisi klasičnih ali»lohne izvoznikov. Z dvigom bonitete bo država kvečjemu pomagala storitveni dejavnosti, ki bo lažje sodelovala na mednarodnih Adijo roke ti še, da če so tradicionalni trgi, zaverovani sami vase, sprejeli tako prestižne izdelke, kot so avtomobili z Daljnega vzhoda, potem bodo prej ali slej tudi druge manj ugledne izdelke, med njimi obutev in tekstil, [n ali nam tega ne po- razpisih za pridobitev izvjalskih po.dfiv Povsem drug udarec tržno razvitega gospodarstva pa je doživela industrija, k' se preživlja z vtohn arbeitomit oziroma dodelavnimi posli. Prekinitev pogodbenega sodelovanja med Planiko in Adidasom kaže pov.sem drugo plat pretežnega dela naših izvoznikov, in to ne glede na ozadja, v katerih je prišlo do omenjene prekinitve sodelovanja. Informacije o notranjih (znotraj same Planike) in objektivnih vzrokih se iz dneva v dan razlikujejo. Na glede na to, kaj bodo pokazali inšpekcijski pregledi Planike in kakšno bo dokončno pojasnilo Adidasa, zakaj Je prekinil pogodbo, se Je plaz pravzaprav usul in ga ho težko ustaviti. Za regijo je to skrb zbujajoče, kajti njen edini dosedaj vzdravir del gospodarstva Je odvisen od tovrstnih ptt-slov. Na primeru Planike se Je le pokazalo, da so naši »lohnarjlif bili in so preveč zaverovani vase in da so jim bila gibanja na svetovnem trgu tuja. Očitno Je. da trjuje dovolj zgovorno Opel, ki se Je namesto na Madžarskem usidra! na Dolnjem vzhodu. Adidas nam ne glede na splet okoliščin, i> katerih Je prišlo do ločitve s Planiko, samo potrjuje gornjo tezo. Delno se to kaže tudi v tekstilu, saj spomladanski krči, ki jih je doživljal paradni konj pomurskega gospodarstva in ki š^ne more spati mirnega spanca, kar se ne nazadnje potrjuje s še ne v cetoii izplačanimi regresi kot tudi s formularji z dejanskimi produktivnimi urami, kijih mojstri podpisujejo delavcem, namigujejo na za-osterene razmere na zahodnih trgih. Upajmo le, da Jim bo z intenzivnim iskanjem in lastnimi blagovnimi znamkami za vzodnoevropske trge uspelo nadomestiti izpad, do katerega bo verjetno prišlo na zahodnih trgih. Toda priznane zahodne blagovne znamke ne bodo obšle teh trgov, zato bo boj za preživetje še hud. VprašaajpJe le, kakšne ceno bo potrebno plačati. J. VOTEi' itembraj^ n ^1 2 vestnik, 14. sei P !« aktualno okoli nas Na evropski strani Murel Ko govorimo o nekdanjih deželah (ne)realnega socializma, Slovenije običajno tja ne prištevamo. Vendar pa, ko je govor o gospodarstvih v tranziciji, povzamemo tudi gospodarske spremembe, ki potekajo v naši državi. Za oboje je torej skupna »tranzicija«; in sicer tranzicija v tržno družbo ter tranzicija v članstvo v Evropski uniji. Zaradi italijanskih dvomov o slovenski »primernosti« za Evropo je naša politika končno na pragu ratifikacije sporazuma o pridruženem članstvu, polnopravno Članstvo pa naj bi bilo potem samo še stvar časa. Žejja po »Evropi« je predvsem želja po »koristita«; svobodna trgovina in Evropa brez meja sta v EU deklarirani kot javni dobrini, ki sta na voljo vsem. Vendar pa se bo treba ozreti tudi po »stroških« tega koraka, predvsem v obliki izgube težko priborjene samostojnosti pri odločanju o lastni gospodarski politiki. Razlike med avstrijsko in slovensko »zgodbo o uspehu« so predvsem zgodovinske, vendar je evropsko povezovanje vedno vplivalo tudi na gospodarski in politični razvoj Slovenije. Ali bo blagodejni vpliv teh sil zadoščal ali pa bo potrebna tudi trdnejša, inštitucionalna navezava na Evropo, v Sloveniji ni več vprašanje. Vprašanje pa seveda je. kakšne so lahko negativne posledice te navezave. V Avstriji je bil, je in še bo - tako kot v vseh državah EU - prizadet predvsem agrarni sektor. Zaradi neposredne bližine Avstrije in neposrednih vplivov, ki jih bodo imeli evropski vzorci tržnega obnašanja ob morebitni pridružitvi na življenjski standard in prerazdelitev poseljenosti tudi ob Muri, so raziskave avstrijskih strokovnjakov vsaj kot svarilo uporabne tudi za nas. Zagotovila zagovornikov avstrijskega pristopa v Evropsko unijo o takojšnjem in občutnem splošnem znižanju cen se tudi po osmih mesecih članstva (še?!) niso uresničila. Slabo za porabnike in dobro za proizvajalce!? Nikakor ne. Resnico moramo iskati nekje vmes. Oboji so namreč nekaj izgubili in nekaj pridobili. Seveda pa cene niso edini dejavnik pred sodiščem potrošnikov in proizvajalcev. Narodnogospodarsko gledano je bila priključitev za Avstrijce dobra poteza; zaradi odprtja novih tržišč je že v prvih mesecih prišlo do povečanja izvoza, tujih naložb ter celo do določenih pozitivnih premikov na trgu delovne sile. socialdemokratskih žena« itd.), marveč predvsem od gospodarskih razmer v Evropski uniji ter od njene ekonomske politike nasploh, ki pa je takšna, kakršna pač je, s čim bolj svobodnimi zakonitostmi trga, v prihodnosti tudi v kmetijstvu. In sedaj, ko je Avstrija že včlanjena - po zadnjih javnomnenjskih raziskavah bi danes za članstvo v EU glasovalo komaj 30 odstotkov vprašanih -, se je pač treba ravnati po pravilih, ki jih določa Bruselj. To pa za kmetijstvo še posebej velja, saj je kmetijska politika unije v izključni domeni centra. italijansko tržišče kazalo največje zanimanje za presežke mlečnih izdelkov, govedine, žita in svinjine. .^01 Če k tej »krizi« avstrijskega kmetijstva dodamo še izg v A. L VJ r< n.A LZjL^ QTOLL1Ji.7 Q Uvu U | ’ 11 nalne suverenosti v agrarni politiki - do katere pride "' j države k skupni agrarni politiki EU - ter prenos EU, nam postane jasno, zakaj so bila pogajanja tT-O « Ofii+i nnrflllArln otT J _...i riefl’ podjetja, ki pa niso bile visoke, skoraj v J -- u ; i V celoti sil rf J 4 tv je Ss Je S; 4. Pt Pa X «1 (1 Sl h 1, narja pa ni niti za plačilo dela varnostnikov. premoženja ne bo več mogoče plačevati, torej bO |,(k žage, kije bilo ocenjeno na 167 milijonov to kljub zaklenjenim vratom, tarča tatov. Denar ra rz /dm [d nikom bo mogoče pridobiti šele po prodaji pa je negotovo vse dotlej, dokler ne bo rešen cijski zahtevek. Šele potem bo lahko stečajni up i* sal ponudbo za prodajo boračevske žage. Pri Adriaticu drugače Na slovenskem zavarovalnem trgu je nastala dokaj močna konkurenca tudi pri zavarovanj u .šolarjev, »Ponudbe« so skoraj podobne, pri Adriaticu pa trdijo, da Je njihova vseeno drugačna in nekaj posebnega. Izločili w (navadno) dnevno odškodnino in ohranili le visoko odškodnino, ki je vezana na bolnišnično zdravljenje in hujše posledice otroške nepazljivosti. Ponujajo ludi odškodninsko jamstvo (v polnem znesku) za vse nezgode pri Športu ali pouku telesne vzgoje. Nizkih dnevnih odškodnin. ki so bile v praksi doslej, ne ponujajo več, med drugim tudi zato, ter »praske na kolenu rtiso primerljive s pes Sedi' eanti hujših nezgod in staršem niso v veliko pomoč« Drugače pa je. če morajo njihovi otroci na zdravljenje v bolnišnico, če jim je potrebno kupiti ortopedski pripomoček, pri- lagoditi stanovanje itd. -AJ i Dobro 1^ subvencija ------- a Na sklad la * spodarstvaje hn P X za subrenclutii ijteG Na in 19 vlog Največ vlog re^ priSjo Cin, rnrf tij' tf CUk miff -'J. ^1 vlogami tudi I J” Štirni Lendava. D,,.,1,1,’ za »UP. _,.T frt« ,r Pomoč za stne mere as 'I graincmi Lendave. Preg' Se le i|. te «i, »t 1 .. 1 J’■ bankah kaže. M ^^IJ banka s gami in med vsemi Komisija je W''p mer je odobn ,siJ mnv Lar ie hah* L, s pM-L-' mov, kar je PP odobrene Murskosobos ■,,p. stala za S . šest jih je biv rJ JG-gospod a rstver*^ tp iflvaje šest jih je IP saj zanj tudi ul 4 l' H' S ■■d In r 5 S: gospodarstvo iti i«! (lil ..ii (* itjt Bik nif ifit m (d ■J 111 if-skl lil" i* jj} i>t I il I r k (It v K se vpisujejo med prve iskalce zaposlitve Iz šolskih klopi v veliko čakalnico zaposlitvenega Zavoda ^anje ne traja enako dolgo h t vsakim letom vedno bo|j prazničen. In naj bo * vsakim letom vedno bolj prazničen. In naj bo ’?^ili, Idil d 1^'^' poročajo o natančno preštetih prvošolčkih pa , bijejo šolanje, saj bi z zaokroževanjem števila nekaj šolski zvo-tl naloge o počitnicah, sodijo tudi številke o ®8romno čakalnico Zavoda za zaposlovanje. Še s ItakD so opravljali zaključni izpit ali maturo, z ttk’[Jv končno dosegli svoj ci|j, saj imajo v žepu potrdilo upanju> da bodo kmalu dobili zaposlitev, *tni Pwe zaposlitve. S kakšnimi občutki vstopajo (^ .‘^^uega zavoda, kakšna so njihova pričakovanja in Vstopu trobili delo ter i lastnim ''4361 odraslosti, to pa je samostojnosti in neodvi-so lahko njihova pričakovanja glede na razmere J* P"*' pogled, tista realnost, ki naj 11 i. I*®**#! čakajočih, naj ne bo preveč lepa, , ’ ^trli icL,. ,o*'u*rie preveliko, ali ne preveč mračna, da bi zasenči- katerega v domačem kraju ne morejo vnovčiti, starši in otroci se vse preveč ozirajo po domačih šolah z varljivo tolažbo, da po končani šoli nekako že bo ali pa se tako odločajo zaradi finančnih možnosti investiranja v znanje svojih otrok, Izobraže-vatue v šolah zunaj naše pokrajine je namreč dražje. S tlek s- 3- it r if I i( J' ( ( i [ [ (! ((t i** , I S -(i ji’ P' i* 1(11* r r 1* Ib /piskih klopi pri- zavod in -Iči zaposli-^tOČakalcev, ki » SSSCi Imen. se J Ihtaz,. ■^T^lenih ■ os i, nunjii podatkih (!;/'‘’’51itvriskal- od 26 let. ^a^Dd V naši re- osebe ali za z liste Je ki 1ičc ,^'J« bii;| JoJiiaza hlinil predv-^Tihl?'*jnobr ' *’‘'®^P<^selnih Ik-t uib Poda I »a "'n, 1^1 Jt sa * tepubliš- prt rins pa (Ifr . ------------------------------------------------- [ Državna ponudba za čakajoče Med tisto najpomembnejšo državno pomoč za zaposlovanje mladih lahko Štejemo subvencioniranje pripravniškega dela mladih, S tem da je država (do)-plačaia pripravniško delo za mlade, je prispevala k temu, da so , mladi po končanem šolanju lažje dobili prvo zaposlitev. Čeprav se je večina po opravljenem pripravništvu vrnila na zaposlitveni zavod, je dinamika pri zaposlovanju mladih vendar bila. Konce decembra lanskega leta je pripravništvo OiStravljal^ S69 mladih, konec juliju samo 250. Držav« go pripravniško delo subvencionira samo tistim iskalcem prve zaposlitve. ki so na Zavodu za zaposlovanje pt^av^eni leto im več. Lijem ni, kar pomeni, ih določilo velja ne gleda na stopnjo izobrazbe ati deficitarnost poklica. zelo majhne ali jih skorajda ni. Pa vendar tudi letos po osemletki šolske klopi'zapušča okoli pet odstotkov mlade generacije, zaradi neuspešnosti v nadaljnjem šolanju, predvsem osipa v prvem in drugem letu šolanja, pa še deset odstkotkov generacije. Več upanja in krajše čakanje lahko glede na razmere na trgu delovne sile napovedujemo mladim s končano četrto in peto stopnjo izobrazbe. Pa vendar spet različno, glede na poklic, ki so si ga pridobili. Zaposlitev zelo hitro dobijo tisti mladi, ki so končali izobraževanje v šolah zunaj naše regije. Gre za poklice kot so tesarji, mizarji, zidarji, keramičarji in drugi, možnosti za zaposlitev pa so manjše za tiste poklice, za katere izobražujejo domače poklicne in srednje Sole. Med nezaposlenimi je na- nekaj seje vendar dogajalo. Letošnja generacija mladih; ki je s šol prišla na listo čakajočih brezposelnih, pa lahko pričakuje, da bo na pripravništvo skor^ goto- ■^škt območni enoti Zavoda za zaposloval^ ^ntirT organiziranjem motivacijskih infor-*6utimo potrebo, da nezaposlenim po-dogaja na Zavodu in kaj je dolžnost razna 11 jim bomo, da se imajo možnost šifi. ^^^evalne tečaje tw da bodo imeli s pri- i3l__ šir*;,^ ™*'**evamc tečaje ter oa uouo imen s pu \ij 5 večje možnosti za zaposlitev,« je f Udeležba na seminarju je obvezna ter je *®V v proemmp nVtivnR nnlitlkp. vannstovania. programe trtttivne politike zaposlovanja. «nako ‘^1’Uo tk- Za podjetja Bro ^14 Vbdnn Pf^®^itev dela I mreč že sedaj 851 takih s končanimi šolami kovinarske stroke, elektrikarjev je 234, izdelovalcev oblačil 141, ekonomskih tehnikov 188, administratorjev 122, trgovcev že kar 241, Vedno znova in vse bolj zeva razkorak med tem, za kakšne poklice se mladi odločajo, za kaj naše šole izobražujejo, ter možnostjo zaposlitve v domačih podjetjih in dejavnostih. Vsako leto in vedno znova v novinarskih zapisih ponavljamo to dejstvo, toda stvari se ne premaknejo niti za spoznanje. Šole vedno znova pošljejo v življenje mlade z znanjem in poklicem, vo morala čakati leto in več. Leto dni je namreč treba biti prijavljen na zaposlitvenem zavodu, da potem država z denarjem podpre opravljanje pripravništva. Druga denarna državna pomoč za spodbujanje zaposlovanja mladih je plačilo prispevkov delodajalcu, ki zaposli iskalca zaposlitve za nedoločen čas. Doslej delodajalci po tej možnosti niso preveč posegali, saj jim je bilo ustreznejše plačilo pripravniškega dela mladih. Sedaj pa se pogosteje odločajo tudi za to obliko državne pomoči. V treh poletnih mesecih so delodajalci to pravico uveljavili za 24 nezaposlenih, ki sojih zaposlili za nedoločen čas, toliko torej, kot v vsem prvem polletju. času pocitnaiSfciB a ni in prve dni septembra se le med iskalce zaposlitve prijavilo oken 450 mladih. ki SCI v tem leta končali šolanje predvsem na poklicnih la srednjih šolah. Samo od prvega do osmega septembra so na zaposlitvenem zavodu u Pomurje vpisali med ne-zaposlcm; 127 mladih, ki so prišli iz sol. Delo bo, če bodo tudi sami za to nekaj naredili »Nekaj se bo z njimi pri nas na Zavodu dogajalo, a ne vedno tisto, kar pričakujejo, torej zaposlitev. Zato priporočam vsem mladim, da so. ko se bo kakšno delo pojavilo, čim bolj agresivni ter da si delo tudi sami iščejo,« je povedala Cvetka Sreš, Iskanje zaposlitve je namreč dejanje in potrditev odraslosti ter podjetnosti tudi mladih. Pa vendar še vedno za četrtino in več teh mladih, ki se prijavljajo na Zavodu, zadeve urejajo starši. Starši povedo in vprašajo, mladi pa brez besed stojijo za njihovim hrbtom. Možnosti za zaposlitev so namreč majhne tudi za takšne mlade, ki so sicer dosegli poklic, niso pa še dorasli samostojnemu ravnanju. MAJDA HORVAT Država in lokalna skupnost za razvoj kraja Bo lokalna iniciativa pognala kolo? Toliko pomembnih gostov in vladnih mož naenkrat, kolikor se jih je odzvalo povabiin Centra za razvoj podjetništva, v Lendavi že dolgo ni bilo. V občino, ki leži prav v kljunu države, In mesto pod vinskimi goricami so prišli v dneh, ko je to živelo za Lendavsko trgatev. Za mizo na pogovor o temi Vloga lokalne skupnosti in države pri razvoju kraja so se usedli minister za ekonomske odnose in razvoj dr, Janko Deželak, sekretar kmetijskega ministrstva Ivan Obal, državna sekretarka za drobno gospodarstvo Staša Baloh Plahutnik, podsekretmr ministrstva za znanost in tehnologijo dr. Matej Penca, direktor Tehnološkega sklada Jože Šlander, Ivo Plry, svetovalec vlade na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, direktorica Sklada za razvoj drobnega gospodarstva Cvetka Tinauer, Zdenka Kovač z republiškega zavoda za zaposlovalne, odgovorna za aktivno politiko zaposlovanja, ter seveda podjetniki, bančniki in župani ter drugi iz pokr«jine ob Muri. Tema pogovora je bila široka, glede na goste in udeležence pogovora je morda obetala več, vendar je ostala na predstavitveni in načelni ravni. O konkretnih zadevah, o posameznih projektih, načrtih in seveda denarju so se pogovarjali že pred začetkom uradnega pogovora za mizo ter seveda po itJem. Obisk pomembnih vladnih mož in drugih gostov v Lendavi bi torej lahko ocenili šele po tem, kar so prinesli konkretni pogovori. Dr. Janko Deželak je povedal, da daje pripravljena strategija gospodarskega razvoja dosti odgovorov na načeta vprašaja o razvoju. Pomembna je tudi po tem, ker je postavila ločnico med tistim, kar mora in bo naredila država ter kaj mora za razvoj prispevati gospodrstvo, podjetništvo samo. Ponovil je tudi že prevečkrat uporabljeno frazo, da država ne bo dajala splošno veljavnih receptov, Strategija je torej po ministrovih besedah prvi jasen napotek, kaj naj država počne. In kaj država že počne? Daje denar za subvencioniranje in regresiranje programov, ki so tako imenovani stranski produkti lastninjenja, milijardo in 200 milijonov je dala za projekt regionalnega razvoja, stavi pa tudi na slovensko izvozno družbo, ki si bo svoj kapital kmalu povečala za več kot 25 milijonov mark. Dr. Janko Deželak je pozval podjetnike in podjetja, naj izkoristijo ponujeno, saj je pobuda na njihovi strani. Skrbi me, da ta regija zaostaja, je povedal Ivan Obal s kmetijskega ministrstva, ter se vprašal, kdo je tisti, b bo zavrtel kolo in naredil odločilni sunek. Država naj ustvari zunanje možnosti in okvirje, je razmišljal, vendar potem nadaljeval z ugotovitvijo, da nekateri državni ukrepi v določenih pokrajinah prinašajo uspeh, medtem ko jih v pomurski ni zaznati. Kdo je kriv za to, da pomurski kmetje do določenih sredstev, ki so bila na voljo, niso prišli, kdo je kriv za to, da ljudje niso prišli do informacije o tem. se je vprašal državni sekretar za kmetijstvo. Njegova misel je bila tudi, da je danes podjetnike treba usposabljati predvsem za to, da bodo svoj izdelek na trgu znali tudi dobro prodati. To narekuje tudi vedno večje odpiranje države v svet. Vsako ministrtvo po svoje deli tisočake za razvoj, svetovalne mreže so razdobljene in nepovezane, je ugotavljala državna sekretarka za drobno gospodarstvo Staša Baloh Plahutnik, zato tudi ni čudno, da so učinki manjši od pričakovanih. V vladi so se tako začeli pogovarjati o skupni politiki več ministrstev za učinkovitejše delovanje pri spodbujanju razvoja. Napovedala pa je tudi decentralizacijo ali prenos nekaterih dejavnosti z ministrstva na regionalno in lokalno raven ter pripravo strategije za razvoj malega gospodarstva, O namerah decentralizacije pa je govorila tudi direktorica Sklada za razvoj malega gospodarstva Cvetka Tinauer ter predstavila vizijo delovanja sklada v prihodnje. Napovedala je. da bo razvojni sklad postajal vedno bolj tak, h kateremu se bodo lahko zatekli začetniki, inovatorji, podjetniki, katerim banke denarja zaradi nepotrjenosti in začekov podjetništva še ne posojajo. Nekdo mora prevzemati ta riziko, ne pa da se gremo vsi banke, je še povedala. Državno usmeritev v preoprazbo ukrepov aktivne politike zaposlovanja od subvencioniranja k vlaganju v usposabljanje ali od nepovratnih oblik denarnih pomoči v povratne je napovedala tudi Zdenka Kovač z zaposlitvenega zavoda. Ukrepi in pomoči pa bodo seveda močno povezani z interesi in razvojem lokal- ne skupnosti. MH Planika izgublja posel z Adidasom Prihodnost je y lastnih blagovnih znamkah Posledice prekinitve pogodbe z Adidasom tudi za obrat v Turnišču ne bodo katastrofalne Dodelavni posli za tuje partnerje, ki so bili včasih za mnoga slovenska podjetja zelo zanimivi, postajajo v zadnjem času zanje manj zanimivi. Pravzaprav moramo biti pri takšni trditvi nekoliko natančnejši, zato je treba zapisati drugače. Slovenska podjetja postajajo nezanimiva za tuje partnerje, ki proizvodnjo selijo na Vzhod, kjer je delovna sila veliko cenejša. To velja zlasti za delovno intenzivne dejavnosti, s^ so v razvitih državah tovrstno proizvodnjo že zdavnaj v glavnem opustili in so si partnerje poiskali v državah s cenejšo delovno silo. Za nemške in druge partnerje iz razvitih 'držav je bila Slovenija še nedavno zelo zanimiva, saj je poleg cenejše delovne sile zagotavljala tudi primerno kakovost, prav slednja pa je največ prispevala k temu, da so se nekateri tako imenovani dodelavni posti obdržali še do danes. Vendar nekateri dogodki v zadnjem času opozarjajo, da do tovrstnega sodelovanja ne moremo ostati povsem brezbrižni, sni usodo, kije nekatere že do- letela, lahko doživijo tudi drugi. Novica o-tem, da bo Adidas prekinil pogodbeno sodelovanje s Planiko, je v javnost sicer prišla nenadoma, vendar ni bila povsem nepričakovana. Tako vsaj pravijo v Planiki, kjer so se na to začeli pravočasno pripravljati, zato bodo posledice nekoliko manj boleče. Približno 45 odstotkov proizvodnih zmogljivosti v Planiki dela namreč za Adidas, in če na odpoved sodelovanja ne bi bili pripravljeni, bi zdaj morali odpustiti tudi tolikšen odstotek delavcev, kar bi imelo za 2.900-članski kolektiv katastrofalne posledice. Do konca oktobra bo proizvodnja za Adidas še tekla, nato pa se bodo preusmerili v druge programe. Bodo pa morali navkljub vsemu v tovarni število zaposlenih zmanjšati za 590 do 600 delavcev, v obratu v Turnišču pa se bo na ta račun število zaposlenih zmanjšalo za nekaj več kot 60. Kot pravi Stanko Draškovič, vodja turniškega obrata, bodo skušali to napraviti čim marti boleče za delavce, na krčenje dodelavnih poslov pa se tudi v tem obratu pripravljajo že dalj časa. Za Adidas je tudi v Turnišču doslej delalo okoli 45 odstotkov proizvodnih zmogljivosti, po prekinitvi kooperacijske pogodbe pa bodo le-te preusmerili v druge programe, predvsem v povečanje proizvodnje izdelkov lastne blagovne znamke. V tur- niškem obratu, ki je v okvinr Planike po velikosti na drugem mestu, saj zaposluje 786 delavcev, so namreč že pred dvema letoma začeli z uvajanjem lastne blagovne znamke Planika trekking, ki se je doslej že dobro uveljavila, po prekinitvi poslov z Adidasom pa bo predstavljala 30-od-stotni delež v proizvodnji. Planika trekking predstavlja kakovostni program obutve, ki se že uveljavlja tudi na tujih trgih, sicer pa bodo del izpada pri Adi-dasu že jeseni zapolnili z lastnim programom športnih copat, ki bodo po kakovosti povsem podobne adidaskam. Del programa bodo preusmerili tudi v druge blagovne znamke, saj zaenkrat še vlada zanimanje za dodelavne posle pri Mephistu in Meindlu in oba partnerja svoja naročila povečujeta. Za sodelovanje pa se STIGMA droge, AIDS 061 9T 69 od ponedeljka ao petka od 10.3© do 14,3Q inqd 15.00 do 20.00. dogovarjajo še z nekaterimi novimi partneiji, tako da se bo dnevna proizvodnja z odpovedjo Adidasa znižala s sedanjih 3.600 na 3.000 parov čevljev. Sicer pa v Planiki svoje dolgoročne prihodnosti ne vidijo v dodelavnih poslih, zato razvjjajo lastne blagovne znamke. Poleg znamke Planika trekking, ki jo izdelujejo v Turnišču, se dobro uveljavlja tudi lastna blagovna znamka Planika pialank, ki predstavlja modno žensko obutev in jo izdelujejo v kranjskem obratu. Prav ta obrat in obrat v Turnišču pa imata zaradi tega tudi največ možnosti za dolgoročno preživetje in ohranitev na tržišču. Prekinitev sodelovanja z Adidasom za Planiko ne pomeni katastrofe. čeprav so zanj letno delali čez 300 tisoč parov športne obutve, seveda pa ta prekinitev tudi ne pomeni, da v prihodnosti s to firmo ne bi ponovno sodelovali. Sedanjih zahtev po 30-odstot-nem znižanju cen storitev v Planiki namreč ne morejo sprejeti, saj že zdaj poslujejo z izgubo. Pred leti je Adidas že zapuščal Planiko, vendar je doživel bumerang zaradi kakovosti in seje ponovno vrnil. Ali se bo v prihodnosti v Planiko še vrnil, je seveda vprašanje, se pa pojavljajo govorice, da Adidas kljub prekinitvi sodelovanja s Planiko še naprej ostaja v Sloveniji, Če to drži, pa je že druga zgodba. LUDVIK KOVAČ vestnik, 14. septem^jj 1995 ' 1 6 občine V občinski stavbi v Ljutomeru so se v ponedeljek spet kresna mnenja svetnikov Prehitevanje ali dušebrižništvo? Tomi Nemec (še) ostaja član občinskega sveta - Ne storiti koraka nazaj pri zobozdravstvu predšolskih otrok in šolarjev - Iz Konu-’ sa še vedno smrdi, Ščavnica pa teče proti Razkrižju zelo onesnažena - Ali župan usmerja ljutomersko občino v regijo s sedežem na Ptuju? - Vsi svetniki podprli imenovanje Adolfa Pergarja za ravnatelja OŠ Razkrižje Tudi ponoven poskus svetnikov iz vrst SLS-a, ZLSD-ja, SNS-a in DeSus-a, ki tvorijo neformalno opozicijo ljutomerskega občinskega sveta, da bi uvrstili na dnevni red ponedeljkove seje tudi razpravo in glasovanje o prenehanju mandata svetniku Tomiju Nemcu, ni uspel. Večina jih je bila proti, opirali pa so se na sklep ustavnega sodišča Republike Slovenije, ki je sklenilo, da se do dokončne odločitve zadrži izvajanje določila (v 37, a-členu), po katerem naj bi članu občinskega sveta prenehal mandat, če v treh mesecih po potrditvi mandata ne preneha opravljati dejavnosti, ki ni združljiva s funkcijo člana občinskega sveta. Predlagatelji »razrešitve« Tomija Nemca - v njihovem imenuje spregovoril FRANJO ŠTEBIH - se opirajo na drugo določilo (37. b-člen), ki določa, da funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote, ki jo že četrti mesec opravlja g. Nemec. Svoj predlog so podkrepili tudi z informacijo, da jim je bilo v telefonskem pogovoru z mag. Vlajem in svetovalko v Ministrstvu za lokalno samoupravo Republike Slovenije 8. septembra rečeno, da mora član občinskega sveta, ki je bil imenovan za eno od funkcij po citiranem 3. odstavku 37. b-člena, o svojem imenovanju obvestiti občinski svet, le-ta pa na osnovi tega ugotovi, da mu je prenehal mandat kot članu občinskega sveta. Njegova predsednica DARJA ODAR je obljubila, da bodo do naslednje seje terjali pisna pojasnila omenjenega ministrstva in potem bodo tudi to točko uvrstili na dnevni red. Med precej številnimi pobudami, predlogi in vprašanji svetnikov pa kaže omeniti opozorilo »ogoročenih državljanov, ki živijo v KS Stročja vas«. KATJA PEVEC - STAN J KO je v njihovem imenu dejala, da jim mineva potrpljenje zaradi prepočasne obnove cestnega odseka Ljuto-mer-Stročja vas. Ob koncu je pikro dodala, da so vseeno malo ponosni, saj se bo njihova cesta znašla v knjigi rekordov oziroma svetovnih čudes, kajti 1.8 kilometra dolgega odseka nikjer na svetu ne obnavljajo tri in več let. Župan LUDVIK BRATUŠA je kasneje odgovoril, da bi se delavci podjetja Pomgrad že morali vrniti na gradbišče, potem ko so končali dela v Pavlovcih, NADA TOMANIČ je opozorila, da bi bilo precej narobe, če bi zobozdravnik prišel na njihovo šolo le 2-krat letno in tedaj »serijsko« popravil učencem zobe. Tako soji namreč rekli v Zdravstvenem domu Ljutomer, Da iz tovarne Konus v Ljutomeru še vedno večkrat močno zasmrdi, je spet opozoril DRAGO ŠKRLEC (z njim seje strinjala tudi VLASTA MARKOVIČ). Med drugim je pripravljen povabiti direktorja tovarne k sebi na dom. naj poskusi prespati pri njih vsaj eno noč pri odprtem oknu. OTO SMOLKOVIČ pa je dodal, da smrdi tudi reka Ščavnica, v katero se zbvajo neprečiščene odplake iz ljutomerske kanabzacije. Župan je bd pomirjujoč tudi glede teh dveh problemov, in sicer je povedal, da v Konusu ravno te dni končujejo obnovo tovarniške čistilne naprave. Ministrstvo Republike Slovenije za okolje in prostor pa je medtem podprlo njihov projekt o ureditvi kanalizacijskega sistema. Kaže pa, da je še najbolj dregnil v osje gnezdo TOMISL’AV NEMEC, ki je menit, da občina oz. predvsem župan z nekaterimi zadevami prehiteva. To je podkrepil z ugotovitvijo, da so pred dnevi podjetja dobila poseben dopis, ki gaje podpisal LUDVIK BRATUŠA, v njem pa predlaga, da bi se povezali v novo gospodarsko zbornico s sedežem na Ptuju. To pa je hkrati tudi že usmerjanje ljutomerske občine v novo regijo, kar pa niti ni edini primer. Po Nemčevem mnenju je to stvar širše odločitve, morda celo na referendumu vseh občanov. Vsekakor pa bi bilo prav, če bi v zvezi s tem sprejel določeno »strategijo« občinski svet, Ali si bodo prizadevali za ustanovitev prleške regije s sedežem v Ljutomeru ali ostanejo povezani v okviru Pomurja kot doslej ali pa se bodo odločili za povezovanje z novo regijo s sedežem na Ptuju? Tudi JELKA ROSTAHER se je strinjala, da nekateri prehitevajo zadeve okrog tega vprašanja. Župan pa seje »branil«, da ni potrebno biti dušebrižen, daje potrebno prepustiti gospodarstvu, naj se po lastnem interesu odtoči za sodelovanje s to ali ono gospodarsko zbornico, in da se mora Občina Ljutomer čimbolj povezati »navzven«. Sklenjeno je, da bodo o tem vprašanju - strategiji povezovanja v regijo ali pokrajino - podrobneje spregovorili na prihodnji seji. JOŽE GRAJ Mimo sejanje občinskega sveta dvoedine občine V ponedeljek, 11. septembra, je imel sejo svet občine Cankova -Tišina. Po pripovedovanju predsednika Viktorja Vrečiča je bila seja mirna in gladko tekoča. V običajni latovščini bi se reklo, daje »politika ostala pred vrati«. Obravnavali so pravilnik o dodeljevanju posojil za pospeševanje razvoja malega gospodarstva - in ga sprejeli Vrečič je navdušen nad metodologijo za razdeljevanje podpore občinskemu kmetijstvu, kj jo je izdelal pristojen odbor pod vodstvom Gustija Gomboca. Po sklepu sveta bo vsak pridelovalec pšenice, ki bo za naslednjo setev kupil seme te kulture, dobi! pri kilogramu prodane pšenice pribitek desetih tolarjev. Odbor je predlagal osem tolarjev. Obravnavali so tudi prostorski plan občine šsm Reorganizacija državne uprave še na pol poti Nevarnost »informacijskega mrka« Da se vsega ne da prenesti z občin na državo, dokazuje reorganizacija državne uprave, ki se je na temelju nove zakonodaje formalno začela s prvim dnem letošnjega leta. V isti sapi pa je treba dodati, da se je ta proces skupaj z uvajanjem lokalne samouprave začel dejansko že veliko prej. Zato so se v tem času zgodile marsikatere spremembe, na katere sprva ljudje sploh niso bili navajeni. Državljan, ki ima v praksi opravka z obema vrstama uprave - torej državne in občinske se je namreč znašel v precepu. Resda so si z uveljavitvijo nove zakonodaje formalno razdelili naloge in pristojnosti posameznih organov, pri čemer je država od starih občin prevzete upravne naloge prenesla na posamezna ministrstva, novim občinam pa prepustila naloge, kot Jih Je navsezadnje opredelil zakon o lokalni samoupravi, toda zdaj marsikje ugotavljajo, da se stara praksa ponavlja pod novimi imeni. Vse to govori v prid tistim razpravam, kjer v ospredje postavljajo vprašanje, ali je opravljena delitev smiselna in pravična. K vsem tem dilemam je nedvomno pripomogla tudi odločitev ustavnega sodišča, da vseh nalog oblastvenega značaja vendarle ni mogoče preprosto prenesti iz nekdanjih občin na državo. Ta kamen spotike je državni parlament sicer želel odpraviti, zato je po hitrem postopku »sporni« del zakona o upravi spremenil, toda nova določila niso bistveno vplivala na prvotno delitev pristojnosti. Medtem pa je seveda potekalo nemoteno dopolnjevanje upravnih enot, ki naj bi za območja nekdanjih občin opravljale naloge izvršilne oblasti. Prav zaradi nedorečene zakonodaje se je vseskozi zapletalo predvsem pri »prevzemanju« upravnih delavcev ter gospodarjenju s sredstvi in prosto- ri. ki so sicer ostali v lastni novih občin, a so jih bile po zakonu dolžne prepustiti v uporabo državni upravi, Ce se opremo samo na vladno uredbo o pisarniškem poslovanju in dolžnostih upravnih organov do dokumentarnega gradiva, ki je stopila v veljavo konec lanskega leta, in na pravila, ki jih določa za evidentiranje, razvrščanje in hranjenje gradiv ter spremljanje rokov reševanja upravnih zadev, kar naj bi veljalo za vse državne upravne organe pa tudi za organe lokalnih skupnosti. kadar ti odločajo v upravnem postopku iz svoje pristojnosti, se zdi, da smo še daleč od dokončne rešitve. Podobno velja za načrt klasifikacijskih znakov za smiselno in enoznačno razvrščanje dokumentov, To pa so problemi, ob katerih odgovorni dejavniki ne bi smeli ostati križem rok. Časa za popravljanje Mestna občina Murska Sobota J pomanjkljivosti bo vedno manj, ljudje, ki potrebujejo njihove usluge, pa bodo čedalje nestrp-nejši. Tega se Je vsekakor treba zavedati. šena, da bi utegnil nastat । macijski mrk«, omeniti, da reorgama 1 ve na lokalni ravni s® " končana, zato se razuntljJ šena, J J PredMena organbacljsfea shein« iipieawe enote Kt .Vodf lo nsdcinU emite. Ta je razdcIjMa^ Ifei so vezani na strokovna navodila stfstev slcrtsjiitske vlade. Na č«l« oddelkov so vodi®-za Botraide zadeve sestavljajo odsek za osetma nc ^i4evc (¥ta sktop sodijo tudi krajevni /lr\vnnAi«'j!a\ iaunt mit to nfilt . d promet (voztUška dovo^eujja) ter javni red in nair. .„-ii la prosfmr sestavljata referata za okolje In premožejijskopravne zadeve. Oddelek za »om^e «d80$e la razvoj uorijo odsek za ekono®šK®^jj in razvoj ter refer^ za upravno^ospodarske --spodarstvo in statistiko ter za pospeševanje in darstva Ur denacionalizacijo, V oddelek za gozdarstra spadata referata za denacionaliza®^ kmetijskUi gospodarstev Ju za kmetijstvo, uggravo, dre^e »pravne nalo«« (n skupne zadeve pa odsek za finančne in druge skupne zadeirt; obramfcme priprave, predšolsko in Šolsko vzgojo kulturo, dvojezično poslovanje, varstvo borcev in voJ lidov za splošne upravne zadeve. Dejstvo je, da prostorski problemi upravnih enot še niso povsem zadovoljivo rešeni. Po eni strani sicer dosedanja oprema za sedanje število prevzetih delavcev zadošča, toda računalniška oprema je marsikje že tako iztro- ■n leta tudi P*"' i vprašanj. Urejanje ganizacije državn®^ , očitno na pol P^^'-. -jit'-' namreč, da i ac"' bljenih ljudi- Ti ^i o-i* £i s t I p 5 n t p k J P fi t sl tl n. 1 a k P T X tl cf n li Koliko posojila iz državne blagajne? Na javni razpis za pridobitev sredstev proračuna Republike Slovenije za leto 1995, namenjenih za sofinanciranje lokalnih javnih služb, se je prijavila tudi Mestna občina Murska Sobota. Gre za tri pomembne naložbe v komunalno infrastrukturo, ki so predvidene tudi v letošnjem mestnem proračunu. Za boljšo oskrbo s pitno vodo naj bi razširili vodovodno črpališče v Krogu, za odvajattje in jčiščenje komunalnih odpadnih ter padavinskih voda pa sta predvidena dva posega. Prvi se nanaša na komunalno čistilno napravo v Murski Soboti, kjer bi v prvi fazi zgradili zadrževalni bazen prostornine 1680 kubičnih metrov, drugi pa na drugo fazo ureditve kanalizacijskega omrežja v naselju Rakičan. Po sklepu občinskega sveta si bodo prizadevali zagotoviti posojilo iz državne blagajne. Nič manjšega pomena nista sklep o določitvi višine nadomestila (taksa) za uporabo javnih površin na območju mesta Murska Sobota za leto 1995 in pravilnik o pogojih, načinu in merilih za pridobivanje denarja za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v mestni občini. Omenjeni sklep je bil očitno nu- jen, saj so si zlasti v poletni sezoni nekateri gostinski in drugi obrati prilaščali javne površine, največ pločnike. Z uporabo teh površin so si lastniki poslovnih prostorov, večinoma so to gostinski lokali in slaščičarne, razširili obseg poslovanja in s tem-tudi pridobili gospodarsko korist oziroma do- hodek. V prejšnjih letih so takšno takso obračunavale krajevne skupnosti mesta Murska Sobota, po zakonu o lokalni samoupravi pa so ta nadomestila izvirni prihodek Mestne občine Murska Sobota. In kakšna je nova taksa? Za kvadratni meter uporabljene javne površine bo treba poslej plačati 40.000 tolarjev nadomestila. Za javne površine štejejo pločnike oziroma pešpoti, na katerih so ograjeni oziro-ma-drugače uporabljeni prostori, namenjeni za gostinske in druge dejavnosti. In kaj pravi pravilnik o pridobivanju denarja za pospeševanje razvoja malega gospodarstva? Do tega denarja so upravičene enote malega gospodarstva,- ki delujejo kot samostojni podjet- O velikopolanski Konfekciji tudi svetniki Člani črenšovskega občinskega sveta so na zadnji seji obravnavali osnutek poslovnika za delo občinskega sveta in izvolili tričlanski nadzorni odbor, ki ga sestavljajo Metka Prša iz Gornje Bistrice, Štefan Hozjan iz Trnja in Štefan Tibaut iz Velike Polane. Sprejeli so odlok o ustanovitvi javnega zavoda Pomurske lekarne, dlje časa pa so porabili za razpravo o delovnem gradivu osnutka odloka o ustanovitvi Razvojne- ga centra in sklada občin Lendava, Črenšovci. Turnišče. Odranci in Kobilje. Imeli so več pomislekov, kako bo zaživelo delo tega centra. Dokaj žgoča in polemična je bila razprava o rentnem zahtevku za odlagališče komunalnih odpadkov v Dolgi vasi. Predsednik sveta KS Dolga vas Bojan Litropje svetnike seznanil, da črenšovska občina letos še ni poravnala odškodnine in nadomestila za razvrednotenje okolja na odlagališču komunalnih odpadkov v Dolgi vasi. Svetniki so sklenili, da bodo rento plačali v najkrajšetn možnem roku, v prihodnje pa se pripravlja odlok o višini odškodnine in načinu plačevanja gospodinjstev in industrije. Občina Črenšovci se loteva tudi financiranja projektov dopolnilne kmetijske dejavnosti in projektov malega gospodarstva. Svetniki so med drugim sklenili, da se bo občina včlanila v stalno konferenco lokalnih skupnosti Slovenije s sedežem v Mariboru. Na seji pa je dlje časa tekla beseda o trenutnih aktualnih in žgočih problemih v velikopolanski Konfekciji. Vodstvo podjetja je na občinski svet naslovilo prošnjo za odobritev posojila v višini 5 milijonov tolarjev za obdobje šestih mesecev. Svetniki so menili, da se na eni od prihodnjih sej razjasnijo vsa dejstva, da bi videli. kakšno prihodnost ima omenjeno podjetje in ali so upravičeni do občinskega posojila. J Ž. Uljcnijl ijkjvi- -- ' U^. I^ J se zato se vedno stopkov procesa | ( brazbe, ki je v ruph jal občutno dlje to terja, da se po .'j mentarnih pri teh formalnih P čemer bo fiujho h' rtnur bo ; delovanje med P^s nistrstvi. posamezniki v zasebni lasti ih ' Mestni občim MU« p, C Prednost pn do4e‘' j imajo vlaganja v ) omogočajo prehs , niki v zasebni lasti in 'i imajo vlaganja Sternov, vlaganja dejavnosti razvojnih p roj OtM zaposlovanja programov m sam , za uvajanje sodohh v enote malega 6^ P, [l-lergijsko varen® > so en' neoporečne. _______■ . Velja omeniti- za razvoj dodeljhJ J' uiepl" j ■ kte,kiso\:.,<,l za projekte, prrf nsivEPif P“ opjrfflc*! stih, za stih, za ' tve ter v in to samo za v gostinstvu ih.^ n" steljnih zmogli''' Prosilec posoj Hožb®'’,!' namen izdelati ■ namen ij,.,.-- . na' gram — . ložbe s skupP° PoflOf vrednostjo do mark, Ta denar ..l I ___________ dob' ima zagotovlje^‘y5^3i(J|ijf financiranja- . navfl oaaiiv “^>■1* vež kot zmagoviti vojskovodja. Ta Izrek Iz pre^ujega ludi isiJi so tovrstna tekmova- I oranje. Tovr- ®*oje ,1., ^™ovalci pnme-orači a/' tekmo- pridejo spoznanj, >temu tež- na vedno bolj izu- h J letošnjega 71 Ih' "'“ftJjutjt. J oblini veliko do- ^7 k isf’", .,5'1 l h JiT ■ 1 r’ r : --li jHj / J' I i 'j ji s Načelo, & . d- :.-ll , .,W’Z •9, a: Vič in Anton Geder, enkrat pa je na tem n ^večjem svetovnem tekmovanju sodelovala tudi Blanka Bokvič. Čeprav je prvi dan tekmovanja orače oviralo vreme in niso mogli končati oranja na str-niSču, je organizatorjem tekmovanje v soboto vendarle uspelo r. J 4, .V •r:^ vala tudi ekipa srednjih kmetijskih šol (to so izbrali na petkovem tekmovanju srednjih kmetijskih šol), nastopila pa je tudi ekipa domačinov iz Kmetijskega gospodarstva Lendava, Najbolje seje tokrat odrezal Janez Miklič iz Dolenjske, ki je z 206 točkami osvojil naslov državnega prvaka, drugo mesto je z 203,75 točke pripadlo Antonu Filaku iz Bele krajine in tretje Jožetu Zveru iz Pomurja (195,25 točke). Ekipno je zmagala Doleitjska pred Belo krajino in KG Lendava, ekipa Pomurja pa je tokrat pristala Sele na četrtem mestu. In Se rezultati izbirnega tekmovanja srednjih kmetijskih šol. Najboljši je bil Roman Ferenčak iz SKŠ Rakičan, drugi je bil Bojan Fujan iz i5: ■ A- 7 ■' v I ■'11 ■ IjT '* i-fe' Razkuževanje žitnega semena Za doseganje zanesljivih in visokih pridelkov je potrebna setev kakovostnega sortnega semena. Praviloma se tako seme prideluje organizirano pod kontrolo pooblaščenih strokovnjakov in prihaja v trgovine v zaprti embalaži z etiketo. Na njej so naslednji podatki: sorta, kaljivost, čistoča, leto pridelave, zdravstveno stanje in med preostalimi je tudi datum in št. spremne deklaracije, iz katere so razvidni drugi podrobnejši podatki o kakovosti in proizvajalcu semena, ki jamči za sortno čistočo in kakovost semena. Čeprav si vsi želimo čim obsežnejšo uporabo takega kakovostnega semena za jesensko setev, bo iz različnih razlogov posejano tudi seme lastne pridelave, kije lahko pod določenimi pogoji enakovredno kupljenemu. Eden od najpomemnejših pogojev je prav gotovo, da seme ni okuženo z boleznimi oziroma daje pred uporabo obvezno razkuženo s primernim fungicidom za razkuževanje semena. Najbolj nevarne bolezni, ki se pri žitih prenašajo s semenom, so pšenična trda ali smrdljiva snet, pšenična prašna snet, ječmenova gola snet, ječmenova črna snet, ječmenova trda ali pokrita snet, ječmenova progavost in fuzarioze. Pšenična trda ali smrdljiva snet je bila v preteklosti izredno razširjena in škodljiva bolezen, kije ob hudih okužbah uničila prek 50 % pridelka. Zdaj jo najdemo tam, kjer je seme slabo razkuženo ali ga sploh ne razkužujejo. Pri pčenični trdi sneti so oblikovana zrna polna kiamidospor, zaprta in počijo pri kombajniranju. Na ta način pride do okužbe zdravega semena. Pomembno je, da zrna niso okužena s klamidosporami, temveč samo površinsko onesnažena, zato proti pšenični smrdljivi sneti zadostuje samo površinsko razkuževanje semena z mokrimi ali suhimi razkužili. Pri pšenični prašni sneti se celo okuženi klasi spremenijo v črno rjav prah trosov, ki jih potem raznaša veter ali izpira dež. Ta pade na brazde pšeničnih cvetov, kjer trosi kalijo, klični mešički pa zrastejo skozi dozorevajoče zrno v kalček. Tu ostanejo prikiriti do časa, ko pšenica začene oblikovati klase in klaske. Zato pri prašni sneti površinska razkužila ne delujejo in moramo uporabljati sistemične fungicide. Za razkuževanje žitnega semena so na voljo naslednji pripravki; Si. if-j rs,p»-r.tV jj 11 I* Odpiranje prvih brazd se ocenjuje posebej. pripeljati do konca. V prijetnem vremenu seje za naslove najboljših slovenskih oračev na ledini potegovalo 24 tekmovalcev, poleg dvočlanskih ekip iz desetih slovenskih regij je namreč sodelo- e-*- startom. Le še sodniški znak in tekmo- H*: SsžL^ i g s)!r' 11 r#; i ^<1 r j v /17 ■Š" *'—>'1 b«, je potreben kakovosten in seveda ustrezno na- 7«., ^51?”'"11,!,°!' P'«eklosti 2*^ Drvab i.- .. h Sl h Režo- P^ak letos že če- trtic sodeloval na svetovnem prvenstvu oračev, ki bo tokrat v Keniji, Od Pomurcev so na svetovnih prvenstvih po trikrat sodelovali še Bela Bergles, Štefan Buk- ^4 • r.W.-. srednje mlekarske in kmetijske šole iz Kranja, oba sta se uvrstila v ekipo kmetijskih Sol in se v soboto pomerila za naslove najboljših v državi. Besedilo in fotografije: L. KOVAČ Y tt-’ Brazde morajo biti enakomerno položene in izenačene, pomembna pa je tudi globina oranja. Potrebno je paziti tudi na nateglost in izenačenost zadnjih brazd ter na globino in širino razora. p(liJ)£LRA.-, MAi^^OiOobRP IW tC^jCetlOiTAlo I ^^Vl^^o (t VVZ Manko Golar Gornja Vrtec ni samo ustanova, kamor se hodijo otroci UiraU ,1^ Vrtec ni samo ustanova, kamor se hodijo otroci igrai. vrtec hodijo otroci v najbolj dojemljivih in občutljivih pomembna vzgoja in dostop do otrok. Vzgojiteljice mena in odločilne vloge vrtca, ki jo lahko odigra v Tako bodo v Vzgojno-varstvenem zavodu Manko Golar j rokom prijazna projekta, je povedala I Tako bodo v uvedli dva otrokom prijazna projekta, je povedala *— Breda Ferjanič. Oktobra bodo začeli z glasbenim vrtcem ureua rorjanic. uKioora dooo zaceu z giasueniiu n "— ,j-.i vnostjo, ki bo prilagojena bioritmu otrok. V sodelovanju z glasbeno šolo bodo pripravili že obstoječo starejšo skupino otrok vključili glasbeno P® .. enkrat ali dvakrat na leden poučevala ritmiziranje, po*; različno glasbo in se učili novih pesmic. Igrali bodo na rti' instrumente. Vpeljali bodo tudi didaktične igre, s P® ’ jt sluh, višino glasu, ritem in podobno. Na koncu tega progr®* TA predstavili, kaj vse so se naučili. pieusiavui, Kaj vse so sc iiauuiii. -A-iO* ' Poleglega bi se radi prilagodili bioritmu otrok, ki prej. Otroci namreč prihajajo zjutraj v vrtec od 5.30 različne animacije. Tako bodo razporedili otroke, ki id ž eno skupino ne glede na njihovo starost. To je pomembnO|''j|,yp'-j,jtr^^j cialnih in psiholoških razlogov. Doslej so bili ti otroci v zjutraj prišle njihove vzgojiteljice, so jih odpeljale v T' morali prilagodili bioritmu večine. Ti bodo imeli tudi '' ^2* počivat in podobno. V gomjeradgonskem vrtcu si želijo, da bi bili vrtci bile manjše skupine, da bi se povečala strokovnost 'bf” kom pisan na kožo. Takšen način dela, kot so se f*** letu, bi bil raziskovalni projekt, v katerem bi sprepilj^*-^^^^ ke, česa si želijo, kako se lahko na prijazen način največ s projektom bodo začeli oktobra. li <1 tl ti tl t) Tl z našega do- mačega prostora (grajski portal, staro drevje v parku, obe Nanizano iz kulture... i^o-eras. tenorist i?”«!. 'dj, tli bil V ljubljanskem Cankarjevm domu je v ponedeljek, 11. septembra, nastopil slaven španski tenorist, »eden od treh naj večjih tenoristov našega časan, Jose Carreras. Z njim je prišla tudi mlada španska pevka Isabel Rey, orkestru Slovenske filharmonije pa je dirigiral Italijan Elio Bon-compagni. Poznavalci pravijo, da »Carreras glasovno ni bil najbolje razpoložen« in da »dvogovor med njim in orkestrom Fi- krivi fiih * harmoničen. Poročajo tudi, da so bili za ne-■»'f^hlii ki jim nekaj samostojno izvedenih skladb 2akaj je Carrerasa, ki v tej sezoni S|i,*'*^Vnit prepričal, daje nastopil v Sloveniji. Njegov in;?’'l8)slar,;bJ^ Slovenec Ciril Rozman, ki živi v Barceloni, sloven- ttioniki, ki jim nekaj samostojno izvedenih skladb ".'.•Itiave 'j h * pa je Franko Juri. Pevca je sprejel predse- (S Han Kučan. , pisatelj '95 jeSvicar- btti 'Itnift Adolf Muschg, j® P"*" D najbolj- .''iJttnhktiii zborniku. pa Penici Marzanni Bogu- za razmeroma riodajamo naslednje: ’">r..*'’'"iejTf’®®**Usko in literarno J tn liter ‘'M/*’'ia|( ^^hgom seznanili J '•4>nrlS|?> krogi tako zeltnj krogi. Do s J i 5 / / i. E J' II' Ej ij- r' f I' jr l F ii' -1 sH; S Slikar Brkič in recitator dr. Kos. Fotografija: Hohstatter mestni cerkvi, stari Šiftajev mlin. Študijska knjižnica idr.), izpričuje slikarjevo navezanost na naše mesto, prefinjen občutek za skrite lepote v njem, poetično doživljanje simbolike kraja, ki mu je po letih bivanja tu postal drag, in še kaj. Samosvoja slikarjeva tehnika risanja teh motivov je bogata filigransko natančnih detajlov, po čemer je Brkič v našem prekmurskem likovnem prostoru nekaj novega. »Gre za likovnega samouka z izjemnim občutkom za risani detajl, kakršnega v domačem likovnem prostoru ne poznamo od časov mojstra A, Eberla,« Tako je med drugim v strokovni oceni slikarjevih del zapisal prof, Vlado Sagadin. V organizaciji kulturnoa- nimatorskega tima hotela Ajde, ob sodelovanju glasbeno-instrumentalnega dueta -prof, glasbe Lojzeta Copota in slikarjeve hčerke Petre, izbranih besed prof. Sagadina, odličnim recitatorskim nastopom dr. Ivana Kosa, spremljanju radia in televizije ter fotoreporterjev je dobila otvoritev pečat, primeren posebni predstavitvi slikarja Živka Brkiča, ki je s svojo prvo samostojno razstavo zasluženo stopil v vrste prekmurskih slikarjev. Tako je tudi ocenjen, četudi je, čeprav slovenski državljan, sicer po rodu Hrvat, Ravno pravšnje število obiskovalcev - nekaj nad 70 - je pripomoglo, daje bila predstavitev slikarja in njegovih del pravi kulturni užitek, kakršnih si še želimo. •ec Plesni projekt Matjaža Fariča Premiera Romea in Julije v Murski Soboti Projekt Romeo in Julija je del trilogije velike baletne zgodbe Labodje jezero^ Romeo in Julija in Le sacre du printemps. Na prvi pogled imajo te predstave malo skupnega, vendar tvorijo celotno stopnjevanje zgodbe. Prvi del te trilogije Labodje jezero je bil podvržen baletnim praksam 19. stoletja in se je ukvarjal z razkrojem zgodbe. Zgodba Romea in Julije ne bo uporabljala pravljičnih motivov, temveč se bo ukvarjala z živimi ljudmi. Zadnji del La sacre du pintemps je zgodba o gibu in gib o zgodbi. Trilogija bo končana leta 1997. V predstavi bodo igrati Jana Menger kot Julija, Marko Pepe-rko kot Romeo, Goran Bogdanovski kot Pariš, Lane Stranič kot Capuletova, Marinka Ribič Pestunjo, Igor Sviderski kot Tybalt in M. F, kot Mercutio. Koreograf predstave je Matjaž Farič, Ker smo navajeni, da se plesne premiere in nasploh večje kulturne pireditve dogajajo v Ljubljani, Mariboru in morda še kje, smo lahko presenečeni, da bo premiera tega plesnega projekta 22. septembra ob 20. uri v grajski dvorani v Murski Soboti. Predstava bo znotraj glasbenega okvira, ki je posledica giba. Ukvarjali se bodo z bistvom same zgodbe, brez okrasnih in nepomembnih likov. »Razstavili jo bomo kot otrok v svoji ve-doželnosti razstavi novo igračo. In iz teh drobnih delov sestavili takšno celoto, ki je najbližja naši predstavi o ljubezni,« Čas, ko živimo, je podoben času, ko sta živela Romeo in Julija. Svet je zelo razdeljen. Zgodba Romea in Julije je mitična, vendar ne pravljična. To, kar seje zgodilo njima, se dogaja tudi navadnim ljudem. Sovraštvo bo zajeto kot »prostorski problem«, saj se bo skozi celo predstavo pojavljal motiv dveh nespravljivih strani, medtem ko ljubezen ni zavezana nobeni vnaprej določeni prostorski kompoziciji. Predstava je nastala v produkciji Cankarjevega doma v sodelovanju z ZKO Murska Sobota. Odločili so se tudi za koprodukcijo z Die Theater Kiinstlerhaus z Dunaja, kajti slovenska publika je premajhna. Tako bodo imeli poleg soboške premiere še osem predstav v Cankarjevem domu in najmanj tri na Dunaju. Likovna kolonija v Radencih poteka od 9. septembra tradicionalna likovna kolonija fondacije Rembrandt. Novost letošnje kolonije so predavanja m okrogle mize, na katerih sodelujejo likovni umetniki in kritiki, V četrtek, 14. septembra, bosta ob 16. uri v konferenčni sobi Mižala dva pogovora, in sicer z Nadjo Zgonik Slike Marija Pregla kot likovne uganke in Liljano Stepančič Ženski likovni zapis. Aleksandra Nana Rjtuper :ti]i'' sodobnega pisatelja, ki ga je nagovorila ... .- '“I** njegovo knjigo z naslovom Goethe kot emi-rezultat iskanja. Njen podnaslov je nasb »eltrjii starem pesniku, Museghove 1934. v Zollikonu blizu Ztiricha, studi- tildi %ir:^ flfi I ‘ ” IJ- Mijlgc SJUCIIIC ».Ul cm Iglam, ¥ » pesnika«, ki je tisto, kar danes I v m imenoval še preprosto »svet«, pa naslednji anglistiko in psihologijo, poučeval v Ziirichu, nu, Ženevi. Iz knjige Goethe kot emigrant, v kateri 'er-iAi. mo- & začenja. Njegovo oko je opravi- “^4 svojemu očesu sme zaupati. Vsako obču- .Sti^hriLi zakoreninjen predmet. Luč in oko sta ? .''^žvola drugo oblikujeta. Najvišjo stopnjo ’*henuje Goethe »ranično«: resnično, torej zado-t,*'’’iir2^^tii|^ *' odkritje resničnosti je, drugače kakor v mo-"Po eni strani je omejeno z dostojan-ii v njegovi zraščeni obliki. Ta oblika h?'' i? oča'' ^^Plošiti se jo da samo z n^večjo previdnostjo poroštvo »edinstvenosti«. Na subjektovi omejeno s spoštovanjem. To spošto-■ med mojimi čutilnimi organi in 4 obliko^ ki se živeč razvija, za sebe in v meni..,« ■4iS'jiu pojavu, ki ga dojema, še več; analo- 'ttl- Druga drugo oblikujeta. Najvišjo stopnjo Sl Hl. 1. 'Ifa r ■ liijjj rnanj komercialna kot kulturniška. Nekoliko pa Madžarski partnerji pri organizaciji razstave so trgovske in politič-no-kulturne ustanove, slovenski pa lendavsko trgovsko podjetje Mer-cator-U ni verza I in, prav tako lendavski. Center za razvoj podjetništva. Razstavljeni so rokodelski izdelki iz matične Madžarske in iz romunskega pretežno z Madžari poseljenega Erdelyja. Franc Tivadar, vodja izvozno-uvozne dejavnosti Mercatorja-Univerzala, je dejal, da so razstavo pripravili demonstracijsko in sondažno, ker želijo ugotoviti, kolikšno je zanimanje slovenskih kupcev za izdelke madžarske rokodelske spretnosti. Izdelki niso bili naprodaj, če pa bi bili, to niti najmanj ne bi zmanjšalo kulturniške note razstave, ki je pač v tem, da seje tako dalo na enem mestu videti vsaj nekaj tistega, kar se tačas s prodajo neguje iz madžarske rokodelske tradicije. Politična konotacija razstave? Madžarski organizatorji so k slovenski postavitvi razstave priložili bilten, kot da bi šlo še vedno za neko, potencialno, južnoslovansko tržišče. Na zadnji strani biltena je namreč fotografija denarnih enot nekdanjih jugoslovanskih republik, zdaj samostojnih držav, meječih na Madžarsko: podlaga so bankovci milijonskih nazivov iz Jugoslavije (torej iz časov pred »Čudežnim dinarjem«), čeznje pa sta v kovani izdaji vržena hrvaška kuna in slo- JESENSKI FILMSKI SEJEM DO UDAJi PROGJ^AMSKE KmC£ ŠE NISMO OKADI- VA VSEUSlOVENSKINDISmiBl/Tim. PfiAV TAKO OBSTAJA then dni. NATANČEN PROGRAM 2 \2SiMI GUM! BOMO OBJAVILI NA mO STRANEH KANALA 10 iN AS KANALA, PRAV TAKO NA VALCMIN MURSKEGA INMORBA BO KAJ OBJAVIL CELO VESTNIK venski tolar. Pa še romunski lei za nameček! DLLPP in Kiraly, razstavijalci v Sombotelu ločeno, na dveh razstavnih mestih, razstavlj^o člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije (DLUPP) in kipar Ferenc Kira]y. Dluppovci razstavljajo v mladinskem kulturnem centru, Kiraly v Keptšru. . Deviški pas, Ferenc Kiraly Sandor Szunyogh, programski direktor Za prvega programskega direktorja madžarskega televizijskega in radijskega programa v Sloveniji je bil izbran madžarski novinar in pesnik Sandor Szunjogh iz-Lendave. Funkcija programskega direktorja elektronskih meduev je v tej državi razmeroma nova. V Szunyoghovem primeru pomeni neke vrste I-! (SSM) Celo Vestnik objavlja: Program filmskega sejma Od včeraj, 13. septembra, do petka, 15. septembra, poteka v Murski Soboti Jesenski filmski sejem, na katerem si boste lahko ogledati petnajst najnovejših filmov, ki se bodo v Sloveniji vrteli do pomladi. V Četrtek si lahko ob 10. uri ogledate Opičje norčije, ob 12, uri ApoUo 13, ob 14. uri Ko si spal, ob 16. uri Pogumno srce in ob 19. uri Mostovi Madisona. V petek, 15. septembra, pa si ob 10. uri lahko ogledate film D’Artagnanova hči, ob 12. uri Rangoon, ob 14. uri Spi z mano, ob 16. uri Nebeška bitja in ob 1 S. uri Corrina, Corrlna. Vsi filmi imajo slovenske podnapise. kulturni koledar tl ■ f Ft«’ m Sandor Szunyogh, programski direktor madžarskega radijskega In televizijskega programa nacionalizacijo odgovornosti za televizijski in radijski program, torej manjšo po-1 i t i č n o avtonomijo madžarske skupnosti. RAZSTAVE MURSKA SOBOTA; V galeriji si lahko do 18. septembra ogledate razstavo 12. mednarodni bienale male plastike. MURSKA SOBOTA: V razstavnih prostorih galerije Triglav bo v petek, 15, septembra, ob 18. uri otvoritev razstave likovnih del Francija Jaušovca MURSKA SOBOTA; V likovnem razstavišču Ljubljanske banke si lahko do 18. septembra ogledate razstavo Sandija Červeka, Ignaca Medena in Franca Mesariča. MURSKA SOBOTA: V predprostoru grajske dvorane razstavljajo svoja dela N. Beer, F. Ber-^ak, D. Birsa, I, Brunec, M. Danč - Roth, J. E>enko, Š. Galič, Z. Gnezda, M. Gumilar, E. Gonter, Š. Hauko, Z, Huzjan, S. Kiraly - Moss, V. Potočnik, I, Premeša in M. Rajnar. LJUTOMER: V galeriji Mestne hiše je na ogled prodajana razstava Vladimirja Potočnika ml. LJUTOMER: V galeriji Anteja Trstenjaka si lahko ogledate razsuvo Sokoli in orli na Štajerskem, Koroškem in Prekmurju. Razstavo si lahko ogledate do 10, oktobra. MORAVSKE TOPLICE^ V galeriji si lahko ogledate likovno razstava Živka Brkiča - Živka. RADENCI: V petek, 15. septembra, bo ob 19. uri v galeriji muzeja Radenske otvoritev razstave likovnih del priznanih slovenskih in avstrijskih umetnikov, SOMBOTEL: V galeriji Keptar razstavljajo svoja dela člani Društva likovnih umetnikov Prekmurja in Prlekije, PRIREDITVE RADENCI: V glasbeni uti parka so v torek in soboto med 16.00 in 17.30 ter ob nedeljah od 10.30 do 12.00 koncerti zimzelenih melodij. 4 r> 10 vestnik, 14^ |l 1| ra ■i. zvezde vam kažejo Oven Ona; Nikar ne prenašaj krivde na tuja ramena, saj je bila odločitev predvsem tvoja. Poskušaj rajši rešiti, kar ‘J , ( J se še da. Pa tudi obisk pri zdravniku bi se ti lahko prav koristno obrestoval, če ne, bo prepozno ... On; Z ostro pripombo boš užalil staro prijateljico, ki si že dalj časa prizadeva, da bi postala tudi nekaj več. Dobro premisli, ali je to res tisto, kar si želiš, ali pa je vse skupaj le posledica nagovarjanja tvojih znancev? . “ Bik >Ona: Prevečkrat se prilagajaš splošnemu mnenju. Čeprav marasikdaj misliš popolnoma dmgače. Toda kaj hitro boš spoznala, da se lahko stvari uredijo le tako, da boš ravnala, kot ti veleva zdrava pamet. On: Proti koncu tedna se ti obeta prijetno presenečenje, ki se bo poznalo v tvojem finančnem planu. Za partnerja naj te nikar ne skrbi preveč, saj je njegovo trenutno nezadovoljstvo le pretkana igra. Dvojčka Ona; Tvoja reakcija na nepričakovano novico bo preveč impulzivna, da bi lahko dosegla kakršno koli razumno rešitev. Poskusi se zbrati in trezno razmisliti, pa se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Pazi na svoje besede, predvsem pa ne govori o stvareh, ki se lahko obrnejo tudi proti tebi. Nekdo se ti bo na vse kriplje poskušal maščevati, zato se nikar ne zanašaj na svojo srečno zvezdo. Ona: Več kot očitno je, da ti ne bo prav nič dol-gčas, saj se ti obeta prava »razprodaja« tvojega pro-stega časa. Seveda pa ima lahko lo tudi določene posledice tako v ljubezni kot v povsem vsakdanjih stvareh. On: Prijetna neznanka ti bo dodobra polepšala dolgočasen dan. Poskusi iz vsega iztržiti kar največ, saj se priložnost zlepa ne bo več ponovila in kaj lahko se zgodi, da boš na koncu ostal z dolgim nosom. 10 Lev '--iOna: Naletela si na enakovredno tekmico, ki ti ^lahko dodobra zagreni življenje. Partner ti je sicer izvest, vendar seje začel zanimati za dokaj »nevarne« zadeve. Poskrbi za red v hiši, če ne. bo prepoz- no. On: Mislil si že, da je vsega konec, pa se je v tebi znova silovito prebudilo nekdanje čustvo. Mogoče ti bo celo uspelo, saj je prijateljica sedaj veliko manj trmasta. Seveda pa bodi previden in predvsem realen. Devica Ona: Namesto, da se mučiš s preteklostjo, se raje odkrito pogovori o svoji prihodnosti. Sicer si že veliko zamudila, toda še vedno ti lahko uspe. Popazi malo na svoje prepogoste čustvene izlive, dru- gače bo hudo... On; Tudi tebi bo končno posijalo sonce. V prihodnjem tednu se ti obeta ugoden razplet poslovne avanture pa tudi finančni učinek ne bo izostal. Le tako naprej - in nikar se ne oziraj na nasvete nasprotnega spola. Tehtnica Ona: Srečala boš nekoga, ki je še vedno navezan nate pa tudi v tebi še vedno tli iskra, ki lahko kaj hitro razplamti v staro ljubezen. Lahko da bo le še ena avantura, toda počasi prihaja čas, ko lahko od ljubezni pričakuješ še kaj več. On: Opravil boš dolgo odlašajoče opravilo in ponovno boš lahko zadihal s polnimi pljuči. Še vedno pa ti ne bo uspelo urediti svojega ljubezenskega življenja, saj se obnašaš, kot da ne veš, kaj hočeš. Potrudi se in ne bo ti žal. Škorpijon Ona: Viharna odločitev te bo pripeljala na dokaj nezanesljiva tla, a si boš kaj hitro opomogla. Na pomoč ti bo priskočil dober prijatelj, ki pa bo v zameno zahteval manjšo uslugo. Glede poslov pa si nikar ne delaj odvečnih skrbi. On: Namesto da brskaš jjo preteklosti, se raje ozri naprej in videl boš, da imaš prav lepe možnosti pri osebi, na katero si že skoraj pozabil. Tudi poslovne stvari se ti zanesljivo obračajo na bolje. Strelec Ona: V življenju gre mnogokrat za masko in kdor jo sname, lahko naleti na neljube težave. Zato nikar ne vzdihuj, ampak se sprijazni, daje tudi odkritosrčnost včasih povsem nezaželena vrlina. On: Trma te bo pripeljala v položaj, ko bo še najbolje vse skupaj pustiti in reševati, kar sc še rešiti da. Se najbolje bo, da se zamisliš nad svojim nezavidljivim položajem, saj si take napake ne bi smel privoščiti. m ne zgodi se vsak dan Dvestoletnica franka Francoska denarna enota frank je 15, avgusta praznovala 200-letnico, Leta 1795 je nacionalni konvent sprejel zakon, po katerem je frank postal enotna denarna valuta za vso Francijo in nadomestil »livre royak iz konca 18, stoletja. Med različnimi vrstami franka, ki so prišle v obtok v 200 letih, so na primer »decime Dupre«, izdan 1795, zlati kovanec za 20 frankov. Zdaj je naprodaj za 5000 dolarjev, V letih od 1803 do 1914 je bil frank, kije bil zamenljiv za zlato, zavidljivo trden, potem pa je vlada tik pred izbruhom prve svetovne vojne izdala dekret o njegovi nekonvertabtlnosti. Enota je potem doživljala spremenljivo usodo in številne devalvacije. K.o seje vrnil na oblast general Charles de Gaulle, je dobila Francija nov frank, ki se je v glavnem obdržal do današnjih dni. Relikvija na podstrešju Amaterski zgodovinar dr,Graham Phillips je na neke atigieške hiše našel zelenkasti kelih iz oniksa in da naj bi bil znameniti sveti Graal. skrivnostna P , zana s Kristusovim trpljenjem. Po stari legendi naj kupa, iz katere je pil Kristus s svojimi apostoli pri zadnji rji, preden so ga križali. Omenjajo jo francoski viteški bretonskega cikla in nemške viteške romance. ® potegovali vitezi okrogle mize, predvsem Parsifal. Pos^ ' jo je najditelj iskal sedem let, je dal varno shraniti v o trezor. Avtentičnost svoje najdbe utemeljuje deloma z Ijepisnimi dejstvi, deloma pa se opira na opise v nem O) [ t Kozorog Ona; Od dogovorjenega srečanja ne smeš pričakovati preveč, še najbolje bo, da ne pričakuješ ničesar in si na koncu prijetno presenečena. Prisluhni partnerjevim težavam, saj te v tem trenutku resnično potrebuje. On: Postavil si si previsoke cilje in za njihovo realizacijo bo potrebno veliko truda in predvsem realnosti. Nova ljubezen te bo popolnoma očarala, po drugi strani pa prinesla kopico problemov. Vodnar X Ona: Če se boš vsaj malo potrudila in začela živeti 4 drugače kot običajno, boš kar hitro spoznala, daje / lahko življenje tudi nadvse prijetno. Nekomu pa bo všeč predvsem tvoja skromnost. On: Pomotoma se boš obrnil na napačno osebo, kar te lahko stane prenekatere priložnosb. Poizkusi biti karseda previden, saj se ti l^ko zlahka zgodi, da boš dobil nož v hrbet. In nikar ne zanemarjaj svojega načetega zdravja. . RHti Ona: Uspelo ti bo nekaj, kar bi bodo zavidale mnoge prijateljice. Glede neke občutljive poslovne zadeve rajši počakaj na ugodnejši trenutek, saj se ti sedaj ne piše prav nič dobrega. Darilo? On: Vedi, da vse vode že kar lep čas tečejo predvsem na tvoj mlin. Prijateljica ti ne bo mogla odreči tvoje dokaj nenavadne želje, saj bi zate storila še vse kaj drugega. Toda le kaj se obiraš? I Specialci za krompir v različnih vojskah imajo tako imenovane enote za hitro posredovanje. Takšne, kot jo imajo kmetje na Uralu, pa gotovo še ni bilo.Tatovi krompirja v okolici Jekaterinburga na Uralu so jo pred nedavnim temeljito skupili, ko sojih jezni kmetje zalotili pri tatinskem početju. Pretepli so jih, slekli so golega in jih take nagnali na njihove domove. Kmetom se je to posrečilo s pomočjo posebnih »specialnih enot za hitro posredovanje«, ki so pazile na krompirišča. »ifvulliAniuiiiniinnnnf Meti pravico, tou je lejpa stvar. Ka ma moSki svojo ■ pravice, pa ženska svoje, je tudi lipou. Ka bi pa ■ moški mou iste pravice kak ženska ali pa ženska I iste pravice kak meški, tou pa nede šlo. Bela pravi, ka tou nigdar nede moglo biti, ka bi bile ženske enake kak moški, s ten bi bile enakopravne z njimi. Či bi pa bile enake, te bi odpadnole želje, pa smisel, veselje vsej pa človeški rod bi premino ostali živi bitij na vel ko zemeljskoj krugli. v ton premišlavanji od ženskoga kongresa na Kitajskoti, 3i je zabrundo: Bo ženske se zbrale v Kitajsko letč, da tam na Kitajskem pravico dobd. Počakajte fantje, vi tepčki, možje, 9 pravico se vrnemo me. Potem pa kar klesti, udari počez, roke mu zaveži, pa boksni ga vmes, v ušesa mu trobi: “Pravica velja, ki ženaka odslej jo ima". Brat Džouži 'Kovanec s prve ladje v floridskih vodah so našli kovanec iz 15. stoletja, za katerega arheologi sodijo, da izvira s potopljene španske ladje, ene od prvih, ki so pristale ob obalah Novega sveta. Bakreni novec, ki so ga našli v stari ladijski razbitini, je bil skovan med letoma 1471 in 1474. Take kovance so našU tudi na kraju, kjer se je izkrcal Krištof Kolumb, L pMtTtKe I y KAA J ' f. * E t x) 7C4^ \ \ J V ,ZA _ C Reicj MUl 4 ce jEe>€/«>€*< A«# HVACA pesništvu 13. stoletja. V srednjem veku so veliko trgovali z relikvijami bi še med njimi so bile povezane s Kristusom. Križarji zasluzili veliko denarja. Vsaj tri cerkve v Evropi imajo pravi sveti Graal, in nihče ne ve, ali je zadnja r prava ali ponaredek. Strokovnjaki Britanskega muzeja da utegne biti najdba rimska posoda za dišave. ' <; nai hi Mafllfl prestregla Jezusovo kri in naj bi jo rimska cesarica našla na Kristusovem grobu. Kupo naj bi kristjani leta , v rimsko |i prepričan, da gre za posodo, s katero naj bi Marija mi? I I il so Rim oropali barbari, shranili na varno v luiu.- -Viroconium blizi današnjega Sherwsburyja ob meji z , som. Dragocenost naj bi izginila, ko so to obmocj® opustošiliAnglosasi. /j' Spielberg za bolne otrok* Znani ameriški filmski režiser Steve Spielberg je v L® na posebni konferenci predstavil nov tehnični dosežek. To je nekakšen robot, ki bo s pomočjo posebnih programov povezoval bolne otroke v ameriških bolnišnicah, da bi si tako z različnimi računalniškimi igricami krešah čas. prebit na zdravljenju. Projekt take pomoči otrokom je podprlo več ameriških inštitucij. i| II I i Iskanje vesoljskih smeo Pet kilometrov iz mesteca Cloudcroft v ameriški zvezni državi Nova Mehika naj bi prihodnji mesec začel delovati nenavaden zrcalni teleskop. Trimetrska naprava je iz 300 kilogramov tekočega živega srebra. Izdelavo teleskopa je naročila ameriška zvezna agencija NASA. uporabljali pa naj bi ga za iskanje vesoljskih smeti, ostanke zgorelih stopenj raket in odsluženih satelitov, ki krožijo okoli Zemlje v višini od tristo do tisoč /Af„ / kilometrov in bi ..nvaoll dff načrtovanj' postajo. S poskusi ca s tekočim srebrom ji’ icu tega stoletja začel 'L-' bert Wood. Šele sija, na primer sklede snovi, ki enakomerno k zračnem ležaju, je izdelavo zrcalne bi bila podvržena poP* leskop lahko zazm ■■ --'rovoi;,, j’ varne za višini 500 ViaiUl JVU dvema centimetfO 0 »I 4: Ato/ 7C > »JpChTL/C- A« o A rr l 11 96 l i I 1 I a o psih as ljubljenček IM bil približal nekaterim - “ifli i|l nasadom, ,------------"""t’ poškropite 111 -m obni pjih z [izoiom. zavalil v vaš naslanjač ali udomačil |_ __ _ ----aii UUUllJitUll ’« v zgibe na blazinah na- Konzerve za vsakogar nekaj I ) ) ! ) J 1 J I 1* r & 1^' f 0^ P r' >1 N' v ■i [ i 5 / J tresete malo popra. Če ima pes sršečo dlako, niso krive bolhe ali drug mrčes, morda je vzrok v pomanjkanju vitaminov. Kupite ustrezen vitaminski preparat (najbolje v kapljicah) in ga primešajte hrani, Glistavost pri psih preprečite, Če mu v hrano redno dodajate olupljeno surovo korenje. konzerv, na primer mesni zajtrk in po-o. boste brez težav iztisnili, če odstranite gornji in spoT. in jo z vilicami previdno potisnete na krožnik. Jed Se obliko. Ko v trgovini kupujete konzerve, ča sveže oziroma če jim ni pretekel čas upo-,^'-'®stokrat se stare konzerve opazi tudi s očesom, saj so Hanik ’ '5V iLuii^civc up4£ ■■■■Jiiene. Takih konzerv ne kupujte. Lcil ** shra^t obdržal, če ovijttj z y ^^''''inilno vrečko, sete s sr,i?, in potre-bite in J i' ga tudi zdro-vito. ii^Polnite termo-iiljčnje ni tako težavno, Steklarski kit kot se zdi na prvi pogled: na na večji kos ledu nastavite pletilko in nekajkrat udarite po njej s kladivom, Še en koristen nasvet: posodica za led se ne bo prilepila na dno .predala za zamrzovanje, Če jo po zunanji strani namažete z voskom. Prodaja aptomabHa Dober dan sosed, kaj pa delate? Vidim, da urejate svojo staro kripo. Dajte no, se vam to splača? Star avto je star avto, pa če ga še tako »štrgljatee! A ni Škoda vašega prostega časa? Pravite, da ga pripravljate za prodajo. Ho, ho, ho, kdo bo pa kupil takšen kup rje? Mislite, da so ljudje bedaki? Saj je na njem več kita, minija in barve kot pločevine. Danes ljudje .. kupujejo drage avtomobile, kar poglejte sosede, redko kateri ima še star avto. Pravite, daje še vedno zadosti revežev, ki bodo kaj radi kupili star, dobro ohranjen avto. No, tega bi pa rad videl, bedaka, ki bo tako neumen. Kaj bi pa vidva rada? Jščeta gospoda Korena, ki prodaja rabljen avto. Ravno prav sta naletela, pred nekaj trenutki je prekril zadnje sledi rje. Prav imate, to je ta kripa. Sosed, nikarte se jeziti, malo šale pa mora biti. Prodaja in nakup starega avta je resna zadeva za oba, tako za kupca kot prodajalca. Prodajalec bi rad nategnil kupca kot star žvečilni gumi, kupec pa bi spet rad dobil avto malo manj kot zastonj. Hej, vidva, kam pa odhajata, saj sem se samo šalil, avto je zares dober. Pravita, da bosta pogledata še pri enem prodajalcu, potem pa se vrneta? Jaz se na vajinem mestu raje ne bi vračal, ha, ha, ha. TTirrrTf Slivove pogače Kvašeno testo: 40 dag gladke moke, 10 dag margarine, 1 jajce, 3 dag kvasa, žlička soli, žlička sladkorja za kvas, kislo mleko po potrebi. Nadev: 1 kg izkoščičenih modrih sliv, 3 velike žlice sladkorja, sladkor v prahu za potresanje ali po želji lonček stepene sladke smetane. Priprava: Iz vzhajanega kvasa in drugih sestavin zamesimo srednje mehko testo. V hlebčku ga pustimo počivati 25 minut, nato ga rahlo razvaljamo in položimo v dobro pomaščen pekač. Robove testa malo dvignemo ob steni pekača, da se med peko sok sadja ne more izcejati pod testo. Slive izkoščičimo in razdelimo na polovičke. Pazimo, da jih pri tem preveč ne raztrgamo. Drugo ob drugi polagamo na testo, ki smo ga razvaljanega stanju pokritega spet pustili vzhajati 15 minut. Slive polaf^mo tako, da leži kožica sadeža na testu. Preden damo v pečico, segreto na 200’ C, jih po želji posladkamo. Pečene potresemo s sladkorjem v prahu. Sladkor pa lahko tudi opustimo in popolnoma ohlajeno pecivo prekrijemo s stepeno sladko smetano. sladek, če ga hranite v posodi z vodo. Kit si HjtUfti sami: enako količino svinčevega belila in krede '^le še ds'ema deloma firneža iz lanenega olja, nato pa Ib meh?l®*'Pentiiiovega olja. Zmes gnetete tako dolgo. doka iTl rtUjVU Lit'] -t]']'!« Vn a ■ohlc, Stanke starega in razpokanega kita zlahka odstranite, potegnete po njih z vročim likalnikom. jui' J ^i®fTEW d.d, MARIBOR PRODAJNI CENTER MURSKA SOBOTA Cvetkova 2a tel.: 31 760 VINOGRADNIKU le čas za nakup stiskalnic, mlinov In PVC-kadl. ; UGODNE CENE! ZVESTOBE ŠE 5 % POPUSTA! Veselimo se vašega obiska! Sosed, ne se Jeziti, saj itak nista bila resna kupca, to ste lahko takoj videli, saj oba skupaj nista premogla desetih tisočakov, v tolarjih seveda. O, dober dan gospa, prav ste prišli, čisto prav, tale moj sosed prodaja avto, kaj avto, limuzino. Kdo se pa skriva za vaSlm hrbtom? Pravite, da je vaS mož? Ne bi rekel mož, kvečjemu možiček je, drugače se ne bi skrival. Sosed, spet sem ga polomil, saj vendar vi prodajate avto, to popolnoma drži. Jaz ga sploh ne prodajam. Vseeno pa se mi zdi cena tri tisoč mark močno previsoka, za tri tisoč danes dobiš že tak luksuz, da ti potem tisti od davkarije ne dajo več miru. Pravite, da imam prav? Res je, gospa, saj se gospod še oglasil ni. Takoj se vidi, kdo nosi hlače pri hiši. Po pravici vam povem, da imate prav. Se jurja ni vreden, kvečjemu jurja in pol bi bita realna cena. Sosed, spet sem se vam zameril, pravite, da sem vam že sedmega kupca pregnal? Prosim vas lepo, poštenost je temelj vsega! Menda ne bova poštenjaka, kot sva midva, goljufala s takšno staro kripo za nekaj borih stotakov. Tiho bom, čisto tiho, niti ust ne odprem več! Prisegam! Kar sem, gospod, za tisoč šeststo je vaš, pa basta! Sosed, sosed! Kaj se kremžite? Jurja in pol ste pa le izvlekli. Ta vas bo vsaj leto dni preklinjal, vsaj še dva jurja bo porabil, predno ga bo zapeljal na odpad. Sedaj sva si pa zaslužila požirek piva, mar ne? Pravite, da ne! Saj sem vam vendar pomagal prodati avto! Dobro ceno sva izvlekla, vi mi pa še piva ne privoščite! No ja, takšni so pač iju- I Cilka Sukič Kislo mleko Kislo mleko velja za odlično vsestransko zdravilo. Vsebuje enake hranilne snovi kot mleko, je nasitno, poleg tega pa uravnava delovanje črevesja, pomaga odplakovati strupe iz telesa in je imenitno lepotilno sredstvo. Če si umivate obraz s kislim mlekom, bo koza kmalu spet napeta in sveža, drobne gubice bodo izginile. Kislo mleko si lahko pripravite tudi sami: litru svežega nepasteri-ziranega mleka dodajte žlico pinjenega mleka in nekaj kapljic limoninega soka. Sfedsivo za zadESEle fistmh uši talšo. da lo^k ali ogodle eigaret In ur. da j se stMlas^ms t^ka !zlužyo. magh- siB kat so vUnloe, m^ine is kosns^. o^pEC^ pomoči- mo s Seo^o. nato ga z goSkn^lssa še vso rmiElino. J Rešena uganka aspirina skladb na VALU NSTSNMV zjie, nobene hvaležnosti ni več! RADIO MV - MURSKI VAL UKV 94,6 MHz (dopoldne tudi SV 648 kHz) Borivoj Repe /144V Im mT?' ' IŽURAN DURAN ^ss 1^ ' Take that 'Ulji A ROSE - SEAL I (jfiT TRtLL MF KISS Vtr, MJB/IC-P- ! me. KISS ME, KILL ME - U2 ,tKe «; ■ robert palmer SIMPLE MINDS rllr.ai CT n. p h . iitjTkifn>j-k WHlTE SATIN - SANDRA ZABAVNE GLASBE S^MIN? MI DEJ - IZTOK MLAKAR ZfAsiH^MONROE TI ZAZDI - BE RADIO kn^DlJ* fiS!!N)f*^l-4FUN AVANTURA 'tr-j "'VKA • LADO LESKOVAR TZANavnK . .......i" GLASBE ■'-»‘KRON PA z MARELOF TVuit IME - SLAPOVI hT 'Al svcLit; "J ■ tooR in zlati zve ■ . fantje TREH DOLIN M - SLOVENSKOGORIŠKI KVINTET ' ''St ^anca miheuCa Uudje-Štajerskih 7 K •»Im. I ! ■''i. "0^ 1 I '»•« k ^^t^tki, 21. sealembn 1945, na iisler; Miisid ■leviki 13, tvottO Murski Sototi, zi glisheit leitriee. št. 37 ^^sMadbo: '»nabavna. *''unek ter naslov: I I 7 Petek - 5.40 Prebujajte se I nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Mariborsko zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Zamurjenci (kabaret) - 10.00 Poročila - 10.30 Kinoventilator - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 14.30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - [7.30 MV,dur - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Sipli mi - 22.00 Lahko noč S«h«ta - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se z nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na M V - 14.30 Evropa venem tednu - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna -18.00 Najlepše že(je s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Dober večer, Beno - 22.00 Lahko noč Nedelji - 8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - S. 15 Panonski odmevi - 8,50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.25 Obvestila - 10.30 Nedebska kuhirua - 12.00 Poročila -12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Nailepše želje s čestitkami in pozdravi (vmes javljanja s pomurskih športnih igrišč) - 19.00 Lahko noč Poned^k - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Porabsko/Kninsko zvočno pismo - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10,15 Tema dneva - 11,15 Vonj po bencinu -12,00 Poročila BBC-ja - 12,30 Dežurni novinar v L osebi ednine - 13,00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi -16,25 Obvestila - 16,30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon, cekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Moja mala nočna glasba (jazz in klasična glasba) - 22.00 Lahko noč ToreK - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo -8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki stik - 11.15 Malt oglasi - P2.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila -15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Na narodni farmi - 19.00 Večerni dnevnik - 19.30 DA in NE - 22,00 Lahko noč Sredi - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNMV - 12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v t. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 V stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 Najlepše zelje s Čestitkami in pozdravi -19.00 Večerni dnevnik - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Lahko noč Četrtek - 5.40 Prebijajte se z nami -7.00 Druga jutranja luonika- 7.30 In-formacje v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8,00 Poročila -8,10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10,00 Poročita - 10.30 Poletna reportaža - 11.15 Mali oglasi -12.00 Poročila BBC-ja - 12.30 Dežurni novinar v L osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi-16.25 Obvestila - 16.30 Poročita - 17.00 Mali radio/Adotescentni ringišptl - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Večerni dnevnik -19.30 Geza se zeza - 22.00 Lahko noč Vse kaže, da se je znanstvenikom posrečilo razkriti skrivnost aspirina, ki ga to zdravilo vsebuje. Znanstveniki chicaške univerze so 96 let potem, ko je prišel na trg aspirin, odkrili, kako omenjena snov deluje na hormonu podobno snov pro- staglandin in pri tem znižuje vročino ter ublaži glavobol in vnetja. Najprej spremeni sestavo prostaglandina, potem pa ta snov ustavi, tako da v organizem ne more priti nič, kar povzroča bolečine ali otekline. SSTAA MWKQ N«wr IMUŠA OMSUJE NOSTHED PnSRO (BDMUA PUMETA UODSBf lua^i snEU tair SUMAS VELKO Fnato JEZERO mmcA ENEOD MUK STOJK nW9tA nSMMIA AGBOft GOSU RU3» w)UHsr mm EKSFlOaV ontiGp HUftCJE tCSIO V EGPTU IfIH jbl 8TAME ^taCGA ISA omsN UOCHSK nSAIHJ (ffiAH StMA FNNODSKA ttAURSM ROKMK KRONIItt. taons (MOLO fUEKA Bovmi Kocea DIftOHAT GOUS KOILHK DOIMCII VFUNC. KtUMVB FE«B PUMSI BSniN-COl GffiGORt PEtK Rtteoa- REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno; Ped roso, Utrillo, Bristol, Luna, VI, iranist, CC, Pt, III, Ivo, S, Zenon, Tort, A ideolog, kakteje, Aka, ter. 12 vestnik, 14. septembra lj^ podlistki Osein pogledov Opis sveta na pragu tretjega tisočletja I Jerneja Katona Drago Pintarič [ Mednarodno v 20. stol, pa je oživela hipoteza o Gaji, zapleteni celoti, ki združuje zemeljsko biosfero; ozračje, oceane in prst. V nasprotju s tradicionalnim prepričanjem, da se je življenje na Zemlji prilagodilo planetarnim razmeram, medtem ko sta se razvijala vsak po svoje, pa hipoteza o Gaji predvideva, da je življenje na Zemlji sebi v dobro dejavno prilagajalo in še prilagaja fizikalne in kemijske razmere na površju, v ozračju in oceanih. To pomeni, daje biosfera {bivalno območje) morda več kot le skupek vseh živih bitij v njihovih življenjskih okoljih; je samore-gulativna celota, ki s krmiljenjem kemijskega in fi-zikalnea okolja ohranja zdravje planeta. Preprosteje: živa bitja na zemlji skupaj z zrakom, oceani in površjem zemlje tvorijo kompleksen sistem, ki ga lahko imamo za en sam organizem, Lovelock: »Znanstveniki so po navadi obsojeni na mestno življenje, ljudje na deželi pa živijo tesno povezani z naravo in jim je uganka, da je sploh treba poudarjati kaj tako očitnega, kot je hipoteza o Gaji. Zanje je to preprosta resnica in je vedno bila.« Simulacijo tega prvinskega razmerja nam znanost prinaša s teorijo o kibernetičnih sistemih, ki jih moramo imeti - podobno kot življenje samo - za več kot zgolj vsoto sestavnih delov. Razumemo jih lahko le kot delujoče sisteme, v primeru Gaje pa smo ljudje partnerji v tej kompleksno organizirani celoti. Naš planet je edinstven - čudovita anomalija v svojem osončju -, ljudje pa smo del njenega življenja. Prijetna bi bila misel, da smo inteligentni del Gaje, Kaj pa če igramo vlogo virusa ali pa smo zemeljska bolezen, so vzkliknili znanstveniki, ko so primerjali mikroskopski posnetek rakastih tvorb in iz zraka narejene posnetke tipičnega velemesta. Podobnost je namreč osupljiva, vendar sta obe izjavi še najbolj podobni tistim vpadljivo opravljenim ladjam, za katere smo rekli, da ne plujejo dolgo in le redko pristanejo v pristanu prihodnosti: obe sta najverjetneje odsev antropocentričnega napuha, ki človeku zmeraj namenja izjemno in posebej odlikovano vlogo. Ljudje pa smo se v življenju planeta pojavili tako pozno, da ne bi bilo primerno, če bi svojo vlogo na njem kar takoj in brez razmisleka postavili na prvo mesto, »Pred časom, ko sta bolezen in lakota uravnavali našo številčnost, je bilo primemo čim bolje ozdravljati bolne in ohranjati ljudi pri življenju, Ta odnos seje kasneje preoblikoval v trdno prepričanje, da je bila Zemlja ustvarjena za človeka ter njegove potrebe in želje. V avtoritativnih družbah in ustanovah ni bilo smiselno dvomiti o modrosti ali primernosti izsekavanja gozda, zajezitve reke ali gradnje mestnega naselja, Ce je bilo v dobro materialnemu obstanku ljudi, je moralo biti prav.« (J. F. Lovelock) Izza obzorja glasno najavlja svoj prihod še ena z žareče svarilnimi zastavicami okrašena ladja: del posadke iskreno in celo malce fanatično veruje v svoje odrešilno poslanstvo, čel posadke skuša bogat zaklad resnice pretopiti v besede, čel posadke pa poč kapitanskimi haljami in perjanicami skriva svoje visoke ambicije. Skrbi nas za to ladjo, ki je izplula kot čolnič, iščoč čistih in neokrnjenih voda, da bi izmi-le nesnago človeškega sebičnega pohlepa in razvajenosti, potem pa je pogled s te ladje {vse bogatejše in vse močnejše) kazal le še ljudi, ljudi, ljudi. Posadkaseje odločila, da jih onemogoči tako, da sprejme njihovo igro, imenovano demagogija in boj za oblast z namenom, da jih premaga, V resnici pa se je zapletla v te goste mreže in ne vidi več, da je tudi ona začela prikimavati Človeku - Najvišjemu, ne pa Naravi, pa če je tej ime Gaja ali Zemlja ali Življenje. Borce za okolje izdaja njihovo ime, ki pove, daje narava in vse v njej predvsem okolje, torej prostor, ki obdaja najvišjo stvaritev - človeka, vzvišenega, odgovornega, osveščenega o sebi in svoji vlogi na Zemlji. Gromoglasno opozarja na nevarnosti, ki mu prete zaradi jedrske energije, čeprav je jedrska cepitev nekaj, kar je lastno tako vesolju kot Zemlji, je riekaj, kar ta nosi v svoji skorji in je del njenega porajanja velikega poka. Pa tudi življenje samo je nastalo v veliko bolj radioaktivnem okolju, kot se ga bojijo ekologi. Res pa je, da ogroža ljudi. Toda kateri problem današnjega sveta rešimo s tem, da preprosto rešimo ljudi? Prava nevarnost je predvsem tista, ki ogroža življenje planeta kot celote, njegove gozdove, njegove oceane. Edina prava nevarnost za ljudi pa izvira iz najglobljih notranjih zmot naše lastne zavesti o sebi. Življenje planeta je kooperativnost in višja skladnost vseh enakovrednih prizadevanj, je harmonija raznih oblik življenja in bogastvo vseh vlog, kj jih biosfera omogoča svojim prebivalcem. Boj za človekovo okolje bi pravzaprav moral postati boj za Čovekovo notranjost, za kakovost njegovega novega jaza, za pravilno umevanje naše vloge in pomena v višjem smislu, za svobodno in neovirano odprtost do vseh možnosti sobivanja. Namesto koraka nazaj k naravi (ali banalnega gesla smrt sprejem), raje odpira pot k svobodi duha. Okolja, kakršno smo poznali doslej, ni: prvo in morda edino Človekovo okolje je njegov notranji svet. Tega je treba osvoboditi. Drugo {»okolje«) pa šele spoznati! Res je: krščanstvo nas je naučilo, kaj je greh, izgon iz raja, očiščenje, pokora, usmiljenje, ljubezen do bližnjega kot skoraj dolžnost, manj pa o ljubezni kot čudežu, o (notranjem) ravnovesju kot posledici strpne usmerjenosti k iskanju skladnosti med notranjim in zunanjim svetom, o moči človeškega razuma, ki spozna, da »je z nedelovanjem mogoče doseči vse« (Lao Tse), (N adalj e vanj e pnh od nj ič) srečanje upokojencev V okviru 1, občinskega praznika v Kobilju so tamkajšnji upokojenci pripravili 2, tradicionalno mednarodno srečanje upokojencev občin Lendava, Crenšovci, Turnišče, Odranci in Kobilje. Letos je bilo srečanje ob novih prostorih društva upokojencev (nekdanji karavli). Udeležilo se ga je okoli 400 upokojencev; prišli so tudi iz Murske Sobote in treh sosednjih upokojenskih društev iz Madžarske. V pestrem kulturnem programu so nastopile pevke iz Turnišča, Crenšovec in Bistrice, zapel pa je tudi domači pevski zbor. Navzoče sta pozdravila župan Občine Kobilje Pavel Nc-met in predsednik domačega upokojenskega društva Štefan Trajber, Druženje, zabavni program in izmenjava izkušenj so minili v sproščenem razpoloženju. Upokojenci so se udeležili maše v kapelici sv. Midi'*’ Kobiljanskem bregu vitimi vinogradi in ranimi cestami. ' Kmalu nov podlistek V Sloveniji je NISSAN zdaj cenejši kot drugje F Bogata serijska oprema Sunny 1.4 SLX 4 vrata Sunny 1.6 SLX 4 vrsta Sunny 1.4 SLX 5 vfsl Sunny 1.6 SLX 5 vrat Smmv 1.6 6tX WAG0N Nižja cona ne stare zaloge sH manj opreme! Uradni laetepni* NISSAN ADBI* Ja uspel zaget**** man|«o KoB«'* nekaterih modrt«' po enakih cen«"' • velijo M večje ovropek* J tehnologi!^’ . DEM Micra 1.0 L 16*3^ 17.090 DEM Micra 1.0 L icv^^ iOf 25.090 DEM 2’1.500 DEM 35.710 DEM 39.870 DEM ! NISSAN Uradni 14 Slo**nljo: NISSAN ADRIA a.«."-$lt5V«nSk« 54, DutiO^’ telefon: (061) 301 35n ina OhiSčite poobia: prodajalca- KfTtnnif^, Murska SobotSi Mikluša Kuzmiča telefon: (069) 32 13, SCSJDCSTT ITT KOPALIŠKE t KLLTLIRC V MURSKI SOBOTI II Naj ob tem opozorim, da so v Sloveniji pred drugo vojno imeli bazene v dolžini 50 m le, ljubljanska Ilirija, Mariborski otok in kopališče v Radovljici. Leta 1952 pa je bilo določeno, da pridejo športna letna kopališča dolžine 50 m v poštev le v mestih z najmanj 10.000 prebivalci, torej le Ljubljana, Maribor, Celje, Kranj, Kamnik, Ptuj in Novo Mesto. Naslednjo pomlad so bile priprave na gradnjo v glavnem nared. Kljub temu, da je za kopališče prispevalo ogromno število domačinov in tudi nekatere banovinske institucije, pa se računi vseeno niso izšli. V želji, da bi bilo kopališče vendarle končano do začetka kopalne sezone, so se nazadnje odločili za skromnejše dimenzije večjega bazena. Od prvič predlaganih 33 1 /3 m X 15 m, so jih nazadnje skrčili na 33 m X 12 m. Gradbena delaje prevzel stavbni mojster Štefan Mesarič in gradnja se je končno pričela okrog 20, maja 1935, Že na samem začetku, na prvi dan dela, je na gradbišču prišlo do mučnega incidenta. Stavbenik je namreč najel delavce iz Kobilja, kt so bili pripravljeni delati za mnogo nižjo mezdo kot brezposelni domačini. Le-ti so prišli na gradbišče in med obema skupinama je prišlo do spopada. Na- zadnje se je zadeva uredila tako, da je podjetnik zvišal mezde in dal delo domačinom. Da bi dela lahko nemoteno napredovala, so konec maja (30 .5. 1935) v Soboti organizirali dobrodelno prireditev, njen dobiček pa je bil namenjen kopališkemu fondu. Šlo je za nogometno tekmo med starim moštvom S. K. MurA in aktivnimi in rezervnimi oficirji- Vabilo je opozarjalo, da bodo prišli na svoj račun tudi pravi športni navdušenci: »ker še ne bo igralo samo za hec, ampak zares, kar jamči obojestranska postava, v katerih je nekaj sila bojevitih športnih asov.« (MK, 26. 5. 1935, str, 2.) V začetku junija so bila gradbena dela v polnem razmahu, do konca meseca pa so bila končana že vsa betonska dela. Zgrajena sta bila oba bazena in ozka betonska ploščad, ki ju je povezova in delno tudi obkrožala. Veliki bazen je bil po dolžini orientiran v smeri vzhod - zahod, mali bazenček pa je bil name- SOS« telefon zs žensk« tn otrok«, žrtve nssi^ 061441 «3 d »7 Oti IS. do 23- ure. ščen ob njegovi vzhodni stranici. Zaradi bližine bazena za otroke je bila ta stran velikega bazena tudi najbolj plitva. Namenjena je bila neplavalcem in polplaval-cem. Oba vogala na tem delu bazena sta bila simetrično zaokrožena, njuna polkrožna dela pa sta segala čez osnovni rob tlorisnega pravokotnika. Na ta način se je ustvaril prostor za zidavo stopnic. Simetrični stopnišči sta bili izjemno lepo oblikovani in sta sledili polkrožnima vogaloma. Njune stopnice so se v vodo spuščale polagoma, zato da bi olajšale vstop slabšim plavalcem. Dno bazena se je postopoma poglabljalo proti drugemu koncu. Drugi del bazena je bil namenjen plavalcem, zato je bil mnogo globlji. Na njegovi zahodni stranici so postavili pet betonskih odskočnih kamnov, ob straneh pa namestili le prenosne stopnice, ki so bile namenjene izhodu iz vode. (Plavalci naj bi namreč v vodo kar skočili.) Okrog celega bazena se je dvigoval širši betonski rob ali ograja, ki je bila zelo prijetna za sedenje kraj bazena. Bila je pre-votlena, skoznjo pa je lahko pljuskala voda v plitek predbazen (čistilno korito), ki je po zunanji strani tekel okoli celega bazena. ha novo so uredili tudi cesto do kopališča, ob njej pa so na obeh straneh zasadili mlade breze. Poročevalec Murske Krajine je konec julija (21.7. 1935, str. 3) zapisal, da je to eno izmed naj- lepših sprehajališč, kar jih ima- J mo. Zal njegovo navdušenje ni E'i napravi veliko ter lepe' lijie Takratno soboško ^i^rje-je premoglo celo re v Namestili sojih na drog tik ob bazenu, ni niti okrepčevalnica okrepčevalnica h,l fiHnrl Trlflni otvoritvi odprl znani si stinec Faflik. I Kopališče Obla Gorica v Radovljici z znamenitim skakalnim stolpom ( 4®*^ Vurnika velja za enega najlepših primerov slov, funkcionalistične arhitektur«- Voda v tem plitvem bazenčku je služila za splakovanje nog pred vstopom v bazen, v notranjem delu bazena pa so zgradili obrobni odtok, ki je pobiral površinsko umazanijo ( listje, žuželke, itd.) z vode v bazenu. V začetku julija so že začeli postavljati kabine in urejati okolico. Namesto betonske ploščadi je okrog bazenov rasla trava, meje kopališča pa je označevala le neizstopajoča lesena ograja. Na trajalo dolgo, saj je že čez kakšen mesec (18, 8. 1935, str. 3 ) objavil članek z naslovom: Zakaj brezov drevored ob cesti na Soboško kopališče ni uspel? Ugotovil je, da so se prav vse breze že posušile, najbrž zato, ker so sadili prevelike. Kljub temu pa se je že v naprej veselil 'ftovega drevoreda, ki da bo >'res nekaj posebnega<‘. Zdaj naj bi namreč zasadili »srebrni topok, ki se rajši prime, raste hitro in OTVORITEV iliSi« KOPAUSO p^i Vsa Sobota je terega so napo^ede^i^ posvoji legi čakovala novo daleč naokoli. j no izpolnile in je bila napovedana za 7.1935,obl6.un^X str.1,2) ! septembra 1995 IS I J .1 1 kronika Zgodilo se je ^ODi v Kunovi 4. , J; septembra med 11, in 15. vlomil sko-.. •dn.3 stanovanjsko niA tiaselju Kunova, Iz večna-žentLprostora je ukradel hiii torbico, v kateri Hik ™ 'J°Lumenti, 400 nem-if' niart volnena deka in manj-'jmotno škodo JO na 40 tisoč tolarjev. hišo v so • • • a oce- ^Ljutonieru 4. W ilegalce ■®^fiiehibrfl ob 13. uri so Iju- S^jEli Ir uu 1 J. un so jju-V prleški metro- državljane BiH, za istega Pilidj^ degalno presto-liolga P® pogovoru so jih 'Somu Tc ”®,®^^nili v Prehodnem tujce v Prosenjakovcih, tilucev tlih mejnih preho- Ijaftov tujih držav- tlijo ir 7‘*'P''RepublikoSIove-13M, Id' ZRJ, po Slovaške .weh,.£. J,- ____.. ® ^^'■žavljana Belorusije marke 6,20 je drža- *^'”npasa v * menjalnici n * skušal ISi bankovec za lavtj,' niark, vendar je de-i^riiir zamenjavala, Med oot za ponaredek, sa je Belorus ’ marke dobil v "i’’*'' Belorusiji, Na • Jgsr za- za prehodu pa je cari- V avtomobilu Ki Pištolo Hlinil 15 nabojev >llo it in sicer JSTS?.*« so radenski nadzorom cestnega Ul s katerim apaTiii moški in žen-bino n?' ^^®čki Šičlc,. L ^nhjvili r r' Lastnik vrečk je M '^hli* pojasnil, S' n* in da ima ob ‘ndjjske konoplje; nrl., *”*** potreb, delno Nčkov, Liiogram in pol ’ Jih je img] y avtoivio- ^«segli v avtu s sumljivo vse- so, da gre za vr- bilu, in devet sadik, visokih do 200 centimetrov, ki so sestavljale nasad, so mu preiskovalci zasegli. Vabljive devize 5, septembra je nekdo vlomil v stanovanjsko hišo v Bodoncih in iz nje odnesel devize v skupni vrednosti 350.000 tolarjev. Preiskovalci za neznanim storilcem poizvedujejo. Streli v Črešnjevcih 5. septembra ob 21. uri je nekdo v Črešnjevcih sprožil najmanj štiri strele. Eden od njih je oplazil osebni avtomobil moškega, ki je malo pred tem prišel iz tamkajšnje gostilne Roko in je z avtomobilom ravno speljal s parkirnega prostora. Preiskovalci domnevajo. da je streljanje povezano s prepirom, do katerega je prišlo v gostilni. Usodne »Škarje« 5. septembra ob 22. uri se je zunaj Gornje Radgone pri podjetju AR-ŠPED zgodila prometna nesreča, v kateri sta utrpela hude telesne poškodbe voznik osebnega avtomobila Damjan V. in njegova sopotnica Rolanda L. Ko sta se peljala proti Gornji Radgoni, sta zaradi prehitevanja v »škarje« trčila v nasproti vozeči tovornjak. Voznik tovornjaka Franc S, se kljub zaviraigu in umikanju na skrajni rob ceste ni mogel izogniti čelnemu trčenju. Na kraj nesreče so prihiteli policisti, gasilci in reševalci, ki so pomagali ponesrečencema iz razbitin in jima dali prvo pomoč. Odpeljana sta bila v soboško bolnišnico, kjer sta ostala na zdravljenju. Gmotne škode je za SOO.OOO tolarjev. Stop za 22 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so zavrnili 22 tujcev, in sicer 4 Makedonce, 6 Romunov, 2 Belorusa, 9 Hrvatov in enega Ukrajinca. Prijeli štiri ilegalce 6. septembra so policisti v bližini mejnega prehoda Dolga vas izsledili štiri državljane ZRJ, ki so ilegalno prestopili madžarsko-siovensko mejo. Zaradi storjenega prekrška so bili tujci predlagani v postopek pri sodniku za prekrške, ki jim je izrekel denarne kazni. Do predaje madžarskim organom so nastanjeni v Prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih. Zavrnili 14 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so policisti zavrnili 14 tujcev, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, Izsledili pobegla voznika Minuli četrtek so se zgodile tri prometne nesreče, v katerih je bila le ena oseba lažje telesno poškodovana in je nastala gmotna škoda, Pri tem pa sta dva voznika tovornjaka, od tega en Slovenec in en Makedonec, pobegnila, vendar so ju kmalu izsledili. Stop za 17 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so zavrnili 10 Hrvatov, 5 Romunov ter Ukrajinca in »Jugoslovana«, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Traktorist ni upošteval znaka stop Vpetek ob 12.55 je Ferenc S, s Kapce vozil kmetijski traktor po lokalni cesti iz naselja Kot proti Kapci. Ko je pripeljal v križišče z magistralno cesto, se pri znaku stop ni ustavil, temveč je zapeljal na vozišče v trenutku, ko je iz lendavske smeri s tovornim avtomobilom pripeljal voznik Joszef H. iz Madžarske. Taje trčil v traktor in ga prevrnil na levi bok. V nesreči seje voznik traktorja hudo telesno poškodoval in se zdravi v murskosoboški bolnišnici. Gmotna Škoda znaša 600.000 tolarjev. Ročna bomba v omari Lendavski policisti so 8. septembra ob hišni preiskavi pri občanu Igorju L. iz Kota našli ročno bombo M 75, ki jo je hranil doma v predalu omare v spalnici. Najdeno bombo so mu odvzeli. Zavritienih 67 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so zavrnili kar 67 tujih državljanov, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Med njimi je bilo 40 Makedoncev, 12 Romunov, S Hrvatov, 4 Ukrajinci, 3 Bolgari, 2 državljana ZRJ in en Slovak, Vlom v bencinski servis v Beltincih v noči na soboto je neznanec vlomit v zastekleno hladilno vitrino bencinskega servisa Petrola v Beltincih. Odtujil je več steklenic in pločevink različnih pijač v skupni vrednosti 26.000 tolarje v. Izgred na tekmi v Beltincih Neposredno pred koncem nogometne tekme v Beltincih, ko je bil izključen nogometaš NK Maribor, so gostujoči navijači, ki jih je bilo okrog šestdeset, začeli razgrajati. Ko so poskušali porušiti ograjo, so policisti intervenirali. Ker se niso pomirili in so fizično napadli policiste, so dva najbolj razgreta navijača vklenili in ju pospremili z igrišča. Po končani tekmi so Viole brez nadaljnjih incidentov z avtobusom odpotovale iz Beltince. Voznica podrla peško v soboto ob 20.40 je voznica osebnega avtomobila Brigita F. v Stročji vasi podrla peško Marijo K., ki je utrpela hudo telesno poškodbo in zlom roke, medtem ko je bil Jakob K. le lažje telesno poškodovan. Stop za 78 tujcev Na pomurskih mejnih prehodih so policisti zavrnili 78 tujcev, in sicer 47 Romunov. 17 Makedoncev, 12 Hrvatov in 2 državljana ZRJ. Pridržali dva pijanca v nedeljo so policisti pridržali do iztreznitve vinjena Jožefa B. in Franca B., ki sta razgrajala v stanovanju in se tudi ob prihodu policistov nista umirila. Zoper oba kršitelja je podan predlog za postopek pri sodniku za prekrške. Na »udaru« počitniška hišica Me 7. in 10. septembrom je neznani storilec vlomil skozi okno počitniške hišice v Bogojini. V notranjosti si je privoščil nekaj pijače in posušenega mesa. S tem je bil lastnik Janez Ž. oškodovan za okrog 5 tisoč tolarjev. Prijeli dva ilegalca na Vaneči v nedeljo ob 22. uri so policisti na Vaneči prijeli dva državljana Romunije, ki sta ilegalno prestopila madžarsko-siovensko mejo. Po končanem postopku so ju odpeljali v prehodni dom za tujce v Prosenjakovcih. Naval tujcev se nadaljuje Minulo nedeljo so na mejnih prehodih pomurski policisti morali zavrniti 25 tujcev, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo, MJ Novi gasilci specialci za tehnično reševanje Na Igu pri Ljubljani je bita konec tedna sklepna vaja v gasilskih veščinah, s čimer se je končalo več kot polletno šolanje 19 gasilcev specialcev iz raznih krajev Slovenije, med njimi tudi z območja Murske Sobote in Lendave. Ti so poslej usposobljeni za tehnično reševanje. Na poligonu Izobraževalnega centra za zaščito in reševanje Obrambnega ministrstva na Igu so ob tej priložnosti prikazali, kako se gasi stanovanjski požar, v katerem so Franc Cipot in Anton Gomboc iz Murske Sobote, ki sta usposobljena za delo v poklicni g^il-ski cMSli, ter Robert Lebar te Trimlinov in Ludvik Gi^l te Radmožanec zaposlena v poklicni gasilski enoti Nafta. Lendava, ter Valter Kocou iz Doline, ki naj bi postal čisip te enote, novi gasilci specialci te Romu-tia. morah pogasiti ogenj, ki seje iz pritličja hitro razširil v prvo nadstropje. Nato pa so pokazali, kako se iz vozila, ki se je vžgalo ob trčenju z drugim, »rešuje« ponesrečenca. Na srečo je bila to le vaja, a kaj takega se lahko kaj hitro pripeti na naših cestah, po katerih drvijo tudi nevestni vozniki. Da gasilec ne more biti vsak, saj ta zahtevni poklic terja povsem zdravega človeka, ki bo lahko premagoval razne ovire, torej mora biti telesno in fizično pripravljen, se je pokazalo tudi tokrat. 19 mladih, katerih povprečna starost je 29 in pol leta, je namreč premagalo vse preizkušnje, s čimer so postali specialni poklicni gasilci, usposobljeni za vsakovrstna tehnična reševanja, V prihodnje bodo delali bodisi v poklicnih gasilskih brigadah ali v industrijskih gasilskih enotah. Vsekakor gre za zahtevna delovna mesta, ravno gasilci specialci pa bodo lahko kos tem nalogam. M, JERSE Policijsko zdravilišče v B likovnici?! O možnosti, da bi v Bukovitici kmalu zgradili večje zdravilišče, ki bi ga lahko uporabljali tako naši policisti kot tudi predstavniki Interpola, smo že večkrat pisali. Zdaj kaže, da je zadeva že toliko dozorela, da je samo še vprašanje časa, kdaj bodo zasadili prve lopate, Z odločitvijo članov Občinskega sveta Moravske Toplice, ki so dali soglasje za gradnjo zdravilišča odprtega tipa v tem neokrnjenem predelu na obronkih Goričkega, kjer so raziskana nahajališča geotermalne vode, je namreč prižgana zelena luč za to naložbo. Posebej zato, ker bo ta projekt vnesen tudi v občinske prostorskou-reditvene načrte, s čimer je odpadla še zadnja formalna ovira za začetek priprav na gradnjo policijskega zdravilišča. Kot se predvideva, bo Občina Moravske Toplice skušala od republiškega zemljiškega sklada po dokaj ugodni ceni za nekaj nad milijon tolarjev odkupiti približno deset hektarjev zemljišč. Ob tem je treba povedati, daje Policijski sindikat ^akon naj prispeva k morije na cestah zakona o cestnem prometu je '*'*'*»iiAft naletel na ugoden odmev. bo v resnici omilil morije Zato sft strogi ukrepi proti kršl-Jjjantid upravičeni. Na ta način naj bi l ™ vožnje voznikov oseh- *■' ™' tekrati pa bolj zaščitili pešce, ''i^atnih, "* “rioke, ki so velikokrat žrtve so nedvomno vozniki ve- I nemalokrat obnašajo kot more 7 Jj'? zaradi ogromnega vozi- >1' obnas,,®®'’'*’ uič posebnega. Zato sc na cc v kr zveličavni, ki si cestne n*'” ^akonljJ I" P*-' Poleg tega naj bi z no-(kj^^mentar'^L dobiti še potrditev v Pad h dobili tudi možnost na- iizpušnimi plini, zlasti to ti^ ^^"°dnih dežel, ki so velikokrat v Steer pa dobro vemo, da Sa; skodp-''®bko žvepla, ki je zdravju katerih'?'. P** ue govorimo posebej o hi > m prodirajo globoko v pljuča. lia^^Jo ttin^notranjim izgorevanjem produkti, ki so prav tu ^nnimiv 2, odstavek Sa'n ' ZaVflna r. /-»etnorn prr.mi. M k! ™^riik vozilo ugasniti, če Iboljr kflt tri miniitft MArdH no ugasne takoj, ker marsikdaj sploh ne ve, kako dolgo se bo moral zadržati na enem mestu. Tudi ugašanje motorja pred semaforjem bi lahko zakonsko natančneje opredelili. Verjetno ne bi bilo napak, če bi edinole prvi in drugi v vrsti V OkoslavcUl tekmovalo 300 gasilcev v nedelj« je gaslisko društva te Okoslavec v občini Radenci pripravilo že 9, meddrušbeno ga.s)l,sko tekmovanje za imkal Ščavniške doline. ' Sodelovalo je 28 ekip iz gasilskih društev severovzhodne Slovenije, nekaj pa jih je prišlo tudi te Dolenjske, Oorenjske in slovenske Koroške. V konkurenci več kcft 300 nastopajočih so med moškimi slavili gasilci te Slovenske Bistrice pred Šmait-n im na Bohorju in Gornjo Radgono, pri ženskah pa gasilke te Hs^doS pred Loko Mengeš in Gabenitkotn. Zmagovalne aSa- pe so prejele pokale. P, KI. - otroke, ki so velikokrat žrtve '^‘»žnikoT. so nedvomno vozniki ve- se na ce- '#* zakona o cestnem prome- le ; 2a več kot tri minute. Morda -napisati, naj vozilo načeloma ved- pustila prižgan motor vozila, drugi pa ne. Posebej zato, ker nekateri izsledki strokovnjakov kažejo, da enominutni prosti tek pomeni veliko več izpušnih plinov kot mnogokratno prižiganje in ugašanje motorja. Zaradi vedno slabšega zraka v naših mestih, k Čemur največ prispeva gost cestni promet, bi bilo verjetno dobro razmisliti o večji prepustnosti naših križišč. V 1. odstavku 105. člena omenjenega zako- na pa je navedeno, da ropot in izpušni plini ne smejo presegati normativov. Zdaj so pri nas v veljavi že zastareli normativi, saj merijo le odstotek ogljikovega monoksida (dovoljenih je 4,5 odstotka), medtem ko drugod po Evropi merijo kar Štiri različne zadeve, in sicer poleg ogljikovega monoksida še dušikove okside, hlapne ogljikovodike (nekateri so karcenogeni) in preostanek kisika, kar je podatek o neprimernem izgorevanju. Vedeti je treba, da se pri velikih hitrostih količina porabljenega goriva in izpušnih plinov strmo povečuje, zato so nujne omejitve hitrosti vozil, Ali bo na avtocesti namesto predlagane omejitve hitrosti 130 kilometrov na uro prevladalo sedanjih 120 kilometrov na uro, pa bo pokazal čas. MILAN JERŠE Za en dan odprt mejni prehod pri Hotizi Mejni prehod Hotiza - Martin na Muri je že ves Čas odprt za dvolastnike, na željo prebivalcev obeh sosednjih držav pa so v nedeljo, 10. septembra, ta prehod odprli tudi za druge potnike. Na makadamskem odseku ceste, le streljaj od reke Mure in sto metrov od hrvaške katastrske meje na levem bregu reke Mure, so uredili začasen meddržavni mejni prehod s Hrvaško. Postavili so mizo In napis, da je tod mejni prehod Hotiza - Martin na Muri, ter tudi transparent z risbo, ki ponazarja dolgoletno prijateljstvo in sorodstvene vezi prebivalcev tik ob meji. Seveda sta po uradni dolžnosti prišla tudi slovenski policist in carinik, ki sta skrbela, daje bilo med 7, in 21, uro na začasno odprtem meddržavnem mejnem prehodu med Slovenijo in Hrvaško vse v najlepšem redu, To nedeljo je bila osrednja prireditev ob dnevu trgatve v Martinu na Muri, zato se je glavnina potnikov odpravila z brodom čez Muro na hrvaško stran. Tja je namreč potovalo ta dan 369 slovenskih državljanov, v nasprotno smer pa le šest Hrvatov. Zaradi zglednega sodelovanja občar nov z obeh strani meje je pričakovati, da bo tudi problem meje med državama, ki še vedno ni uradno določena, v zadovoljstvo vseh kma- Slovenije že pred tremi leti skušal pridobiti ustrezno lokacijo za gradnjo zdravilišča. Takratni soboški izvršni svet se je strinjal z omenjeno naložbo, vendar do uresničitve ni prišlo. Medtem je bila ustanovljena nova Občina Moravske Toplice, kamor spada tudi Bukovni-ca, zato je Policijski sindikat Slovenije naslovil podobno prošnjo nanjo. Kot rečeno, so moravski svetniki soglašali z gradnjo policijskega zdravilišča v Bukovni-ci, ki bo namenjeno našim policistom in policistom iz držav, ki so članice Interpola, vendar so bili pri dokončni odločitvi dokaj previdni. V prvi vrsti namreč ne bodo pristali na morebitno previsoko ceno zemljišča, ki jo bo določil republiški zemljiški sklad. Zato se nadejajo ustrezne pomoči Policijskega sindikata Slovenije, pri čemer pa Občina Moravske Toplice računa tudi na primeren delež pri lastništvu policijskega zdravilišča, V nasprotnem primeru bo zemljišče pri Bukovni-ci ostalo občinska last. Kakšna bo dokončna odločitev vseh zaiteresiranih za ta veliki projekt, ki bi nedvomno prinašal precejšnjo korist, bomo kmalu zvedeli, MILAN JERŠE STIGMA lu odpravljen. M. JERSE droge, AIDS 061 97 89 Od ponedeljka do petka ckJ lO.ao do 14.30 in od 16.00 do 20.00, J4 vestnik. 14. septembrgjj^ Šport I I Prva državna nogometna liga Olimpija : Mura 1:2 (1:0) Ljubljana - Igrišče Olimpije, gledalcev 1500. Sodnik: Vidali (Kubed), Strelci; 1:0 Nikčevič (19), 1:1 Hlebalin (58), 1:2 Gajser (80). Mura: Černjavič, Baranja (Brezič), Bloudek, Cifer, Poljšak, Alihodžič, Breznik, Gajser, Rous (Kmetec), Kokol (Kardoš), Hlebalin. Trener: Marin Kovačič. Beltinci: Maribor Branik 0:0 I. SNL Rezultati - 7. kolo Olimpija : Mura 1:2 Beltinci: Maribor 0:0 Primorje: Izola 6:0 Rudar: Publikum 0:1 Gorica; Korotan 2:0 Podvig Mure, zamujena priložnost Beltince Beltinci - Igrišče Beltinec, gledalcev 2.500. Sodnik: Salkič (Ljubljana). Beltinci: Zver, Godina, Herceg (Jeraj), Sirk, Ilič, Šarkezi, Ci-rkvenčič, Nejman, Cener (Džafič), Baranja, Škaper. Trener: Pero Nadoveza. Druga državna nogometna liga Šentjur: Nafta 2:0 (1:0) Šentjur - Igrišče Šentjurja, gledalcev 700. Sodnik: Lackovič (Maribor). Strelca: 1:0 Kidrič (4), 2:0 Marinček 11 m (70), Nafta: Starovasnik, Hozjan, Gabor. Novak. Koveš, Drvarič, Hra-nilovič, Ulen, Prekazi (Utroša), Tadič, Dominko, Trener: Stanislav Vugrinec. Tretja državna nogometna liga Tumnišče : Odranci 4:2 (1:1) Turnišče - Igrišče Turnišča, gledalcev 300, Sodnik: Novak (Maribor), Strelci: 1:0 Albin Lackovič (i 1), 1:1 Vegič (43), 2:1 Albin Lackovič (54), 3:2 D. Horvat (57). 3:2 Pat (60), 4:2 Albert Lackovič (69). Turnišče: Stamenkovič, Temar, Albin Lackovič (J. Pucko), Pucko (Jaklin), Mujdrica, Houbar, Alben Lackovič, Vori, Pal, Novak (Škafar), Lebar. Trener: Jože Pal. Odranci: Marič, Balantič (Kreslin), Rozmarič, Cener (Ozvatič), Zver, Hozjan, A, Horvat (D. Horvat), Vegič, Lipič, Kerčmar, Me-ničanin. Trener: Jože Rous. Paloma : Beltrans 1:3 (0:0) Sladki Vrh - Igrišče Palome, gledalcev 100. Sodnik: Rajh (Ptuj). Strelci: 0:1 Ropoša (50), 0:2 Z. Osterc (55), 1:2 Radulovič 11 m (61), 1:3 Golob (75). Beltrans: Rajh, Veberič. B. Osterc, Hošpel, A. Osterc, Kavaš, Golob, Vozlič, Makoter (Kosi), Z. Osterc, Ropoša. Trener: Jože Karoli. Bakovci: Kungota 1:0 (1:0) Bakovci - Igrišče Bakovec, gledalcev 100. Sodnik: Pintarič (Lendava), Strelec: 1:0 Cipot (39). Bakovci: Šiftar, Holcman, Emiša, Papič, Jančar, Bencak (Gabor), Baranja (Cener), Zrim, Fras, Cipot (Buzeti), Vogrinčič, Trener: Milan Koblencer. MURA Primorje Gorica Rudar (V) Korotan Publikum Maribor Olimpija BELTINCI Izola II. SNL ŠPORTNA NAPOVED fX V športni napovedi št. 9, katere pokrovitelja sta prekmurska nt^o-metna pnoligaša Beltinci in Mura, je naš gost Stanislav Pucko iz Turnišča, dolgoletni nogometaš in velik ljubitelj nogometa. Pro-gnoziral je takole: __________________________________________ Pari 7 4 3 0 13:5 15 7 4 2 1 15:6 14 7 4 2 1 11:4 14 732 2 7:5 731 3 8:8 7 2 3 2 14:12 7 2 2 3 10:9 7 2 2 3 12:12 7 1 3 3 3:11 7 0 0 7 1:22 11 10 9 8 8 6 0 Rezultati - 5. kolo ^ntjur; Nafta 2:0 Železničar (MB): Črnuče 0:1 Drava : Šmartno 2:1 Koper ; Rudar (T) 1 ;0 Zagorje : Železničar (LJ) 1:3 Piran : Naklo 3:1 Mengeš: Napredek 1:1 Radeče : Vevče 3:2 Črnuče NAFTA Drava 5 4 10 16:3 13 531 1 6:2 531 1 7:5 Železničar (Ut 5 2 3 O 9:4 Šentjur Piran Radeče Šmartno Koper Napredek Rudar (T) Naklo 5 2 2 1 6:3 5 2 2 1 6:5 5 2 2 1 7:9 5 2 1 2 9:9 5 2 1 2 4:4 5 1 3 1 3:3 5 1 2 2 4:3 5 11 3 4:9 Železničar(MBt5 1 3 4:9 Zagorje Vevče Mengeš 5 113 4:12 5 1 0 4 4:7 5 0 2 3 5:11 III. SNL vzhod Rezultati - 4. kolo Turnišče : Odranci 4:2 Bakovci: Kungota 1:0 Paloma : Bettrans 1:3 Aluminij: Dravograd 2:4 Pohorje; Dravinja 2:3 Bistrica ; Unior 0:2 Steklar: Kovinar prel. Dravinja BAKOVCI I. Gorica: MURA 2. BELTINCI; Publikum 3. Drava: NAFTA 4. BAKOVCI; Aluminij 5. TURNIŠČE: Dravograd 6. Steklar; BELTRANS 7. Pohorje : ODRANCI 8. Kerna; Serdica 9. Vesna : Rakičan . 10. Opel Horser: Črenšovci Nap. 0 1 0 1 l l 1 0 o 1 10 10 9 8 8 8 7 7 6 5 4 4 4 3 2 4 3 1 o 11:4 10 431 0 7:3 Dravograd 4 3 0 1 10:5 TURNIŠČE 4 2 2 0 8:3 Pohorje ODRANCI Aluminij Kovinar 4 2 1 1 11:7 4 2 0 2 7:8 4 2 0 2 7:9 3 1 2 0 7:3 BELTRANS 4 1 0 3 6:7 Steklar Bistrica Kungota Unior Paloma 3 1 0 2 5:7 4 1 0 3 8:11 4 1 0 3 2:7 4 1 0 3 3:9 4 0 13 5:14 10 9 8 7 6 6 5 3 3 3 3 3 1 ŠPORTNA NAPOVED ŠT,9 1. Gorica: MURA 2. BELTINCI: Publikum ~ 3, Drava : NAFTA 4. BAKOVCI: Aluminij 5. TURNIŠČE : Dravograd 6. Steklar: BELTRANS 7. Pohorje : ODRANCI ~~ 8. Kenta: Serdica 9. Vesna; Rakičan 10. Opel Horser: Črenšovci Napoved 0 ] 0 1 1 I 1 K 1 Izpolnjene lističe pošljite na uredništvo Vestnika, Murska Sobota, Arhitekta Novaka 13, najpozneje do petka 22. septembra 1995. Pri žrebanju bomo upoštevali 8 pravilnih tipov. 11 Ime in priimek ter naslov: V športni napovedi št. 7 naši reševalci niso imeli sreče, saj je bila tokrat vrsta presenečenj. Prarilna rešitev športne napovedi št. 7: Olimpija: Mura 2, Beltinci: Maribor 0, Šentjur ; Nafta I, Bakovci: Kungota 1, Paloma : Bet trans 2, Turnišče : Odranci 1, Tromejnik : Rakičan t, tioričanka ; Emal Tišina I, Renkovci .* Črenšovci 2 in Kobilje : Dobrovnik 0. I. MNLMS Rezultati - 3. kolo Lipa: Les 0:4 Bratonci : Serdica 0:2 Tromejnik : Rakičan 1:0 Kerna ; Čarda 3:0 Vesna : Apače 3:1 Goričanka : Emal 5:3 Serdica Kerna Tromejnik Rakičan Vesna Goričanka Les Bratonci Emal Čarda Apače Lipa 3 3 0 0 11:4 3 3 0 0 6:1 3 2 1 0 4:1 3 2 0 1 7:3 3 1 2 0 3-0 3 1 2 0 6:4 311 1 6:4 3 1 0 2 1:5 3 0 12 4:6 3 0 1 2 0:4 3 0 0 3 1:8 3 0 0 3 5:14 I. ONL Lendava Rezultati - 3. kolo Renkovci: Črenšovci 2:5 Opel Horser; Olimpija 5:0 Čentiba : Bistrica 7:0 Panonija ; Nedelica 1:1 Kobilje : Dobrovnik 1:1 Mostje : Hotiza 1:2 Črenšovci 3 3 0 0 19:5 Opel Horser 3 2 1 0 8:0 Panonija Renkovci Kobilje Nedelica Dobrovnik Hotiza Čentiba Mostje Olimpija Bistrica 321 0 3:1 3 2 0 1 13:6 3 1 2 0 8:2 3 1 2 0 3:1 311 1 7:4 311 1 3:3 3 1 0 2 9:8 3 0 0 3 3:15 3 0 0 3 2:15 3 0 0 3 0:18 9 9 7 6 5 5 4 3 1 1 0 0 9 7 7 6 5 5 4 4 3 0 0 0 Odigrano sedmo kolo prvenstva v prvi državni nogometni ligi je pomurskima ligašema prineslo uspeh. To še posebej velja za soboško Muro, ki je gostovala v Ljubljani pri državnem prvaku Olimpiji in prijetno presenetila z zmago. Po vodstvu Olimpije v prvem polčasu so Sobočani v nadaljevanju zaigrali učinkovito in si z dvema goloma Hiebalina in Gajserja zagotovili zmago. Za zmago pa je predsem zaslužen tudi vratar Černjavič, ki je nekajkrat odlično posredoval. Igro Sobočanov je poživil tudi Brezič, ki je zamenjal Baranjo. Tako ostaja Mura še naprej v vodstvu in je še edino moštvo brez poraza. Nogometaši Beltinec, ki v zadnjem času igrajo vedno boljše, so gostili Maribor Branih. Srečanje se je končalo brez zmagovalca, pri Čemer pa so Beltinčani zamudili lepo priložnost za zmago. Bili so namreč boljše moštvo od Maribora in imeli nekaj lepih priložnosti W gol. ki pa jih nespretni Herceg in Baranjo nisto izkoristila. Treba pa je tudi povedati, da je vratot Lalič izvrstno čuval svojo mrežo. F petem kolu prvenstva v drugi državni nogo metni ligi je lendvaska Nafta gostovala « Seni^ rju ter prvič izgubila in prejela prva gola. LenaO včani so imeti tudi nekaj priložnosti za gol, kip^ jih niso izkoristili. Kljub temu so obdržali drug ‘ mesto na lestvici. F tretji državni ligi so odigrali četrto kolo. ' središču zanimanja je bit prekmurski derbi med Turniščem in Odranci, ki se je končal z zmago gostiteljev. Bettrans iz Veržeja je gostoval na Sladkem Vrhu in premagal Palomo ter prvič zmagat. Bakovci so po pričakovanju premagali Kunga^^-vendar so v prvem polčasu zamudili številke priložnosti za go! (FM) Viktor Ketler - predsednik NK Beltinci Igramo dobro, a neučinkovito Nogometaši Beltinec, ki v prejšnji tekmovalni sezoni pred svojim občinstvom niso izgubili, po mnenju strokovnjakov pa so tudi igrali naj lepši nogomet v prvi državni ligi, so v novi tekmovalni sezoni slabo štartali, saj so na domačem igrišču dvakrat izgubili s Primorjem in Rudarjem iz Velenja, prvič pa so zmagali šele v šestem kolu v Izoli, Zakaj tako, se sprašujejo ljubitelji nogometa. Ali je vzrok zamenjava igralcev, poškodbe, izključitve, neučinkovitost ali kaj drugega. Da bi dobili odgovor na to vprašanje, smo se obrnili na prvega človeka pri beltinskem pr- I Sta- težave tudi s poškodbami, tako da moštvo skof’) na nobeni tekmi ni igralo kompletno.« Nekateri menijo, da se pozna hotnost Hst^tv^ — __f F* je p vojski. Kdaj pričakajete njegovo vrtu jj »Osterc je bil doslej v vojski v Postojni in vojaških obveznosti ni mogel trenirati. V četrt bil premeščen v Mursko Soboto in upam, da daj lahko treniral in da se bo lahko čimpr^j v moštvo. Prav gotovo pa se odsotnost Osterca na pri učinkovitosti moštva.« Škaper je nameraval oditi r tujino in -preizkušnji v Južni Koreji. Kako je i odhodom? n/''” »Škaper je do konca sezone še vedno naš razen če se bomo drugače dogovorili- v I—---------------------------VarierO ŠO)V- da bi svojo bogato nogometano kariero voligašu predsednika Viktorja Kellerja, Številne poškodbe, ki tokrat pestijo Reltineane, in odsotnost najboljšega strelca Škapetja so prav gotovo pomemben vzrok. Pa vendar tako slabega štarta nismo pričakovali, Kaj je vzrok? ^Štartali smo izjemno slabo, vendar če analiziramo našo igro, smo si na vseh tekmah ustvarili velika priložnosti za gol, največ prav na tekmah s Primorjem in Rudarjem, ki jih žal nismo izkoristili. Ne vem, zakaj so igralci brez koncetracije in igrajo, kot da bi bili v krču. V ligi smo si doslej ustvarili največ priložnosti za gol, dali pa smo jih najmanj. Mislim, da je to bistveni vzrok za slabo uvrstitev. Zamenjava igralcev nikakor ne more biti vzrok, saj smo dobili primerne zamenjave. Dejstvo je tudi, daje liga desetih močnejša od prejšnje. Seveda pa smo imeli tujini.« _ ■..'ii/dJ' I IV&gometni klub nima glavnega pokivemrJ., j | gotovo srečuje tudi s finančnimi , stajajo možnosti, da dobiS^ovnegapokrOff^^^^ i »Mi se trudimo in ga iščemo, 1 vendar na našem območju nimamo gosp’ močnega zaledja.« Že dalj časa se govori o gradnji novega ga štadiona v Beltincih, vendar se stvari »i maknile. Kako je s tem? »Preveč dolgo traja urejanje potrebne dokumentacije. Sam sem že postal nikakor ne razumem, da tisti, ki so ne morejo rešiti. Šele potem, ko bomo d*^ no dokumentacijo, bomo začeli razmišlja' ■ maknile. Kako je s tem? ne morejo rešiti. Šele potem, ko bomo tlrijG Kaj si torej v prihodnje najbolj želite- ^>Da bi igralci začeli dajati gole,« ifl li. Feri I Jubilej Petdeset let šaha v Lendavi V hotelu Lipa je bila krajša slovesnost, na kateri so proslavili 50-letnico šaha v Lendavi, O prehojeni poti in dosežkih sta govorila predsednik ŠD Lendava Lu-drik Jerebic v slovenskem, Štefan Toplak pa v madžarskem jeziku. Ob ugotovitvi, da trenutno v Lendavi delujeta dva šahovska kJuba - ŠD Rokada, član prve, in ŠD Lendava, član druge slovenske lige, je slovesnost spremljat občutek, da bi bilo dobro, če bi lendavski šahisti delovali pod eno streho. Predvidevajo, da bodo v kulturnem domu tudi šahisti dobili svoje prostore. Ob navzočnosti vseh generacij, šah isto v Volana iz Madžarske in gostov so predstavili brošuro 50 let šahovske igre v Lendavi in najzaslužnejšim podelili priznanja. Ta so prejeli: Štefan Šinko, Franjo Bobovec, Franjo J* '■! --d«' Brezovič, Jože Gabor, renčer, Štefan Toplak, jn laegerszeg, Nafta Lend* POŠ Lendava L PnJdsfJpZ Športne zveze Lendava Donko pa je jubilanta zlato plaketo, Frane II. MNLMS Rezultati - 3. kolo Tešanovci: Smaki 3:2 Hodoš: Prosenjakovci 3:2 Križevci: Dokležovje 2:1 Minicom : Salovci 1:2 Grad : Rotunda 0:1 Cankova prosta Šalovci Hodoš Križevci Grad Tešanovci Cankova Minicom Prosenjak. Rotunda Smaki Dokležovje 3 2 1 0 6:3 2 2 0 0 9:2 3 2 0 1 7:4 3 2 0 1 6:4 2 2 0 0 4:2 211 0 7:2 3 1 0 2 7:8 3 1 0 2 6:7 3 1 0 2 5:9 3 0 0 3 6:10 3 0 0 3 1:13 7 6 6 6 6 4 3 3 3 0 0 r. .1 Teniški klub Murska Sobota je bil organizator letošiU«".y(,£ i» v t^nlSU i.. 1« . II. ONL Lendava Rezultati - 3. kolo Kapca : Polana 3:6 Graničar : pol)na 3:4 Nafta V. : Žitkovci 6:2 Polana Nafta V. Žitkovci Dolina Kapca Graničar 3 3 0 0 14:5 3 2 0 1 8:7 3 2 0 1 5:7 3 1 0 2 7:9 3 1 0 2 6:9 3 0 0 3 4:7 9 6 6 3 3 0 prvenstva v tenisu jeS*'*' niče. Na glavnem Invalo 32 moških 1» * Med njimi je bil Peter Škrahan, kije rem kolu. Pri Urh (Triglav), pri 7 ’ nikova(ŽTKMarlb^.^lf . niHova ških dvojicah pa colK^^ šek (Triglav niški klub je tekm®* organiziral, s ten« •'^l zaupanje niif> FnffU^rafilat -N nije. FotograiU^' 1 septembra 1995 75 I ) I 1 1 ( i, v ( šport ženska državna rokometna liga Bakovci za vrh, Črenšovci novinec soboto soboto se bo začelo tekmovanje v krat ženski rokometni ligi vzhod, kjer ■ pomurski ekipi; Bakovci... mov 1 ^®kometašice Bakovec so prejšnjo tekI sodelovale v prvi državni roko- noviiik rokometašice Črenšovec teival pripravili za novo tek- I siiinsezono in kaj od rye pričakujejo, o tem ■ se POKovarial) ___ pogovarjali s trenerjema obeh ekip. I F' F s e p s i' I / I I i i I to-in Adolf Varga - trener ŽRK Bakovci: »Čeprav bi lahko tekmovali v prvi državni ligi, smo se odločili, da bomo s pomlajeno ekipo sodelovali v drugi državni ligi. S pripravami smo začeli že v začetku julija, V počitnicah smo trenirali skoraj vsak dan. sedaj pa vadimo trikrat teden- ’’ Nsn,!, e - -T . Vat, Mnj,' Scap, Tadejo Buzeti, Darjo Hor-Slauicd Hozjan, Tatjano Kolbl, o . Belec, Romano Forjan, Tino '^Ittnovai Simono Smodiš. V novi lahko pripravljati ekipo, ki bi “ve ali tri leta zopet tekmovala v prvi /■^skakovanje ovir ..................... uspeh soboških jahalk državni ligi. V ekipi imamo tudi nekaj izkušenih igralk. V novi tekmovalni sezoni računamo na vrh lestvice, kar ne bi smelo biti poseben problem.« Bojan Horvat - trener ŽRK Črenšovci: »S pripravami za novo tekmovalno sezono smo začeli prvega avgusta in vadimo štirikrat tedensko izmenično v telovadnici osnovne šole in zunaj. Odigrali smo tri prijateljske tekme z Brankom B iz Maribora in Bakovci. Na voljo imam 17 igralk: Andrejo Pinta- rič, KlaudiJo Pintarič, Matejo Pintarič, Darjo Pintarič, Danijelo Huber. Metko Tibaut, Ksenijo Smej, Petro Smej, Matejo Horvat, Darjo Horvat, Valentino Jakopina, Valerijo Dravec, Jasmino Kikel, Danico Sabo, Moniko Žalik, Ireno Jeneš in Mirjan Tornar. Ekipa je zelo mlada, saj je povprečna starost blizu 16 let. V tekmovanju druge lige si ne obetamo preveč, saj smo brez izkušenj. Veseli bomo vsake osvojene točke. Več pa si obetamo na državnem prvenstvu kadetinj, kjer računamo na uvrstitev v finale.« ki tridnevni jahalni turnir v preskakovanju ovir, Celje, Tekmovatkia so se udeležile tudi usp^h ^^urska Sobota grad Rakičan in dosegle lep tekmovanja (petek) so se Sobočanke med 44 go '^vrstile takole - višina 80 cm: Mojca Horvat (Tar-lOO 5 , Ana Horvat (Lucky Boy Beltrans) 8.; višina 63 Horvat 16., A. Horvat 28. Drugi dan tekmovanja -BeltraT^^^^'"'^ " "^Hina 110 cm: Maja Vohar (Black Bary Vat 25 L Šajnovič (Laie Beltrans) 7., M. Hor- Tretji Bogataj (Juran Beltrans) 36. mesto, Mojc-1-*' ^^kmovanja - 69 tekmovalcev - višina 110 cm: (Sicius Beltrans) 10., Katja Šajnovič 32., Maja Vohar IT I” Horvat 59. mesto; višina 120 cm: Maja ^Pok Horvat 15. in 23., Katja Šajnovič 38. mesto. Bla^j. *Slovenije za mladinke je Maja Vohar s konjem Beltransom zasedla tretje, Mojca Horvat s " *®rgom Beltransom pa peto mesto. v ^Port od tu in tam teka^ar četrtem Ptuj-/ toaratonu, kjer Okrog 150teka-izkazali člani Je l't| Se iu “tRAb-i ciarii -^flrn ,^1 Radenske. V tri-na 7 v™ kil da 1 km je bil hb . J" dtri..: . Zac. .1,. I”"*'' Slavko - Andrej Virag pa km sta prvi n® 'i Sonlii Virag in tretji ■ Slavek Kumek '^'■oSGjerekpade-th sejeiz-t-i Pteri prva, si-^>vX ,"®n^kami druga. Jit tf, '^njakje bil šePa Marjan C,] stol' v Ra-i^^^^f^etaši Bra-"■ 1 na Madžar- d_ ® ''U .Ah druga. le domačin svoji starostni Nogomet - V prijateljski nogometni tekmi je igrala slovenska zdravniška reprezentanca v Maj on u z zdravniško reprezentanco Italije neodločeno 2:2. Strelca za naše sta bila Lazarevič in Palek. V slovenski repre-zenatnei je igralo kar 6 Prekmurcev; Lukač, Lazarevič, Ču-rčič, Kramberger, Pal in Pret-ner. Zaradi delovnih obveznosti sta manjkala Hodošček in Še-pič (tg) Šah - V Lendavi je bil prijateljski Šahovski dvoboj med Volanom iz Zalaegerszega iz Madžarske in Lendavo. Zmagali so Madžari z visokim izidom H:3. Edino zmago za Lendavo je dosegel Vučko, remizirali pa so '«i 5 M. Prijateljsko tek- : Mr... ant* dogometaši. Gol „ teki,^ 5'^^®‘‘ovnjak, septem-d*,"""«""« Ce-‘n v LH Stanislav ■ ' ^sedeHd ka- V-.I 11 nbi '"ikii 'fgoriji za v Db- pa je bil 41. Ligetj, Lazar, Jerebic in Ivan ec. Odigrali so tudi hitropotezni' turnir na 12 deskah. Žmagali so Madžari z 82:62. Najboljši posameznik je bil Horvat (Zal.) z 11 točkami. (FB) Rokomet - V zadnjih preiz-kušanjah pred začetkom nove sezone v drugi državni ženski rokometni ligi sta pomurski ekipi BakoveC in Črenšovec odigrali dve tekmi. V obeh so zmagale rokometašice Bakovec, in sicer z 21:15 (K. Pintarič 6, Jakšič 6)ter 23:13(Hozjan 10, Kolbl 4 ter A. Pintarič in Smej po 3). ^®liab dnigj u®'^‘dsko k’ državno iH Med njimi Su BO- seje najbolje odrezal Da-nijei Vehab, ki je v kat. do 60 kg zasedel drugo mesto. Aleš Šeruga je bil v kat, do 71 kg tretji, Matjaž Lazar pa sedmi,-Gorazd Kerecje v kat, do 78 kg zsaedet peto, Ludvik Pavlič pa osmo mesto. (T. K.) Namizni tenis Štefan Kovač drugi Na prvem odprtem članskem namiznoteniškem turnirju, ki je bil v Ljubljani, je sodelovalo nad 90 igralcev iz 26 klubov. Med njimi so bili vsi najboljši z državnima reprezentantoma Robijem Smrekarjem in Štefanom Kovačem na čelu. Pomurci so dosegli solidne rezultate. Zopet seje izkazal Štefan Kovač, ki je v fi- nalu izgubil s Smrekarjem z 0:2 in zasedel drugo mesto. Med osmerico sta se uvrstila igralca Moravskih Toplic - Sobote Mirko Unger, ki je izgubil z državnim reprezentantom Komcem z 0:2, in Borut Benko, ki gaje nepričakovano premagal mladinec Petrovčič z 2:0. Soliden je bil mladinec Mitja Horvat, ki seje uvrstil med najboljših šestnajst. Po trdi igri je izgubil z Reflakom z 1:2. Manj kot je bilo pričakovati, pa sta dosegla Radgončana Boris Rihtarič, kije izgubil z veteranom Nišavičem 1:2, in Robi Benkovič, ki ga je premagal mladinec Horvat z 2:1, Mladinca Miran Solar in Gregor Kocuvan sta se kot zmagovalca predtekmovalne skupine uvrstila v finalno skupno, nato pa v prvem kolu izpadla. Robi Smodiš je bil v predtekmo- valni skupini drugi. M, U. Gorski rely Ljubelj ’95 Nada in Edi Berden tretja Na gorskem relyju - mednarodnem tekmovanju s starimi motorji Ljubelj ’95 sta sodelovala tudi zakonca Nada in Edi Berden iz Murske Sobote in med prikoličarji z motorjem. BMW (1951) zasedla tretje mesto. Feri Maučec Pomurski padalski pokal Kranjec četrti Soboški aeroklub je bil organizator tekmovanja za 8. pomurski padalski pokal. Sodelovalo je 23 padalcev, ki so izvedli 7 skokov. Med posamezniki je zmagal Ptujčan Mirko Vršič s 5 kazenskimi točkami, ekipno pa ALC s 111 kazenskimi točkami. Na tek- Koi^ske dirke v Ljutomeru Nada, ki je bila na tekmovanju edina ženska, je prejela posebno priznanje organizatorja. movanju je sodelovala tudi ekipa soboškega aerokluba iz zasedla četrto mesto z 283 kazenskimi točkami. Med posamezniki je bil Stanko Kranjec četrti s 14 kazenskimi točkami. Jure Novak je (41) je zasedel trinajsto, Jože Veldin (50) osemnajsto in Marjan Slak (66) dvaindvajseto mesto. Pokal Slovenije na Visoko Na ljutomerskem hipodromu so bile velike kasaške dirke z osrednjo točko sporeda - nastopom osmerice kasačev za pokal Slovenije. Zmagal je Marko Sku-be (Visoko) z Alijo 11 pred Gorjancem (Brdo) z Jaso in Jožetom Sagajem (Ključarovci) z Durasom. Prvo- in drugouvrščeni sta dosegla kilometrski čas 1:18,4, Duras 1:18,5, peta Leona II (Makovec, Ljutomer) pa 1:19,1. V teku dveletnikovje bila Amita (Franc JureŠ) druga, Luc-ky Luke (Moieh) pa četrti. Rene Hanžekovič je bil z Aarom (tri-letniki) tretji. Zmage za Ljuto- merčane pa so dosegli: Lilly Ha-nover (Slavko Jureš), Anabel (Šonaja), Rosso B (Crnkovič) in Albatros (M. Slavič ml.). Drugo mesto sta zasedli Finta AS (S. Slavič) in Fena (M, Seršen), tretje Lariosa (Žnidarič), četrto pa Lilly Hill (Moieh). V hitri dirki s štartom na vrvico je bil zmagovalec Albatros (1600 m), dosegel je kilometrski čas 1:18,8, drugi Benjamin C Lee (1640 m) pa najboljši čas dneva 1:17,2. Tretji je bil Charlie Somolli (M. Slavič st.) 1:17,7, četrti Soulman (Osterc) 1:18,5 in peti Jersey Law(Maletič) 1:22,2, (N. Š.) Letos ustanovljeno podje^ Prosigma, ki ima poslovne prostore v stavbi nekdapje Obrtne zadruge Prlekija ob Prešernovi cesti v Ljutomeru, je te dni odprlo najsodobnejši center za fitnes. Prostor, opremljen z opremo itlijanskega izdelovalca Tečhnogym, ima 130 kvadratnih metrov uporabne površine, ob pjem pa so še prostori za garderobo in prho. Poleg klubske ponudbe so na voUo posebni programi za aktivne športnike, rekreativce in društva. Možnosti izrabe centra $o prostorske (naprave za ogrevalne, raztezne vaje in trenažo ter dviganje uteži), vadbene (kondicijska priprava - suha vesla in kolesa) in testne (splošna telesna pripravljenost, poraba energije, test povečanja moči, kardiološki test). Center bo vodila ekipa mladih ljudi s štirimi zaposlenimi, rekreativni prostor pa bo na voljo vsak dan (razen nedelje). V prihodnje bodo urejeni še prostori za savno in masažo ter solary. (N. Š., fotografija: D. T.) 'Atletika-- Maraton Mali maraton na Ptuju je štel tudi za akcijo Brazde vzdržljivosti in za uvrstitev v državno reprezentanco, ki bo 1. oktobra nastopila na svetovnem prvenstvu v malem maratonu v Franciji. Kot kaže, se je v reprezentanco uvrstil tudi Geza Grabar (TS Radenska). ■Atletika ........ . Mateja Dražnik državna prvakinja Na dvodnevnem državnem prvenstvu v atletiki za starejše mladince in mladinke, ki je bilo v Celju, je med 310 atleti in atletinjami sodelovalo tudi 8 tekmovalcev AK Pomurje iz Murske Sobote. Dosegli so lep uspeh, saj so osvojili dve medalji. Mateja Dražnik je zmagala v metu krogle z rezultatom 11,70 in postala državna prvakinja. Rihard Madjar je bil v troskoku tretji z rezultatom 14,01, v skoku v dajjino pa je z rezultatom 6,514 zasedel šesto mesto. Nastopili so Se Mojca Meglič, Petra Zonik, Polonca Horvat, Anita Krančič, Daniela Žalik in Simona Tot. Dosegli so pet uvrstitev med osmerico. Na državnem prvenstvu za dečke in deklice v Kranju bo nastopilo 10 tekmovalcev AK Pomurje. M. Šeruga Aktualno v športu Nova trimska steza v Radencih Pretekli teden so v Radencih odprli novo trimsko stezo. Dolga je 1200 metrov in ima 12 postaj. Prva tretjina proge je namenjena ogrevanju, druga krepilnim vajam, tretja pa sprostilnim vajam. Steza, katere cilj je v bližini teniškega igrišča, je primerna za individualno in družinsko vadbo. Nova trimska steza v Radencih, ki sta jo financirala Zdravilišče Radenci in Turistično društvo Radenci, je stala 700,000 SIT, odprl pa jo je direktor Zdravilišča Radenci Jože Duh in pri tem poudaril pomen te naložbe, ki sicer ni velika, gotovo pa bo prispevala k šoli zdravega življenja ter rekreaciji gostov Zdravilišča Radenci. Ob otvoritvi so vaje na trimski stezi prikazali košarkarji zamejskega Športnega društva Bor iz Trsta, ki so bili teden dni na pripravah v Radencih in katerega pokrovitelj je Radenska. Razpored tekem n. SRL - ženske 1. kolo-16. 9. ‘95 ČRFNŠOVCl : Ptuj Žalec B: Brežice BAKOVCI : Velenje B Novo mesto : Lisca Branik B prost 2. kolo - 23. 9.‘95 Velenje B : Novo mesto Brežice : BAKOVCI Ptuj: Žalec B Branik B : ČRENŠOVCl Lisca prosta 3. kolo - 30. 9. ’95 Žalec B : Branik B BAKOVCI : Ptuj Novo mesto : Brežice Lisca : Velenje B ČRENŠOVCl prosti 4. kolo - 7. 10. ‘95 Brežice : Lisca Ptuj : Novo Mesto Branik B : BAKOVCI ČRENŠOVCl : Žalec B Velenje B prosto VESTNIK F, M., fotografija: J. Z. 5. kolo-14. 10. ‘95 BAKOVCI : ČRENŠOVCl Novo Mesto : Branik B Lisca : Ptuj Velenje B; Brežice Žeiec B prosti 6. kolo-21. 10. ‘95 Ptuj : Velenje B Branik B : Lisca ČRENŠOVCl : Novo mesto Žalec B : BAKOVCI Brežice prosto 7. kolo-28,10. ‘95 Novo mesto: Žalec B Lisca: ČRENŠOVCl Velenje B ; Branik B Brežice; Ptuj BAKOVCI prosti 8. kolo - 4. 11, ’95 Branik B : Brežice ČRENŠOVCl : Velenje B Žalec B : Lisca BAKOVCI : Novo mesto Ptuj prost 9. kolo - 11. 11.‘95 Lisca : BAKOVCI Velenje B : Žalec B Brežice : ČRENŠOVCl Ptuj: Branik B Novo mesto prosto 16 vestnik, 14. septembra iz naših krajev Obletnica mejnega prehoda Pred nedavnim so v Tomyiszentmihlosu in Pincah proslavili peto obletnico odprtja meddržavnega mejnega prehoda. To je pomagalo, da sta se obe sosednji vasi hitro razvijali. V obeh je bilo odprtih več trgovin in drugih lokalov, v katerih si lahko gostje - turisti kaj kupijo in se spočijejo. Meddržavni mejni prehod prestopi tudi po 3 do 4 tisoč avtomobilov dnevno, še posebno takrat, ko sta v Lentiju in Le-1enyu sejma. Krajani obeh obmejnih vasi pričakujejo, da bo ta mejni prehod kmalu prekvalificiran v mednarodnega, V obeh vaseh so pripravljeni tudi v prihodnje razvijati infrastrukturo, da bi se obiskovalci ali naključni gostje boije počutili. jani Tradicionalno srečanje gasilcev Prostovoljno gasilsko društvo Kobilje je na tamkajšnjem nogometnem igrišču organiziralo deveto tradicionalno srečanje gasilcev, ki se ga je udeležilo devet ekip s sto gasilci. Pozdravil jih je župan Občine Kobilje Pavel Nemet, ki je poudaril željo za še tesnejšim sodelovanjem in vnovičnem snidenju gasilcev, ki bo prihodnje leto v Kobilju, Med moškimi desetinami z motorno brizgalno so zmagali gasilci iz Termoelektrarne Trbovlje pred ekipo iz Kleka nad Trbovljami, tretji pa so bili požarniki iz Motvarjevec, Med ženskimi desetinami, ki so se pomerile v vaji s hidrantom, so slavile gasilke Cementarne Trbovlje, drugo in tretje mesto sta si razdelih ekipi Kobilja in Doline. Prejeli so pokale in praktične nagrade. Poleg tega so se gasilci pomerili še v sestavljanju vozila s kvadrati in se pomerili v vlečenju vrvi. J.Ž, Spominska plošča umrlim v vojni v krajevni skupnosti Petišovci so pred tremi leti začeli akcijo za odkritje spominske plošče padlim v drugi svetovni vojni. V tej vojni je umrlo veliko krajanov. Plošča pa je postavljena v spomin tudi tistim, ki so padli na neznanih boliščrh svetovne vojne, Otvorite in blagoslovitve spominskega znamenja na petišovskem pokopališču se je udeležilo veliko domačinov in gostov, tudi iz sosednje Madžarske. Spominsko ploščo je posvetil lendavski župnik Jožef Bernard. jani f' t 'RISTi I t LEPO OZNAČEN KRAJ - Pred krajem Pristava v občini Ljutomer je oznaka na lepem panoju. To dokazuje, da se da z malo truda veliko narediti in bi lahko bilo za zgled tudi drugim! Besedilo in posnetek: Franci Klemenčič L ,v l NOVI PISMONOŠA V LIPI - V tem kraju z več kot 160 gospodinjstvi imajo pismonoše gotovo veliko dela. Želja krajanov pa je tudi, da bi se priključili pošti v Beltincih, saj so doslej spadali pod Turnišče. Na fotogr^ji: Prvi dan se je pismonoša Ciril Vegič oglasil pri Dušanu Bobovcu. J.Ž. Slovensko ekološko gibanje v Pomurju Nekdo mora skrbeti za ohranjenost pokrajine Tako nam je ob stojnici Slovenskega ekološkega gibanja na nedavnem kmetijsko-živilskem sejmu v Gornji Radgoni dejal predsednik pomurskega odbora inž. Milan Bogataj iz Murske Sobote. Pomurski odbor Slovenskega ekološkega gibanja je prikazal delovanje tega nevladnega gibanja v Sloveniji in Pomurju. Predstavili so literaturo in zbirali podpise proti izvajanju francoskih jedrskih poskusov na otoku Moniroa v Pacifiku. Kot nam je povedal Milan Bogataj, je med Slovenci premalo zavesti o nujnosti ohranjanja narave in človeštva nasploh. Na to kaže skromen odziv pri podpisovanju protesta protijedrskim poskusom, saj se je v času sejma za podpis odločilo le okrog 500 obiskovalcev sejma, čeprav gaje obiskalo veČ kot 180.000 ljudi. Po njegovem mnenju bomo morali tudi v Pomurju še veliko postoriti, da bi ohranili naravo, posebno skrb pa bi morali nameniti ohraitjaiyu zdrave podtalnice. Pomurski odbor SEG si je za letos zadal številne naloge. Tako bodo izrazili javni protest zaradi •namakanja kmetijskih površin v Pomurju, aktivno se bodo vklju- čevali v regionalno planersko delavnico Pomurje - Prlekija, v projekt Razvojna strategija Pomurja. bdeli bodo nad stanjem kakovosti površinskih voda in po- g Dostojno proslavili jubilej Gasilstvo ima v Noršincih pri Murski Soboti že dolgotrajno tradicijo. Začetki segajo v leto 1925, ko je peščica zanesenjakov ustanovila gasilstvo društvo, kije pred kratkim proslavilo visok jubilej - 70-letnico uspešnega delovanja. Tako so se na slovesni seji društva spomnili vseh umrlih gasilcev in na njihove grobove položili vence, za dolgoletno sodelovanje pa so zaslužnim gasilcem podelili značke. Na osrednji slovesnosti ob novem gasilskem domuje zbrani množici spregovoril predsednik Prostovoljnega gasilskega drušGa Noršinci Štefan Jančarič, ki se je spomnil prelomnih trenutkov in dosežkov v bogati dejavnosti. Sicer pa so ob tej priložnosti izdali tudi zanimivo brošuro, v kateri so navedeni vsi pomembnejši podatki iz zgodovine društva in njegove prehojene poti pa FOKOVCI - Potem ko je svet Osnovne šole Fokovci soglasno imenoval vršilca dolžnosti ravnatelja zavoda zaradi smrti prejšnjega, je s tako odločitvijo soglašal tudi Občinski svet v Moravskih Toplicah. Nova vršilka dolžnosti ravnatelja foko-vske osnovne šole je do poteka razpisa za imenovanje ravnatelja predmetna učiteljica Simona Grosman. MJ ■ PROSENJAKOVCI - Gradnja vrtca se je začela že leta 1994, ko je znašal delež sofinanciranja ministrstva za šolstvo in šport skoraj 8,4 milijona tolarjev. Tega leta je bilo iz republiških virov zagotovljenih dobrih 14,9 milijona .SIT. Z ustanovitvijo nove Občine Moravske Toplice pa so v proračunu zagotovili denar za dokončanje te naložbe, V prvi vrsti za nakup nove opreme in ureditev dvorišča otroškega vrtca. Omenjena dela potekajo, za kar so podpisane tudi pogodbe in dane akontacije. Za opremo bo poskrbel Lik-Atlas, za ureditev dvorišča pa soboška Nigra. Skupna vrednost naložbe znaša nekaj čez 18,57 milijona tolarjev. M J ■ ČRENŠOVCI - Čeprav denacionalizacijski postopek še ni končan, so začeli z ureditvijo spodnjih prostorov KJeklovega doma, kjer je trenutno sedež občine. S tern bodo pridobili prostore za delo občinskega sveta in občinske uprave. J. Ž. ■ BOGOJINA - V krajevni skupnosti dokaj uspešno deluje tudi turistično društvo. Njegove članice so med drugim pripravile razstavo cvetja in predavanje o aranžiranju cvetja, razstavo o dobrotah naših kmetij in organizirale predavanje o zdravi prehrani. Dve skupini sta opravili 80-urni kuharski tečaj. Za udeležence tečaja so pripravili izlet v Savinjski gaj, kjer so si ogledali razstavo cvetja. J. Ž. dtalnice, za povezovanje t P spodarskimi dejavniki v roie rju, za katere je pomembnain krnjena narava, ter se vkljuee* v razprave o okoljevarstveni razvojnih vidikih urejanja P štora ob reki Muri na temo e m Mura in turizem ter ranljivost okolja v Pomurju. ., Milan Bogataj je še po^ " odrasli da bi moral biti slehero’ I Pogled na stojnico pomurskega odbora SEG-a, kjer so proti jedrskim poskusom. I prebivalec ob Mun — ga odbora, saj bi tako i elan njiJ^ nejši. Sami se moramo ______J__;„Unhčqnie bili ■ boriti^ ohranitev in izboljšanje narave v tem delu Sloveniji’J tudi pomembne osebnosti iz Noršinec, ki so veliko prispevale k razmahu prostovoljnega gasilstva v Noršincih, kraju, ki se prvič omenja že pred 630 leti. Čestitkam ob visokem jubileju noršinskih gasilcev sta se pridružila tudi predsednik Gasilske zveze Slovenije Ernest Eory in župan Občine Moravske Toplice Franc Cipot. Spomnili pa so se tudi izvajalcev, ki so pripomogli h gradnji novega gasilskega doma, ki je v ponos ne le gasilcem, ampak tudi vsem, ki so na kakršen koli način dali prostovoljne prispevke in material. Kot zanimivost omenjamo, da so ob tej priložnosti izdelali lične zastavice z likom svetega Florijana, zaščitnika gasilcev, čigai kipec je na gasilskem domu v Noršincih. Kulturneniu programu, ki so ga pripravili mladi, je sledilo menil inž. Milan f Ludvik Kram' ljudsko rajanje. M. JERSE nancirtrnje dopolnilne javnosti In malega StvasodoslqY(*ani.^^ dve vlmio sicer <1X1 v Žiilili in za njaJtov v vrtnarstvu -ličarstvu. Pogrešajo za dopulnlJnfi govedore^ in pr^^^ nih izdelkov. 1. Kdo je odgovoren? Obljube delajo dolg - tako vsaj pravijo. Toda v naši demokratični državi se prevečkrat zgodi, da ostane le pri njih, O tem se je lahko prepričal Jožef Barbarič iz Kiašč 22, ki občinske veljake že nekaj časa opozarja na svoje težave. Ob občinski cesti Domajinci-Krašči-Motovilci-Kuzma, ki vodi mimo Barbaričeve hiše, bi bilo namreč potrebno očistiti jarek. Zdaj namreč voda, ki teče v jarek, poplavna Barbaričevo zem^o ob jarku. Tako se mu sušijo brajde, ob večjih nalE vib teče voda v gospodarsko poslopje, v zamašenem jarku pa je tudi gojišče mnoge golazni, ki prihaja tudi do domačije. ■ incvef II ■Hussi-ii -s.'*-:/- O svojih težavah je Barbarič spregovoril na občnem zboru V Kraščih junija letos. Občinski možje: predsednik KS Cankova Peter Obal, podžupan Viktor Vor-šič in župan občine Cankova - Tišina Alojz Flegar so njegove tožbe slišali in mu vedno znova obljubljali, da bo cestno podjetje poskrbelo za čiščenje jarka. To se še vedno ni zgodilo, saj na cestnem podjetju pravijo, da mora občina poskrbeti za finančno plat te akcije, papiijev z županovim podpisom pa še niso dobili. Do takrat pa bo Barbaričevo zemljo še vedno poplavljalo. Če mu seveda prej ne bo prekipelo in ne bo poiskal pravice drugje. Marjanca Ferko Sporen Barbaričev jarek v p. .nJ’’’; ii LENDAVA - Razvojni sklad je pričel delovati v drugi polovici lanskega leta. Že v prvem letu poslovanja je bilo prosilcem razdeljenih 66 milijonov tolarjev posojil z enoletnim moratorijem ter triinpolletno dobo vračanja. J. Ž. ■ ČRENŠOVCI - V občini so objavili javni razpis za asfaltiranje cestnega odseka v Trnju ter regionalnih cest Čren- šovci-Turnišče in Velika Polana-Mala Polana. Urediti nameravajo tudi gozdno pot pri Žižkih. J. Ž. ■ TURNIŠČE - Tu se pripravljajo na gradnjo stano-vanskega in poslovnega objekta, ki bo stal med stanovanjskima blokoma v ulici Štefana Kovača. Po projektih bosta v pritličju pošta in trgovina, v nadstopju bodo poslovni prostori za zasebnike, v mansardi pa dnjo bodo finaneri- ■T___:iji„ u Turnišče, Telekom J Ž. IVANCI - 1’ močju Ivanci in precejšnjo škodo -na pridelku koruze =■■ .tr'. do 60 odstotkov, bodo iz obfinskeg 2* eSiif __________ . r/iiid' zagotovili 700 tiso^- 14 septembra 1995 17 I I i I ( iz naših krajev ^puconski občini prednost razvoju Ohraniti naseljenost obmejnih območij Hli^u**^'*** 'I® '' Občif’ Puconci lotili zahtevne raziskovalne Jitin ■'***■**'* možnosti sadjarstva, vinogradništva, vrtnarstva in na drobnici na Goričkem. K izvedbi te zanimive 'tlnv ■ tudi občine Gornji Petrovci, Kuzma, Hodoš - poudarkom na drobnici na Goričkem. K izvedbi te zanimive Cjj - .---»•JV pinegniri niui oocine uornji retrovci, icuzma, iioaos -p ?^^**''*^*’ Cankova - Tišina in Moravske Toplice. Občina nosilec in naročnik raziskovalne naloge, želi s projektno obmejnih območij, mlade zadržati na vasi, gg fiB malih goričkih kmet^ah, ohraniti neokrnjeno kraji- kmetijska panoga je ustreznejša za določeno ob-K)islta« projekte vinskih in sadnih cest. Hkrati bodo skušali ločjg Pložnosti za povezovartje pridelovalcev in predelovalcev v do-^ličiih zadruge, kmetijsko proizvodnjo povezati z razvojem '»ktigii kmečkega turizma, izdelati analizo tržišča, kupne moči naski uvajati blagovne znamke za pridelke s tega območja, svetg, |. tlogovarjanja pa predvidevajo ustanovitev projektnega “u sčasoma vključeval tudi zainteresirane kmetovalce. i ali zadruge, kmetijsko proizvodnjo povezati z razvojem 10 V možnost za delo doma, zaposlenim v tujini pa uporabo pridobljenega znanja na svoji zemlji in vlaganje svojih prihrankov v donosne in tržno zanimive naložbe. Ob strokovno dovolj tehtnih argumentih naj bi se kmetije usmerjale v tiste kmetijske panoge, ki ustrezajo danemu okolju (hribovitost, težka prst in sončne lege). Prizadevajo si ohraniti stare nasade, domače brajde in drugo, kar daje pokrajini še večji čar, in slehernemu Slovencu približati Goričko z ustreznimi cestnimi po- vinogradništva pa tudi zelenja-darstva v ozkih dolinah med hribi, opredelili možnost namakanja. razvoja kmečkega turizma, prodaje pridelkčv doma, vlaganja v manjše predelovalne obrate, povezavo pridelovalcev tudi pri prodaji tržnih presežkov, ustanovitev prodajnega središča, ustrezno izrabo tople vode in predvideli območja za pašnike za krave molznice in drobnico. Kot pomemben pripomoček so na voljo že Izdelani projekti programa razvoja sadjarstva na Goričkem do leta 2000, ki so jih pripravili v ABC Pomurki in Živinorejsko-veterinarskem zavodu za Pomurje, zatem ureditev nasadov jablan v Fokovcih in investicijska študija za gradnjo hladilnice v Puconcih. Iščejo pa še nekaj programov, ki jih bodo vključili v končno izdelavo omenjenega projekta. Predračunska vrednost tega projekta znaša 4,2 milijona to- Prleški fiičkec 'la. Goričb na ^ega zelo raziič- ta tjf,' ‘‘^“Uje pa težka, ilovna-botoiii z Mursko So-'iP!rifi“'^6irni večjimi središči j® zadovoljiva, saj tielitov prevoz pričat f ------ ■ — 'J” dober dostop :i*i d' ' IM m dostavo in v za- 'I --jjm ii,- Itmetij na Go-Ziihodni del i|[^ r P‘^d Vplivom napred-siriji h ' v sosednji Av-novejše ^5^1^ v Sad' J^rsivo in vinogradni-cije. J mehaniza-je Goričko od-onesnaze-večjih promet- pridobitve ze uva- 7, - f^CEjx r prornet-nipr, večja povr-gozdov, ki vpli- ■■'(tf™ Izračunali so. da .. 14.900 hek- eii h«. 'UCV... 10.120 hek- M pašnikov, ^Itstenzivnih in intenzivnih , 15.000 hektarj sa* ev jL ..-'''u-lni I nalogo o Go-■ šp ostane ta po-pojem neokr-"tistega zraka, pri če* šp ;.L. .( i«*? '»• !»■ ■ 5*’ o Im M r a: =.1f'rt BS BREZ BOIJŠIH CEST NE BO ŠLO - Tega se dobro zavedajo tudi snovalci raziskovalne naloge o Goričkem, kjer bo treba urediti še marsikatero prometno povezavo. Fotografija; M, JERŠE mer bo treba poskrbeti za ustrezno infrastrukturo, To pomeni, da bi ljudem na manjših goričkih kmetijah omogočili, da ustvarjajo dovolj za višji življenjski standard, mladim dali vezavami, priznano gostoljubnost Goričancev pa izrabiti za nadaljnji napredek, V ta namen bodo pripravili načrt podrobnejšega razvoja cestne infrastrukture, sadjarstva in larjev. Predvidevajo, da bi z raziskovalno nalogo o Goričkem, ki je dokaj obširna, lahko začeli že septembra letos in jo končali v treh mesecih. MILAN JERŠE skupnost Bratonci ^tos bo končan vaško-gasilski dom '^'rpnosti Bratonci s pomočjo kr^evnega samoprispevka dvo^ gradnjo vaško-gasilskega doma, V njem bodo uredili kul-škr Ih JI kvadratnih metrov, kjer bo prostora za 5(2^110. O |J' naj bi uredili strop, sanitarije in električno in-■ programu nam je predsednik sveta krajevne *‘»crtiij2*' ^^^tman dejal, da bodo asfaltirali 120 metrov vaških »o turt^^ Širitev ulične razsvetljave. Hkrati nameravajo Oj društvo, kajti njegovi zametki so na dlani (kultur- štl'""^aeijo ’***^^’ Ud.). V ta namen bodo ustanovili krovno ihh delovala sekcija kulturnega dru- gl^OStS Mit •isi *«r»itif Pr leski štaciinoK so pje to ti speiemberskt eaj v liifti. Liicke agneeije za thiveraje gnilega sadja pravijo, ka so pre že spajočki vojznolil Zato, ka so nemški irgofei vlado nalrucali, ka do pre pa Nemčijo otprti ptacdrii do dseteih večer. Zaj pa so te prleški štacdnori - kere so negda tia sveti Nemci okitperali, zaj pa jiz znavič okitperajo z nem skaj roboj - keblače fkiiper stektioli pa so se genialno donikali; »Mi mo meli celo noč štaciine otprte, ka mo odah še več tote nemške robe, kera okupera prleške štaciine.« Prleki, zatoma le kiipiivlite, no vničire toto Švabso šiaciinarsivo. Samo, liiba Marij tka, ne pozobte/čista na vaše prle^ ške pridelke, ka ne do znovič zgnililifpiingradilt no na jivi! Čokom-pokon naprafte še konzerve prleške zvore, pret kak de okisnila, pa gor nadrlikajte nemške napise; pa naprafte še kompoteke s prleških sli/ breskvi, jobok, griišek, ka nede zgnilile, te pa gor tudi nadrli kaj te nemška navodila,- pa hitro še vloSte v glaže mtirke pa koruzo pa ardečo runo, grah pa drugo za kompetek pa gor na-driikajte/se po nemško,- s klobasami no meson tudi tak napra/te, pa te lehko Uidi vi izvožaii! Pa prleški penzionisti; dugi cajt cisi pregojajte s striigajon no delajon kiihoč, sprudlčo/ ribežo/ hamro/ za meso pa peroč pa te gor nadrttkajte nemška pa kitajska navodila, pa te potli vidkli, kakšen kiidi napod na nemškega štaciinarske-ga okupatora bo to! Psi do začeli kupuvati prleško pa prekmursko robo. Tudi McDonaldš de začeja za svoje jedilnice kupiivati prleško robo, kera je stoprocentno bojša kak Iticka. Toga se že veselijo v Ketjaki, Desnjaki no na Storoj Cesti,- tau znavič tohajo v brezrazredno družbo, pa bi mogli plačuvati samoprispevek za cesto pa kindergartn! Tote nemške etikete do jih viin zmazale, ka nedo meti /sega na svojen piikli, Haršo/t ali, Še oipo-dke lehko pod nemško zapakerajo pa jih izvozijo kak tib bio gnoj. Se pa te vete, kak to gre' Ovo leto si je direktor ciglenco/ v Dugoj vesi viekna v žep pre joko dosia penezo/, kere so jemi dali na pešico A/štrijci, od kerih je uvoza ekološke smeli - tristoosenoštirideset ton industrijskih odpodko/ keri so ciglence pre spravili na kol na; direktora na kuja, podjetje pa na pesa. Prleške ceste pa so še dale božne s tokimi obržeki, ka se li /udne v glovi. Zaovolo to ti h božnih cest so se afstrijski no naši/h tari ob Mitri - keri so ovl de n organizirali peciklove dirke od Še n tila do Gorje Radgone - pje na veko ognili naših prleških cest. Fsi so se rajši otpelali iz Sevvntila kres mejo, te pa prek Spie/elda, Ober-schtvarza no Weitersfelda v Radgono. Bajali so se, ka bi pre fsi rihtari vojznoli v naši cestnih tukjah; pa bi si afstrijski rihtari nazodno še mislili, ka smo jih okuperali. Pje, zaj pa te to pogled nit el Lenarčani so včasih po peciklistič-noj dirki začeli poproviati magistralko tanta prta G lobov niči. Pa tvdi Jurjovščanari do pre zaj popravili cesta, pa še zlosti jorke ob cestah, k a do le lehko babe pa dedi varno v jorkih obležali, gda de v jesen šmarnica zavrela. Vačik pa moremo ot občine Sveti Juri ob Sčovnici zaj gučati fse najboljše pa jo hvoliti, ka mo pre puno penezo/ Poherbala jih je 01 pokojne krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, prt moj griiški ali celih danajst miijonof je poherbala nova občina! Pa še zemlo pa hiše. Zaj te zagvišno nede novih dajseti let gorpostovla-la Becovega vetrovega mlina, ta kak ga je pošto vi a la pokojna krajevna skupnost. Pa ka bi zaj z mlini,- zaj že klopoči gi^zdeke mečljo no nagajajo z gorice ftiče! Prleki, vi pa nažente fse liiteke! J skega občinskega sveta, kajti letošnji proračun jih je obšel. Proračun je praktično odpisal asfaltiranje 500 metrov makadamske ceste Btatonci-Dok-ležovje. katere asfaltiranje je bilo v osnutku ocenjeno na okrog pet milijonov tolarjev. Zdi se jim krivično in so povsem razočarani nad »drobtinico« {milijon tolarjev), ki jo bodo prejeli iz občinskega proračuna. ■ VlJ 1^.'------- H«i Ul T Kraju ueiuvaia seKCija kuiiui nega ui u- 'ai leh pevski zbor s 30 člani. S svojim ljudskim izroei- ** ®^ttin mednarodnem folklornem festi- pa se dogovarjajo o začetku gra- Bratonc.h vložili okrog šest mi-dnje vaške kanalizacije s čistilno napravo. Doslej so že naročeni projekti in študija prostorske ureditve vasi. Čaka pa jih pridobitev lokacije in gradbenega dovoljenja. V ta namen je v občinskem proračunu zagotovljenih 6 milijonov tolarjev. Milan Kerman je globoko razočaran nad zadnjo sejo beltin- v so že naredili In kako naprej? Dosiej so v lijonov tolarjev v vaško-gasilski dom. Od nekdanje soboške občine niso prejeli niti tolarja, zato so bili primorani najeti posojilo, prikrajšani pa so tudi v novi občini. Ce bi dobili dva milijona iz občinskega proračuna, bi dom očitno že dokončali. Kljub temu pa bodo z načrtovanimi nalogami v Krajevni skupnosti Bratonci nadaljevali. V krajevni blagajni se namreč letno zbere dva milijona 800 tisoč tolarjev. J. Z. I I potoku Črn-jarkov med nji- 'mi V(iiL to šU' e, “J'- zaradi Mk' ’fOje^,...?'‘?'^^'fega de- ^0 So lij fhec vnovič ‘ričflrtHjrjevoda polj 2 ™ajo dve Bratoncih b ^1 ^bftavijajo tradicijo Času veliko dogaja. Še zlasti je akti- 'I, F. *ih ^^Srhri i veiiKO uugaja. &e ziasii jc čiku- Tojepr«! nednviihn poktavilnv I, vulrk klopotec v znak, do se približuje L,-2^11^111 - ■ ■ BANANA OBRODILA - Pri Emi Ciglar so posadili pet sadik banane, letos pa je prvič obrodila le ena, ki jo vidimo na posnetku. F-Ku stv, H, zapisov se lahko preben:. du jc hi kr [khIp nekdaj velik praznik za krajane m da je bilo PSIČEK MURI HODI PO DVEH TAČKAH - Kot je znano, so psi zelo učljivi. Tako sta tudi Barbara in Petra, ki sta doma v Mihalovcih pri Ormožu, svojega kužka Murija naučila hoditi na sprehod po dveh nogah. Najrajši pa gre na sprehod tako, da ga primeta za »prednji roki«, on pa po zadnjih nogah hodi poleg njiju. Kdo ve, morda bi bil rad velik, ko pa Je tako majhen. Besedilo in posnetek; Ludvik Kramberger ■ .MORAVSKE TOPLICE - V tej novoustanovljeni obči, ni so se zavzeto lotili številnih nalog. Tako so pripravili tudi polletni obračun prihodkov in odhodkov občinskega proračuna. V prvih šestih mesecih letos so porabili dobrih 111,9 milijona tolarjev, največ seveda za zagonsko porabo (86.2 milijona SIT). MJ ‘°Potcev "a vseh hribčkih veliko, Vinogrudnitko dru- ki hnbckih veliko, VinogruflnitKo aru- tudi s kulturnim druScvci v vasi. žolL. da Vji,- vinZ običaji pred trgatvijo obnovili. . ' ''inski običaje bodo prikazali tudi na lenda- »aivt ioni ki jani 18 vestnik, 14. septembra!^ odsevi mladosti Ali veste? Po krajšem premoru spet nadaljujemo z nagradnim kvizom. Tako kot ves čas doslej, bo še naprej naš pokrovitelj Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota, ki bo prispevata knjižne in občasno tudi druge nagrade (pošiljali jih bomo po pošti). Nekomu med vami smo bili dolžni nagrado še za pravilen odgovor na 47. vprašanje, in sicer daje največje jezero v Srednji Evropi Blatno jezero (Balaton) na Madžarskem. Pri žrebanju je imel največ sreče MIRAN ŠTICL iz Zgornje Polskave. Čestitamo! KI POM št. I - ALU ESTE Ali veste, kdo je ubil očeta, se poročil z materjo, sam sebe pa oslepit? Vaše odgovore pričakujemo najkasneje do 18. oktobra. Najin izum S prijateljem Samom sva se nekega dne odtočila, da si bova naredila vozilo - gokard. Starejši ljudje so nama govorili, da iz tega že ne bo nič. Prijatelj je varil, jaz pa sem meril in rezal cevi. Ko sva polovico že zmontirala, sva se spustila po hribu navzdol, da sva videla, če je vse v redu, Nato sva se lotila sedežev in drugih manjkajočih delov. Nazadnje sva ga še lepo pobarvala. Povabila sva prija- telje, da so prišli gledat najin izum. Vsi so začudeno gledali in naju prosili, če se lahko popeljejo z nama. Vsak dan sva se vozila in se veselila najinega izuma. Ljudje so naju srečevali in spraševali, če sva res to naredila sama. Tudi radovednih fotografov ni manjkalo, posebno še takrat, ko sva se pripeljala h Gajševskemu jezeru. Najin trud seje splačal, saj sva po končanem delu doživela veliko lepih trenutkov in vzbudila dosti pozornosti. BORIS FILIPIČ, OŠ Mala Nedelja Majhen želod Nekega dne sem šel v gozd in tam našel želod. Bil je pod starim hrastom, ki je rasel na gozdni jasi. Dal sem ga v žep in odnesel proti domu. Kmalu pa sem iz žepa zaslišal čuden ^as. Jokal je in tožil, da mu je dolgčas. In tako mi je začel pripovedovati svojo zgodbo: »Živel sem na velikem hrastu, kjer sem imel mnogo bratcev. Nekaj časa smo bili zadovoljni in srečni. Zelo radi smo se igrali in se zabavali. Nekega večera pa je začelo močno deževati in pihati. Veter se Je zaganjal v veje, sestrice in bratci pa so vsi popadali na tla. Pritekla je voda in jih odnesla. Le jaz sem se trdno držal za vejo. Zaradi starosti in lastne teže pa sem tudi jaz nekega dne odpadel. Vesel sem, da si me našel. Nesi me domov in me položi na nočno omarico, Vsak večer ti bom zaželel lahko noč. Zjutraj te bom zbudil in ti zapel pesem - pesem zadovoljnega želoda.« Še danes imam tega zvestega prijatelja na svoji nočni omarici, CANE JEREMIC, OŠ Veržej To sem jaz Sedim za mizo in razmišljam, kako naj prikažem sebe brez običajnega opisa zunanjosti, ampak le svoje lastnosti, po katerih me bodo spoznali moji prijatelji. Poskusila bom takole: Sem Tanja itn obiskujem OŠ Kuzma. Doma pa sem na prelepem Goričkem, v Matjaševcih. Sem vesele narave, vedno dobre volje in takrat mi po glavi rojijo razne neumnosti, kijih največkrat tudi uresničim. Moja živa narava mi tako dolgo ne da miru, dokler ne ušpičim kaj takega, kar mami niti malo ni všeč. Zelo rada koga žgečkam, če mu to gre na živce. Še posebej mamo. Ona po načelu »pametnejši popusti« vedno odneha. Rada tudi telefoniram in ob tem vedno pozabim na čas. Ko sem dobre volje, tudi rada pomagam mami. Pri delu navadno preprevam katero od priljubljenih popevk. Mama me navadno vpraša. Če je to kaka nova pesem, saj po moji izvedbi ni mogoče ugotoviti, za katero pesem gre. Se pravi, da sem prava pevka! Zelo rada zabavam prijatelje in sošolce, še zlasti, če so žalostni. Takrat si pomagam z raznimi šalami ali s posnemanjem znanih oseb. Poleg tega rada gledam televizijo, spim, potujem in nakupujem. Če sem pa slabe volje, kar je sicer bolj poredko, sem čisto nasprotje, Takrat sem redkobesedna ali popolnoma tiho, včasih pa tudi razdražljiva in jezna. Takrat je najboljše, če me vsi pustijo pri miru. Včasih pomaga tudi, če me mami tolaži in me stisne k sebi. Imam dosti prijateljev. Med njimi se vedno dobro počutim. Še posebno sem vesela, da me ne izdajajo, izkoriščajo in da mi pomagajo. Želim si, da me prijatelji spoštujejo, kot spoštujem jaz njih. Moja najljubša jed je pica, zraven pa najrajši spijem tonik ali džus. Obožujem tudi slivove cmoke, skutin zavitek in princeske. Le ričeta ne maram in preveč mastnih Jedi. Sicer bi se samo zredila in ne bi mogla nositi modemih oblačil. Zame so najboljša ohlapna, praktičana oblačila. Najrajši nosim džins, zraven pa majico in puloverje. Pri izbiri oblek mi pogosto pomaga starejša sestra. Všeč mi je zlat nakit pa tudi kičastega imam nekaj, saj se lepo poda k mojemu načinu oblačenja. Kot vsi drugi, moram tudi jaz hoditi v šolo. Včasih mi je zoprna, vendar redno delam domače naloge in se trudim za čim boljši uspeh. Želim si namreč izbrati poklic, ki bi mi ustrezal in v katerem bi imela stalne stike z ljudmi. Poklic, povezan z modo, bi opravljala še najraje. Ker sem romantična, večkrat sanjarim, da se mi uresniči katera od mojih velikih želja. Predvsem si želim, da bi v življenju uspela ter s podporo staršev in sestre zrasla v srečno dekle. TANJA ŽOHAR OŠ Kuzma Moje sanje Neke noči sem se imela čudovito. Bila sem na Luni, imela je zelo grozen nos in velike oči. Po njej sem se vozila sem in tja kot po toboganu. Vse vesolje je biio moje. Zvezde so me naučile hoditi po glavi. Tudi plesale smo. Naenkrat se mi je zavrtelo in sem padla. Takrat sem se tudi zbudila, ker sem padla s postelje MARINA SREŠ, OŠ Bakovci Novice od tu... ... in tam Ponedeljek Ponedeljek je tak dan, ko se zbudim zaspan, saj v šolo moram pohiteti in pri glasbi pesmico zapeti- Nato me kontroika čaka, ki pišem jo brez predaha, se potim in mislim na zvonjttti^' ko se neba to trpljenje. Zalem k telovadbi pohitita, kjer za žogo se podim. Po pouku domov se mudi, kjer čakajo me ie prijatelji (St SAŠO MATJAŠE^’ DOS Dobrov'«': na poroki Na poroki sem bila pri bratrancu Romanu. Bila je v Žabjek v Žižkih, Vseh skupaj nas je bilo 180. Igrala je »pozvačin« pa Je bil moj ati. Najprej sva z Andrejo d# ni pesmi pa sva šli ven, kjer sva se pogovarjali. Ob polnoči šali solo. Tudi moja mama in jaz sva plesali skupaj. Ko je pel, sem videla, da Je sestrica že zaspala. Kmalu sem tudi pd.. sedmih sem na pol prebujena stekla po stopnicah. Potem domov. Imeli smo se zelo lepo. DOROTEJA KAVAŠ, OŠ OS**” Babičina domača naloga Ko je moja babica hodila v šolo, so imeli tablice in kamenčke za pisanje. Nekoč so morali napisati za domačo nalogo osmice. Babica jih je napisala po vsej tablici in šla v šolo. Tablico je držala ob sebi in ni opazila, da s svojo jopico briše domačo nalogo. Lahko si mislite, kako začudena je bila, ko je prišla v šolo brez naloge. MAJA SKALAR, OŠ III M. Sobota Drugačen večer Nekega lepega večera je vsak delal svoje. Oče je vizijo, mama je kuhala, Jana pa je dolgočasno gledala v s Cez nekaj časa pa je kar bruhnilo iz nje; »Mama, l^fiEo šli igrat!« Mama jo je z nasmeškom pogledala in odsm Nato je vprašata očeta, če bi se šli igro Človek ne jezi se. je ugasnil televizor, odšel do omare in vzel škatlo. Odpr J vzel pripomočke za igro in jih piostavil na mizo. Mama K šla v kuhinjo, ju pogledala in se nasmehnila. Sedla.je k Začeti so se igrati. Največkrat je izgubil oče, zato je P® vedno bolj jezen, vendar samo na videz. Mama sc je v ► smejala. Janj je bilo toplo pri srcu. Začeli so sc pogova šoli in kar naenkrat stajo začela spodbujati, naj Čudno, ko se je vračala iz šole s slabo oceno, sta jo samo grdo gledala. Kako drugače, lepše se je počutiI® gočasen dan se ja spremenil v eno samo veliko veselje-malokdaj seje zgodilo, da so bili vsi skupaj. Čutila JC-nekaj dogaja. Tisti večer je Janja od sreče začela pisan v stn;P nik. _ . . -jjj. Naslednji dan je izvedela, da se njena starša želita 1° MARINA GVURICA, OS Cfenso\ I Rubrik« pripravlja; ALEKSANDRA NANA RITUPER Pevka Regina je pred kratkim v poročni dvorani ljubljanskega gradu dahnila »Da« in se poročila z Aleksandrom Kogojem No-voporočenca pa ne sodelujeta samo zasebno, ampak tudi poslovno. saj Aleksander zanjo piše skladbe. Posnela sta tudi material za novo ploščo, ki bo kmalu izšla. V 62-letu starosti je umrl county pevec Charlie Rich. V hotelski sobi v Hammondu v Louisiani gaje mrtvega našla njegova žena. Charliea verjetno nekoliko bolj kot po imenu poznate po znanih skladbah, ki jih je napisal (The Most Beautiful Girl In TTie World in Behind C1o-sed Door...) *^*^jceee Glasbena uganka **■* A-A* Peter Lovšin je s svojimi Vitezi Om’a izdal novo kompaktno ploščo Dolina kraljic. PIciščo je posvetil svojemu očetu Nacetu Lovšinu, Sedaj že potuje po Norveški in premišljuje, kako bo svojo novo ploščo promovirat v Sloveniji. Pomagali so mu tudi slovenska igralka Tanja Ribič, Nejka Lovšin in pihalna sekcija Orle kov. Skupina Iron Maiden, katere ostanke lahko najdete le še na izpranih jopah in majicah, si želi povrniti svojo nekdanjo slavo. Pravkar so v Londonu končali snemanje materiala za album, ki naj bi izšel septembra. ? c 1 Faith No More Mnogi imajo Faith No More za najboljšo Živečo in delujočo skupino. Fantje iz skupine so na glasbenih odrih agresivni, v zasebnem življenju pa so posem drugačni. Mike Patton je na odru kot prava zver, bobnar Mike Bor-din neprestano drži trd ritem, pri tem pa mu pomaga še basist Bill Gould, Klaviaturist Roddy Bot-ton daje skipini poseben sound, novi kitarist Dean Menta, ki je nadomestil Jima Martina, pa se je odlično vklopil s svojimi »oštri-mi rifi«. Na odru so videti »odkačeni« in divjaški, za kulisami pa so povsem disciplinirani. Sodelujejo s tehničnim osebjem, včasih pomagajo pri postavitvi scene, v garderobi si dolgo uglašujejo inštru- mente. Pravijo, da se sploh ne počutijo kot zvezde. V njihovih garderobah nikoli ni deklet, kaj šele droge. Mike Patton pravi, da je pri njih pred koncertom tudi alkohol strogo prepovedan. Ca s seksa in alkohola je zanje že zdavnaj minil. Od gesla rock and rola je torej ostal samo rock and roli. Pevec že dolgo ne daje »rumenih intervjujev«, kjer mora odgovarjati, kaj ima v hladilniku, kakšne spodnje hlače nosi, s kom je spal in podobno. Čeprav je v javnem življenju zelo samozavesten, v zasebnem preživlja mnoge frustracije, krize, strah, kar ga mnogokrat povsem ustavi pri ustvarjanju. Ko pa se znajde na glasbenem odru, pod pisanimi lučmi in pred publiko na to hitro pozabi. Doma ima kar dvajset paro.v zelenih čevljev, ker mu prinašajo srečo. Oba Mika sta že poročena, preostali fantje pa imajo stalna dekleta, vsi pa so še brez otrok. Njihove prijateljice in žene jih na koncertih ne spremljajo. Prostega časa fantje nimajo in vsi si neznansko želijo, da bi lahko in c, Samo skupina Pink Floyd si lahko izmisli kaj njihovi kompaktni plošči žari lučka. Tiste, ki ste njihovem koncertu, to gotovo ne preseneča, saj vedo, pomen imajo poleg glasbe njihove svetlobne igrice. pa smo dopisnico Jožeta Škrilca, Markišavci 5, ska Sobota. Čestitamo! Obvestilo o nagradi, ki jo pok govina M-Shop, bomo poslali po pošti. Vse pa vas va reševanju nove glasbene uganke. r lzžreW’' ■ Mtf r It ni lih J® /Jv ■>ri J..1 < Ali je pevka Regina doma iz Prekmurja ali Prim***'^^^^ Odgovor: Kupon št. IS fia Odgovore s kupončki pošljite do 22. septembra slov: Podjetje za informiranje, Ulica arhitekta , 69000 Murska Sobota. S pripisom: za Pop Rock No^ kakšen večer preživeli s svojimi prijatelji. Pravijo, da moraš imeti dobre živce, če želiš vse življenje ostati glasbenik. Skupina seje pred kratkim vrnila s turneje po Evopi in fantje si že urejajo spomine ter delajo načrte za svojo prihodnost. Kmalu bodo s svojim avtobusom potovali po notranjosti dežele in nastajale bodo nove skladbe. Njihov naslednji album, kot pravijo, bo nekoliko bolj eksperimentalen. Bomo videli. I I I I itJ-13. AUDIO -VIPS® 69000 Murskaj^ Slomškova TELEFON, 069/32-46^ LCST*1^ MLRSKO-MOeSKA 1. Sandi - Ni na sjever ni na jug 2. Marinella - Vatra i led 3. Toni Cetinski - Plamen ljubavi 4, Minea - Good Boy 5, Denis Kraljevič - Jednom češ svatih Ped/og; Davor Radom in RtTMO LOCO - Na bačvafO^ . GMSUJEM ZA: septembra 1995 19 l I I I i L I nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi snu bralke in bralci, to-i o dogajanjih na 1 hii.1-* o dogajanjih ..„ ^banski borzi oz. trgu vredno-itioj lajemalo obdobje - borznem sestan- stniii "“seje pokazala tudi Dmr. b p°'kazala tudi upraviče-s(.„ "Bnitvc torkovih borznih (rajP° ukinitvi četrtkovih Sli i,torka v mesecu), p nam tl zdLi valo^/' tolarjev), trgo-® štirimi delnicami, Sli i0 “•''''znicamf ’*li. 2i H . Z pa sploh ni bilo pro-Primerjavo in boljšo nasiedn " “itenitii, da se je dne trgovalo na BIS- U; JO -------------- S'’,"**”'™' Tapirji iz pa j® v X tViirt sr___ i "tolarjev, V za- 'fdnu HJ dobi H krilu ttetip. , “‘agajniških zapisov »Skoči? v L? j - ni k-i naprav za kaj '^fokov Vrazumnih najverjet-so II todi špekulanti, ki ■ 'b^ivali, so kaj hitro '■ je njihov tečaj tudi Špekulanti, ki tsieli ““CH v- * “'-r lllLlvr dobičke, tečaj padati. -----a sporočilo za gradivom za o®loi4arjev družbe kin • sistem, d.d., Ma-”'Wa prejela 30. '»Ra nq(^. 9v katerem se kot Pojitev ®‘l' razlogov za pri- d Dadas poslovni ^»Pilev rinskapitalska '^Plačilu + • ’ P®j bita po ',y''l®Pd nujna zaradi »rini 1. ® Dadasovih delnic ini I99J je Ljubljan- s ki' dividend v tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 33457 ob 9 mio tolarjev prometa. Izvozili deficit polovici letošnjega leta relativno visok primanjkljaj v blagovni menjavi z EU, in to v znesku 377 milijonov dolarjev. Tako je uravnoteženost blagovne menjave s posameznimi državami članicami zelo različna. Z večino držav imamo deficit v blagovni menjavi, ki je najvišji z Italijo (193,6 milijona dolarjev) in Avstrijo (188,3 milijona dolarjev). V blagovni menjavi z Nemčijo imamo presežek (191,8 milijona dolarjev), presežek pa je tudi z Veliko Britanijo (42,2 milijona dolarjev). Kot izvozno tržišče so za Slovenijo pomembne tudi države nekdanje Jugoslavije, v katere je znašal delež izvoza 14,1 %, uvoza pa ie 7 %. S temi državami smo v prvem polletju letos ustvarili 260,7 milijona dolarjev sufi-cita. Čeprav je Slovenija po regionalni usmerjenosti svoje blagov- na 114000, ko je bilo za 228 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 115569 ob 23,8 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 115884 (18,1 mio tolarjev prometa). V petek je njen enotni tečaj pade! na 114229, ko je bilo za 22,8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 114944 (8,6 mio tolarjev). Na torkovem borznem sestanku je porasel enotni tečaj delnice Nike s 3729 na 3740, ko je bilo za 75 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 3857 ob 3,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 3887 (742 tisoč tolarjev). V petek je njen enotni tečaj padel na 3799, ko je bilo za 460 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 3852 ob prometu 370 tisoč tolarjev. Ob prometu 42 tisoč tolarjev je padel enotni tečaj delnice Gradbenega podjetja Grosuplje z 21990 na 20895. 8. septembra je padel enotni tečaj delnice MK Založbe z 10000 na 9946, ko je bilo za 647 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 10050. V sredo je padel s 758,5 na 752,9 enotni tečaj delnice Term Čatež, ko je bilo za 355 tisoč tolarjev prometa, nasiednjsga dne pa je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 136 tisoč tolarjev po tečaju 758,0. V petek je njen enotni tečaj porasel na 770,3 ko je bilo za 1,2 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 778,5 ob 1,80 mio tolarjev prpmeta. še naprej narašča Borzna kotacija A - obveznice z obveznico Banke Celje (BCE) je bil prijavljen v sredo aplikacijski posel v vrednosti 17 tisoč tolarjev po tečaju 99,3 (0,7 odst, točko), v petek v vrednosti 35 tisoč tolarjev po tečaju 101,5, v ponedeljek pa je bilo za 437 ti-"SoČ tolarjev prometa po tečaju 102,0, 6, septembra je porasel enotni tečaj obveznice RSL ! s 100,5 na 100,7, ko je bilo za 893 tisoč tolarjev prometa, vendar se je naslednjega dne vrnil na 100,5 ob 26,9 mio tolarjev prometa, V petek je poskočil njen enotni tečaj na 100,9 ter se na tem nivoju zadržal tudi v ponedeljek, skupno pa je bilo za 3 mio tolarjev prometa, večinoma v petek. Enotni tečaj obveznice RSL 2 je poskočil v sredo s 108,6 na 109, ko je bilo za 86 mio tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 108,8 ob 23,7 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj poskočitna ! 093. ko je bilo za 75,4 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 110,5 ob 5,4 mio tolarjev prometa, V vrednosti 63 tisoč tolarjev je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel z obveznico RSL 8, njen enotni tečaj pa je pade! z 90,9 na 90,5, V petek je pjen enotni tečaj poskočil na 91,9, prometa pa je bilo za 667 tisoč tolarjev. Tudi z obveznico RSL 11 je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel, in sicer v vrednosti 28,7 mio tolarjev po nespremenjenem tečaju 97,5, Za 0,7-odstotne točke na 99,8 je padel v sredo enotni tečaj obveznice RSOl z izkoriščeno davčno olajšavo ob prometu 105 tisoč tolarjev, se na tej ravni zadržal tudi v petek, ko je bilo za 330 tisoč tolarjev aplikacijskih poslov, v ponedeljek pa porasel na 99,9 (aplikacijski posel v vrednosti 26 tisoč tolajrev), V sredo so bili z obveznico RS02 z izkoriščeno davčno olajšavo prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 1,5 mio tolarjev po tečaju 106,5 (-0,9 odstotne točke), naslednjega dne pa v vrednosti 92 tisoč tolarjev po tečaju 107,7, S 102,7 na 103,2 je poskočil v sredo enotni tečaj obveznice SKB 1, ko je bilo za 6 mio tolarjev prometa, v petek padel na 103,0 ob prometu 511 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa porasel na 103,4(1,4 mio tolarjev prometa). Po nespremenjenem tečaju (75,7) je bil prijavljen v petek aplikacijski posel z obveznico Sklada za razvoj (SKRl) v vrednosti 440 tisoč tolarjev. Primerjavo rezultatov blagovne menjave s tujino smo doslej običajno izražali v dolarji h, Zaradi nestabilnosti dolarja v zadnjem obdobju pa je možnost kakovostnih primerjav slabša. Glede na to, da je tolar postal konvertibilen in da je obdobje visoke inflacije ter depreclaclje naše nacionalne valute že preteklost, so tolarski indeksi realnejša osnova in ponazarjajo gibanja v izvoznem in uvoznem gospodarstvu. V prvi polovici tega teta je bila glede na enako obdobje lani vrednost izvoza, izražena v tolarjih, višja za 16,2 %, vrednost uvoza pa je bila višja za 23,6 %. Zaradi močnega padca vrednosti dolarja in predvsem spremembe med tečajem USD in DEM so dolarski podatki o uvozu in izvozu v nadaljevanju precej višji, kot če bi veljala med valutna razmerja iz primerljivega obdobja lanskega leta (letos 1,44 in lani 1,69 DEM za USD). Zaradi tega moramo porast posameznih postavk obravnavati manj optimistično, kot če bi veljalo lanskoletno medvalutno razmerje USD/DEM. Po podatkih Zavoda za statistiko je znašal izvoz v prvih šestih mesecih letošnjega leta 4,2, uvoz pa 4,7 milijard USD. Osnovna značilnost blagovne menjave s tujino je v prvem polletju letos v odnosu na isto obdobje preteklega leta hitrejša rast uvoza (indeks 140,1) in zaostajanje porasta izvoza (indeks 131,4). V enakem obdobju preteklega leta je bila rast izvoza in uvoza medsebojno izenačena. Hitrejša rast skupnega uvoza v letošnjem letu je predvsem posledica hitrejše rasti uvoza proizvodov za naložbe (indeks 147,6) in proizvodov za reprodukcijo (indeks 140,6) in ne toliko rasti uvoza artiklov za splošno porabo (indeks 133,6). Pri izvozu v prvi polovici letošnjega leta seje najbolj povečal izvoz proizvodov za reprodukcijo (indeks 141,2), za njim pa sta precej zaostali rasti izvoza proizvodov za naložbe (indeks 128,3) in splošno porabo (indeks 122,4). Junija je bil izvoz zelo visok, kar je značilno tudi za marec tega leta. V maju pa je bila rekordna razlika med izvozom in uvozom, primanjkljaj blagovne menjave je znašal 195,9 milijona dolarjev, ki se zaradi ugodnejših izvoznih gibanj znižuje in je junija znašal 96,2 milijona dolarjev. Ker v zadnjih mesecih vrednost uvoza precej presega vrednost izvoza, se hitro povečuje kumulativni deficit v blagovni menjavi s tujino. Ta znaša v prvi 90S Izvoz in uvoz v obdobju I.-VI, 95 po stopnjah predelave 80^ ■ VirZavod RSastatfstiko 70% ■ 60% 50% ■ « ■' 302 ■ 20% 10% ■ 0% - Izvoz Uvoz !.84:s HM I »1 N eobdelani proizvodi Piuizvodi nizke predelave Proizvodi višek? predelave Iz grafikona je razvidno, daje uvoz proizvodov visoke predelave vrednostno nižji od izvoza tako v absolutnem znesku kot v relativnein deležu (71,29 %), kar govori v prid uporabe domačega znanja. Borzna kotacjja B - prednostne delnice Za 442 tolarjev na 27846 je porasel v sredo enotni tečaj delnice KBTP-ja, ko je bilo za 752 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa pade! na 277804 ob 3,2 mio tolarjev prometa. Tudi v petek je nekoliko padel njen enotni tečaj, tn sicer na 27778, ko je bilo za 4,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa poskoči! na 29782 ob 38,4 mio tolarjev prometa. V sredo je poskočil enotni tečaj Primofinove delnice, in sicer s 27200 na 28343, ko je bilo za 935 tisoč tolarjev prometa, vendar je naslednjega dne padel na 26826 ob 1,5 mio tolarjev prometa. V petek je njen enotni tečaj porasel na 27234, ko je bilo za 626 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa je bil prijavljen aplikacijski pose! v vrednosti 991 tisoč tolarjev po tečaju 27520. Enotni tečaj delnice UBK je porasel v četrtek z 9200 na 9233, ko je bilo za 277 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 9470 (aplikacijski posli - 833 tisoč tolarjev). polovici letošnjega leta 534,9 milijona dolarjev, kar je za 184,1 milijona več kot v enakem obdobju lani. Kumulativna stopnja pokritosti vrednosti uvoza z izvozom je bila v prvem polletju lani 95 %, v istem obdobju letos pa le še 89 %. Pri takšnem prehitevanju uvoza nad izvozom ni pričakovati, da bo sedanja raven tečaja tolarja preusmerila gibanje tokov blagovne menjave v nasprotni smeri, (j, v korist izvoza. V prvi polovici letošnjega leta je Slovenija realizirala na tržiščih držav Evropske unije 63,2 % svojega celotnega izvoza in 68,4 % celotnega uvoza blagovne menjave. Kljub navidezni izenačenosti uvoza in izvoza imamo v prvi ne menjave pretežno usmerjena k razvitim zahodnim državam, pa ne bi smeli podcenjevati pomena tržišč držav v tranziciji. Za države v tranziciji ugotavljamo, da so uspešnejše pri prodoru na naše tržišče kot mi na njihovo. Deficit imamo pri blagovni s Češko, Madžarsko, Bolgarijo, Romunijo in Slovaško v znesku 175 milijonov dolarjev, v blagovni menjavi menjavi s Poljsko pa imamo 35,6 milijona presežka. Tradicionalni suficit v blagovni menjavi z državami nekdanje Sovjetske zveze je bil v prvem polletju letos precej nižji (26,1 milijona dolarjev) kot v istem obdobju lanskega leta (65,2 milijona dolarjev). BOGDAN VUNJAK B oziroma naj bi ’ m iw iivu. ^1 _ X □ 'fftiin' ‘•rtižbe omogočila _________________________ ^Pteiei? Pojasnjuje, da odbor torzo n y“®dnostnih papirjev delu v zvezi J ' Vrednostnega papi-PPlag ‘krogih ' Ukanit . primernosti ve* Srtiiselro k ’’ 'Phu pravilnika odbo- prakso odbo-? [upošteva tržno ka-‘P ne bilančne "I razredu A. Bor- vrednostnih papi- Upošteva tržno ka- ttori j« P" ta Podatkih “ P® pod mini- l)^^“®l>na zahtevami Ih Dr,; ° bOO mio *0lariEv <■>*- ■^borji *^P“®o‘jp de»- presega mi- ' '^ed '5^28 * 11,13,9 mio 15813, ko ■het; ■ Ob 1 2 . P® porasel •4. mio „ toio tolarjev na pro- 20100 je po k za 4QJ [iaoc 20011 Borzna kotacija B - redne delnice Enotni tečaj delnice BTBR-ja je porasel v sredo z 12650 na 12695, ko je bilo za 127 tisoč tolarjev prometa, v petek pa na 12783 ob prometu 805 tisoč tolarjev. 5, septembra je porasel enotni tečaj delnice Dadasa s 113321 Borzna kotacija B - obveznice 2 2 lotoma obveznice Leka je bil prijavljen aplikacijski posel v sredo po nespremenjenem tečaju 99,3, v petek pa s tremi loti po tečaju 99,4. Enotni tečaj obveznice Slovenske zadružne kmetijske banke je rahlo porasel v četrtek s 102,5 na 102,6, prometa pa je bilo z'a 8,1 mio tolarjev. v Se smo v obdobju konjunkture Zaradi manjšega števila delovnih dni v aprilu je proizvodnja padla. To staitfe se je izboljšalo v maju, kar je razvidno iz spodnjega grafikona. V primerjavi s petimi meseci preteklega leta je oajbolj porasla proizvodnja sredstev za delo, in sicer za 16,9 %, reprodukcijskega materiala za 6,1 % in blaga za splošno porabo za 2,2%, za socialno varnost. Čas pa bo pokazal, ali so ukrepi ustrezno nadomestilo za predlagano povečanje tečaja tolarja na 36 SIT za nemško marko. Takšen tečaj so namreč predlagali direktorji nekaterih podjetij, ki imajo težave pri izvozu. Po podatkih Ekonomskega inštituta Pravne fakultete se podcenjenost I 'i 120 110 100 90 n ^eta 'iri4. ha 'Ja, ,. ob 3,2 mio Tur' PtOi * 4eETH!l jtB (3,6 mio tu- tta 20234, ko pro- 32 7 J. P® P^del na t toio tolarjev pro- Cii?;” ’liev’^Pjebi]o 32073 na tisoč to- 22^<®dnjega dne * Četrtilv "olarJev na 33334 ko 4a na — ■ prometa). V ie 'v? P®d®l ■ g J w o MMMtlM BREŽlCe Trg UaiMOcavta, m. 0608 62-238 LJUBLMMA Ounalska 20, tel, 061 133-11 -55 UAHtBOB CEtJE Partizanska 3-5 Ljubljanska 3a tel. 062 29-460 let 063 28-936 KBAHJ PTVJ Koroike 2 ŽnldarlSavo n. 11 tal. 064 211 644 tel, 062 772-631 KOPEft Ferrarska 12, tel. 066 38-290 Trgovaiue na trgu OTC OTC - redne delnice V torek je bil sklenjen aplikacijski posel z delnico TGTEA Collegea v vrednosti 287 tisoč tolarjev po tečaju 2990 (+630 tolarjev). S 3250 na 3000 je v četrtek padel enotni tečaj delnice Brežice, ko je bil prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 330 tisoč tolarjev, naslednjega dne poskočil na 3240 ob prometu 324 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa padel na 2999 (120 tisoč tolarjev prometa). TONCKA BOŽINOVIČ BO hdekii fiziČDegB ofase^siDdustrijtke pnriziodoje, 1994 ia 1995 ___________________ (Povprečje 1994 ° tOO) Indeksi Traid '■K + ■f + I I I I s 3^ j s s SE s + S S a a 35 S S s -a s lO n g l Vir: Zavod RS za statistiko \M^B«sda tujih valut kaže pri Banki Slovenije v prvih petih mesecih letos v padcu tečaja nemške marke za 0,5 % in dolarja za 11,3 %, medtem ko so se domače drobnopro-dajne cene povečale za 2,9 %. Povprečne neto plače na zaposlenega so aprila znašale 69,063 SIT in so bile večje v prvih štirih mesecih v odnosu na isto obdobje preteklega leta za 23,7 %, Višina plač je naraščala hitreje v negospodarstvu kot gospodarstvu. Število zaposlenih je v negospodarstvu poraslo, medtem ko v gospodarstvu še upada, BOGDAN VUNJAK Glavni spodbujevalec proizvodnje so domače povpraševanje po reprodukcijskem materialu in oživljanje naložbene dejavnosti ter močna usmerjenost v izvoz na tržišča evropske unije. Zelo podobnen trend kot proizvodnja kaže tudi izvoz. Sprejeti ukrepi vlade zaradi nizkega tečaja tolarja pa bodo zagotovili večjo aktivnost delovno intenzivnih panog tekstilne in čevljarske industrije ter drugih izvoznikov. Ukrep se nanaša na subvencioniranje neto izvoznikov za prispevke za socialno varnost do 20 % vrednosti neto z izvoza, vendar največ do višine plačanih prispevkov X Vsak Četrtek Vestnik z vami in za vas! 20 vestnik, 14. septembra naj... kmetija Sklepna prireditev Naj,..kmetije ’95 v Bolehnečicih množično obiskana zakonu morate biti dosti te. Nimamo inštitucije, ki biE>^ dovata na domačem trgu * / Tjč petič na naj... kmetiji prečevala cenovna nihanja. =-presežkov ali kakovosti na -... trg ni tako kot v Evropski prt s celim nizom ukrepov-pa je konkurenca, sistem, ki poskuša stabiUdt^ < lui!i J Radovednost, pester program in lepo vreme so v Bolehnečice privabili veliko obiskovalcev iz krajev severovzhodne Slovenije Čeprav je bilo miDuli konec tedna v Pomurju kar nekaj velikih turističnih in športnih prireditev, se je na Vestnikov! sklepni prireditvi akcije Naj...kmetije ’95 na Slanovi kmetiji v Bolehnečicih zbrala ogromna množica ljudi, ljubiteljev lepega podeželja. Število obiskovalcev te specifične prireditve z vsebino je iz leta v leto večje, kajti želijo spoznati nove kraje, kmetije in družine. Vedo tudi, da bodo lahko dobili pristne domače jedi iz krušne peči in prisluhnili domačemu petju. Letošnja prireditev je zares v celoti uspela, dvorišče je bilo nabito polno tudi po podelitvi priznanj, poln pa je bil tudi Šotor pri gasilskem domu. Katerim je prej zmanjkalo pečenih pogač, kuharicam pri Slanovib, kjer so pomagali sorodniki, sosedje in znanci, ali bolehnečiškim gospodinjam, ki so pripravile Jedi za prodajo pri gasilskem domu, nismo izvedeli. Pred večerom so se z bližnjega travnika proti nebu dvigovali tudi baloni. delite z večino evropskih kmetov. Tradicionalna evropska kmetija počasi izginja. Namesto nje stopajo na površje tri zelo različne oblike kmetj. Prva Je skupina profesionalnih. tržno in podjetniško naravnanih kmetij, ki bo zagotavljata prehransko varnost deželi in predvsem dajala primeren dohodek družini na kmetiji. Imeti bo morala bistveno več površin, živine in kapitala v zgradbah in strojih kot današnje slovenske kmetije ...na Sloven- I Nedelja na naj...kmetiji ’95 se je začela že dopoldne, ko sta radijski tehnik Feri Kupljen in napovedovalka Smilja Baranja začela pripravljati vse potrebno za oddajo Nedeljska kuhinja. Skoraj Istočasno je ekipa Vrtnarstva in cvetličarstva Kurbus postavila še zadnje cvetlične aranžmaje. V oddaji so sodelovali gospodar Jože Slana, sin Branko in snaha Marjeta Slana, sovaščan Alojz Štuhec, člani ocenjevalne komisije Vesna IvaopV , Nata- ša Konestabo in Damjan Jerič, soseda Breda Žunič, predstavniki pokroviteljev Pomurske banke. Istrabenza in Adriatica ter Ljudske pevke Turističnega društva Sv,Jurij, Nekaj po 14. uri se je začela osrednja slovesnost, vendar so se začeli ljudje zbirati že mnogo prej. Pri vhodih na dvorišče so bile mize, ki šobile obložene s pladnji s poticami, domačim kruhom z namazom, sadnim kruhom, kruhom s sezamom, kozarci vina, sadjem. Vse to so lahko gostje poskusili za dobrodošlico, hkrati pa so dobili tudi lesen pla-denjček z napisom Naj... kmetija '95 - Bolehnečici. Na dvorišču sta Frančiška in Franc Špindler prikazovala pletenje cekarjev iz koruznega ličja in košar iz šibja, pijača in jedača pa sta bili na voljo pri več mizah, toda najbolj oblegana sta bila vedno krovji in kujski šank. Poleg ljudskih pevk I Marije Simonič, Marte Kurbus, Karoline Korošak, Frančiške Štuhec, Slavice Nedok, Vere Mihalič, Slavice Trstenjak, Alenke Ketiš in Marte Ajlec (Marjeta Kurbus in Monika Simonič sta 'Š' J fij'. r- h I, 1 l t bili odsotni) so na prireditvi nastopili še Stanovi najmlajši Ana, Maja, Blaž in Matej, člani Zamu-rjencev Murskega vala Berta Kološa, Dušan Radič, Ljubo Kralj in Jože Brunec, harmonikar Andrej Rogelj in dramski igralec Vlado Novak. Mnogim seje vtisnil v spomin tudi slavnostni govornik doc, dr. Emil Erjavec s svojim impulzivnim in aktualnim govorom. Značilnost slovenskega kmetijstva je tudi, daje izrazito nepro- fesionalno, ki mu manjka znanja in kapitala. Na retorično vprašanje, kakšna bo prihodnja slika slovenskih kmetij, je dr. Erjavec povedal: rrUsodo, proti kateri se danes kljubovalno zoperstavljate, I tudi nadomestno delo na kmelijah I v primeru porodniškega izostanka I in dopusta. Ce ne bomo izenačili I življenjskega standarda ljudi na I podeželju, potem se bo beg mladih I iz kmetijstva ob pričakovanem goS spodarskem razvoju samo pospeši! I ... Tsekakor ima država še veliko I nalog. Premalo se ukvarja z gradi-I tvijo celotnega kmetijskega siste- I ma, organizacije pušča v neučinko- I vitih oblikah in dopušča, da pozi-I cije velikokrat zasedpjo nesposobni I ljudje. Druga pomembna naloga bi morala biti oblikovanje okvirjev, ki bodo olajšali spremembe na po- mere ter uravnati razv^ m podeželskih regij Ei» ., 'le IP ropski uniji so Še zmeraj bolj za.ščiteni kot nasi nutnp manjka slmeasl^ ■■ /e (rt brat _________________ sami hočejo. Da bodo pa ® ,.„q morajo v Šolo, stalno srva, sta znanje m vežimo mladifi na nos ti, Ja bi si ga ut nr;i J <■ ■S*. < . zahtevajte znanje 1 Podeželje bo težko ot se la *' pokrajin. Sieerpa Živel je ise gospodai}^’ in tržno gospodarstvo ‘ .^nv 7n,:l,i^i na st o‘- unijo. Zasluzi pa if uatju. iii.KHi- I - , spoštovanja kot dosm- 1 I" .ril ' Ob koncu leWSfJ na vljeni. LIkItN 1 hi I I 1 i nega projekta vitelji, strokovnjaki ločene oblike skapnegti JURE sklepne prireditve ^ji,. mačiji še enkrat hv j,y,i^* ste omogočili uresai ^^,1^ najsibo b? ■ : ali 'Kvf. k novosti in se razfij^^‘‘ skem ho prevladovala druga oblika »dopoiniinihs kmetij. Te bodo prisiljene pridobivati dohodek tudi zunaj kmetijstva, v obrti, turizmu, storitvah. Prav te bodo pridobivale pomen. Teli ko bo potrebno storiti za komunalno ureditev krajev, pri čemer lahko kmetje veliko storijo In zaslužijo. Lastniki, ki se ne bodo odpovedali zemlji (tretja skupina kmetov so mhobi kmetjec), ne bodo sposobni obdelovati zemlje v celoti f I i kulturnega in preJvscnt skega nastopa in pomurskega kmeta ziwl je vse pespodarje, te in socializme, tap Ptfifjf dezelju, socialno podprli slabotne, odpirali delovna mesta v bližini kmetij, omogočili učinkovitejši pre-no.s zemlje k razvojno sposobnim kmetijam, katerih investicijski razvoj bi kazalo tudi finančno močneje podpreti. Tudi na tržnem področju nimamo sistema. Meje so odprte za uvoz kmetijskega blaga, čeprav bi po in bodo veseli za soliden denar prodajali opravila drugim... Verjetno bo tako kot drugje v Evropi delež neživinorejskih kmetij bistveno poraste! Ob službi ne ho problem obdelali še !0, 20. morda tudi 40 hektarjev, le mehanizacije .ti ne bomo mogli privoščiti tako kol danes, potrebno bo združili moči in veliko bolj kot sedaj stopiti v organizacijo strojnih krožkov, ki naj poteg strojnih storitev organizirajo V !i :E31njk 14 septembra 1995 21 vestnik ? ž I Podjede za informiranje se na ogled postavi Dan odpritih vrat - Brod Najmlajšim so namenili otroški festival Mehurček, ki vedno bolj dobiva na veljavi. To pa lahko vidimo tudi po tem, da ima že mednarodna razsežja in da so na njem poleg otrok iz Slovenije sodelovali tudi otroci iz Avstrije, Hrvaške in Italije. Dva tisoč otrok je prišlo poslušat mlade nadobudneže. i 3; a 't It e i- e if 1 d 6 t I K F t ( t i na Muri - Mehurček rSII ••"“;J6K: '.'•:JS;j ■: ;f:::-.”^.-;;j;:fS : ' i —■MfcUiaiMl . • ' ■ :—• • -v •• > '«t^ \ . . . . J * * n«G stavbo vselil Vestnik, potem Venera in na koncu je prišel še Murski val. Ko je delo steklo po že ustaljenem delovnem ritmu, ko ''^t»soo' počutiti kot doma, takrat smo na obisk povabili vse naše poslovne partnerje, župane, nekdanje sodelavce, predstavnike ht j. in televizijskih hiš ter vse naše prijatelje. *-v .iMb-. s t. f •t» w ■''tiaib ^'''^ne naših nas je ..... «._ nrei '•ttL na iirt. -^jaiije ***:rdn 11. . ’ lu s*"!** N\ ?"^^ k£u 03-1 5 UJ SQ tTUJ E? ujO coo. cc UJ s -? luH (LQ UJ UJ coz o Z UJ g < Ul "O ca ujO U) co Z Ul (S s UJ y; (- UJ z H UJ UJ c/>z S) televizijski spored od 15. do 21. septembra -Z, LJ > O (f) < z UJ > o ifi < z UJ > o ifi < z Ul > o co < Z UJ > o ifi t < z UJ > o ifi < Z O ifi t F ' d g ' 4 .g ' ’32 = 5 ii.R; o ■£ -2 ^■ SesS~US!S5 - -^ £ 3 £ -I .ir-i’-' '■rt Ul a zz » m-ri — s-Z-jarj^j« , -cS- Š 3 5.3 - £ £ 2 S o E I ra s-g .- 1.0 rt ' — .o CM — a — J F«*- O E ■a > ra 5 ►td J 11 O « “ š z: s o =; — i ,f7 rt S £ CM 3 S_ g’8 =c^ s'^'"i S — 3 E Q — ra I f-l A ' 2 * 5 5 O — .o E = : o S E 3 o rt rt ' ' ‘e E c rt >- 'O o o 4> '^^4> ^'®*>ir u ,R » 2o C e ® vi —™ ra X '3 7 * o 0 = :p s -'. z 4 ^e: i u — Q : •^ . '--?'? „ £3s 7 išf ^^.SeS 5 = 5 £ R »id — tR dj > N 2 '^SgSi 55 5 E — £ f TJ F A “ _ — =sgEES5 £.S«“Wso2 ■‘ ■^>.e « 3 ” « " « c 3 c; 3 “ 'c i 'rt z £ 9 I 1 ' 3.^” J ' o 'rt _ Sra^®'* S -T > T 5 .?” = ---“ 2^1 rs C ■' o .- 3-^ 5^ . 2 - a = ji i^7;sSr;*2x:;5 - _,— p rt _ . U 4J E ra rt ra J? 'C rart£E— 5 :? “* 7 S ' rt vi I "...■rt— £cG — .-* ^rac-. s«^.j 5 — :¥ rt CM .ra •- ' ^?ra.. . — Li“®Attrt-rt— ' " ' rt “ ;■ ed 4i» EJ i “ X ” I o 5 = „ _ OO « ra . CB.cd > 3 s ookifljrtrao^’ = £.i =ž^ S . . ^ rt U — ^ •« rt v - ■" « = " 'cd 4>.?? a 12 C Le t ,£■ »•? 'O - 852,1^ 41 ■s-= = O 'Ij :5 ' 3= p E^-ErS-B o7 Ji gad S-,- ? E v — aj M < s > > y š 5 2 ? ^'^22 sC;,Z^3-“5 r -s -- = I F ■=fi=.E“e = ‘-«L-- - —. - =-=.=’Ji:.g!2'ir!Rji. ,3 = c 5-^ -■ o r « Eli c 4> .. E 3 C6 'm O c — -o Q en « « Os 'i: .2 E ' rt S s -■ - i .B E o rt Q ""- " -r* I 3i‘5'rtErt-iOs'“ ' ZG I— = “ — s 5 =«" B — Š4 J BT — rt UJ n _ o F Q s, 2 'I = I s :S ž ■= T « < J’ p fsj c rt □ ,2 -■ - - ra rt £ v '?3? 7-S v I ' rt >- rt rt N w cd (d - ž J ra I 5 i s 3 o < , " .00 E e A - ra|2 -■ ?■:=" ■ .R. e SiR^s gz72 2 =.= 5 M .3 rt 3 o O ‘C , 3 'c “ ■ ■■ ■ i-=S-i s E 'i2 , rt .M TT^ V -1 ? C *- T ’g o 2 .M_____ ra n (d O = (E' N " a*' c c C o to O ‘Z rt -*! .« Oh ■O c . Iid - ' 3 O. ra -O " c •:Z' rt c A 2 O 'jTi c — <9 s e1 rt I 00 pz E ' 3-S « > C ';: O > Ž c o o S' Z S ° = ” “ - E ®=°Š^.^S=i Ll i C U > A _* S , T — ” V 2£ - 1 "C ' .J * J -^1 >. I 5 -a ' « 3 I 1 s? ' I v 4* O raO Jr 1-4 JZ -“ ■ -■ ■= □ 21 iS I e ■g« =rrU_-u ■C: g^i2p.g ■S " 2 , ' • rt = ^5 .- S a E a 5 * s E E =Ž S .S s If- 2 11 ’ J * p O I ew ž ifi cc s o N - n £ J E - -'“ -.= z .3.^ 2?' S" S£ O.^ -o 0 ra O . ...■^= ' s ' _ g- 5;; s I '■E«g7-š:l«=<‘7 7 E-^.3m ^^ - .' $52 E^^.g =a e” oAfl _ ! E i 5 Si ®*l - s a;5,Si= ¥ 1 š I s I 'sli R. — _ ' I r So ’> ra ,5 :E 3 .ra'1 f aI.OLX‘^’^2rt.P-E = iS“ — bl^ IdO.RRpi^ '“ _. ■ |Ri^’s-7S5 5^5 s®°=-“'-75 '■] — 'C p u 0 00 I ^A n E 'p 2 - fsi K 7 --frt X I o •sO o (A o ‘ 'C > O e: ■5 m 'J ■:-'’ .s 5 ra s S H’-5 t I ^sit2s;=teS H CC v o Sii£' :E'fn I ra A," ‘ " td (/] ra c E Z I : « i n < o -J .M o z (9 S C v - ’3 * N c , f« e > ' oo g (d iZi ' ® v 2 y St^s ■p 2 Sr; --„ c M rJ ,-0« ¥N C SiD B e-*" c:-i*”::i£ E >'n ra-_ = .8£ — KtU — go"7cn o Ta = < < o Ti 4=^ , ' . 3cSjji„»S t I ' ■>• C - ra o E «t; -E t 2-g X ' =3 s£ ;p2x3 S?££5 n 2 E ra d ^-a ■A I " 7 ! - -tJ C > (d rt ,2 “1 .5:i-g2S2? * ,3 tfl O:; t« c I iSj “S E I O g:£5 c 4» co^!3 6 '^.3 ra ^ra c'Ca>5.^ j ?J g s Sr U=-f a-g 5 ^--gog R-js? .R>.v,!i2g2 '7go -o“5r: ' s-^ss^s:,; ■7* F,:= I ; ■ 113; ps»:3Szr5pfe' ■* ■ii.Š t e 5 E (d o §8f I o H I' 1 ’’■' ■' o.a,= = g.F -o §5 g = . sj 5 " F e « ■" ’- -j' 2 ' -o p |. □ Q -p- - 5 s p « 13 5 S = = '1 « £0 S - E v = 'i v — o ii «Q i _ c S ' A rt E ao O 'Z A 'g = ra .3 rt (rt .S rt 5^-S ’5 S;:5- n ra O Z t? ■■ ■=« "S o 5= E rt — - Z ,2 ■u J2 N ^,š - - £ .S ■£;! S “'Z-.oŠ'o (- Ei,,_ S « irtKM J --I a cB R—' rt ?4 1^-—s JZ * ra -- --^ o s s s -5 p Zp a ■ O 'C 'Si O E & rt ,2.^ ’= o 6Ci-* > o t, - °“^>g5-T N - oo-o'^ aaJ I f ” IZZrogEBRiJ-■§P S , , "S =2a.=’ E < ifi z < "N-Q < ra ■s o 4> n < C .a O iTS •go 3«^^ z r5id- r au 4> lO — lA I - (d — occMA^^iŠ e a c "9 »rt A-- rt to «■ ? 5- S § ■£ e S »u -E C ? f i,3 o « ,2 ji j2 c « "5 ' <=1ig“ o 2 Š" a & s 5 š g"?! 'SCJZ £,f2£L. Iris Č 2 7 ™ ji ~ c-i ' ^'5 y±2i 2 3 '. 7 o ' is! Os o £ 'i ?: “ rt — era . ■= 4« rt > Ck — O X I S 3 (A E ' A 2 Z F z to $ E ra S 4 ra 7.1 ra E - e s ' J _ £ C5 I ( ra rt’E A S^FFSsrdEaEF^^F-a rartSšLE” R^iE*^ ■^-c 3«,^ ' g-f^ r;, '“C 2C eioZ 8 E-FCi.S -Rp A ' S"4.2f^p'=F -2Si^«a;-ggKF 5 = US" -j .z-5 I s ,a ? a - e'^ aEio_og2.,^2. |~' t a'g a 3'f Ort _)n9.— ^'52 “^oŽR^j"^ U|BS‘ rt o a — cr> A ž S ? 'S = " rt ® ji “ . cSj E ; t ,= ? C i; .?i E. I rt £ i* 5 s 2 3 E 5 i’J.a S S 2 ? l± 1^ o (n 5| =1 E- V 1^ V _* ^'^'23 rt 5 2 = ' .5 a i-; rt >7 rt X 3 5=; 4; 3 < 1^5 X lE^ Q < 3 E 'Si. 2 ” ;S-7 £ ra '-u-raN q /) z 2 g.c^rE^ o = 5 '1 ' S® vb J '5 3 ■* rt In ’•« o S”***! = S«'^ 2 ClUJ i — UJ (,», ' a ra > .£ < I C4 (A o>-^_u -t^cs s S , ''■p.-- -R ' K ^CCk-lAjJrfflLE rth^ ± iizi m “ IJ v > (rt ‘ "S 6 Si, ' ■" ' 'od 5 4;* rt ra N CA -o •■'O ■• 'i “I kJ - Clž “ 3 4^1 - J o -N 1 © O ra .c :S '£- 5 J. w‘ T ' O O O 3 = y * rt rt O -S ■i^.2 Š^-' to — . (Z , — 1- F- c r? 4j . F .R - . .^7^-13 -0^3 F-s.= a.t! 'c I rt O » N O ■rt B ^“““.raSi o « £ .- rt .-■ ' c o cl rt s š'S = 1 Rv' U |.|^.V ra 'B c ca L o '7 IR, <> Es. O A = rt * — -o ■ - 411 I > ” 5 š = :S X 2 v c (d ^u-- 11 O S= E (d r GO s t r< I, Jž ”d3 ► E QH2 B rt E ra & 9 & ^=■5472^ ' «Š - 4! ;M^.o ’F s 35r-.2 2:S'5 P =.2-s 5,^^ g Q S iE ' ' .2 crt ■ — ■" CZ S a-š ' 3 E - * rt I rs P = Q,5 SfHoS^š rt _ '■ JC rt “ - I □' ' ■;' J &■■ B ra c p o o 5 Q « Q '* c v 3 'w5 I .fL' <0 4» o c rt < t.= o”-N > —5- — E rt 3 RR I I " « u-L-"-'>“3Ert 'e^_ ’O'_3rt; 12."3^c2^'U rt — :E N 3±’O»- - o? o rt w I '(d ± o fE IZ ’• n?! (rt rt »J I — '3' cd c d (A ®S “ Sl'™—- I rt = rt « » =* 5 £ J rt ?3 i y ,sxt» F Leo g w 2 = S-2 Fe § e‘U® S.®R2;j;5.^Fd E “ -B^ " S " o -« O O CA^kA ra rt 2 2 ' A r^ I 2. -■ CA E I CM O O rt i £ g gSp-' a. F s.; 2 = g I . E Ss . 1 S '2 N >, ra _ “ — ra '"d .? I 'J5f'J C:o t «5 NI > -" «— ra '- ■□ E rt" “ - I " F ¥? c 4j ? - «5 E (4 d -(e=i^'*c(ci cr.y-; tC uoIilp-T ' p 753 p^Sou^i^u^:? ^^(d.rf(d““Cd^3 1 1> o « “ > S ..aC^<.r. .-‘9 3!^^ P ra a 2 Z Z ■•--^.— ■ 'rt I ,_. G. 4^ - ±7 5N l__, .3 rt O rac rt E ■ "_• iZ- 'o s-^T^TSaeSa « ‘^c^Š.3— O § 5 'vi :a I — .^ ,« ■ EX;-5 s J ce _L. 'O ■o ra- S1 = ' .e ~ ™ 'liZ rt 4J — > , VI '«1 rt rt « -(d ' »s 4i OC |£| ,f N ■ 3 dC . CM rt I rt e - I. H« 'C o £ ® "^ —■ 5 o o H I o i « ' I 'N o g H ti. S3(nEl-_" “J Lk^T* '^ ; = ■= " •» J-SŽ* “•^jj ' 1 ? 2-3 •£ .a' Si^, -s-« ?.č .3° £.| g 54 ji c o o -f '' 'S 5 7 I S”*.a _ ' o O;2 O 4“'" ^$'3 e •* ra ra -O c 'U 'c s — - c rt ' -rt O O 0 ra - •'^ f“s E B ‘£ (rt I - ,4» E - > r rt = rt '5 o * .E 4» ■: 2 ifi cc 'N Q < .8 ’y 0J * J ra ' > nh =0 I - « > _ ra C 'ra .0 'M "p "" “ aJ hM H- £ =;s rt^ rt^.oe^ I IJJ -o rt'U . . r> "0 .S “Ci I flS''"oEo=.= Pl ir-S 5p 3J I 'f I? ' ' 5" 5 E .'lo = 5 E n a. , g -. |SUG757?--S^=-h®o = g-S ..pi^- = z k £ 1'3' . - E R., . 9 41 UrEG^" . ■“5=0=..- sS g° -I Np S *3- Z ifi R.- s r:' 41 ' c >< •= 8g g'^7 . ?; Q '*• j5 rt ■*’’ H CC '------------ ■e J 'fj o 2 ^2 io rt rt o 2 O c 2 vA ' * tfi.^—s 4j o rt 'NO * T= Ju — c “ *_.' .' E,§2^ -■ 5 F :0/'. .e5 g.l v -— ^ :i , v -E ' o «1 tR o i: s rt 0.2. O rt U rt CA rt (d O rt « 'ra' -£ £ ^ I (d LO O ■ra (d - rt E c rt rt -rt c N LZ b E — CM — « 3< ' 'N > 22 o5 Š . iZ c ■£ — ra rs jLi — I I “ J! • — rt —' ed '> I o Zi ' .s. i, Gffi « Mn .ra rt -• ® ra o'2zSS^,S g E F. .5 o R £§ ,g -v .2, E s ■- - „ j_ ~^4irtrap—. 2 F - F s pM S ' 00 E — — — aC^.-s 2 '- CM Ji O e> i 2 rt rt (Z f« 11 ra Ml c?: E ■?■ i oizN — = TJ 4> c .- E I < VO pJ-iZocjt-Nii’ •iS 5 :: 3 J rt s 9 41 B, ■ .(d rt rt a r A _ •*• ._ ".Slig^OjLca^SSi"^!^^.- R. ' S - S, LRp^-F-^^-.SJiSo S 5 E R^a &.ii5L2 s 2- Cl-^ Q ► 1^ r XI rt 4 ►« (TM C 5 rt »ul > ' O o J. Vb CM e4 ■ ' c*^ ! .o rt — 00^:^' T >■ k I c ■s £ « '5 ? 2 ’= 2 E ^-1 0-s > 2 ‘I c- a(3 rt c o S < “ rt C 11 “ ( (d O E "51 4) C (A £ M .1± ■ 3' 'r O. F 3 -z. O I n ra^„y} ^.{J I ■ O 2 J’ 2 3 ■ raOO.(d uTa-m - R.-' * — (ACM ra±2ra rt ra — i^rtOra-ScOC u e Cl' u J ■ — :E 41*^.— e -S -J 'Z Fr.i.S-g fli iN -- - - J. I i Ž u -i- £lS ■^-eA - ' t t S! S e u - ‘ =7 F'^-S e -F iz uc & P F F.^ O F. 3 Fg F Z! £ Z C ±oo.«7< p n ?! .2 E iao ■ ■ \ I 41 ^ .- =.• a® ® * ' ”■ rt £ lA •= _ 2 ' S-s 5 ' ' s2 222 s 2 ' _ « _ rt ■ ■'. ar. - "rt — -7- 2. “ I O rt . J-. „<^30 rt .®P t ' . £ ra rt- •z "9 "O _ O » rt o o H £ u ■Tm2£J~«3!5 S.R po ~ 7£^e™T5'=io .' O S -S a-s s 5 £ o ¥ da 5 « «2 ' š-s = ' ' “- = 2.F.sS_g2 «2 S.g^ • 'g O J > g R^ g-Rl J70 25 . a«’ = .' 25 5 E E >jS td , rt — - -® :3 £ ^ A 12 £ *'3 Jtf O 5 Š a -P pi 5 ■■ ’V so I J -e S 7 <.- 9 3^ go$° -2$ p ' ~ ' s ‘i* -. ^•«^7'^52® 2 'F £ c S č h 5' I o 3. z- rt S'! ' '^ M ™ _ _jfn o ^ ■*■ ■"*** ■". r s o" “-^ ZZ (A ,- ,-5 ■^. C1'O “3^ .— _i-1 Xra’»IO 3 č ' J>' F o N /< A ,-, >2 ra ŠiA - ■ _ X ' -c o i(d -rs , — — 'CM3 .c 2* >ira - & S o ' r ' E'i=.ll,ŽS .c*Jfix rt 50 - U=S°-2fŠ5i P s-S-SgSs« 0“ 2/1* ®£QH = --®7^E=^^ s3i"i_ia ( ________ .''j*’rt.'z?'E 2 ifi cc. < ■N O < ^5 -='=™ F.- ■ a S .Rl -F 2 S o I 2 §"5 . >2 -4 5 — 'rt [- c ra -J r ^ ._ ra N .,, ' -E F .r-. g f. Ei Z £5.^3-2 5u i 4'= .S I £ ■« X 2 f M < ’V ,1 o E Š-S^ZFŠSS^^Oj^ .¥ = s I G' G > 2 4 i_ca5iR=,2j„;ikc.JiR 00 :e rt u -F1 J ’ ■ IfS ra ^ _' « ra ,2 ir- oc ? z ■s 3 o rt = J > o ___ - t-i-J o o ■ ■ '2h =5:g? =A^-g — ■F-SŽgFc.jCC-J^ « - 3 S “ - 'FgSFPiloFPg B--ra o 3 c ra ftftiA C Jf CkUJ _ -o — rrt t ■o — -* 4>W — —a ™_ (^OHH ^., " ■ ‘ ■■ 51< o > Trt o S cmS o o .- o .o i-T- »-3 . r . _ . . _ -. iaN^CCMCmL^C £ 'r ' I E -I o K " 5 o E i — rt E CZ _ ■•.&£-*- ra O ra „).) ^ 7 V s > ? Jž ra >• ■ .g u ■ Or.Sr- Q I W0 - -ifi “ - 'Z *> i .3 E ii^s b'o’^2 gl ' d t- rt rt ' k 3 z, I < ■H P tl I .A « o “ I o 2 o 3 rt _ rt o E 3 ® ž2 ■■ rt i 41 t- "O 3 E rt C rt>ffi r- fl> t rt rt N E Si ■ 7. ' |Ta I" cpj - 2_-- J R ■"« ' E S7£ . s s|2 <1 F pi “-a ;S^;e F g s.> . . J 2 -.- '2^2 ■3 I liC; fc*-' .- o if) I E 3 (A t,§ S-g^ 3 « -i, Ji _ S 4> - O Om > co — — 1 .■ R 1^ W ' ' —‘ " H o rt (N ir 1.^ ® —' ^ ® ‘S sl ■. rt su rt o •= ^- z: ■o o o.- rt ;e - 5 e’ U s.-e 7^,35« --■ “ = -“^K"jFi ..-=1 .■.f. I s (15 -S«t-j s. o o rt c J t < rt e ■g a“ ■' - - X^C'^=---'^ ■tt5 . I - E « =sj . -5.5 g E 'Fj .3 ■* F P P 1 - ' E goj F I ' ^ = 2 g k<5 CD ,• S.2.S , c- . c=.oe7S!‘'e^-l''-a: .23 > = Z;= S“ . " ■ š s. F- E 'g ,R, .2. ca g li g .a.5 m ■ ►'-.—=■ 1- .i 5 ' ' 3 T O = C u-» E ■rt rt .- ’' .E 'S '' , - ' N i; •^ px ag,’ N £ D :s:" ■Ep I Ep •"11 , EP^F E “•■ S 5 o ' SI.ffLšUč I '9 I E. £ '£ ’"23gS2i5^5 -R.aaO^^SSSSj o '^■0 — rt 2'^’c^CN I £ ,/i (A .3 ,£5’^0 ' S’c 9 £,: 7-r £- = 7;^" (d E R — U i 5 Bf ' -g s’r “ i fl * ts' ra dt -E ra‘ s‘ .2, TO I ’ c e ' .S v’ -i ,3 = ■ § ra S O >'2. 2 3? f ® rt.S>SS'BN'rt^“y73ftka prtS rt £ ^22 raO (O K N w)’Tocms^Q rt o M > Id c o a__. _-^ . Rv ra tO « Sd ■* >rJ u rt ‘ • rt *S ad 5 Jt o ■ 2S ,, rt — r ra «.5L Š 5?izo75i^ rt » ! - ■ = = -o ? 7 rt'- 5.2 .'rt 'O « rt i ra ' = S=2|.^-SSsx ^Z5.§ «-“523 e j,x;e>'^2p.'O" v-.- Jj -cS ra g-- — ■ o ■ T»O'“G—' E B rt O »S G- — o® A — “ra Os ’ thf ”0^’7 i!_ Š « K 3 E o “ rt O ■ £ .3 o J® ra TJ u-i .4 * 4= '=’ 4z _™ . — e 2 3 3 s ? ' '= 7 ' >S-“ SCO ca KS’“;3.=’S.3=• Č u s .“F . -” rt c E rt SP 3e “SSa' 3 21_-. 2 £■5=® ' 7 1 ž' S2“ = 'g7&" = ; jj Ji J 4> -2 ' o p E o -s rt 41 ■■ o 5?:z A*’ — _ £ rt 5gS E O s 5 6 I 4» I- ■si" SO !*► — 'O “ R a rt I rt E S I iLiiijiOa; r = : i a-=13.8 F' g F H ha^ 0-2 rt O ^ -'U g 35 15 I Z - c £-3 o ■=? o .2 S-7 LE 2 ra rt rt J 2 o.; (4 E E Hci B SŽ TS CM I S 3^ 2 , ■? 3 „ ?! 2b. s =-Q h) < ifi cc < 'N Q < S f: ■37- 05.2 = . si 'c;. I P 5 4 p-.-, ^'n-^ > o s e s £ o «'-•»5?-> s =>? ■'• c E — Č f*1 CM o o '3 "“■^rtN , r- « ~ ■■• " “•rte ‘ O „ Z, I ^ _■ s -a ° , , ^-.|ŽP2f5,.£ S!=.cSg^g|- ■ 2 I S ^ -. 2 -S P E G , CR. u “ R - •3.. 1^1. 0-4! 7-5 .S - < z ifi S ' - 3 5 'r bSs-T'-" ' L a 1 s « , Č|p2 2 ©io rt O.a ra<—EsrsJ -‘^•gc'S5.2S ' 'a ^?S£SEraC^E(d Š 5 S Sc V5 '7' -c i < K ',3 ® - ®^.F-si;on_^(.-_ . ^H'= E±P . '= “.^_ , = i. o -S -=5 o u S -i £ e c (4 • =-^2 2 ^^iy'“jr-.5} 1^ «-2o'7' ' ' 5 - A ■^- I -E 2 7: n S c n Ja o-zT^ o::* 5} o-Rli^ ”■ « E 2 —' , 'O 0 r 1“ I' 'rt' 4> rt - S 0 , “ C r ■ ^1 4FF -LrHSS-S^^t*, i* H I , cSgš>?5^Sč“ ;;."iSs;š.§''ii=š B dsi (*> £ .- <' 1 i ra ' ““'■S®’5( rt Q > o I L E « £ E c ------^■®’5 E'o_a‘k-ra2(fl .o 2— I £ 3 c S S E iSn i £ " Cl 3 ■5 > C 5 o 4) :==^ z «0 ■ 2 X r9 P — c «1 f • rt 3 C 1^ ra T - S — .s es-=^,= |2 J *o . ^ _ J .« -ar,R3 R_________________ ---=2 SctC t>' = D — 555.. = ..S =Mr,2 “ ■ *R ^kJ Pia ^R ^—1 I J p., ^r k. 'Id 4» t; S S — uiSiS«—'sas ' 3 0 CZ Ort-* 33 ra 9 s5^ ■ OsB^ (A rtC._- ra-- 2 '^2C.9£F-^=aj ' j-a ’ raS'2O GkCo ai tfj3 » 3 _' MSaMOp^. GOO -c = 3 ^^.2 ==“-?r^ SdrtCM E — " , oZ EZZziO » > 1^ . = z■ r o £ ri C<| Id j'*i K “ , rt 15 C 'E- S I E;:iN;S£=|-7;.a,SPR3^B,a __ Eosop-iRai-SiM^S o "R« " .= '2 g 5 E i-.A'3-l.— _^jJpr,^21_ I hJ k>EbO'~O*(^ »1 'E I 2 b « rtX_E‘^vAra;^ ' ^e.= w®'r;5'^ ^3 a E — — Sl (rt— s t4 I Ul £; * £ .2.2.o-§ „ S^Eo g -E l.Q-EU^Z. O.U > *» — (A ■o n N I I ''h1uhj-' i ■ ‘ s 2 i ■ Si T • -r ra K C ra »5 i»CbX“ = SJi.- I < .ra os rt J. i “ 3 * c RrtOS—^^*EQrMCH rt O .•* •*! ■ra . JC 3 . •E ra .j-»C^ --> >0 .0“'*'— — «5'Z- b:3O;p-co— =’'^3'c;^ ra..raj^^csm^ (N - ra “ K;^ .. -o rt ra T rt 4> > rt « := ■= s ao:S 2 2 I ^-',3 = ■ M ■ >cA rt >2 ra _ ra ‘C Jf E :;t «B “ .<> i. 4 u rt 4 X £ ^7^'2 s fe 3 41 E ■3 Ca d c 0-1' (d rt ? S 5 E '4 □ E -3 - ~ - - - 2 -i S ra o ra iI '- c'^ g a iSj,- oJ rt •: rt E T1^. t 7 ' i = 3-15 5 ra S 'E > I 5'^ ra E Zi o (A s-5 I O £ 7 rt rt £ ' o i(A ns....... ? «n « š4 g.a e l-Ci 3^zg«Ss5"2s 'Srt s” '±^iu . °5.aS ffl “ ' (4^rar3 5^ rt rt “ ■; ® E I a g£ 'S n — v. R .^O U rt Sx Aiesa^^osis]' - ■ ' R -1 ■* 1I-- I ■ E BdS I '-■ (A ■O LE ... ^_ F" s2 'g » ■^?,'£F'2252i6Ei E F R5.f5-~ ■“ 2.,r S .w 04P’U i E E"« ' R ca “1 ¥ R. FcF" C > o " rI £ “o -.« ^^7,"_£^z5Š'7 . ._ 2M 7.? ' p1^ c —k ji 0 E > ?. > N Ž ifi cc < 'N O < £ ■fj IB N rt 2 * E-r: a g •A 2 E Ji c O Z O - EjE ■l> ra n *-■ (d < ”3 Z (Z) < £ = SCZ . S «0 O C ra « -O^ rt 33 ^‘-'□&rtScci»£ra“ ■■ ■■ I X g Ci p i ’’ P « 2 (d I o ra 2 -s '« i . ra C - .s F » ra - — ra — ra I Ml S) « ™ 'M O T dl rt z s.i rt O E O "A. _ VI 2?.5- 7 = SH-3^. E t.'. ' ?.¥ ' t“ o35-oS'£2x''’‘=^ F. „«-2 ?PX c - p = .3.RaO i S — u2 < - E=!; y''^,3:F7;7 I rtCM^R. ^ra^ 'rM”-^-" E-^^-jCbrtR-crt - ‘rt S 0 .l =■— X F-5 s -- f~ E- E T ■ ^3- £-*'7,S .E,Ll,rt-.,'P5 P C ' S S . £ E« Fg As'd3O.ra3^E;—'rtO " - = T r i£r4 ®.g S ■O.Rg^Pp ' " 5 ž n « n ® g g E g< , acaS:! >cd .£ ? £ 2 I E 5^7 s ^2^1 ' '■ r. B ' G ra K _ = “ " ' Z S > .2 ' I rt *“ N'^-p.^S.S '8’'Šia‘S-:s£h|?1 p a f e'3:^ = c, I47.£^ s.« " E " Id ra — g^ff “ 5 ' <^":ra 9'01*'^ “jg2 ~.a-='§“'z S 5 e C ! ! o CO 5 «2 j! ca L^. E “ £ > 5 ' -I 2g,2;5- S = ■: g 4} rt d E O - *I > ..c . . ** 1> « (3 cc Id z CA “ c :3 rt --------= lE (d «K t rt 4> U? bTo ' fS ” c - i s rt 5^— fe'«d>-^' £ Si r? 'ra ‘ ' r..'« R-“3 M. S, n ca =-q;2'Co.«h2 = ^'S^'S . 7 o o [J 1 = “ E » y 2 rj t; 5 o-a g o .5P&'E;5o .. ' ■ p £ S = £.:2 S22 ca- E. g «.2 ■" R E- = ,5 o l-j J" ra flfc taO " rt EU ' O * E -D R '.** •S — C ^ ■•— ra .-^■as S g šzj-P |g^ ^JK-AjFE-^rtrtid . td O A [J ’ C ^'FE4=a‘F'5f^5'aSg;F.3Sg3«E-62--p :iu 5S"gi2P3|°!i = -'S = ® .■£=§^ ■gS._.«rRoOR5ogi;„^jRo-u3 ‘. SZa-E^^S ' kS" ŠS§5~:^22PEg'p£S = £.:2S5Zca-2^«.2"’Sg O E P Ji ,.S ap 4:g«.R'iZp .._>Bi py c.r^.‘>2-?3-sfspi-Jt ? = £4;j»?ji^eR-;, . F R.-._. . on S . -. B iStERi o-S^Š'® “t = p F E - C ■ .jM^r^=!Cj._'“ — 4“ e : rt A rt <(d I v R-RpiCSO'— d—stH^lr-' -. - '^ rt » I s K c s E ' 2 c ,a 3 d. ja E ■■* 'M O “■ 3 o "2 2 o -o o « A 'E 5 “ ^1.š=!SrL^"S E J - ii ■ S'.!! 1: i ■” I 'A 5 Ji 1 .. .J" 0 A 2£ o Es jj X '2 _.nrt rt le® o od CM O - ="ii!' . iT * C-J b .?3 'B Cd ^ 3^ I r.— c-“ '^“S2*3 J5 - " = = i n-n a .i 5 * E rt E ss I «52 M rt -rt 2 rt ;2 X 2 -* ■ 2;Mi 3'21-1 -■5 ,(!; E7,s 7 s. T= g.E,C Š 3 .^ = H r2 s 'E E 3 (d sš ’ t O rt ** to ".' 5. 5 s c r Cj ® -2-3’0rtrti«^oE*>’ ia.._SSE—« >• ec .D I P rt A N i^S-SiS £ H “ rt X o 1 I m I fj U J. 3 O C jč= o e*- ’’ ^1 E .fl v u S jž « a = o £b« .:2 JS 2 un i E = «. f £ ■?! Š 1= ' ' E rt rt F'l rt -Š O -Si'5 'žSSž'■ t .^1 -i-e;:. . ■F 53«:^ 5 > aSS57(3 ■ F,i rt z- (A J •.•. S-. sw ra N 6 !^g.s3t5SPg.UiSQ , ii'-J “ $ I .»p 2p š g^:š L ■ ■ 2|>632^n?-SŠ7 1 S F = ž 5 E ¥.o< O is V) rt ra ra S ° '5^ « ..^GOcd^.G,^* Os o ,A< — O ra ' Q ^“"(1: 2' “ “ " R O s §i ifi. " , .2,^ o ■3 l°§:;s = g«i7 > — c '^ £ •£ .ra R .7 _*.« i:5 s? " « n u — £ je 4l = '-Z"=’ 5 ? bi ' CM o p - — T A ” I '5 < 1(1 Gl CC < ■N Q < S p vn 2 rt -* O ra i (e rt - "O ' C I O ' I '~'^&-;o--S=^oS'". £•” = 'g^.Rll.p—'CLp ic—ež^R^^S '" ■• ^' ' ' « ' .2,"F 3 3 .S F e a '> 3 ra 'O ' ' ” 'E c M ■- -<— a>u — raraLE^.p. ,.- . ,Z2rt.3c2'^”-'5'^ tč c y c G £ L^'^^ « S ■ QrtE.uj;5raP0'^‘^'® Ea.j-X t ra ra 'tj .J -rt “ o.2'5g5= . , s,-„ §- _ < Oi n O 41 E 5=^7=-"7-S Sls-Sa ■■ H -d ■ * rt I I pI ■ n r* ■ fr -_' 4» ( s« _ y "Šffi c ra s “ 2--^^ra S .h( o ,£i I.S rU— i-Z^TJrtECMCE • R-Ci-rajS— N«ortRid7-- E^^Sirt . „ « C; :2 i ^o«>'5.[2"rt'"_ ______________ occ.«'^*’^ Aj S “ _ > eI , ^^; £ I Gi - Z-r-rU-I-Or" p . - .‘■ipSj-l; - - „ 2 p = .Ei s ■= 2 ■=. 'i S '= =■" -¥ .3 “ CM .1- E —‘ ■- i E rt ?: E = 1 N fhJ E 'E C' rt • rt H 2 n ra ■3 rt E k' - S C 1“ ' ' - C ra E ra E — A rt tA U _ ■“ “ I - — 74,«^ B-.E ± rt 4^ o « C z ® i: ►(d J--^ fl i o 15 1 “ ° ° 2 F (if 1 - ra > I- (d □ O s2 .ji=og’Ss’S« ' O 41 «-S?7 = 2 ra ■] £ S « :SS E4 - — — 1. rt ■ i' o o « £ la ca E_ > C .- ' S) 2 O rt O .ii ’ rt »— ” — <— ,4-J ?SAg^5 'trt rt S ■'. — u ,s t ','’• 2p.i« £ 2~ ' ~ Š g« 5jiPR, = SN£.--n ^■E"jS'“S)§3 = £> irarara=OO i r C J 5 F •?■ ,Q si4" J A :s rt O I id cA I ■S 5 _ _ »9 = oe; o » Ji o t ® (A Z ■ G— £ c. E iu± u o 2e3 .. F = O I ;' 2 8 g 1 i' S aS = " ■" I EL'U-N,a^Cii S £ 2.0 I 5 o -I = O Ji tN S = rttN 5 BJ' — 9 (d ■- O -n “ _ -^ C -E 41 C 'Si •E rt ra |h p o -Si — ’g6«i«o-č = 3E j( - 7 ; F o 5 i I J' *" fi “ .i. F - □ s e 5 s 3f £ Lci JS t -s — u td oo 0 O U rt rt 1 ra ra 3$ ca ?gh c^ ra e4j I »'•i ^= 2 -i;S 3i E^štJ ^■£5J?2a-«-k3o = ■? 'ii ,= PII "T rt E £ c-i iH>-3rMZ cz5s>raAi . H = O p Ss ™ > u. — ’•* rt ' “ •'-Čl •** G ” E 2 ■» C Si £ — '”S-^ 'S?^ ' « ' 'Šo = ■ § i £|t l = -Gs-S=-f’f.1S«Š2 'TX> N Si E“fiQ2o 3Cm ;> ErG K ra I O '5 ' - ~— = a='“FE->>0 £t’=E“r‘-‘^ ■■ . = a T ' Sz aa p f > o E 'S®' =•"? L - 3 . . ,R - ' N o 2 = S £ 1 Sc? .5 3.7 I o m . .E o p jJo_x=3NOP I ■r'^ cc’^ Z . o ra O rt M I 2,2 S« N ,1 ra s .^^Nr^.gSj R7 g^aL';j c? 7 3 u ' 3' 9 a . . ■ v .ra'C O ' 3 ' o d: E2 s- ' " rt ra O 'E . o s I g m i 'tf n. septembra 1&95 23 ,iA •J Sl ■0l -I 1 i ■f M 'tl rr N I I ( fl -i 9 l J § 3 •F K rt u 3 ! ii f I 1 I? S vestnik f ( LADA CENTER * AVTOTRGOVINA Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor - Lenart), tel,: 062/640 540 ponedeljek-petek od S. do 16« ure, v soboto od 8. do 12. ure. PRODAJA AVTOMOBILOV LADA ■ posojila brez pologa do 5 tet 'Obrestna mera že od 8% ' sistem: STARO ZA NOVO ' najugodnejši lising za kmetovalce in obrtnike r 1-lp^‘l Župan občine Turnišče STIGMA droge, AIDS 061 97 89 objavlja prosto delovno mesto strokovnega sodelavca **TOMOBILI na ZALOGU I SMO NAJVEČJI SALON | VOZIL LADA V SLOVENIJI I od pon. do pot. Od 10.30 do 14.30 2® in preproge ter opravimo tehnični pregled. POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ll-LETNA TRADICIJA BorvI Jagodic . rezernl deli , avtomehanika . avtokleparstvo , vulkanizeretvo Ib od 15.00 iki 20.00 Pogoji: - višja strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri - opravljen izpit iz ZUP - poznavanje dela z računalnikom - komunikativnost - najmanj dve leti delovnih izkušenj - vozniški izpit Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Nastop dela takoj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela pošljite v osmih dneh po objavi na naslov: Občina Turnišče, Štefana Kovača 73,69224 Turnišče, ^OVNAŠOLABOGOJINA ®'t|a prosto delovno mesto ^lskega pedagoga ali psihologa Svet zavoda Osnovne šole Gornji Petrovci razpisuje delovno mesto RAVNATELJA JUTRI BOMO TUDI PRI VAS Smo na|mla|$a slovenska banka In želimo ponudbo svojih flnančnih storitev približati ža nedoločen čas s polnim delovnim časom (dopolnjevanje delovne obveze na OOS Prosenjakovci in OŠ Fokovci), det, prijave z dokazili o izpolnjevanju po- ®“šoiina objavi razpisa(do 21.9.1995) na naslov: OŠ Pij '-'urjuvi ia4jpiOa\MV 4. 1*,7| I - Bogojina 134, 69222 Bogojina. triglav enota M. Sotmta enota M, Sobota ■Savska 5. tel.: 069/31-650 I d.d. t- '''‘'iFIiČju P>'odaja poslovni prostor Poslovno-stanovanjskega objekta v Ljutomeru ob Neto uporabna površina je 27,90 m’. prodaja poslovni prostor '^'^nurtk iNtsiu upurauna puviaiiiajt? tWj n fP^®jemamo na naslov: Zavarovalnica d., OE Murska Sobota, Lendavska 5, v 8 dneh od dneva objave. >0 projektivni inženiring biro I murska sobota, d. o. o. i 96000 Murska Sobota ul, Štefana Kovača »I miniT ®Aiemo del poslovnih prostorov, ,^■^111 za tihe poslovne dejavnosti pisarniško dejavnost z ®'©»tio morebitnega kasnejšega pisarniško dejavnost z odkopa prostarov. 2q DrantorE bq v uEici Štef^ns Kovača ®®*’**' (sedež podjetja). ®9l©da in dodatne informacije Esadu Kalaču, dipl. inž. gr., po „ J®'®*onuO69/31 782, delavnik od 8. do 13. ure. >»■>1 _l ( I I ; I lir » J I Uti I •"■i«" I Kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še posebne pogoje, ki so: da je učitelj, vzgojitelj predšolskih otrok, šolski svetovalni delavec ali drugi strokovni delavec, da ima najmanj 5 let delovnih izkušenj, da je pri svojem delu dosegel delovne rezultate, iz katerih izhaja, da bo lahko uspešno opravljal dela in naloge pedagoškega vodje zavoda. Izbrani kandidat bo imenovan za štiriletno mandatno obdobje. Pisne prijave s programom oz. vizijo dela šole v naslednjem mandatnem obdobju in dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 21. 9. 1995 na naslov: Osnovna šola Gornji Petrovci, Gornji Petrovci 2,69203 Gornji Petrovci, s pripisom »za razpis«. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonskem roku. REPUBLIŠKI ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE OBMOČNA ENOTA MURSKA SOBOTA Arhitekta Novaka 3, 69000 Murska Sobota razpisuje prosto delovno mesto SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za nedoločen čas. Kandidati morajo poleg splošnih z zakonom določenih pogojev izpolnjevati Še naslednje: • diplomirani psiholog, • z delovnimi izkušnjami ali brez njih, • državljanstvo RS, znanje slovenskega jezika in najmanj 1 tujega jezika. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev s kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela v 8 dneh po objavi na naslov: Republiški zavod za zaposlovanje, Območna enota M. Sobota, Arhitekta Novaka 3, z oznako na ovojnici »za razpis«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po končanem postopku. I >$ h: h p -■ H.i* I sij K.-1. '*R ^1: .IS":' J ® a • FM ril OUSia SEJEM, L-ILSEPlUmS gamralnl pokrovitelj GiiifL) JURMES tudi Prekmurcem ter zagotoviti delovna mesta prodornim ljudem z bogatim znanjem in Izku^jami v bančništvu. K sodelovanju vabimo: 1. Dlrekt« ;o(b ] FE Murska Sobota Idature v Ft 2. Vod|s 3. RefereiitA^bb^i^nllta (dva Izvl^alca) Na razpis se lahko prijavijo kandidati, ki tcppinjufefo naslednje pogoje: pod 1. Visoka alt vi^a lwbrazba ekcHiomske smeri In pet odn. deset let delovnih izkušen] y banki anld. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoloč^ čas, po opravljenem tiOmese&aem podrusn^ delu. Vlogo;" svcjoodio napisan življenjepis in do^i^la o izobrazbi In delovnih Izkušnjah dostavi na naslov: Kretoava banka d.d. jMaribor, Stom^ujv trg 18, 62000 Maribor (za ra^is) roku 8 dni od objave. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku 15 dni po sprejetju očBočRvb,, "f KREKOVA BANKA d.d T Privilegij ZaoeslSUejlih [l GOOD|^f4ir -■ M L 1. V f; I ll C: Pooblaščeni zastopnik in distributer: Jana Husa la, Ljubljana, reie/on,-(061) 1403061, 1403230 Te/e/iii.-(061) 14021 53 Pooblaščeni prodajalci:_______________ GUMI CENTER, Lendava, telefon: (069) 76 740 VUlkMlzershO ZORMAN, Gornja radgona, telefon: (069) 61 820 AVIMIŠA, Murska Sobota d.o.o., telefon: (069) 21 444 HORVAT Murska Sobota d.o.o., telefon: (069) 22 338 AVTORAJH, Ljutomer, telefon: (069) 81 560 Jt 24 vestnik, I4.se^g^^j vestnik t n > p > 0 ž 1 NASI OTROCI NISO NIKOLI r r 8. Benov memorial J 1 1 POVSEOARNI! 1 z I J-/: LUr«-, dpi r -A ’W*.. „ . h »•, V 1 'V » 1 I 1 1 V F Spretnostni preskus motoristov ■BSieMK: na niso poznali. mnogi mladi motoristi zd bro obvladajo svoje Namen tega srečanjaje, ; . . . . ... J,l,7110. 1’ 1 mladi motoristi družijo« Letos so že osmič pripravili motoristični memorial v spomin na tragično preminulega perspektivnega dirkača v hitrostnih dirkah Benjamina Ščapa. Nedeljskega memoriala in tekmovanja v spretnosti vožnji se je udeležilo 48 motoristov, od tega šest deklet. Pomerili so se v slalomu, vožnji skozi »S«, prenašanju vode, počasni vožnji, vožnji skozi ožino in nižino, obračanje v garaži, vožnji v osmici ter vožnji čez klanec in čez desko. V kategoriji do 150 cem je bil najboljši Damir Klemenčič, drugi je bil Rok Krizmanič in tretji Danijel Grah. Do 750 cem je bil najboljši Janez Lo-pert, drugi je bil Igor Praprotnik in tretji Andrej Hriberšek, v kategoriji nad 750 cem je zmagal Dejan Benko, drugi je bil Mitja Slavinec, treji pa Igor Šebok. Pri dekletih je bila naj- 5£ p 1 F feV-; (A : 'i h. ■1'1. 1 lk —? i *• V V, ; 5i; - A- -k-JL*. ■■ N- Si. OHRANIMONJIHOVliASMIEII! V Šolske učilnice se z našimi otroci vrača ra^grana radovednost in neu^ana razposajenost. Ne more nam biti vseeno, kako vama je njihova prihochiost in kaj vse lahko prinese že jutrišnja pot v šolo, brezskrbna igra z vrstniki alt drobna nepazljivost. Tudi ■HlpravMn^m «• dog«He nazgeda, zata sa razumni yu4|a adla£a|a za zav«»van|a *v«|ih atrak. Nezgodno zavarovanje predšolskega otroka, učenca ali dijaka pri Zavarovalnici Triglav je zanesljiva nato2ja v varnejšo prihodnost, V vaši šoli zahtevate podrobnejšo Informacijo o letošnjih pogojih nezgodnega zavarovanja. Zavarovanje lahko sklenete tudi v vseh predstavništvih Zavarovalnice Triglav in pri njenih zastopnikih. Zavarovalnica Triglav, ker ji zaupno starši zavarovalnica triglav a a Za pospeševanje podjetništva Iz proračuna Občine Moravske Toplice bodo letos za pospeševanje obrti in podjetništva namenili 5 milijonov tolarjev, in sicer izključno za subvencioniranje obrestnih mer za posojila. Da bi to nalogo Čim prej opravili, so se skupaj z odborom za gospodarstvo, podjetništvo, drobno gospodarstvo in turizem dogovorili za pogoje letošnjega natečaja za subvencioniranje obrestnih mer, ki so ga že objavili v svojem občinskem informativnem listu Lipnica. G. G. Podpis: Na fotografiji je Beno Ščap na eni od svojih zadnjih boljša Petra Božanič, pri najmlajših pa devetletna Živa in Iztok Štefane c. Organizatorji so povedali, da je vedno več mladih, ki se udeležujejo memoriala, čeprav Be- I ite* * rili II spoznavajo svoje in drugo. Program KO P tudi veterani. ItdKEK aaport-fmporf Murska Sobota, d. o. o. Cankarjeva ul. 39 ibnt^ pol**’’ , I I . I 1 J I INFORMACIJE IN REZERVACIJE: UNIOR TURIZEM, KOMERCIALA, ------------TEL. (063) 762 451 PREDETA VNISTVO LIUBUANA, TEL. (061) 329 264 SENIOR PAKET NA ROGLI 2. 9.1995-13.10.1995 vsebuje: 7-krat polpenzion v hotelu Ekkategorije Planja na Rogli • posvet pri zdravniku, • pohodna tura do Lovrenških jezer, • večer pravljic in veder z risanimi filmi za vnuke in babice, ’ * sprehod in večerja z glasbo na Mašin žagi, • pohorska večerja, • turistična taksa in zavarovanje, • vse to za samo 32.700 sit. Izbirate pa lahko tudi med: konectedenskun paketom, družinskim počitniškim paketom, teniškim paketom, počitnicami na konjskem hrbtu, trekking paketom in aktivnimi počitnicami. ZLATA JESEN V TERMAH ZREČE 16, 9,1995-14.10.1995 vsebuje: 7-krat polni penzion z namestitvijo v sobah (1/2) v vilah Terme • posvet z zdravnikom • kopanje v vseh bazenih * 6-krat skupinska gimnastika ali hidrogi-mnastika • 2 sprostitveni zeliščni kopeli • nabiranje gob pod strokovnim vodstvom • trgatev v vinogradih Zlatega griča • obiranje sadja ■ * pojedina iz jesenskih dobrot • vse to za samo 29,000 sit Izbirate pa lahko tudi med koneetedensbim pahelom, tedenskim počitniškim paketom, protibolečinskim zdravstvenim paketom, antirevmatskim zdravstvenim paketom in še tned programom lepote ter protibolečinskim in antistres programom. PONUJAMO MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA IN POPUSTE! išče .p delavca za komercialna del s izobrazbo komercialne smeri, zaželjene d . = izkušnje oz. poznavanje področja barve Informacije po tel. št, 32 675. Z R E ____E Dopust na Rogli Je dopust z nasmehom, pravijo vsi tisti, ki so lepote Zreškega Pohorja ie okusili. Vračajo se vedno znova in znova, in to ne glede na letni čas. Pozimi smučajo kot začetniki ati mojstri na SO kilometrih tfrejenih smučarskih prog, v toplejšem času pa raziskujejo okolieo, znano po bogastvu gozdnih sadežev, divjadi in stoletnih smrek. Rogla se ponaša z naravnim zdravilnim faktorjem - srednjegor-sko klimo ter številnimi možnostmi za šport in rekreacijo. Ponujajo jih štiri peščena teniška igrišča, Igrišča za nogomet, odbojko in košarko, nogometni štadion z atletsko stezo, pokrita športna dvorana, bazen in savna. Okolico lahko raziskujete na konjskem hrbtu ati s kolesi, pohodniške poti pa so pravi izziv za vse tiste, ki si s hojo ali tekom krepijo telo in duha. Medico center, solarij in masaže pomenijo po aktivnem dnevu pravo sprostitev. Namestitev je možna v prijaznem hotelu Planja, depandansi Brinje in bungalovih. Pestra zunajpenzionska ponudba in prijazno osebje so razlog več za oddih na Rogli, najbolje opremljenem turističnem centru Slovenije, kjer se zdravje zajema s polnimi pljuči in veliko žlico. Nekoliko nižje pod zeleno Roglo ležijo prijazne Zreče, prijetna vasica, ki diha s turizmom. Akratotermalna vo- ■BI "H K , -1 J ll -laKi. O O ✓ M da, topla 34,5 cijem, magnezijem m i'^| natom, srednjegorsko ravno blato so bili za ki ■' usodni. Obiskujejo ga I rtfJitvr z revmatičnimi - ■ I ^jjvJr gibalnega tipttrat^'^ftR'’^i^j, f cirkulaciji ter obolenp r .^^^p^ - živčevja. Različne I dro, elektro, mehano .-r' rekreacijo (pet - f____________t »rafet ifT za ška kopel, topli vrelci -CmI' nujajo obilo sprostitve stim, ki niso bolni. ■II Prijazno bivanje Dobrava, vile Tertne if j ROGLA IN TERME ZRECE - ZA VSAKEGA NEKAJ V t^SAKEM ČASU - TO SMO MI - PRIJAZNI POHORCI! Dobrava, vile Terute » I I I 1 t t I l I t t t 1 t t 1 I 1 1 I 4 t I 14. septembra 1 995 ___25 vestnik 1» b ir se d) I ili lil .f 1 I I . ^aznik jeseni Radenci - Kapela ’95 Množica Štajercev -'•»ličilu ,. d; In daljne okoi ^n(iz Maribora) ■ KaniaU »lit ZA orustvo Radenci je to nedeljo spet povabilo goste ii e okolice, naj se pripeljejo s štajerskim muzejskim ---------------na njihovo drugo prireditev Praznik jeseni RaMa-------------l^^ziv je bil dokaj množičen in prireditev je lepo hi presenečenje je ''"»obiskovalce na želez- Jennib postaji v Ra- Ki so in *«ttasiii; so ju organizatroji ^jesenskimi plodovi in nib i orkester iz Gor- S^ne pa jim je zaigral sta jim jo izrek- ............. ■Tuštv' pf^^^^^dnik turistienega tins ^^dl in župan Ob- ?"'Rad, '«ici Jože Toplak, Člani Joplak, Liani na OŠ Ra- ■ij? ^arije Slavič mentorskim vo- li "ta Lr pripravili sn k P™6tam, s kate, " Obiskovalcem hoteli po-“-i ra ii_*. . - da dja, vina in drugih pridelkov. Pripravili so seveda tudi kulturnoza-bavni program, v katerem so nastopili učenci OŠ Kapela in Ansambel Alflja Nipiča. t s- 1| lisi k Lendavska gostinsko-turistična prireditev Lendavska trgatev je kot že vrsto let doslej obudila spomine na nekdanja vinogradniška opravila in običaje. Te so prikazala kulturno-umetniška društva iz lendavske in drugih občin. Na prireditvi so se predstavile tudi folklorne skupine iz Slovenije, Mad- žarske in Slovaške. Prireditev je pritegnila nekaj tisoč obiskovalcev. V Lendavi so ob tej priložnosti proslavili tudi 50. obletnico delovanja Šahovskega društva, v nekdanji dvorani Nafte so pripravili prikaz rokodelci iz Madžarske, orači pa so se pomerili na državnem prvenstvu. Jani “Standardnih« prleških -nina?''' Prančik ...'m ^°lEih širokih........... o'’1ečejo 't«,;. da lažje skočijo iS"''prikolico. ' si ni ved, kril "l iiiJ čakajo fantov, - kapeli podokonico. . . ■ . .. ________________ minikrila in ali na kakšne prire- ■v _ ta namenijo v me- Ig 2 jeklenim konjič- "ksinii, Z', ne ločijo več od Potniki muzejskega vlaka in drugi obiskovalci na Kapeli. (Fotografija: F. Klemenčič) Napredku so odprli pot in prav je tako. Po sprejemu v Radencih so goste povabili na Kapelo. kamor so se podali kar peš, nekateri pa tudi s kočijo. Tam so vse skupaj pričakale prave dobrote domače pokrajine; prleške gibanice, kvasenice, Ocvirkove pogače, bograč in še kaj. Na ogled je bila tudi razstava sadja, groz- Ob 18.00 je muzejski vlak odpeljal obiskovalce proti njihovim domovom. Sodeč po njihovem razpoloženju so bili v Radencih in na Kapeli zelo zadovoljni, zato je pričakovati, da se bodo radi vračali. Gostitelji pa sojih pripravljeni sprejeti z odprtimi rokami in tremi srci. -AJ ^0 se baloni dvignejo v nebo... ne bi poletel z balonom nad strehami hiš in vrhovi il [ 1’*'*’ pomahal onim tam spodaj, ki bi to razločno Nekateri s(m)o imeli možnost vse to in še mar-doživeti minuli konec tedna, ko je bil na pobudo Zdravi-Toplice 1. balonarski festival. so se odzvali balo- k Pogled z »balonarske perspektive« na druga dva balona in Moravske Toplice PISMA, MNENJA, STAUŠČA... --------------------- J'J»'jane, Maribora, Murske Sobote. B^rii S' petek, ko so ;^init v višave novi- I 'Itdge goste, prišli na svoj ^*t3ili pokroviteljev 'f Pa Sp ^^^^''^kih Toplic, obe- anega od balonov Ekipa Murskega luhlu sodelovali in so iz- I«" 12- ^^‘^'Tinvanje, m dn , prvi, morali »lo-Sf se mu torej naj- I • 6 ^^1 J 1®^ bolj približati in v njegovi neposredni bližini tudi pristati. Menda je bila tokrat prva »lisica« preveč zvita, tako da druge niso, imele posebnega uspeha. Baloni pa so bili ta dan tudi na Vestnikov! prireditvi Naj... kmetija v Bolehnečicih, kjer so se lahko z njimi dvignili tudi obiskovalci. Zanimanje je bilo zelo veliko, besedilo in fotografija: J. GRAJ Novi prostori -nove telefonske številke PODJETJE ZA INFORMIRANJE -Ulica arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, *cdil lastnik balona Roto Štefan Pavlinjek tz "^Ll tlL fc,.* J ■ , .mi- ' *’it pred vzletom. Preleteli smo Moravske Toplice in stali blizu Sebeborec. h.c. 31 960 DIREKTORICA 31 646. VESTNIK -uredništvo 33 P19, MURSKI VAL-uredništvo 33 020, MURSKI VAL -studio 32 313, VENERA - agencija za trženje 33 015, NAROČNIŠKA SLUŽBA (mali oglasi, čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 Kdo je zadolžil KZ Panonko? Kmetje brez pravic, kršitev ustave in zakona o zadrugah KZ Panonka Je pred regoragnizacijo štela čez 6000 članov in je spadala med naJvečJe zadruge v državi, katere glavni direktor Je bil kmečki sin, sin kmeta 4. skupine, kakor so imenovali velike kmete za časa informhiroja. Prav tem velikim kmetom je partija odvzela privilegiran položaj, ko Je odpravila hlapčevstvo, eno od najbolj brutalnih izkoriščanj človeka po človeku v 20. stoletju, ko so hlapci spali v štalah in tam tudi Jedli. Zato Je toliko bolj zanimivo, zakaj so prav kmetje 4. skupine stopili v ZK, saj je bila ZK avantgarda delavskega razreda, ki Je v svoj statut med drugim zapisala: v K Zvezi komunistov ni prostora za ljudi, ki s svojim delom nasprotujejo razvijanju socialističnih družbenih odnosov na temeljih samoupravljanja; ki kršijo samoupravne pravice delovnih ljudi in občanov in ki so nosilci birokratske samovolje, iehnokrutizma, anarholiberalizma in frakcionaštva; ki izražajo nacionalno nestrpnost in šovinizem; ki se zavzemajo za politične oblike buržoazbe družbe in za buržoazno idelogojo; ki poslavljajo svoje egoristične in grupaške interese pred interese delavskega razreda in socialistične samoupravne skupnosti; ki s svojim obnašanjem spodkopavajo ugled Zveze komunistov, razbijajo njeno enotnost in slabijo njeno akcijsko sposobnost.e Direklor KZ Panonka je stopil v ZK in je svojo politično kariero gradil na račun kmetov, saj smo morali kmetje sofinansirati gradnjo Tovarne umetnih gnojit Kutina na Hrvaškem, ker Je tako zahtevala partija. Bil je tudi član Občinskega komiteja ZK M. Sobota in tako postat nedosegljiv, vse je moralo biti tako, kot je on hotel. Kdor mu je ugovarjal. Je bit zamenjan. Ko je 30. 6. ! 992 zapustit Panonko in odšel med zasebnike, bi morata biti izvedena revizija, kakor to določa Zakon o zadrugah v 50. členu: sZadružna revizija se opravi najmanj vsako drugo teto. Ne gtede na to pa se zadružna revizija opravi ob zamenjavi predsednika zadruge, direktorja in upravnega od bora, s Zadeva Je popolnoma razumljiva; če se v skladišču menja skladiščnik, se naredi inventura, če kaj manjka, mora skladiščnik to poravnati, skratka računi morajo biti čisti. Ustava republike Slovenije v 14. členu določa, da smo pred zakonom vsi enaki. Zakaj ni bila opravljena revizija, ko je odšel g. Vratarič? Danes je Panonka spet celovita, ima en Žiroračun in šteje nakj čez 900 članov (delničarjev), je brez polrebnih strokovnjakov, s slabo urjenimi skladišči (brez viličarjev), ima pa več kot milijardo tristo milijonov dolgov, to pa je številka, nad katero bi se morali zamisliti, saj pride na vsakega člana več kot milijon štiristo petdeset tisoč tolarjev ali IS.OOO DEM, torej srednje velik traktor. Kdo je Panonko toliko zadolžil. Mali kmetje, ki so bili stalno zapostavljeni in so bili le številke, prav gotovo ne. Njim Je bilo odvzeto celo tisto, kar so si delavci odtrgali od ust in prispevali zanje, ko jih je prizadela nesreča, ko jim je toča pobrala ve.s pridelek. Zadeva je toliko bolj nejasna, saj se je na Panonki delalo vse po domače. Ko je Panonko 30. 6. 1992 zapustil direktor g. Vratarič, je njegovo mesto prevzel g Ervin Pitz, ta pa za zadrugo sploh ni skrbel, saj je v najbolj sušnem poletju v tem stoletju prodajal kmetom plesnivi ječmen. Prav tako Je nekajkrat kandidiral za predsednika soboške vlade, vendar so ga poslanci zavrnili, hotel je postati kmetijski minister pri soboški vladi in tudi tu so ga poslanci zavrnili, tako je še naprej ostal v Panonki in predal direktorski stolček g. Kuharju, ta pa g. Skulu. Da hi bila ironija popolna, ob predajanju stolčkov nikoli ni bila izvedena revizija, kol to določa zakon. Tako se je vsa zadeva prikrivala, čeprav smo kmetje večkrat zahtevali odgovornost. Odgovora nismo dobili, nasportno, g. Vratarič mi je fizično in s tožbo grozil, ko sem predlagal, naj se z revizijo pregleda poslovanje, da bi se vsaj ugotovilo, kam so izginila solidarnostna sredstva, zakaj Je bilo leta 1991 vstran vrženih 500.000 DEM. Svojega poslanstva ni opravil niti predsednik KZ Panonke, ki je prišel na oblast 2. 7. 1991, vendar po nedemokratični poti, saj je govorit eno, delal pa drugo. KZ Panonka M. Sobota je leto 1992 sklenila z nekaj dobička, leto 1993 pa že s 66 000.000 tolarjev izgube, leta 1994 pa Je imela blokiran žiroračun. Leta 1995 Je predsednik g. Jože Meolic izsilil ponovno združitev v veliko Pa-nonko. Na rednem občnem zboru dne 26. 2. 1994Je bilo zelo vroče, ko Je bilo kmetom povedano, da Je v letu 1993 nastalo čez 66 milijonov tolarjev izgube. Kmetje smo zahtevali odgovornost, kdo Je kriv za izgubo, vendar odgovora nismo dobili. Prav tako člani nismo bili zadovoljni z ustoličenjem g. l^ratariča za direktorja zadruge. Očitali so mu, da je upokojenec, da Je šel med zasebnike, da je dobil precej nepovratnih sredstev za gradnjo hleva na račun svoje bolne matere, skratka, da je nepošten. Prav tako je bito precej govora o nepravilnostih, ki se dogajajo v zadrugi, saj so imeli nekateri kooperanti pri pitanju pitancev (biki) in heko-nov (prašiči) kar pecej izgube. Zbor me Je določil, da podpišem zapisnik, ki pa ni bil napisan tako, kot je potekala razprava, zato ga nisem podpisat in Je še danes nepodpisan. 26. 12. 1994 je predsednik KZ Panonka sklical izredni občni zbor z namenom, da bi se člani odločili za ponovno združitev v veliko Panonka. Po dolgi razpravi smo predlog zavrniti, zlasti ker nam nihče ni pojasnil, kdo je zadolžil zadrugo. Potem Je predsednik 30. 1. 1995 ponovno sklical izredni občni zbor, na katerega Je povabil tudi predsednika Zadružne zveze Republike Slovenije g. Lea Freliha. V dolgi žolčni razpravi Je sodeloval tudi g. Frelih, kije kmetom predlagal, naj se združijo, kajti v nasprotnem primeru nam bo razpadel ves zadružni sistem v državi. Tudi tu se Je zahtevala odgovornost, kdo Je zadolžit zadrugo. Ko pa smo prišli do glasovanja, se Je dvignil vsiljeni direktor g. Tratarič in šel od kmeta do kmeta ter vpil: iiDvigni rokol« Tako je uspel, da je zadruga spet enovita. Tudi tega zapisnika nisem podpisal. Danes je Panonka spel enovita in ima svoj sanacijski načrt, katerega pa spel zavirata g. Meolic in g. Tratarič. Pomembno je poudariti, da Panonke ni zadolžilo sedanje vodstvo, temveč prejšnje na Čelu z g. Meoticem in g. Ičraiaričem. Naj omenim še, da je bila nočna seja KZ Panonke nezakonita, ker prejšnji predsednik nima nobenih pristojnosti, da bi take seje skliceval. Prav tako pa Je tudi vsiljeni direklor tehnološki presežek in v Panonki nima več kaj početi. Ernes! Pintarič 26 vestnik, 14. septembrajj^ i-DNO & HORVAT- OFFICE EUROPA-i Posredniški, zastopniški in predstavniški posli in finančni inženiring Beltinci, d. n. o„ Kruhova utica 3 69 231 B e 11 i n c i, teh: 069/42 841 Obrtniki, podjetniki, kmetje, s. p., d. d. in zaposleni v tujini! Posredujemo ugodne hipotekarne kredite iz Avstrije s fiksno letno obrestno mero 12,5 %, Doba odplačila 5 let. Realizacija kredita v 30 do 60 dneh. Informacije od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. tel. 43 841. SREDNJA ŠOLA ZA GOSTINSTVO IN TURIZEM RADENCI xMladinska ulica 5 razpisuje za šolsko leto 1995/96 izobraževanje ob delu za poklic kuhar in natakar. Pogoj za vpis Je uspešno končana osnovna šola, zdravniško potrdilo o sposobnosti za delo v gostinstvu in potrdilo o zaposlitvi oz. brezposelnosti. Izobraževanje traja 6 semestrov in bo organizirano, če bo vsaj 27 kandidatov. Prijave kandidatov na obrazcu DZS 1,20 in izjavo o plačilu stroškov izobraževanja sprejema šola do 5. oktobra 1995. Informacije dobite po telefonu 65 070. Skupnost osnovnošolskih vzgojno-izobraževalnih zavodov Trstenjakova 73 69000 Murska Sobota OŠ Fokovci objavlja prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite do 21. oktobra 1995 na naslov: OŠ Fokovci, Fokovci 32, 69205 Fokovci motorna vozila OPEL KADET 1200 CUPE po delih ali v celoti in jugo 45 po delih prodam. Tel.: 56 098. m3765 fTOflCDITCR »•a ••ttivi««! ZANESLJIVO hujSanje OB NORMALNI PREHRANI tel. OS 1 571 875 if GARAŽNA, OELAVNIŠKA IN DVORIŠČNA’ VRATA Z avtomatiko in daljinskim upravljanjem FERINA MARIBOR, Limbuška c. 38a, tel. (062) 101611 ii' EXPORT - IMPORT Finančni ingeniring ODSLEJ TUDI Ml V POMURJU. I Oplemenite svoj denar po zelo ugodni obrestni meri in kratkoiočna premostitvena posojila P. E. MURSKA SOBOTA ArtiiteRia Novaka 4 Tel.-telefaks: (069) 32 848 'j a-jiotJJiAf ii4j* CITROEN AX CABAN, letnik 92, prodam. Gomilice 2, popoldan. m377O GOLF JL, temno rdeče barve, prodam za 2900 DEM. Nedelica 1. m3774 MOPED COLIBRl prodam. Teh: 24 634. m3796 MERCEDES 300 D, letnik 88, november. avtomatik, usnje, izredna oprema, ugodno prodam. Teh: 32 373. m38OO VW KOMBI transport, letnik 82, prodam. Teh: 88 226. m3813 NISAN PRIMERO, letnik 91, 1.6 SLX, prodam. Teh: 21 795, m38l4 GOLF D, letnik 90, in golf B, letnik 87, prodam. Teh: 21 040. m3822 HONDO CIVIC 1,4 GL SEDAN, letnik 88/10, prevoženih 80.000 km, kovinsko sive barve z električno sončno streho prodam. Teh: 65 380. m3827 AUDI SO, 1600 cm, star pet let, prevoženih 57.000 km, kovinske barve, odlično ohranjen, prodam. Informacije Murska Sobota, Ivano-cijevo naselje 20, ali teh; 22 796, zvečer. ra3831 VW GOLF, letnik 86, bele barve, dobro vzdrževan, prodam. Teh: 32 729, m3837 ZASTAVO 128, letnik 1985, prodamo. Teh: 83 064, popoldan. m3838 MOPED BT 50 S prodam. Teh: 82 600. m3840 KMETOVALCI IN GRADBENIKI! LOPERT in KLAS, d. ft 0. - prodajamo NOVO IN HABUENO KiJETUSKO IN GRADBENO MEHANIZACIJO: ™rW82fT0f( ihAKtOM Ib PfItKLJtiČKS, HOVOKOPAC ' iHF 750 l VALJAR, CAnEimiRŽIA trabliett}. SlSIEMSTAfiOZANOTO POSOJILA IN LIZING. SERVIS KMETIJSKE IN GRADBENE MEHANIZACIJE J. A. L. - LOPERT, 10,0.. Siefana Kovača 6,69 224 TURNIŠČE V središču Murske Sobofe Ipref semenarnoj, 1. nadslropje, oddomo 140 m poslovnih prostorov. AAožnosf najemo posomeznih prostorov. MILANOVIČ, VrbiŠČe 1 I, AA. Sobota. TERENSKO VOZILO znamke Nissan ali Mitshubisi, staro do 3 leta, kupim. Mirko Hanzel, Radoslave! 11, 69243 Mala Nedelja. m3849 GOLF DIZEL, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam. Teh; 62 094. m3853 AUDI 100, star 8 let, kovinsko zelene barve, 5 E, direktrni vbrizg, reg. do konca leta, z vso dodatno opremo, prodam. Teh: 40 027 ali Do-majinci 5a, p. Cankova. ni3854 Živali NESNICE, MLADE JARČICE, pasme hisez novi in golden komet super braun (rjave), stare 3,5 meseca in tik pred nesnostjo, uvoz iz Nemčije. prodaja Perutninsko podjetje Farma pri Mostu, d.o.o., po zelo ugodni ceni. Za večje količine dostava zastoru. Kupec dobi za vsakih 10 jarčic 10-odstotni popust ali eno Jarčico zastonj, Jarčice imajo vsa potrebna cepljerija, to jamči prodajalec z vso ustrezno dokumentacijo. Naročila sprejemajo in dajejo vse informacije: Gostilna TibiJa Horvata, Nemčavci, teh: 24 393, Gostilna Benčec, Bakovci, teh: 43 070, Gostilna Železen, Beznovci, teh: 49 025, Zidarstvo Darinka Zamuda, Galušak, A^dem ob Ščavnici, teh: 68 044 in Bistro Huber, Grad, teh; 53 168, MLADE NESNICE, pasme hises, lahko naročite po telefonu v trgovini Suzane Kozlar, Nedelica, teh; 72 180, in pri Francu Movrinu, Petanjci 98c, pri mostu, teh: 46 505. Na vsakih deset ena zastonj. m3562 DVE MLADI KRAVI s prvima teletoma prodam. Utroša, Hotiza 148. m3777 KRAVO, brejo 9 mesecev, staro 4 leta, in puhalnik (»sečkar«) prodam. lerebic. Lipa 50. m3795 PUJSKE prodani. Kuhar, Puconci 282. m3797 KRAVO, staro pet let, brejo sedem mesecev, prodam. Teh: 86 140. m3820 PIŠČANCE, bele domače, za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo vsak dan od 15. 9. 1995. Cena za kg 220 SIT. Melita Srša, VeSčica 36 pri Ljutomeru. Teh; 89 046. m3821 PUJSKE prodam. Jordan 18. Trope vci, m3834 Kravo, brejo, kupim. Teh; 62 670. m3843 KRAVO brejo, staro osem let. in telico, brejo sedem mesecev, prodam. Teh: 61 948, m3844 MLADE NESNICE, novi hisex, lahko naročite na naslov; Ivo Tibaut, Babinci 49, Ljutomer ali na teh, 82 401. Dostava na dom. 1713850 posesti ZAZIDALNO PARCELO, 43 arov, primemo za idnograd, v Dolini, ob asfaltni cesti, prodam. Teh; 069 32 852. m3759 20 arov mešanega gozda v Selu prodam. Helena Novak. Selo 130. m3778 V NAJEM DAM poslovne prostore, 80 m^ v Murski Soboti, Cankarjeva 14. Inf. po teh: 21 959. ni3794 VPELJAN gostinski lokal dajem v najem. Inf, po tel. 26 473. zvečer. m3808 ENOSOBNO STANOVANJE v Ljutomeru, 37 m’, centralno ogrevano. kabelska TV, prodam. Informacije po teh: 48 250. in3810 GARSONJERO ali enosobno stanovanje, opremljeno ali prazno v Murski Soboti, vzamem v najem. Teh: 22 458, do 17. ure.m38I8 GRADBENO PARCELO na ob- Prva zasebna verificirana SREDNJA FRIZERSKA ŠOLA VITEZ A, Liubuana, Ul. Ane Ziherl 8, VPISUIE VI., 2. IN 3. LETNIK. Inform.: (o6i) 574 979 ALI 577 812 VINOGRADNIKI! Zdaj je najprimernejši čas za nakup vinogradniških kolov. Akacijeve vinogradniške kole prodaja Gorička vas 69204 Šalovci, teh: (069) 59 033 močju Radenci-Trale kupim. Inf. po tel.: 63 013. zvečer. m3824 STANOVANJE, ENOSOBNO, opremljeno, v Murski Soboti, najamem. Tel.: 57 349. m3835 HLEVE za vzrejo prašičev (beko-nov) ali perutnine vzamem v najem oziroma iščem kooperante. Vse inf poteh: 82 401.m384l NOVO v kmečkem stilu zgrajeno hišo z lončeno pečjo v najlepšem predelu Radencev zamenjam zaradi starosti za enosobno pritlično stanovanje s centralno kurjavo v Lendavski ulici v Murski Soboti. Ponudbe po teh; 65 901. m3842 kmetijska mehanizacija V DOBROVNIŠKIH GORICAH prodamo 500 ali 1000 trsov več sort z grozdjem, kletjo in 200 1 laškega rizlinga. Dobrovnik 249. m3756 TRANSPORTER in koso Dubrava za traktor DeuU prodam. Naslov v upravi lista. in375S PLUG, hidravlični, obračalni, Batuje, letnik ’92, dvobrazdni, malo rabljen, prodam. Inf, po teh; 57 841, m3760 PREDSETVENIK z dvojnimi mrvil-niki, širina 220 cm, ugodno prodam. Rankovci 32, teh: 46 146. m3791 SILOKOMBANJ MENGELE, TIP 280, obračalni plug, 2- in 3-brazdni, Pajka za 4 vretena, samonakladalko za silažo in prevozni bazen za mleko prodam. Teh: 068 42 925. m3805 LIČKALNIK za koruzo in cirku-larko za žaganje hlodovine, kompletno, prodam. Pinter, Nemčavci 34, m3816 OBIRALNIK koruze, dvoredni. Zmaj, prodam. Teh: 68 518. m38l9 MLIN za grozdje, pecljalnik z elektromotorjem in Črpalko prodam. Ba-gar. Gornji Petrovci 56. m3829 ŽITNO SEJALNICO Olt, 2,10 m delovne širine, ugodno prodam. Terezija Slavič. Vučja vas 51. teh; 87 261. ali 61 836. m3836 NAKLADALNIKA za gnoj Gramip in Pajek, 450 cm, prodam. Teh; 87 588.: in3839 TRAKTOR URSUS 355, letnik 1979, dobro ohranjen, prodam, Stefan Tot, Gornji Lakoš 30. m3846 IMT MOTOKULTIVATOR (skoraj nov), oljni gorilnik (dobro ohranjen) in dva soda, 160 1, za rdeče vino prodam. Inf. po teh; 82 352. m3848 SEJALNICO ZA ŽITO, 2,5 m, transporter za polnjenje okroglega silosa, 10 m, nakladalnik, hidravlični, za gnoj, prodam. Teh; 60 501. m3852 razno PRALNI STROJ VA 9(I4X, nov, nerabljen, prodam. Teh: 44 051, zvečer. nt3761 STISKALNICO, hidravlično za grozdje, 200 1, in vinski sod, 300 h prodam. Šavel, KoSaroovci 2. m3766 EMO CENTRAL 20, novo, in grozdje z brajd ugodno prodam. Teh: 22 829. m3768 INDUSJTRIJSKO ENTLARICO znamke Union special in šivalni stroj Durkopp z rezanjem niti prodam. Teh: (o69) 76 385. m3771 ŠTEDILNIK Gorenje, električni, in dve trajnogoreči peči, dobro ohranjeno, ugodno prodam. Kup-šinci 52a, m3776 GROZDJE, rizling in rdeči burgundec, ter mlin za grozdje, žitno sejalnico, predelano za traktor, in tri svinje za zakol prodam. Barbarič. Sebeborci 5Ib. m3779 MOLZNI STROJ WESFALIJA prodam. Teh: 48 184. m3780 TRGOVINSKO OPREMO, cevno-žičnali sistem, in 3 steklene vitrine prodam. Teh: 063 33 423, zvečer. m3783 Gostilna pri mejnem PREHODU GEDEROVCI J .(, VE REŠ TEL.: 46 430 Vabimo vas na DOMAČE KOLINE Z BUjTO REPO V PETEK, 15., SOBOTO, 16., IN V NEDELJO, 17, SEPTEMBRA. AVTOPRIKOLICO in električni radiator prodam. Ciril-Metodova 36, M, Sobota, teh: 22 408. m3785 STISKALNICO, hidravlično, 300 1, prodani. Teh: 70 214. m3786 AVTOPRIKOLICO in zastavo 101 po delih prodam. Gančani 196. m3793 KROMPIR za ozimnico, semenskega in za krmo ugodno prodam. Dostava na dom. Teh: 41 012. m3799 DOLGE SLIVE prodajo. Dostava na dom po dogovoru. Vprašati Šer-cerjevo naselje 17. Murska Sobota, teL:23 014. ni3804 REGISTRSKO BLAGAJNO za gosti nsko-trgovsko dejavnost ugodno prodam. Tel.: 26 473. ni38O7 REZAN SMREKOV LES, debelina 25, 50 in 80, cena za m3 210 DEM, ter opaž - lamberija, širina 7 cm, debelina 11 cm, cena za in2 600 SIT, naprod^. Dostava na dom brezplačna. Teh: 063 36 898. m38O9 STISKALNICO, hidravlično, za grozdje, 250 ali več litrov, kupim, ugodno prodam 5 sodov za vino, 150 in 2001, malo rabUeni, Tel.; 45 016. m3811 VINO, belo mešano, prodamo za 120 SIT liter. Teh: 76 186. m3812 21 arov koruze za silažo prodamo. Dobrovnik 7. m3815 VINO, šmarnico, ugodno prod***-Teh. 72 051 ali Št Kovača 17.1-» nišče. m3SI7 DOMAČE ŽGANJE, I’rin2'/reb Šnjevec in iz jagod prodam® 24 942. ni3825 BELO SPALNICO, staro Alojz Senčar iz Kroga V globoki žalosti se žahvaljujemo vsem sorodnikom, sosečcai* znancem in prijateljein ter vsem, ki ste ga v tako v velikem števu« pospremili na njegovi zadnji poti. Iskreno se zahvaljujemo vsem, ste nam ob slovesu ž dragim pokojnikom stali ob strani in mm izrekali sožalje, za darovane vence, cvetje, sveče in svete mas® Posebna hvala g. patru Stefanu za pogrebni obred in sveto ' pevcem za odpete žalostinke, govorniku Agencije za plačim' promet, nadziranje in informiranje ter govornici kpJr®'*'. skupnosti. Hvala tudi vsem zdravnikom in zdravstvenemu pljučnega oddelka Splošne bolnice Murska Sobota in ■avnici dr. Nadi Savel - Švage(j. Hvala delavcem in promet, nadziranje in informiranje ter govornici zdravnici dr. Nadi Šavel - Švagelj. Hvala delavcem in “iroit®J^’'l^ Agencije za plačilni promet, nadziranje in informiranje-^^f ;! hvala sodelavcem splošne službe, transportne službe iiiTZD ij' nvaia sooeiavcem sptosne siuzoe, iransporuic siuzu^ >■* jj; podjejtja Mura. Iskrena hvala pogrebništvu Banfi. Vsem se iskrena hvala! Žatujoči; žena MaiUrža, hčerka Marija z možem Kolom vnuka Oanilo in Vlasta, sestri ter brat z dražioomi Solza, žalost, bolečina te zbudila ni. A ostala je praznina, ki hudo, hudo boli... ZAHVALA Ob boleči izgubi našega moža. Očeta, sina, brata in f Fmnca Gjrorkoša stri®® iz Pinc se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so ga pospreih"' zadnji poti in darovali vence, cvetje, sveče in W maše ter nam izrekli pisno ali ustno sožalje. Hval" "■ župniku za pogrebni obred in pevcem za odp"^ žalostinke. Zahvaljujemo se sosedom, sovaščanu^’ težkih trenutki" prijateljem in znancem, ki so nam v stali ob strani. Ysem še enkrat iskrena hvalal^ Žalujoči: vsi njegovi aajdra^i Solza, žalost, bolečina te zbudll^^.^‘' o ostala Je praznina, ki hudo ZAHVALA — V 53. letu starosti nas jez" zapustil naš dragi mož, "d’ (dri® Ladislav iz Lendave vi"**" Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo |^| s® nikom, botrini, prijateljem, sosedom in znance ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam in pisno sožalje ter darovali cvetje, sveče in maše. Posebna zahvala velja družini Oietič, kolektiv" govorniku Gojku Horvatu za poslovilne župniku Bernardu za pogrebni obred, pevcem žalostinke ter g, Kosiju za odigrano Tišin®'' Vitri®’' ,ld,# Lendava, 31.8.1995 Žalujoči: njegovi najilra^i J I ) jjsslriik, 14,_ septembra 1995 27 Ko živela sem, ljubila sem vas vse, zdaj, ko me več med vami ni, ljubile me v spominu vi! v SPOMIN Tih in boleč je spomin na 14. september 1993, ko si nas za vedno zapustila h 3 Marija Zavec roj. Magdič iz Rakičana k '1 J Hvala vsem, ki z lepo mislijo, cvetjem in svečko postojite ob njenem grobu, Vsi njeni li Solza, žalost, bolečina te zbudita ni. A ostala je praznina, ki hudo, hudo boli... I .I Ko v rumenem jutru ptički so zapeli, oznanjali so lep poletni dan, nihče še takrat sluti! ni, da to bo dan. ko umrl bo tvoj smehljaj, zastal korak, ugasnil tvojih oči sijaj. ZAHVALA V 63. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Roman Šafarič iz Dragotinec 2 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so ga pospremili na njegovi zadnji poti, darovali vence in cvetje, sveče, za sv. maše ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino, g. Vrbnjaku za pogrebne storitve ter govornikom za poslovilne besede. Hvala kolektivom Mercatorja Sloge, Avtoradgone in Mure G. Radgona. Vsem skupaj in vsakemu posebej še hvala! Žalujoči vsi njegovi Kako prazen dom, dvorišče, naše oko zaman le Išče. Ni več tvojega smehljaja, odšel si ija, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 69. letu nas je za vedno zapustil dragi mož, brat in sorodnik Ludvik Šiftar iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in prispevali v dobrodelne namene. Posebej hvala g. Novaku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, g, Marušiču za odigrano Tišino in g. Merklinu za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi osebju bolnišnice v Murski Soboti in osebju Kliničnega centra v Ljubljani. Žalujoča žena Sidika in drugo sorodstvo K' e i I M rt s V SPOMIN 19, septembra minevajo štiri leta, odkar nas je zapusii! rt s dragi I Dni mož, oče in dedek Elemer Ozratič -p iz Berkovec o, žalostno in boleče je ob tvojem grobu, vendar ■ lepih spominov in dobrot, saj so nam to dali tvoje Hvala srce in pridne roke. ^sern, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in prinašate cvetje. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Vj, opomin vaš me v uren ofirani. V SPOMIN !6. ^^Ptembra bo minilo žalostno leto, odkar ni več med nami našega dragega LNiANNLN V ljubezni in hvaležnosti smo se poslovili cu nase srčno dobre mame, babice, prababice, tašče, sestre in tete Marije Marič roj. Pertoci iz Murskih Črnec v 71, letu je po dolgotrajni in hudi bolezni 2. septembra zaspala k večnemu počitku. Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem, g. dr. Majdiču in osebju oddelka C Onkološke bolnice v Ljubljani, obiskovalcem naše drage mame, ko je bila na bolniški postelji v Ljubljani in Murski Soboti. Iskrena hvala kolektovom Veletrgovine Potrošnik - Transport, 371. brigade Ženskih oblačil Mura in kolektivu Maria Santra ter vsem, ki ste našo drago mamo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše, v dobrodelne namene in nam izrazili sožalje. Posebna hvala g. duhovnikoma za lep pogrebni obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, govorniku Branku za poslovilne besede ob odprtem grobu ter pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: vsi, ki smo jo imeli radi in jo neizmerno pogrešamo Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. Iščemo tvoj glas, pa ga ni, ostane fid/T; r cvetje, ki zate cveti, in sveča, ki zate gori, ter spomin na lepe dni. ZAHVALA v 66. letu nas Je tiho in mirno zapustila naša draga žena, mama in stara mama Marija Šafer roj. Krahler iz Kuzme V neizmerni žalosti in tihem trpečem spominu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v cvetju in solzami v očeh pospremili na njeni zadnji poti. Vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem izrekamo iskreno zahvalo za vso pomoč in tolažilne besede, ki ste nam jih izrekli, ko smo morali dojeti resnico. Posebna hvala osebju intezivnega oddelka bolnišnice v Rakičanu, g. duhovniku za besede slovesa in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči: mož, hčerka z družino, vnukinja z možem ter brat Hanc z družino Ferdinanda Žilavca od Grada haif dobro mislijo kdaj spominjate ali ob njegovem grobu in položite nanj drobno cvetko ali prižgete svečo. Z žalostjo vsi tvoji J ‘"''1.. 7 ‘vojega trptjenia. Di/a - močnejša od Življenja. ZAHVALA 'D težki bolezni nas je 27. 8. 1995 v 65. letu zapustil dragi mož, oče, tast in dedek Geza Cipot Ob prp . . -b Predanovec boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sosedom, ItenutL 'V'"’' 'n znancem, ki sle nam pomagali in v najtežjih ''eliteJ J '^1' strani, ter vsem, ki ste ga pospremili v tako I J '''J k njegovemu preranemu počitku, nam izrekli ''u|^ 1 'JU ru lljcgVTvHIU piCIflJICIIlU p(JClLliU» J Idil J IZ,JChll p ' a^rovali cvetje, vence^ sveče in prispevke za m^li^ko ^Dsiiiik, hvala g. duhovniku Balažiču, pevcem za odpele ^^Di< 4 dr. Mariji Perič in patronažnim sestram iz Murske ^hvaijujgnio sc tudi vsem gasilskim diuštvom, posebej GD iz Predanovec in KMN Predanovci. Vsem skupaj ie enkrat iskrena hvala! fEiJ nkj&r z ženo sia Franc z žent> . DarfflAa z maiem Jtizetorn^ vnuki Tadeja S&šljaftt - Tina ter bral Fmnc z ženo //efenif v tam zastaja, ^elo boli. dol . , ZAHVALA 8’ 'n težki bolezni nas je v 69. letu zapustil dragi mož. oče in brat Jure Skvorc t ^slosf - Ittri JL £,aj I V„,J UJCJ I II/ VADIJI aui uru IJ IKL/llI. pijjw znancem, ki so ga pospremili k zadnjemu še in (j vence, cvetje in sveče ter prispevali za svete dobrodelne namene. Posebej hvala g. duhov- obred in pevcem za odpete žalostinke. Topla ^fl?-.,. ' veliij vsem zdravnikom, posebno dr. Peričevi in *«nentu iz Skakovec * srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prija- ■^1o ^<1 osebju internega oddelka v Murski Soboti .. še enkrai iskrena hvala! zena Frida, sin Jurij, bratje in sestre z ^'^^^družitianti ter drugo sorod.vtvo Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, A. kar ni njeno, nam ne more vzeti. In 10, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti, zahvala Po hudi bolezni nas je v 5 L letu zapustil naš dragi mož, oče in dedi Rudi Zelko nadzorni elektromonter iz Gornjih Slaveč Z bolečino v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, sodelavcem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebej hvala osebnemu zdravniku dr.Čureicu, zdravnikom in osebju internega oddelka bolnišnice v Rakičanu, zdravnikom in osebju hematološke klinike v Ljubljani. Iskrena hvala sodelavcem, kolektivu Elektra Maribor, PE Murska Sobota, govorniku g. Kukanji, LD družini Grad - Kuzma, govorniku g. Mariču in vsem drugim lovskim prijateljem. Hvala duhovnikom za pogrebni obred. pevcem za odpete žalostinke in pogrebništvu Banfi za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči; žena Angela, hčerka Liljana z družino, hčerka Bernardka z Jožetom, sin Rudi in drugo sorodstvo Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, pa saj v življenju vse preveč si tl garala. A v naših srcih se zarezala je rana in krik nemočen. Zbogom mama in hvala, hvala! ZAHVALA V 70. letu nas Je za vedno zapustila ljuba mama, babica, prababica, tašča in sestra Marjeta Časar roj. Kučan iz Križevec v Prekmurju 62 Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste nam v najtježjih trenutkih stali ob strani, jo pospremili na njeni zadnji dom, darovali vence, cvetje, sveče in v dobrodelne namene ter nam izrekli sožalje. Posebna hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino. Posebna hvala tudi sosedovim Časarjevim in Kovačevim za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sin Evgen ter hčerka in sinovi z družinami Skrb, delo in trpljenje tvoje je bito življenje, bolečine si prestat, zdaj boš v grobu mirno spal. ZAHVALA Po težki bolezni nas je v 83. letu starosti zapustil dragi oče, dedek in pradedek Viktor Jakob iz Lipovec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom, ki so nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, šopke, sveče in za svete maše. Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. kaplanu za pogrebni obred, govorniku g. Tivadarju in pevcem za odpete žalostinke. Lipovci, 3. 9, 1995 Žalujoči otroci z družinami L1 Zakaj usoda posega ija, kjer je najmanj zaželjena vzame ti, kar si imel najraje. X j tudi ti si imela rada ljudi okrog sebe, jr I jih razveseljevala in sfuišiovala, sovraštva iti 21obe nisi poznala. Delo, ljubezen in trpljenje bilo tvoje je življenje, draga mama, nam ostaja zdaj praznina in k srcih velika bolečina. ZAHVALA V 84. letu nas je liho in brez slovesa zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in sorodnica Frančiška Bokan roj. Škaper iz Doliča 137 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, sveče, za svete maše ter v dobrodelne namene, nam izrekli sožalje in jo pospremili k večnemu počitku. Posebna hvala g. župniku Rudolfu Ficku za pogrebni obred in pevcem za odpete žalostinke. Lepa hvala pogrebništvu Band za organizacijo pogreba. Vsem še enkrat iskrena hvala! Žalujoči: sinovi Jože, Stefan in Ernest z družinama, hčerka tkfarija z družino in drugo sorodstvo 11 K Pali iNemet - Pavel prvi, župan Kobilja, vasi, ki velja za vzhodni žep države, je Pavlu Gregorčiču - Paliju brez ljudstva, ki zupanuje v občini Kobarid, kjer lezi vas Robidišče, ki velja za naj-zahočnejši (prazen) žep države, poslal ponudbo za povratno kolonizacijo. Zapisal Jei K Ker so Primorci nekoč pomagali nam, tako da so se priseljevali v naše kraje, smo vam pripravljeni postati nekaj Kobiijank, če imate na voljo dovolj moške sile...« Gregorčičev odgovor kaze na manjši jezikovni nesporazum ali pa na boječno st: »Žat smo z žrebci tudi na slabem...« * * Soboški zeleni bodo v soboto dopoldne na Slovenski ulici protestirali zaradi francoskih jedrskih poskusov. Sežgali bodo Chiracov krščak in goreči ekologinji Brigite Bardot ponudili državljanstvo Prekmursko-Prleške republike. Potem bodo otoček v grajskem jezeru krstili za Mururoo in ga zablokirali z jadrnicami. •k "k ie Protesti proti čezoceanskemu atomskemu pokanju sežejo celo čez Muro. Jelka Rostaher -Amazonka je ugrabi la ljutomerskega župana Ludwiga Bratuše ho in ga bo imela zaprtega v k oralu, dokler se občina ne odreče francoskemu sortiranju odpadkov. :it :it Jože Tivadar - Scargill, pevovodja v politiki, se Je trdo spustil v boj za mesto direktorja Panonke. Izjavil Je, da »v žabje reji ni perspektive za Prekmurko kmetijstvo«. Doslejšnji direktor Škulj - Novosibirsk, sicer ljubljanski Žabar, gaje izzval na pevski dvoboj s pesmico »Žabe svatbo so im’ele«. Zmagal bo tisti, ki bo dlje kvakal. ie ie- Nekdanji poslanec Janko Halb - Al Capone je od nedavna šef na soboškem Projektivnem biroju. Do-slejšnje izkušnje na podobnem delovnem mestu: prvi je projektiral preureditev parlamenta. 'l(f *■ "Jf Alojz Flegar - Personalni unionist. Župan občine Cankova - Tišina, je žrtev pozne komarje zalege. Ne upa se tleskati po krvosesih, kerse boji, da mu bo od pretresa razpadla občina. ■I; -ič * Znamenita borka za ženske pravice Milka Fišer -Mica ni dospela na konferenco žensk v Peking. Zadržuje se v mongolskih stepah, kjer proučuje ljubezenske navade svobodnih ljudstev. KESE^gl KOHJ Radgonski mehurčki Pozdravljene, ljube moje. Urednik me je na zadnji strani mojega ljubega Vestnika premaknil v desno. Ne vem, ali ima to kakšno politično ozadje ali pomeni, da bom v prihodnje šla še bolj desno (ven iz Vestnika) in potem bo jok in stok, saj Radgonske mehurčke nekateri najprej preberejo (in si potem oddahnejo, če koga nisem dala vanje!) No, tudi lepi mehurčki v podlagi so izginili. Upam, da se bodo zopet pojavili. Brez mehurčkov se ne znam »peniti«. Rada bi še javno izrekla čestitko Vestniku in Murskemu valu za nove prostore in za lepo prireditev. Tiste »gospode«, ki stalno sprašujejo, kdo piše Mehurčke, obveščam, da so me prejšnji teden lahko videli v M. Soboti in na kroškem brodu. Toliko o menil (Rada pa bi malo razjasnila »filmsko« zgodbo. Nekaterim, ki manj spremljajo razvoj slovenskega filma, moram povedati, da naslov tega filma, ki je ze pred premiero dvignil toliko prahu in zdrah, ni ne Kekec, ne Kala, ne Halgato (ta govori o pravih Romih!) niti ni ta film Ne joči, Peter (čeprav sta v občinskem svetu dva Petra). V občinski upravi G. Radgona in na Upravni enoti G. Radgona pa so velike spremembe, ne kadrovske, ampak prostorske. Veliko preseljevanje levo in desno ter gor in dol. Našemu županu je dal idejo predsednik državnega jbcra {strankar- KUJSKl ^VSiL Kujski val - nema priča Razburjeni evropski opazovalci so nas poklicali. Odhiteli smo na kraj dogodka. Sekira bar ob Noršin-ski ulici v Murski Soboti je pred tremi leti postal mednarodno ozemlje, ker so se prebivalci tega koščka divjine odcepili od Slovenije. Država Slovenija je pokazala vso svojo surovost, ko je vdrla na ozemlje Sekira bara in z buldožerji porušila protokolarne objekte. To brutalno dejanje je uničilo še zadnji kotiček svobodnega sveta na tem planetu. Morebiti si vsakdo kdaj zaželi kam, kjer bo varen pred pritiski vsakdanjega življenja, pred zmeraj novimi nedokončanimi nalogami in dolžnostmi, ki jim običajno ni mogoče videti smisla. Tak kraj je bil Sekira bar, kjer si lahko ob šumenju vetra v krošnjah pojedel izvrsten bograč in popil hladno pivo. Pričakovati je bilo, da bo nova država, ki je nastala na enak način, bolj tolerantna. Zato naj se nihče ne čudi, če se bo od Slovenije nekoč odcepilo vse Prekmurje. 11 ski kolega) in si tudi on ureja svoj delovni prostor. Če bo tudi v Radgoni posebni WC in tuš in počivalnik za župana, še ne vem! No, naš župan je stalno v gibanju in najbrž počivalnika ne potrebuje. Če pa ga bo imel, ga bo vljudno odstopil komu iz davčne uprave. Direktor se bo zanesljivo z učitkom zavalil vanj. Pomočnika (ali kaj sta že?) z davčne uprave pa sta skoraj vedno po gostilnah (malo službeno, malo pa...). Marsikaj se sliši, predvsem o enem, ustrezni organ pa nič. Upam, da bo tudi na tem področju prišlo do sprememb. Slišim, da Je podžupan »dal malo vetra« našemu »šefu športa« (strankarskemu kolegu!) in Je na tem področju malo boljše! Ljube moje, pa še ena znamenitost Je v Gornji Radgoni. Ko je neki tip (z ženo) v Nemčiji oblekel Reichstag (nekaj takega) z belim platnom, je bila to svetovna atrakcija. Ob Partizanski cesti (pri Elradu) pa je neko podjetje obleklo stavbo v belo platno. Pa nič, čeprav že tri mesece »pacajo« to zadevo. Pa še promet ovirajo. V Ljubljani bi morali narediti podhod za pešce. Pri nas pa je pešec nujno zlo. Kaj pa inšpekcije? Puzdravlja vas »inšpektorsko« razposajena Radgonska klepetulja V strogi tajnosti je bil na ljutomerskem strelišču ustanovni sestanek nove komunistične partije. Mi smo uspeli v njihove vrste vtihotapiti svojega poročevalca. Na sestanku je bilo Šestnajst ljudi, katerih identitete ne smemo izdati, saj bi s tem ogrozili njihova žitijenja pa tudi sebe bi spravili v nevarnost. Največ, na kar lahko namignemo, je lik njihovega prvega sekretarja. Prihaja iz vrst kr- Kujski val - rdeči val Posledice državnega terorizma se ie kažejo na zahodni strani Mure. Poslušalcem Kujskega vala prinašamo senzacionalno vest o zgodovinsko pomembnem dogodku v Ljutomeru. Prvi slovenski tabor bo zaradi tega izgubil nekaj svojega sijaja. ščanskih demokratov, vendar je znano. da se je že v prejšnjem sistemu udinjal svojini gospodarjem. Deluje pod psevdonimom Rdeči lisjak. Iz vladnih krogov smo izvedeli, daje že ustanovljena parlamentarna komisija, ki bo raziskala ta nezaslišani dogodek in udeležence postavila pred zid. Šušlja se, daje bila policija o sestanku anonimno obveščena, vendar so policisti na veliko jezo svojih predstojnikov zločince iskali na lovskem strelišču, kjer pa niso nikogar našli. Prva naloga, ki so si jo neoko-munisti zadali, je izvedba revolucije in agrarne reforme. Kujski val - kultura vina in konjev Ljutomerčani se sprašujejo, čemu Je kužno znamenje na Clav- Cene rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov prt soboškem Agroser-visu so minuto nedeljo prodajali 38 vozil, prodali pa le štiri. Znamka Renault Zastava Zastava Zastava 18TLJ 101 128 126P Mercedes 2.0 Jugo 45 Koral Škoda Favorit GLX Renault 5 Campus Golf D Golf 1,3 JX Jugo 65 Jugo 45 AX Citroen AX Fiat Uno 1,3DS Zastava 101 1,1 OX Skoda Forman Tavria Letnik Prev, km Cena Pozdravljeni! Priznali moram, da sem z nestrpnostjo pričakoval prejšnjo številko yestnika, saj sem slutd dn 1 končno nastopil čas, da za naj... kmetijo razglasijo kako območja upravne enote Lendava oziroma s teritorija start Občine Lendava. To območje namreč »pokrivam^ časopisnem kramljanju. Bil sem razočaran, ker se tu ,. nič takega. No, nekaj malega pa smo vendarle dobili: Išo Ijan posebno priznanje za koruznjak in Žižkan za ohranja iradicije in običajev. Ne morem dojeti, le zakaj ta komisija more pri nas najti naj... kmetije, ko pa sam dobro vem, takih, ki bi Jim lahko dali predpono naj..., kar nekaj- dalje in prepričali se boste, da je tako! ., V naših krajih je bilo svojčas največ živine, zdaj ptt\-^ očitno najmanj. Kmetje ugotavljamo, da se reja ne splaed. pa kaže, da so še naprej »donosni« traktorji, zato kupim nove In zdaj Jih je (glede na obseg zemljišč) največ na skem in Dolinskem. Nadomestili so konje, ki jih Je poslej manj od vseh štirinožcev. Se dobro, da se zdaj s konjettišt'-■ ukvarja neki prosvetar! Ker se je v nasprotju s tem število psov in mačk. Je teh domačih živali doslej največ vnikov kosimo čedalje manj, pa ne preseneča, daje letaš manj pokošenih. Marsikdo tudi ne obd^iujs več zmelje, 3*'^ se bom kar frmmi s sorodnikom Jančijem, ki trdi, da - . . « - t . .__________ l___J J sianje največ krivi pravzaprav lenuhi. Število teh se po'^ " I 1987 1988 1986 1981 1987 1987 1993 1991 1990 1987 1989 1988 1989 1985 1987 1993 1993 79.000 69.000 93.000 71.000 131.000 75.000 25.000 30.000 86.000 80.000 58.000 67.000 62.000 98.000 97,000 36.000 20.000 5.800 DEM 1.700 DEM 90.000 SIT 50.000 SIT 17.500 DEM 2.300 DEM i 1.000 DEM 9.000 DEM 12.300 DEM 8.200 DEM 4.500 DEM 2.700 DEM 8.000 DEM 5.000 DEM 2.200 DEM 11.000 DEM 4.000 DEM nem trgu zakrito s cunjami. Chri-sto, bolgarski umetnik, ki je spomladi oblekel berlinski Reichstag, je v svilo oblekel ljutomersko kužno znamenje. Za letos je ta projekt požrl ves denar ljutomerski kulturi, kajti Christo je eden najdražjih umetnikov na svetu. Kujski val - reklame Novo Univerzalno Čistilo. Pred uporabo lahno premažite bulčo-žerjevo žlico in z lahkoto boste očistili velikanske površine. Prodajamo obeske in priponke v spomin na slavnostno otvoritev novih prostorov Podjetja za informiranje Murska Sobota. Izdelali smo jih iz izredno slanih pečenih rib, ki so ostale od piknika v Krogu. Za vas smo Jih posušili in jim dali trajno obliko. Vsakemu kupcu podarimo še kilo soli. Cestno podjetje ponuja veliko novost. Poceni izvajamo risanje črt po makadamskih cestah. Na voljo so polne črte, prekinjene in zebre. Vestnik! Turnišče: cene pujskov Minuli četrtek je bila ponudba pujskov na sejmu v Turnišču spet večja od povpraševanja. Tokrat so rejci-prodajali 58 pujskov, starih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov, prodali pa sojih 36. Za par živali je bilo potrebno odšteti od 10.000 do 15.000 tolarjev. Cene sadja in zelenjave Tržnica Zeltniaii Girria Famurki Hadgana Ljulomer Jabolka Banane Hruške Limone Grozdje Nektarine Breskve Sitve Lubenice Paradižnik Paprika Cveiača Čebula Česen Kumare Krompir 100 99 130 200 300 330 180 150 99 130 230 60 2S0 100 33 180 100 180 200 260 260 180 180 60 185 150 230 135 300 110 40 160 100 180 190 250 260 180 180 SO 150 130 200 120 300 110 40 in letos naj bi jih bilo doslej največ... ■ Zanimala me je letošnja (spet štajerska) naj..- v nedeljo sem obiskal Bolehnečice. Pričakoval sem, da hlev, obložen s keramičnimi ploščicami, kot jih imajo prekmurski gizdalini, a stopil sem v navaden hlev, pom rejene živine. Hiše, ki so jo zgradili predniki, Slanovi podrli, ampak jo obnovili in prilagodili sedanjemu življenja. Konj tudi niso prodali, da bi potem zanje kupt tor, ampak jih rede naprej... Še marsikaj drugega sem Tako me ni motit niti kup gnoja. Le kakšna bi pa bila tiis^ lija, kjer ne bi dišalo po njem' in živitd>t(j^^. -i. Tl*-' Pa pri nas - v krajih, kjer jaz živim 2 Kmetijstvo in nazadujeta! Prav nič naj bi se več ne splačalo pridelovaU. z negovanjem trte so sami izdatki! No, vinograda ptt ni zapustil, zanemaril! Slišim, da bodo v prihodnje naj... vinograde oziroma vinske kleli. Če bo to res, utegne zgodili, da bomo imeli več sreče! Sicer pa sredi lega pisanja prebrali, da tudi pri nas ie zdaj ne mo z naj... mobitel Uradni zastopnik: ste - -zcu''^^ ! 1 t as PVRAMiDTA Mladinska 8, Murska Sobot 069/31-633, O6O9-613-31i- Moja domača banka _ — /O Pomurska banka 3 Murska d.d' sotx'*' Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne, 8. septembra 1^^^’'ij, od 9.9, 1995 od 00.00. Srednji tečaj Banke Slovenije velja n od 00.00. Država .1 Enota Banka Slovenile Nakup ■ »1' Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA 100 100 100 100 100 1 1.167,9057 2.386,3292 8.214,2756 7,4980 10.024,7019 120,7170 1.185.1KL 8.420,09__ ■- -uJ .. 7,50 _J IO.|jQ^_.. 123,50 Ponudba xa prodajo Na zahtevo podjetja Murska Sobota, d. o. o., posredui^ prodajo 2.4a±f«daUiJmeoskUi deinlc LB bankSK d .d., Murska Sobot* Cena za eno delnico je 9.971,70 (t# ■ v skladu $ 7. členom Statuta LB Pomurs^ d.d., imajo prednostno pravico do delničarji LB Pomurske banke, d.d., ki delniško knjigo LB Pomurske bank«) k* lO v 30 dneh od datuma objave intores^^^jjaVi sporočijo svojo odločitev o nakupu na LB Pomurska banka, d.d., Murska S*’*’?*^* sredstev in poslovne informa***