GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČIN KOČEVJE IN RIBNICA Leto VIII. — St. 42 KOČEVJE, 11. OKTOBRA 1963 Cena 20 din Množično zborovanje v počastitev 20-letnice kočevskega zbora Kočevje je praznovalo Kočevje, 6. oktobra. — Praznovali smo. Pomaknili smo se za dvajset in za več let nazaj v tiste težke čase, polne strahot, krvi, ognja, treskanja bomb. Hodili smo po zgodovinskem mestu, mimo množice neznanih, toda nam tako blizkih ljudi, poslušali njihove pogovore, prisostvovali nepozabnim srečanjem nekdanjih tovarišev iz najhujših dni in ponovno doživljali tiste čase... Kočevje je praznovalo svoj veliki dan in z njim ga je praznovala vsa Slovenija. Tisoči gostov iz vseh krajev so prišli v naše mesto že v soboto. Hodili so po mestu, po tistih ulicah kot morda pred dvajsetimi leti in se čudili neverjetnemu napredku. V svetlobi žarometov so si podajali roke, vrveli po mestu, mimo stojnic, iz lokala v lokal. Vrvenja ni hotelo biti konec pozno v noč. , Slavnost je bila obeležena s “evilnimi razstavami, kulturnimi n športnimi prireditvami. Po seh teh krajih so se ljudje raz-Prsui, okrog enajste dopoldan pa vršnega (sveta Slovenije Viktor Avbelj, preds. GO SZDL Slovenije Vida Tomšič, prvi komandant NOV in POS ter član izvršnega komiteja CK ZKJ Prane Lesko- šek-Luka in drugi visoki gostje. Posebno prisrčno je pozdravil tudi preživele udeležence Kočevskega zbora. Predno je tov. Ben- (Konec na 2. strani) Sekretar CK ZKS tov. Miha Marinko govori na zborovanju. — v ozadju s vilni visoki gostje na slavnostni tribuni. (Foto Primc) 86 množice pričele zgrinjati na , lg svobode, okrog slavnostne tri-v J16! v napetem pričakovanju so 56111 m tja, dokler se ni Na • tribuna za goste polniti. n'1 niej smo videli naše najvid-Jše javne delavce. -Veličastno zborovanje, katere-li Je prisostvovalo nekaj deset br?tC ‘iz vse Slovenije in iz svJwi republik, je pričel pred-bt, k obč. skupščine Kočevje k0ag? Benčina. Izrazil je globo-VSe, Valežnast in zadovoljstvo rja . °bčanov kočevske komune, ca j,c J3 v6bki dogodek, 20-letni-ham°6evskega zbora, v Kočevju, ste pa j'° Pozdravil številne go-katerimi so bili pred-BkJvafL ZVezne ljudske skupščine hjp','c* Kardelj, podpredsednik rta čel e Aleksander Ran kovic t'a delegacije zveznega odbo- skih delegacije vseh brat- skih JpBublik, delegacije zamejske vencev iz Trsta in Koro- rir^^kretar CK ZKS Miha Ma-tvan ^Predsednik skupščine SRS acek-Matija, predsednik iz- VPIS POSOJILA ZA OBNOVO SKOPJA KOČEVJE OBČUTNO PRESEGLO PREDVIDEVANJA Kočevska občina je bila med prvimi, ki so dosegle in presegle vsoto vpisanega posojila za Obnovo Skopja, predvidenega z ozirom na kupno moč prebivalstva in zmogljivostjo delovnih organizacij. Do pretekle srede so v kočevski občini vpisali posamezniki in delovne organizacije 57 milijonov 218.000 din posojila ali za skoro 10 milijonov več, kot je bilo predvideno (47,321.000 din). Od tega je vpisalo 16 delovnih organizacij 18,700.000 din, 4838 delavcev in uslužbencev 36,472.000 din, 423 zasebnih kmetov 1,320.000 din in 221 ostalih občanov 726.000 dinarjev. V ribniški občini naj bi predvidoma vpisali 19,630.000 din posojila, do pretekle srede pa so vpisali 10,040.000 din. Od tega je vpisala 1 delovna organizacija 600.000 din, 1531 delavcev in u- službencev 8,032.000 din, 367 za-sebt-lh kmetov 1,030.000 din in 74 ostalih občanov 379.000 din. Pismo Titu Dragi tovariš TITO! V rojstnem kraju prvega 1 slovenskega parlamenta si v | cluhu z nami tudi Ti, veliki ; borec za svobodo zasužnjenih ; narodov, za lepši svet in za i mir. Čeprav si daleč, na vc’i-1 kem potovanju miru, si obc-1 nem navzoč tudi na tem mr.o-1 žičnem zborovanju, kjer pra-j znujemo 20-letnico prelomne-; ga zgodovinskega dogodka, v ! katerem je vtkano tudi Tvoje ! ime. Z razdalje dvajsetih let se 1 nam zde odločitve zbora od-j poslancev slovenskega naroda ; Se veličastnejše. Nanje gleda-| mo skozi dve desetletji boja 1 za lepše in boljše, ki nas je ! nagradil s silnim napredkom, 1 vrednim žrtev in naporov. ; Pred dvajsetimi leti smo pri-| segli na boj proti okupatorju ; in domačim izdajalcem, danes ! se trudimo, da bi našo državo ! čimprej uvrstili med razvite 1 industrijske dežele .Med bojem 1 smo z globoko ljubeznijo in | neomajnim zaupanjem izgo-; varjali Tvoje ime, ki nam je ; pomenilo simbol svobode in ! pravičnejše človeške družbe. ! Danes si za nas in za milijone ! po vsem svetu tudi zgled bor-! ca za mir, ki edini lahko iz-] polni upe človeštva v srečnej-; šo prihodnost. Pred dvajsetimi leti je zbor J odposlancev izrekel odločitev ! slovenskega naroda, da hoče ! živeti v demokratični, na na-! rodni enakopravnosti zgrajeni j Jugoslaviji. Krenili smo po ; poti socializma, ki je obenem I pot ostvarjanja Tvoje ideje ; bratstva in enotnosti, zaveda-! joč se, da ni prepričljivejšega ! jamstva za izpoilnitev naših ; želja. Dvajset let socialistične gra-; ditve potrjuje, da smo storili ! prav. Mnogo tega, kar je bilo ! v času prvega svobodnega slo-I venskega parlamenta le daljni ! cilj, je že ostvarjeno. Rezultat j velikega materialnega, družbe-; nega in kulturnega napredka ! je tudi nova ustava, prva v ! zgodovini, ki ji lahko rečemo, ! da je zares ustava človeka. I Njena popolna uresničitev je j naša nova skupna zadolžitev. Naši pozdravi, polni Ijubc-; zni in spoštovanja, naj Te ! spremljajo na Tvoji poti miru ! po latinski Ameriki. Sprejmi I naše najboljše želje za uspeh j poslanstva, ki ga opravljaš za ; blagor vsega človeštva. Vrni se J nam zdrav in zadovoljen. V Kočevju, 6. oktobra 1963. DELOVNI LJUDJE, ZBRANI NA VELIKEM ZBOROVANJU V POČASTITEV 20-LETNICE ZBORA ODPOSLANCEV SLOVENSKEGA NARODA Predsednik občinske skupščine Kočevje Drago Benčina otvarja nedeljsko množično zborovanje v počastitev 20-letnice Kočevskega zbora ST. 42 Po slavnostni seji občinske skupščine so v novem domu telesne kulture odprli lepo urejeno razstavo destl'etncga razvoja kočevske komune Slavnostna seja občinske skupščine Kočevje S slavnostno sejo občinske skupščine Kočevje, bila je v četrtek, 3. oktobra, so se začele slovesnosti v počastitev 20-letnice Zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Seje v preurejenem Šeško vem domu so se poleg članov obč. skupščine udeležili še predsednik skupščine Sit Slovenije Ivan Maček - Matija, podpredsednik skupščine SRS dr. Marijan Brcčelj, predsednik o-krajne skupščine Ljubljana ing. Marko Bulc, predsednik okrajnega odbora S7HL Ljubljana Sir- vijo. Na Zboru so enodušno obsodili sovražnike in izrekli svojo veliko ljubezen do tov. Tita. Nato je tov. Hegler opisal razvoj kočevske občine, njeno gospodarstvo, družbene službe in poudaril, da so delovni ljudje na Kočevskem dosegli velik razvoj. Iz opustošenega mesta se je dvignilo novo, ponosno Kočevje z mnogimi industrijskimi obrati. Organizirane so bile tudi razne službe, ki so potrebne delovnemu človeku. Opustošena zemlja je zopet zaživela, po njej so zabrneli trak- zne skupščine Edvardu Kardelju. Po končani seji so s:i visoki gostje in člani skupščine ogledali razstavo »10 let razvoja kočevske komune«. Podpredsednik republiške skupščine dr. Marijan Brecelj se je zelo pohvalno izrazil o razstavljenih eksponatih naših podjetij, še prav posebno priznanje pa je izrekel podjetju Itas. Pohvalil je proizvodnjo premične gradbene mehanizacije in se še prav posebno zanimal za njihovo proizvodnjo, ki bo letos, kot pravijo, dosegla dve milijardi. KOČEVJE JE PRAZNOVALO (Nadaljcv. s 1. strani) čina dal besedo tov. Mihi Marinku, je pozval zborovalce, naj z enominutnim molkom podaste spomin 119 padlih in umrlih odposlancev, še posebej pa sporm tiste dni umrlega člana izvršne® komiteja ZKS dr. Jožeta Potrča. Nato je stopil na govorniški °" der sekretar CK ZKS Miha Marinko ki ga je nekaj deset tisoč poslušalcev navdušeno pozdravilo. Udeleženci slavnostnega zborovanja so poslali tudi pozdravno pismo našemu predsedniku Titu, ki je te dni na obisku v Ameriki. Pred koncem zborovanja ata nastopila v krajšem kulturnem programu še združena p-evsiK" zbora (Partizanski invalidski P6;' skl zbor in »Zarja« iz Trbovelj' ter rudarska godba iz Trboveb Množice so se potem razšle P~ mestu, k stojnicam in v lokal ' še dolgo v noč pa je nad mesto1”’ ki je dočakalo lep in sončen daJt dehtelo slavnostno, prisrčno raz' položen je. . a Še pred pričetkom množične^ zborovanja, okroff desetih dod? dan, so se pred osnovno šolo M'. ka Bračiča zbrali nekdanji boi IX. udarne brigade, kii je :bila v stanovljena 12. septembra 1943 Kočevju. V spomin na ta dog dek je na šoli tudi spominska P1"' šča. Borci IX. udarne brigade ^ se dogovorili za stalno povezae\ v prihodnje, za kar naj bi -s'n,Pi0Sipe^erl0 Popravo izvoliitev ki-a >S ancev v vseh slovenskih po-v narodnoosvobodilni bfwil in Partizanskih odredih v ho ^ifvništvo, ki bo kvalificira-odločalo o sedanji in bodoči belih in plavih Izdajalcev, ki so pričeti s poskusi restavrirati stari predvojni protiiljudski režim. Zato je bilo političnemu vodstvu narodnoosvobodilnega gibanja ja- V KOČEVJU SKLEPI DRŽAVOTVORNEGA ZNAČAJA Kočevski zbor je kot prvo resnično predstavništvo naroda še v samem jeku narodnosvobodilne borbe spre- Sekrctar CK ZKS Miha Marinko med govorom pogina. Kakšno svobodo neki bi mu brez tega lastnega boja po porazu fašističnih sil prinesli zunanji osvoboditelji? O tem daje misliti neslavna in hlapčevska vloga slovenskega fevdalno cehovskega vodstva v evropski meščansko demokratični revoluciji leta 1848, grenke izkušnje ob zlomu Av-stro-Ogrske 1. 1918, o tem dajo misliti dolgotrajna mirovna pogajanja glede priključitve dejansko z lastnim bojem osvobojene Primorske in i.onč-no vztrajna podpora, ki so jo uživali najrazličnejši reakcionarni krogi, računajoč na zmagoslavno vrnitev z ostanki belih in plavogardistični band. Dvajset let je razmeroma mnogo in hkrati malo, časovno pomeni samo toliko, _ da zraste in stopi v aktivno življenje ena mlada generacija. Toda naših preteklih dvajset let je izredno živahno, naporno in plodovito obdobje. Ni moj namen podrobneje obravnavati posamezne razvojne stopnje tega dvajsetletnega obdobja, pač pa bi rad le podčrtal nekatere značilnosti in po- Več deset tisoč-glava množica je z zanimanjem poslušala govor tov. Mihe Marinka s no, da je potrebno pripraviti II. zasedanje AVNOJ predvsem zaradi sprejema načel smotrne in v bodočnost usmerjene graditve Visoki gostje n* slavnostni tribuni v Kočevju jel sklepe državotvornega značaja, v imenu slovenskega naroda in slovenskega ljudstva je položil temelje za vso našo bodočo borbo. V polni meri je izražal voljo svojega naroda, ki si je z njim prvič v zgodovini »pisal sodbo sam« — izrekel je enodušno voljo, da z vsemi napori in žrtvami izvojuje dokončno osvoboditev in se združi v skupni usodi svobodnih enakopravnih narodov nove demokratične Jugoslavije. Nepreklicno je sklenil, da so edina zakonita oblast na slovenskem ozemlju odbori OF, poveril je Plenumu in Izvršnemu odboru OF vso zakonodajno in izvršno oblast s pravico v skladu z bodočimi sklepi AVNOJ postavljati vse potrebne organe nove ljudske oblasti na Slovenskem. Imel je daljnosežen pomen pri obsodbi begunske vlade v Londonu — izjavil se je proti vsakršnim zunanjim poskusom, da bi kdorkoli drug odločal o usodi jugoslovanskih narodov, razen njihovih resničnih in neposrednih predstavnikov. Izrazil je vso globoko ljubezen in popolno zaupanje tovarišu Titu. Zato sodi Kočevski zbor skupno z zbori drugih narodov Jugoslavijo med temeljne pogoje za tako pomembno II. zasedanje AVNOJ. S Kočevskim zborom se je za slovenski narod enkrat za vselej končalo obdobje podjarmljenosti in hlapčevstva. Slovensko delovno ljudstvo je obračunalo s podkupljivo gospodo hkrati, ko se je z bojem na življenje la smrt rečllo narodnostnega sebnosti razvojne poti od Kočevskega zbora do današnjih dni, ko so bili z novo ustavno ureditvijo dani trdni temelji nadaljnjega socialističnega razvoja v naši deželi. Dejstvo, da to odločilno obdobje ni zateklo naših narodov nepripravljenih, je zgodovinskega pomena. V našem ljudstvu, zlasti še v njegovem delavskem razredu, so zrasle idejno zrele, borbeno in organizacijsko utrjene politične sile, sposobne vzeti na svoje rame odgovornost za usodo naših narodov. Jugoslovanski komunisti s Titom na čelu so si svojo v borbah izkazano zvestobo, z razgaljanjem protiljudskih pctokolonaških vladajočih klik, umeli pridobiti zaupanje razredno in nacionalno zatiramo ljudskih nmožic. 2e od vsega začetka so si bili na jasnem, da sc mora nova skupnost naših narodov graditi na temelju popolne nacionalne enakopravnosti. Na tej podlagi se je ob akcijski in organizatorski sposobnosti komunistov tudi v Sloveniji naglo gradilo in utrjevalo novo, široko vsenarodno politično gibanje - Osvobodilna fronta slovenskega naroda. OČITNA JE BILA BREZKOMPROMISNOST OSVOBODILNEGA BOJA Ker so imeli idejno-politično in organizacijsko odločilen vpliv pri vodenju in razvijanju borbe za nacional- (Nadalj. na 4. strani) (Nadaljev. s 3 strani) no osvoboditev komunisti, je bila brezkompromisnost osvobodilnega boja očitna. Borba za nacionalno osvoboditev ne bi mogla biti tako neizprosna in srdita, tako dosledna in množična, če delovni ljudje ne bi imeli popolnega zagotovila, da bo zmaga nad okupatorji in njihovimi domačimi zavezniki prinesla tako družbeno ureditev, ki bo zagotovila tudi od- To Je bil za nas skrajno težak nenaden napad, ki je prišel s tiste strani, od koder bi ga najmanj mogli pričakovati. Stalinski napad, ki nas je hotel osamiti in razbiti našo notranjo enotnost, se je v celoti izjalovil. Ponovno se je izkazala neomajna strnjenost političnih sil, tako da smo mogli v razmeroma kratkem času obvladati gospodarske, kakor politične posledice in kreniti na pot hitrejše demo- bi družbe in že spreminjajo svojo sodbo; tisti pa, ki jih vodijo povsem drugi cilji in pota, nadaljujejo z napadi in obrekovanji. Ob teh novih odnosih in nastalih nasprotjih v socialističnem svetu, ob pojavu polarizacije in razdvajanja mednarodnega delavskega gibanja s strani kitajskega vodstva, ko je naš V. Plenum ZKJ zavzel jasno stališče, pa mislim, da bi veljala še tale ugotovitev: V tem obdobju, ko smo sami morali krčiti svojo pot, nam nihče ne more očitati, da smo kdajkoli le ma-> odstopili od dosledne borbe za so-ializem in oslabi li ali razbijali enot-lost mednarodnega delavskega gibanja. Tudi v vsej široki dejavnosti na mednarodnih toriščih, ki se je izkazala tolikanj uspešna v korist miru in jačanju miroljubnih sil, sc nismo kadarkoli izneverili mednarodnim obveznostim ali škodovali ugledu socializma. Najznačilnejša prelomnica v tej naši poti je torej prehod v obdobje spo-polnjevanja odnosov med ljudmi, k široko razvejanemu organizacijskemu mehanizmu oblik socialistične demokracije, prehod na delavsko samoupravljanje. Delavski sveti so potrebovali za svojo učno dobo z manj imi neposrednimi materialnimi pristojnostmi v upravljanju le kratek čas. Postopno spreminjanje gospodarskega sistema je prepuščalo vse več prist j nosti delavskim svetom in samoupravnim organom sploh. V razmeroma kratkem obdobju zadnjih desetih let so bili z uspešnim uveljavljanjem sa moupravnih organov doseženi ogromni rezultati. To so bili mogoči - kai je vedno potrebno znova poudarjat-— zaradi pomembne vloge in dragocene pomoči ter spodbud političnih sil za uspešno in bogato delo samoupravnih organov. Razvoju in uspehom samoupravnih organizmov je bilo potrebno ustrezno prilagoditi tudi vsebino dela političnih organizacij. Program Zveze komunistov Jugoslavije so enodušno sprejeli SZDL in vsi naši delovni ljudje. Komaj dobro leto po Programu ZKJ pa sledijo temeljite priprave za novo ustavno ureditev ,ki v dokajšnji meri že pomeni realizacijo in praktično uveljavitev načel Programa ZK Jugoslavije. 1943 na tribuni Poslušalci so napolnili ves Trg svobode, parke in sosednje ulice J' pravo socialnega izkoriščanja ln vse uemokratične svoboščine delovnemu človeku. O tem je dejal tovariš Tito: »Samo pozivati ljudstvo na boj zoper okupatorja in ne dati ljudstvu razumeti, da bi s to borbo doseglo hkrati nekaj novega, mnogo boljšega, da se staro ne bo več vrnilo — na ta način ne bi mogli dvigniti naših narodov v to borbo, ne bi mogli zainteresirati zanjo tako širokih ljudskih množic in prav tako ne bi mogli v tej borbi vzdržati do kraja, to je zmagati.« V tem boju in na teh programskih osnovah se je izoblikovala in kalila močna politična sila, ki je predstavljala organiziran narod v pravem pomenu besede. Ta narod je izkazoval: popolno enotnost in zaupanje v politično vodstvo, ki je s Titom na čelu. vouilo boj za uresničenje tako zastavljenih ciljev. Oborožen boj je temeljil na jasnem, programu nacionalne osvoboditve oo zagotovitvi popolne nacionalne enakopravnosti in na odpravi izkoriščanja, zato je bil vsenarodni boj. V njem je moral vsakdo — posamezne vojaške enote ali posamezne organizacije OF — s čim večjo samoiniciativnostjo izbirati način boja in delovanja. Jasno je, da je moral zato temeljiti na najširši ljudski demokraciji, ker se je le tako lahko sproščala vsestranska borbena in ustvarjalna iniciativa. Brez tega bi si ne bilo mogoče zamisliti tako veličastnega boja naših narodov v srcu okupirane Evrope ter svojstvenosti oblik in intenzivnosti ten bojev v posebno težkih pogojih na Slovenskem. Zato je kljub ogromnim žrtvam štiriletnih bojev OF izšla iz zmagovite oborožene revolucije okrepljena s številnimi predanimi kadri ter z jasno zavestjo in usmerjenostjo množic v obnovo do temeljev uničenega gospodarstva in v pospešeno graditev nove socialistične družbe. kratizacije našega družbenega živijo nja in obenem prispevati dragocene izkušnje mednarodnemu delavskemu gibanju, ki prav danes postajajo tako očitne. OPRTI NA MARKSISTIČNO ZNANOST SMO ISKALI IN IZOBLIKOVALI SVOJE IZVIRNE OBLIKE IN VSEBINO NAŠEGA DRUŽBENEGA SOŽITJA Petnajst let nadaljnjega družbenega razvoja najzgovorneje priča o naši Del udeležencev Zbora NAVZLIC TEŽKIM POGOJEM - PREPRIČLJIVI REZULTATI Pomen in vrednost do danes doseženih rezultatov v razvoju demokratičnih socialističnih družbenih odnosov, v razvoju proizvajalnih sil, socialnih, prosvetnih in drugih kulturnih institucij, sta tem večja, če upoštevamo Izredno težke pogoje in okoliščine, v katerih so nastajali. Med vojno uničeno gospodarstvo smo obnovili brez tiste izdatne pomoči, ki je je bila deležna ostala opustošena Evropa, ker smo prejeli samo pomoč,, ki ni bila povezana s političnimi in drugimi za nas .lesprejemljivimi pogoji. Le tako smo se tudi mogli učinkovito postaviti po robu najrazličnejšim poskusom od zunaj, katerih končni cilj je bil obnoviti staro kompromitirano razredno izkoriščevalsko vladavino. Sledili so nato 6e dogodki leta 1948. popolni zmagi. Četudi smo morali premagovati lastne težave in odstranjevati napake, ki so izhajale iz neizkušenosti pri iskanju lastnih poti, je vendar neprecenljive vrednosti dejstvo, da so naši narodi s svojim predstavniškim in političnim vodstvom odbili vse zunanje poskuse ln ostali popoln gospodar na svoji zemlji. Gradili smo trdne temelje enotnosti naših narodov, oprti na marksistično znanost smo iskali in izoblikovali svoje izvirne oblike in vsebino našega družbenega sožitja, ki so v skladu z globokimi demokratičnimi tradicijami in utrjeno socialistično zavestjo delovnega ljudstva. Zunanji svet je različno gledal na to naše delo, na pot, ki smo jo ubrali. Eni sovražno z obrekovanjem, drugi z zanimanjem, pomešanim z dvomom, če bo naš »eksperiment uspel«. Doseženi naši uspehi so prepričali vse tiste progresivne sile, ki resnično grade ali streme k socialistični probraz- JUGOSLOVANSKI NARODI SO SF POVEZALI V SOCIALISTIČNI SKUPNOSTI Ena nadaljnjih značilnosti družbenega razvoja od Kočevskega zbora pa do sprejema nove Ustave je naša postopno spopolnjevana federativna ureditev. Graditev tega sistema temelji na jasnih socialističnih načelih o na-nacionalnem vprašanju, temelji na neoporečni odločitvi v samem oboroženem boju, ki se je v vsem našem dosedanjem razvoju vsestransko izpričala v dejstvu, da so se jugoslovanski narodi povezali v socialistični skupnosti. V okviru te skupnosti zagotovljena popolna samouprava sprošča in podbuja vse tiste pozitivne pobude ,ki so odsev nacionalnih posebnosti — gospodarske in socialne strukturne narave, tradicij, običajev in prizadevanj. Te posebnosti skupaj s stopnjo zrelosti zavestnih socialističnih sil se kažejo tudi v različnih od- tenkih oblik in metod graditve socialističnega družbenega sistema. V te pogledu imamo tudi na SlovensKem neke posebnosti, ki so včasih po* livne včasih negativne narave, nek terc pomenijo prednost, druge pa a virajo tempo ra.Aoja. Na primer: pr veliko poudarjanje posebnih Pozlt‘ nih lastnosti se rado sprevrača v aru go nasprotje, Kakor tudi preveli vnema za odpravljanje teh posebn sti rojeva težnje po birokratskem ““ formiranju in p.av tako ne vodii vzajemnemu zaupanju ter utrjevanj enotnosti naše socialistične skupn°s ■ Pri praktičnem vsakodnevnem uelu «* uresničevanju iaejnih načel so or dvoma tudi na...™.e te ali one vrst • Zato je nujno, *ra so zavestne socia listične sile zeiu aktivne, da ustvari no delujejo v na., eni družbenem t voju in ua ob..odlijejo in onemos" čajo škodljive -.aniiestacije, ki jajo iz razpoio..cnj še neizkoreninj ne preteklosti. ... Ljudje v naši socialistični Jugosl viji sami uozivljajo bratstvo, enutnos ■ socialistično solidarnost pristno 1 iskreno. Strašna katastrofa v tikopj je pač nedavno potrdila prav tak ou cutek v slehernem našem človeku hkrati v trdi preizkušnji tudi doba zala sposobnost našega družbenega » stema. TUDI ŠTEVILKE PRIČAJO O VELIKEM NAPREDKU Vsekakor pa smemo trditi in to 1 dl lanko podkrepimo z vrsto dejstt ' u 1,..... ,a preo -v leti izrečena -u* j Cie. za usoono povezanost v na skupnosti vsakemu od Jugoslovana'' na.ouuv velike koristi. ..sta pod*. ..o v ..azorno priča o veli..e.n napi« , I.u ln razvoju nase repuonke v ‘e|e preteklem oodobju. Naj omenim nekatere: v strukturi prebivalstva nastati, kot odraz naglega razvoja nusirijc, pomemuiii notranji prum‘ti. saj ima Slovenija po najnovejsiii V natkin že manj kot četrtino preoA" cev, ki žive izključno od kmetijsi vtem KO je znašal delež kincus« pieu.vaislva leta 19JS se au % 1 naioo uonouek se je v tem ouuooju poV« ua preuivalca skoraj za trikrat, P* , izvoouja električne energije za “(£ n.ut trikrat, proizvodnja je.ua za ' kot uvainpolkiat, protzvouuja pal»" eeto za surikrat itd. ,VL>j Nismo pa skrbeti samo za raz y gospodarskih dejavnosti, temveč > f. v skladu z našimi materialnimi nosilni razvijali zdravstvene socia«yi varstvene, kulturne, znanstven« uiuge institucije. ze samo ucien k . uatek, ua je seuaj vpisanih ua v‘ , am in višjih šolan v uasi icpU« |c. okoli osemkrat vee slušateljev sut.,;1o ta 19.1:», nazorno ilustrira nav«« [tli trditev. Tako imamo uanes u"1 „ viajm in cisokin šolah skoraj ‘by. staaeillov kat Vseli pl CU1V M CU V parnike z viaja in visoko izum' Ilit-tanku ul se ila.ajai pOdatkC g.eni razvoju Itase . ly------C, V« ^(1 menim, ua »o u uspem i-■ * s— .... so e lan st lenC uluzue tako e ei.**** j.n m potieuuu pourouuejc nast*-e. i j., k. so nam pred zv .e.. «... *" UelUl, se naglo UieauleUJeJo. IZREDEN MEDNARODNI UtiEb J uliObLA v l«i E Prav je, da dodam k navedi*1^ 6 o lovit v »ul be eno, ki j«- ~**av"‘* iiuuio ouuobje in ocunu uuviv** ul 4.MU11J1 CrtS i/uudvuo uviau ao t>mo one*iiogovAAi voe * ii o turni ti našo avooouo m au' ost, ko srno Kieuni kio^kO 1 leuiio po svoji pou — JC iia uspesna v Krepitvi enega »isiema, v tazvoju uvi kli v mn institucij samoupravljanj Jlt;-neijiu preobrazbi prej zaosi* * vllu ■... - gospouarsKO moij cpni smo tuui močno *>k LU„i ...kiroum ugleu uugusiavue. ulv mia ustvarjena močna ,trajnemu m uspešnemu yen«' nju našega državnega m P l0ui««' , vodstva na mednarodnem P 1( j« . Kakor je ugotovljeno v KVe>1' a naša zunanja pomika KO,‘ .njeO111 n ousev nacei, ki jin ures~*, oni*' notranjem ustvarjanju m ,10viii“ jo težnje m hotenja nasiti tav«(> ldi. To je ena urstvenm P , katerih temeljijo ugled n sVtJiti. tl nase pomike v zunanje« ^ ,,i Dosledno izvajanje te V" uv«' .pori za spiosno mednaru pin. zvijanje lezenj človeštva^ 11Jt!Va- rua proti kolonialnemu U1 nJ* u, za svobodo vseh naro sod*; vo enakopravno niednar iu«u vanje, za miroljubno re.t ilUi z rodnih sporov, so 0 pu‘„ kolikokrat vodili »a „iii'd 1 iv no seuaj je znova na PolKO„tin«ila nežna kot mail s svojimi otroki. Znala je vsakega potolažiti, 'edno je imela za vsakega toplo in ohrabrujočo besedo, ki je vsakomur Vlila novo živlienje. Bila je tiha in dobra kot gozd, ki je ! skrival četo in ji nudil zavetje. Z Andražem ata se čedalje bolj navezovala drug na drugega. Našla sta se. Sede1 ■' -sita pozno v noč nedaleč od tabora in prisiu- j skovala šelestenju drevja, ki je izgubljalo svojo obleko. Porumio-('lo listje je šumelo ood koraki in gozd se je pripravljal, da \ sprejme zimsko odejo. Sedela sta tesno skupaj in obujala spomine. “Andraž, zakai sva se morala srečati prav v vojni?« ga je ! ekoč vprašala. »Ali ne bi bilo lepše, da bi se srečala kjerkoli j *^™Jje. daleč proč od bomb in granat, dialed od m-menja topov in j Jtokanja pušk? Andraž, ali ne bi bilo lepo. ko bi bil ves svet svo-den in bi lahko skupaj potovala. Ko s^m bila maihna sem ho-ela vedno potovati ... Želela sem iti v Izmdon. Pariz. Moskvo .. . .^ati sem hotela ljudi, njihove običaje... Toda tam nekje da- j k • Pred vsem tem, je bila skrita želja po majhnem domku, v j aterega bi se lahko vedno vračala... Ta želja me le vedno sprem- } tal a in je še danes živa v meni. Topel dom-, s tabo. Andraž.« Tonlo jo je pogladil po la-seh in jo privil k sebi. Imel jo je ! je • Čedalje bolj jo je ljubil. Tudii sam si je želel doma, tudi sam I -T t1 ’'Poenel po toolem ognjišču, čeprav majhnem, toda prijetnem. j a ^-fiel je. da bi vsi imeli domove, da ne bi bilo sirot, katerim j za n."*~»*«>valo kruha in srečne mladosti. Sam ie bil prikrajšan j vse to. zato pa ie bil danes tu, da s puško v roki zareže skupno ! rovariš! novo življenje. j ,7q,:ro’e listje ie padalo z drevja in veter ga je raznašal po čak-flv »e je prihajanje zime. Italijani so se potuhnili in Mr, k' “'Bodo že prišli,« so dejali, »v gorah ie mrzlo in tudii jesti sp n_’^° 'meli kaj, potem jih bomo polovili kot zajce. Stopinje mnf^ro-aj° v snegu.« Vendar četa ni počivala. Napravila je več beti’*'*1 akcij daleč ob taborišča in zdaj udarila tu, drugič presets v prestrašenega sovražnika drugje. Italijani so mislili, da je hitt-oXa'nditov kot listja in trave in čedalje bolj so se bali. Kakor Vso kaj zašumelo v bližini njihovih vojašnic, že so na rooč regljale strojnice in puške. I KOČEVSKI PROCES JE ODJEKNIL PO VSEM SVETU -•SPREOBRNJENCI.. Od 9. do 11. oktobra 1943 je bila v Kočevju javna ustna sodna obravnava proti 22 belo in plavogardistom, ki so jih partizani polovili v silovitem septembrskem lovu po postojankah Grčarice, Turjak, Pudob itd. Mnogi med njimi so imeli na vesti številne zločine in ti so prejeli zasluženo kazen. Sodna obravnava je trajala tri noči, bila pa je v kinodvorani v Kočevju. Na smrt z ustrelitvijo je bilo obsojenih 16 Obtožencev: Stemiša, Vošnar, Mi-lanovič, Šinkar, Malovrh, Marinčič, Konečnik, Lasac, Končan, Tomažič, Klen, Štepec, Murn, Mihelič, Capuder in Habič, ostali pa na prisilno delo. Radko Polič, odposlanec kočevskega okrožja, v svoji 'knjigi »Sonce in ceste« tudi obširno opisuje Kočevski zbor ter Kočevski proces, katerega se je udeležil. Obiskal je tudi obsojence in se pogovarjal z njimi. Potem, ko je bila izrečena sodba, je ponovno šel med tiste, M so bili obsojeni na prisilno delo in se pogovarjal z njimi... — Ko je bil Kočevski proces že mimo, sem imel še eno politično uro med obsojenci na prisilno delo, ki so stanovali v dijaškem domu. Med njimi je bilo precej intelektualcev — kaplani, študentje, pravniki, profesorji, oficirji, kdo bi vedol, kakšnih poklicev vse -ni bilo tam; tudi obsojenca s Kočevskega procesa kaplan Jaka Mavec in intendantski poročnik Stane Not, ki sita se izmazala s prisilnim delom ... — Pozorno so me poslušali. Med govorom so si nekateri šepetaje izmenjavali kakšno misel, si prikimavali in se nasmihali. Potem se je razvila zelo živahna razprava. Glavno besedo so imeli kaplani. Odprli so vprašanje, ali je izdajalsko početje ljubljanskega škofa Rožmana zavestno ali pa so mu morda vso zadevo podtaknili; in če je bilo zavestno, kakšno naj bo njihovo stališče: ali naj mu bodo še pokorni, ko jih pod geslom boja proti »-komunistični OF« v bistvu poziva v boj proti lastnemu narodu na strani fašističnega okupatorja? — Kaplan Mavec, močan, čokat fant, v srajci z zavihanimi rokavi, prava podoba kaplana novega kova, kakršnega si je očit- no želela in si ga zamišljala najbojevitejša katoliška organizacija »Straža v viharju«, je imel cel govor o tem, kaiko so v teh dneh v dimu in krvi, med ognjem in mečem, v viharjih, ki so spreletavali njihove duše, spoznali resnico, si sneli kopreno z oči in odkrili pravo podobo osvobodilnega boja slovenskega ljudstva in vso nizkotnost in klavmost svojega dosedanjega početja. — Ko se je tako razvnel in začel žvenketati in cingljati s frazami o svobodi, zarji novega dne, o neizprosnem boju proti vsem izdajalcem, ki nočejo pogledati veliki in mogočni resnici v lice, se mi je zastudil. Prepričan sem bil, da igra in se pretvarja, zato sem ga sicer ostro, toda še vedno vljudno prekinil, češ da sem uverjen, da je gospod^ kaplan že zdavnaj doumel resnico in ji pogledal v obraz, pa je ni hotel videti in se po njej ravnati, zato se mi zdi. da bi bilo bolj prav, če bi bil bolj skromen in stvar-nejši v svojih besedah. Se bodo težki dnevi, še bo imel vsakdo izmed nas priložnost, da pokaže svojemu ljudstvu in samemu sebi svoj resnični obraz. — Kaplan Mavec, ki je bil od govorance še ves rdeč v obraz in po kratkem, širokem vratu, se je takoj umaknil, rekoč, da so bile njegove besede resnično iskrene in brez zadnjih misli, da se pa strinja, da je še vedno takšen čas, ko je treba govoriti bolj z dejanji kot z besedami. Ko so se tNemci približevali Kočevju z Broda na Kolpi, so se umaknili tudi delovni in kaznjeri-ski oddelki proti Ribnici in od tod na Travno goro. Ko so šli k vodnjaku pri Lenčku po vodo, sta dobrepoljski kaplan Lavrih im topliški kaplan Mavec, »spreobrnjenca« s polnimi usti fraz o domovini, svobodi itn boju proti okupatorju, zaklala stražarja in pobegnila. KRISTALNE VAZE lepo očistimo s kavno usedlino. Dve žlici kavne usedline damo v vazo, dolijemo malo vode in kanec kisa, nato pa vse dobro pretresemo. Vaze postanejo še bolj bleščeče, če dodamo mešanici še malo plavila za perilo. Ivan Brodar - Zan: KOČEVJE Odslej boljše telefonske zveze IIKRATI Z OTVORITVIJO NOVEGA POSTNEGA POSLOPJA TUDI NOVA AVTOMATSKA TELEFONSKA CENTRALA V POSKUSNEM OBRATOVANJU Otvoritev nove pošte Ob prisotnosti podpredsednice skupščine SR Slovenije Dragice Rome, predsednika republiškega odbora sindikata prometa in zvez Humberts Gačnika, republiškega poslanca Mira Heglerja, predsednika UO PTT Zvonka Hribarja, direktorja skupnosti PTT Slovenije Jožeta Gerbca, generalnega direktorja komunalne banke Perka ter generalnega direktorja Iskre iz Kranja Dušana Horjaka in ostalih gostov, je v petek, 4. oktobra, slavnostno otvoril prostore nove pošte predsednik občinske skupščine Kočevje Drago Benčina. Tov. Benčina je poudaril, da je ta objekt eden med največjimi Podpredsednica skupščine SRS Dragica Komo sl ogleduje novo pošto pridobitvami za Kočevje v zadnjem času. O pomenu in nalogah nove pošte pa je spregovoril direktor PTT Ljubljana Dane Dov-jak. Novi avtomatski centrali lahko priključijo 500 naročnikov in je napravljena tako, da ta krog naročnikov lahko še razširijo. Centrala je urejena na evropske normative in se bo lahko takoj vključila v avtomatsko telefonsko o-mirežje Evrope, čim bodo tudi v ostalih krajih države dani za to pogoji. V dneh proslav Zbora odposlancev pa je bila v gornjih prostorih novega poštnega poslopja odprta tudi razstava pod naslovom »PTT v izgradnji«. Razstava je prikazala vlaganje sredstev v izgradnjo novih poštnih poslopij v Sloveniji. Dosedanja telefonska centrala za naše mesto in njegovo neposredno okolico je bila montirana pred nekako desetimi leti v starem poštnem poslopju. Prostori so že takrat veljali kot provizoriji, saj je bilo poslopje zgrajeno prvotno za stanovanja. Centrala je bila tako imenovanega koračnega sistema ter je imela v končni fazi 200 telefonskih naročniških priključkov. Zveze v mestu so bile sicer še kar zadovoljive, toda eno samo delovno mesto na telefonski centrali za ročno vzpostavljanje medkrajevnih zvez je praktično onemogočalo vsak stik izven kraja. Ce pridamo k temu še zastarelo železniško progo, silno slabe ceste, trdimo lahko, da je bilo Kočevje mesto z najslabšimi zvezami v Sloveniji in malone izolirano od ostalih krajev. Hitro rastoče potrebe v mestu in okoliških krajih, predvsem pa lepe perspektive za razvoj gospodarstva in turizma ,so zadnja leta narekovale ureditev teh problemov. Hkrati z modernizacijo cestnega omrežja je bila še najbolj potrebna modernizacija telefonskega omrežja in nujna avtomatizacija, telefonskega prometa brez posredovanja telefonistk tako, kot je že v gorenjski in koprski omrežni skupini. V samem mestu so tudi potrebe prerasle zmogljivosti. Pošta že več le ni mogla ustreči novim prijavam za priključek telefonov, ker so bile kapacitete stare centrale popolnoma izkoriščene. Prav je zato, da smo skupaj z novim modernim poštnim poslopjem, ki bo zagotovilo nemoteno in hitro poslovanje, dobili tudi novo in večjo telefonsko centralo. Izdelala Jo je kranjska Iskra po modernem sistemu Crossbar s koordinatnimi stikalniki. Je istega tipa kot centrale v Kopru, Novem mestu in Murski Soboti, ki so jih montirali letos oz. lani. To vrsto central je ISKRA sama razvila v svojih laboratorijih in se je do sedaj najbolje obnesla v državi, pa tudi v inozemstvu. Poleg zanesljivega delovanja ima ccntnrala še to prednost, da je njeno vzdrževanje skoraj malenkostno. Izdelana je domala vsa Iz domačega materiala. Nova avtomatska telefonska centrala ima začetno zmogljivost 500 priključkov in končno kapaciteto 1500 priključenih telefonskih aparatov. Krila bo vse sedanje potrebe mesta, pa tudi bodoče — morda kakih 10 let naprej. Glede povezave z drugimi kraji se bo promet precej sprostil, saj ima centrala šest medkrajevnih zvez z Ljubljano in drugimi kraji. Za sedaj bo posredovanje še ročno, kljub temu, da je centrala prilagojena za avtomatiziran medkrajevni telefonski promet. Po vključitvi tranzitne glavne centrale v Ljubljani, ki jo sedaj grade, bo odpadlo ročno posredovanje. Naročniki bodo vzpostavljali direktne medkrajevne zveze samo prek karakterističnih številk. Sedaj vodi do Ljubljane prosti telefonski vod. ki ga bo verjetno kmalu nadomestil kabel do Novega mesta. Prek Novega mesta bodo namreč položili glavni koaksialni kabel od Zagreba do Ljubljane in nanj bodo priklopili poleg novomeške tudi kočevsko vozliščno avtomatsko centralo. Po perspektivnem planu avtomatizacije telefonskega omrežja v Sloveniji bodo dobili še naslednji kraji avtomatske telefonske centrale končnega tipa: Ribnica, Mozel, Koprivnik, Nova sela, Vas Fara, Osilnica, Kočevska Reka in Stara cerkev. Centralo v Kočevski Reki bo izdelalo in montiralo podjetje ISKRA še letos. Imela bo 100 priključkov in že takoj avtomatsko povezavo s kočevsko. Reka ima sedaj zastarelo induktorsko centralo z ročnim posredovanjem zvez. Na avtomatsko centralo v Ribnici bodo v bodoče vezane tudi nove centrale v Strugali, Ortneku, Dolenji vasi, Sodražici, Dragi in Loškem potoku. Vse bodo končnega tipa. Na ta način bodo potem vsi važnejši kraji našega področja povezani med seboj In hkrati tudi z osta- limi kraji v državi in zamejstvu. Sistem avtomatizacije telefonskega prometa pomeni povsod velik korak naprej. Hiter prenos misli in poročil na daljavo sta namreč osnovna pogoja za napredek vsakega družbenega življenja. S sistemom avtomatske povezave vsega sedanjega in bodočega telefonskega omrežja pa bo naš predel okraja bolj zaživel in ustvaril še boljše pogoje za hiter in skladnejši razvoj gospodarstva in turizma. Marjan Kralj Nova avtomatska telefonska centrala v Kočevju tik pred zaključkom montaže Na Mlaki farma za 15.000 bekonov Na obratu Kmetijskega gozdarskega posestva na Mlaki vzredijo letno nekaj nad 4000 bekonov, razen tega pa pitajo tu še mlado govedo (baby beef) in imajo krave molznice. V bližnji prihodnosti nameravajo farmo za baby beef preseliti oziroma zgraditi nekje drugje, mlečno proizvodnjo nameravajo ohraniti v sedanjem obsegu, farmo bekonov pa preurediti za skoraj štirikrat Večjo proizvodnjo. V prvi fazi, se pravi že prihodnje leto, nameravajo z a-daptacijami in novimi gradnjami urediti najprej farmo za 10.000 bekonov. Tako količino bekonov bodo zredili že v letu 1965. Prav tako leta 1965 bodo nadaljevali z gradnjo farme za 15.000 bekonov in jo dokončali že v istem ali pa naslednjem letu. Tako bo začela delati bekonska farma na Mlaki predvidoma s polno zmogljivostjo (15.000 glav) leta 1966 ali 1967. Idejne načrte za farmo bekonov na Mlaki so izdelali kmetijski strokovnjaki KGP, medtem ko bodo napravili glavni načrt strokovnjaki Agrokombinata iz Ljubljane. Izgradnja bekonske farme bo veljala predvidoma okoli pol milijarde dinarjev. Farma na Mlaki bo zalagala z 'bekoni klavnico, ki smo jo začeli graditi letos v Kočevju, ostale pa bo prodala drugim kupcem. Povpraševanje po bekoni h je precejšnje in vsi dosedanji izračuni so pokazali, da bo investicija rentabilna. Strokovne delavce za bodočo farmo bekonov KGP v glavnem že ima, nekatere pa še štipendira. Bekone, ki jih bodo pitali, bodo proizvedli tudi na tem obratu. Od Gallusa do danes Za nami je bogato 16. stoletje, za nami pa je tudi mrtvo 17. stoletje in dobršen kos 18., ko je vladalo pri Slovencih pravo kulturno mrtvilo in ko tudi po 50 let skupaj ni izšla nobena knjiga. Vendar ostala je vsaj tradicija. Ostali pa so tudi žalostni zapiski o sežiganju čarovnic. Ko Valvasor opisuje cerkniško okolico In zlasti Slivniški vrh, kjer naj bi čarovnice imele svoje shode, do- stavlja, da je ta okolica precej naseljena s čarovnicami in da jiih zato mnogo sežgo. Pred dobrimi 250 leti pa je v Evropi in tudi pri nas Slovencih zopet vzplamtela iskra kulturnega in miselnega napredka in Ribnica ima pri tem spet svoj delež. Saj je znano, da je v njej prebil dobra 4 leta (1789 do 1793) prosvetljenec Valentin VODNIK. Vodnik, M je imel v svojem času izreden smisel za lepoto materinega jezika, je povsod, kjerkoli je služboval, se pravi tudi v Ribnici, prisluškoval ljudski govorici in si zapisoval domače anekdote, besede in rekla. Ko ga je poklic pripeljal v naše vasi in je od blizu spoznal težave in potrebe kmečkega ljudstva, si je postavil za nailogo, vzgajati in učiti ga v čimjasnejši, prikupnej-ši in zabavnejši obliki. Zato si je nabral in zapisal dolg list najrazličnejših rekov in pregovorov iz ljudskih ust, 'ki jih še danes prav pri nas pogosto slišimo, na pri- mer: Za nos vodim, Moje pošte' nje ni naprodaj, Komar ima malo sala, Boji se dneva ko krt. Kdar zna, pa zna, Kot tisti, ki j® s svedrom kravo drl. Vodnik P je za svoje delovanje imel v R1 niči tudi zelo ugodna tla. Saj znano, da je bil pri takratnem ribniškenm graščaku Antonu dežu vsakdanji gost Spleti^ rodbina Rudežev precejšen P°,.v_ za takratno naše kulturno , ljenje. (Se nadaljuje! Razvoj ljudske oblasti v NOB Vod ?>or J*e P° končani razpravi sprejel stoep o predstavništvu in oh?8 . na>rodnoosvobadilne borbe in začasnih organih ljudske nih^’ s^eP ° spQdSni mobilizaciji vseh ljudskih sil in vseh gmot-izv ,^?e<^s*ev slovenskega naroda, resolucijo Zbora in proglas ter °hl za Vrhovni plenum slovenskega naroda 120 članov in dele-T® 2a odposlanstvo v AVNOJ 40 članov. Zalr.*x,a koncu seje je spregovoril v imenu AVNOJ dr. Ivan Ribar, J učno besedo pa je podal Josip Vidmar, ki je dejal: ^Tovariši odposlanci! Z vsem delom, ki smo ga opravili v teh (^:nie^1’ smo izčrpali naloge pirvega Zbora odposlancev sloven-, e8a naroda. Izčrpali smo vse točke in s tem položili temelje na- ot>] .noc>clvisnemu narodnemu življenju in- naši bodoči narodni riadt?' ^ahvaljujem se vam, tovariši, za izredno disciplino, ki je tudi a na *em' Z,boru. Zahvaljujem se vsem govornikom, kakor k,,.,1 vsem gostom naših bratskih narodov Jugoslavije in zastopniku 'tan-sike armade. h Kot Slovenec s ponosom ugotavljam, da je bilo to zborovanje ljU(?amo disciplinirano, temveč dla je bilo polno pobude in resnične G mi.sli- Zahvaljujem se vam, tovariši in vam čestitam za in razumevanje, ki site ga pokazali na tem zborovanju. Vhk tla,ko mi je dolžno-st, da se vam v imenu Izvršnega odbora in . ‘tov 2 javnega, plenuma zahvalim za zaupanje, ki Ste na-m g.a izkazali v°iit.vijo v najrvdšje forume slovenskega naroda. Zahvaljujem čjn am to vam izražam vseh -nas pretresenost in prevzetost od vdli-^-naloge, kii ste nam- jo nadeli. Prav zairadii te velike naloge »as' "am Pre(i Zborom odposlancev svečano obljubo v imenu Iti s,Vstch, da bomo v vsem, našem delovanju zasledovali veliki cilj, skyr ^a postavila Osvobodilna fronta, to je osvoboditev sloven-nai^°da, združitev vseh jugoslovanskih narodov v svobodni in O« Jugoslaviji kakor tudi ustanovitev močne in resnične Pfed kra,Kčne narodne oblasti med Slovenci. Polagam to obljubo !eo,a,.| Vas liin vam zagotavljam, da je ni sile. kii 'bi nas, izvoljene de-prij® Y, Vrhovni -plenum ter člane Izvršnega odibora OF mogla haloaaV?:i c*'° te6a> da bi kdlaj samo za. trenutek pozabili na svoje duhom ‘n *crenriK s poti, ki nam jo je ta Zbor s svojim visokim demoikr r>a!caza,k Prav ta-ko ponovno obl jubljam, da borno izv-dli dočern žhd^’ ^ ie volja naroda, v vsem n-ašem sedanjem in bo- ^ecLvaU^a i'e enakovredna prihodnji, ki jo prav tako polagam sti kPsn!™os,ta*i zveati pravi demokraoijii. se nas pravi ostati /.veha™ j . 'PtoskainQe) Vsi m-i, člani1 najvišjih forumov OF, ki nismo He , JO, polagamo pred vas prav tako svečano obljubo. da nikdar obryT010 zapustili ali celo izdali Komunistične partije. Končno se tg ky1 na ta zbor’ na ^ zgodovinski Zbor s pozivom: Tovariši, Osn ‘ dni je Vladal v tej dvorani in v tem Zboru duh, kakršen je duhTnil .P°g°j za ustvaritev tistega, kar vsi mi hočemo. Bil je to Ur6d'irhi ’ ener09e> razuma i-n tvornega hotenja, ki hoče dokončno Vgs 11 usodo tega naroda. S tem duhom, tovariši, vas prosim in stVo v>Zl,Vam v iTnenu vsega naroda, vrnite se med slovensko Ijud-Sl°Ven^-ereSa- P^dstavniiki ste. navdajte ga s tem duhom do kraja, hačin h vasi in slovenske hiše naj se napolnijo z njim. Le na ta da °0 mogoče preživeti težke čase, ki na® čakajo in gotovo je, dočo <.^mo s t;eim duhom mogoče pridobiti trdlno podlago za bo-Sahto naših °trok. Želimo vam, dla vas ta duh spremlja ne kaj J*3-1 v času osvobodilne borbe, temveč do konca življenja, ^Silane-11 s,1®venske bodočnosti. S to željo vam želim, tovariši od-°dPoslan sre,6p-° Pot 'in vam izjavljam, da je prvi zgodovinski Zbor ncev slovenskega naroda zaključen.« (Ploskanje) a*)°ro^g'<>vaPie je bilo zaključeno ob 3. po polnoči. Po končanem dornu za U Je PPrUzanska igralska skupina uprizorila v Seškovem a vse odposlance in goste diramo Mileta Klopčiča »Mati«. je rroi ■SC končal Zbor odposlancev slovenskega naroda. Kako r^feniip 1 Z! ral a njegova vsebina, misli in sklepi, nam pripoveduje ri ^lan k 20 let po tem zgodovinskem zasedanju Zbora h°d>>vp * V s’ovensk©ga naroda. Odposlanci so se vrnili na svoje nadalj.e' '.encnskc in rajonske odbore, v odrede in brigade NOV in ah z bojem proti nemškim okupatorjem. (Se nadaljuje) Ob 20-letnici I. kongresa Zveze slovenske mladine Letos praznujemo poleg o-stalih važnejših dogodkov iz NOB in socialistične revolucije tudi 20-letnico I. kongresa Zveze slovenske mladine, ki je bil od 10. do 12. oktobra v Kočevski Reki. To je bila prva množična organizacija zavedne slovenske mladine, ki se je ustanovila na pobudo SKOJ in KPJ. Vloga te organizacije v NOB je bila zelo pomembna, saj so osnovne organizacije ZSM skrbele za delo mladih v zaledju, za prehrano NOV, za organizacijo kurirske in obveščevalne službe itd. Ob tej priliki smo obiskali udeleženko I. kongresa ZSM tov. TILKO KOVAČEVIČ. Tov. Tilko Kovačevič smo dobili v pisarni ravnateljstva osnovn'e šole Mirka Bračiča, Le težko si je vzela nekaj minut časa in nam povedala: »Veste, daleč je že to. Bili smo mladi, polni poleta, polni hrabrosti in vere v boljšo bodočnost. Borili smo sc, pomagali partizanom. Pri vslem tem nam je bila potrebna organizacija, predvsem zato, da bi lahko organizirano delali in da bi imeli med sabo povezavo. Organizacija SKOJ ni bila kos vsem tem nalogam in na njen predlog so sc začele ustanavljati organizacije ZSM. Člani SKOJ so bili v teh organizacijah najaktivnejši, bili so v vodstvih teh organizacij in organizacija SKOJ je na ta način tudi vodila delo ZMS. Prvi kongres ZMS je bil v Kočevski Reki, katerega so se udeležili predstavniki organizacij iz vse Slovenije. Čeprav je bila takrat Kočevska večji del o-svobojena, je že grozila ofenziva nemških enot Pripraviti smo morali mladino na to, da borba s kapitulacijo Italije še ni končana in da bo potrebno še mnogo naporov za dokončno osvoboditev. Iz dneva v dan so organizacije ZSM dobivale večjo in pomembnejšo vlogo pri organizaciji prehrane naše vojske, pri organizaciji dela v zaledju, pri kurirski in obveščevalni službi itd. Mladinci smo hodili na delovne akcije od vasi do vasi. Vasi na Kočevskem so bile večidel prazne, polje neobdelano. Mladi smo med drugim tudi skrbeli za to, da se čim več njiv obdela in posadi, tako da bo imela naša vojska dovolj hrane. Skrbeli smo tudi za kurirske zveže, za obveščevalne akcije v zaledju itd.« Ko so bili sovražniki izgnani iz naše domovine, so mladino čakale nove naloge, nič manj odgovorne od prejšnjih. Zgraditi je bilo potrebno porušene domove, nove tovarne, železnice .ceste... Proge Brčko—Banoviči, Samac—Sarajevo, tovarne, ceste, to so uspehi mladih v povojni izgradnji socialistične Jugoslavije. Tudi sistem samouprave ima pečat mladine. "Letos izroča mladina svoji domovini tudi novo, moderno magistralo, ki povezuje večja mesta v Jugoslaviji — cesto Bratstva in enotnosti. Prejšnja generacija se je vzgajala v borbi, današnja pa se vzgaja na cesti, ki je simbol mladine Jugoslavije, bratstva in enotnosti mladih. Tudi Jadranska magistrala bo važno gradbišče in kovačnica mladinske enotnosti in vdanosti socialistični republiki, za katero so mladi in stari v času NOB žrtvovali svoja življenja. P. S Tudi mladina je zborovala Ker je bila zaradi bližajoče se nemške ofenzive potrebna kon-spirativnost, mnogi niso vedeli, kaj bo takoj po Kočevskem zboru v bližnji Kočevski Reki. Ko sem po opravkih prišel v ta kraj, je bilo povsod živahno, slavnostno, poslebno okrog sedanje šole. kjer so hiteli sem in tja mladinci in pionirji. Kaj neki je. sem se spraševal. Stopil sem v šolski razred in videl, kako so v njem pionirji iz Kočevske Reke neka peli, nato deklamirali, zaigrali ce lo nek skeč. še vedno mi ni bilo jasno. Pionirčki pa so se po končani prireditvi zahvalili go- 3. oktobra so bile v počastitev Kočevskega zbora vojaške vaje. Letalski napad na Kočevje, v katerem je sodeloval tudi Aero - klub Ljubljana, je lepo usp«*l. — Na sliki: Branilci gredo v napad proti diverzantom. stom in povedali, da je to njihov dar za prvi kongres Zvteze slovenske mladine, ki je te dni zasedal v isti stavbi. Tako mi je bilo končno jasno in razumel ser-', ves živžav, slavje, veselo razpoloženje v vasici onkraj Fridrilr-štajna. Pa sem hotel še sam malo prisostvovati kongresu. Učilnica je bila polna mladine in gostov. Obstal sem in poslušal. Ne spominjam še več, kdo je govoril, oblečen *r partizansko obleko. Zahteval je uničenje fašizma, belogardizma in pozval mladino, naj stopi v boj za dokončno osvobo-d"->v slovenske zemlje. Kmalu nato je bil zaključek, mogoč a je zadonela Internacionala... Se sedaj v duhu vidim te mlade ljudi, ki so večinoma oboroženi odhajali iz dvorane. Vzklikali so partizanom, Titu, zmagi, svobodi, lepšemu življenju ... Občutil stem, spoznal sem, da je ta mladina dala iz sebe vse za svobodo; mnogi so padli in s tem pokazali, da so obljubo izpolnili do konca... Marjan Tratar Takoj bo moka izginila s trga. Srebrni denar bo izginil kakor kafra. Samo vsakovrsten papirnati denar, poštne znamke pa takšna šara bo v obtoku.« »Vojna je pribita stvar.« »Vi kakor veste in znate,« je dejal Djadjev. »Jaz. bom vsa prosta sredstva porabil za nakup stvari, ki so najbolj potrebne.« »Pa vaša trgovina z manufakturo?« »Manufaktura je eno, moka in sladkor pa drugo. Tako svetujem tudi vam.« Polesov se je zasmejal. »Le kako se bodo boljševiki tolkli? S čim? S čim se bodo bojevali? S starimi flintami. A zračno ladjevje? Neki vidni komunist mi je pravil, da imajo ... No, koliko mislite, da imajo letal?« »Dve sto.« »Dve sto! Ne dve sto, marveč dvainpetdeset. Francozi pa imajo osemdeset tisoč bojnih letal« Razšli so se po polnoči. »Da-a ... Boljše vikom je odklenkalo.« Gubernator je spremljal mestnega župana. Hodila sta kar preveč pokonci. »Gubernator!« je govoril Čarušnikov. »Le kakšen gubernator si ti, ko nisi general.« »General v civilu bom. Mi zavidaš? Kadar bom hotel, te bom vtaknil pod ključ. Sedel boš, da boš črn.« »Mene že ne boš. Izvoljen sem bil, uživam zaupanje.« »Za enega izvoljenega mi bodo dali ILF IN PETROV skanje ladij, ki so bile na na tem, da odplovejo. Z eno besedo: Hipolit M at ve je vi č je bil do ušes zatreskan v Lizo Kalačovo. Mnogi so prišli mimo Hipolita Ma-tvejeviča; smrdeli so po tobaku ali žganju ali zdravilih ali postani čorbi. Na mrakobnem hodniku je bilo moč ločiti ljudi samo po duhu in hoji. Lize ni bilo mimo. O tem je bil Hipolit Matve-jevič prepričan. Ona ni kadila, ni pila žganja in ni nosila škornjev, podkovanih z železkami. Po jodu ali ribjii juhi ni mogla dišati. Od nje bi mogel prihajati le nadvse prijetni vonj po mlečnem rižu ali okusno pripravljeni zelenjavi, s kakršno je gospa Nordman-Se-verova tako dolgo hranila znamenitega umetnika lija Repina. Tedaj so se slišali lahkotni, negotovi koraki. Nekdo je šel po hodniku, zadevajoč ob majave stene, in mrmral. »Ste vi, Jeltsaveta Petrovna?« je vorašal Hipolit Matvejevič z nežnim glasom. V odgovor je zagrmelo: »Povejte, prosim, kje tu žive Pfefer-komi! V tej temi se je hudič znajti.« Hipolit Matvejevič je preplašeno u-tihnil. Iskalec Pfeferkomov je začuden počakal odgovora, in ko ga ni dočakal, je lezel dalje. Liza je prišla šele malo pred deveto uro. Šla sia na ulico pod rjavkastioze-leno večerno nebo. »Kam se bova šla sprehajat?« je G BRANKO COPIC: Dvanajst stolov dva neizvoljena.« »Ne brij norcev z menoj!« je nenadoma na ves glas zakričal Čarušnikov. »Kaj pa se dereš, teslo?« je usekal gubernator. »Hočeš prenočiti na milici?« »Meni ni treba prenočevati na milici,« je odgovoril mestni župan. »Sovjetski uslužbenec sem...« Zvezde so sijale. Noč je bila čarobna. Na Drugi Sovjetski ulici sta se še naprej dajala gubernator in mestni župan. Dvajseto poglavje OD SEVILLE DO GRANADE Dovolite, k je pa je oče Fedor ? K le je ostriženi duhovnik cerkve Frola in Lavra? Zdi se mi, da je bil na tem. da odide na Vinarsko ulico v hišo št. 34 k državljanu Brunsu. Kje je iskalec zaklada z obrazom angela in zakleti sovražnik Hipolita Mavejeviča, ki zdaite dežura na temnem hodniku pri železni blagajni? Oče Fedor je izginil. Zmešal ea ie hudobni duh. Pravijo, da so ga videli na postaji Popasnaja na donski železnici. Hitel je po peronu s čajnikom krona v rokah. Oče Fedor je postal požrt na den a» Zahotelo se mu je bogastva. Gnal se ie no Rusiji za opravo general ice Popovo v kateri — to je treba priznati — niti počenega groša ni bilo. Oče Fedor potuje no Rusiji. Ženi simo pisari. Pisari, kje hodi in kai išče niše ji o zlobnem Vorobianinovu. ki na r>a je končno le ugnal in je sedaj na sledi zakladu. Piše ji, naj mu še pošlje denar... človek od Hubeznl hujša, bik od stresti tuli. petelin nemirno frfota som in tja. prvak niemstva pa izgublja tek. Hipolit Matvejevič je pustil Ostema m študenta Ivanopula v krčmi, se ukradel v rdečkasto hišo in zavzel položaj oh železni blagajni. Slišal ie sopihanje vlakov, odhajajočih v Kastilijo, in plju- vprašala Laza. Hipolit Matvejevič ji je pogledal v beli, sijoči obraz in namesto, da bi naravnost dejal: »Tu sem, Inezilja, stojim pod tvojim oknom,« je začel na dolgo in široko tvesti o tem, da že dolgo ni bil v Moskvi in da se »Belokamna-ta«, kot pravijo Moskvi, še zdaleč ne more meriti s Parizom. Slej ko prej ostane Ibreznačrtmo razmetana velika vas. »Spominjam se drugačne Moskve. •Toli zaveta Petrovna. Zdaj je povsod čutiti pomanjkanje. Mi pa svoj čas denarja nismo pogrešali. ,Samo enkrat živimo’, poje pesem.« Sla sta čez čisti bulvar na nabrežje k cerkvi Kristusa Odrešenika. Onstran Moskvoreckega mostu so se vlekli temnorjavi lisičji repi: električne centrale Mogesa so puhale dim kot e-skadra. Tramvaji so drdrali čez mostove. Po reki so drseli čolni. Harmonika se je žalostno oglašala. Liza se je oklenila roke Hipolita Matvei eviča in mu potožila vse svoje križe in težave: spore z možem, težavno življenje med prisluškujočimi sosedi, bivšimi kemiki, in enoličnost vegetarijanske menze. H'milit Matvejevič je poslušal in razmišljal. Zli duhovi so se prebujali v n lem. Sanjaril je o sijajni večerji. Prišel je do zakl jučka, da je takšnole dekle treba s čim spraviti ob pamet. »Poidiva v gledališče!« je predlagal Hi polit Matvejevič. »Bolje, da v kino« je ugovarjala Liza .»Tam je ceneje.« »O! Kaj ima tu opraviti denar? Takšna noč, pa na vsem lepem nekakšen demr!« Zid duhovi so postali na vso moč razposajeni, pa so. ne da bi povprašali no onto, posadili parček v kočijo in ga »el imfli v Wno Ars. HimolLt Matvejevič te HI veličasten. Vzel ie najdražte karte. Sicer na nista vzdržala do konca t liza ie bila vajena sedeti na poceni sedežih soredai in je slabo videla iz drage štiriintridesete vrste. Oslovska leta — Ljubi bog, kako sem nesrečen! — sem ^ žil sam pri sebi. De-De-Ha je čedalje bolj postajal cvetu, ki je zrasel v divjini in mu strežejo nelj skrbne roke. Ko ga je profesorica ročnega videla tako opravljenega, je rekla svojim učen kam: , — Dale ste Duletu Dabiču vse tisto, 'kar s najlepšega naredile. Ob koncu leta bomo mora na šolski razstavi razstaviti njega na častne mestu dvorane, naj ljudje vidijo, kaj vse znaI?j Že vnaprej nam je šlo na smeh, ko smo zamišljali nenavadni prizor: De-De-Ha sedi ozab šan ko ženin na visokem odru in pogleduje skovaioe, ko da bi hotel reči: — Kaj zijate, ali nisite šc nikoli videli ora gutana! . w Nekoč sva se z Bajem po kosilu skrival muznila iz konvikta ,da bi Duletu prinesla ko® lo, ko pa sva bila že tik šupe, sva začula. notri nekdo govori. Baja me zgrabi za roko šepne: — Čakajva, da vidiva, kdo je. . jtI Pogledal sem skozi špranjo med deskami se začuden obrnil k Baju. — Zora Kutič! Z Duletom se pogovarja. Baja je osupnil. a — Le kako ga je našla? Pred temi dekle11 Aj res ne moreš ničesar skriti. Ko bi le vedel, mu pripoveduje? — In kaj Dule njej? # Brez besede sva se prikradla, kolikor sva^ le mogla blizu mesta, kjer sta sedela, in zaCt kukati in prisluškovati. . Dule je iz velike sklede marljivo zajema* . mastnem paprikašu, Zora pa ga je z zadm' stvom ogledovala, neutrudno brbljala in ga s naj je. čeprav ni bilo potrebno. , -j^. — Dul ček, sezi zdajle po tem kromP'rC Ali imaš sploh rad krompirček? j.[a :— Seveda ga imam rad, — momlja De-Pr in debelo požira. « — Poskusi tole mesce. Ali imaš rad m«*0, — Seveda, — gode Dule. . — Glej, kakšne krasne paprikce. Ali 1 rad papriko, Dule? —— ksko^ w — Ih. Dulek! — nevoščljivo stisne skozi Baja — Konj ek je pravo ime zanj! -,«! Slabe volje je našobil ustnice, se zasl, predse in kislo zašepetal: — Nekam do grla imam zadosti tega P0 Razeovor v šupi je zopet oživel. — Kai pa še imaš rad? — vpraša Zon _ — A jesti? — povpraša De-De-Ha. r- vgp«l — Kaj pa imaš rad razen hrane? vpraša Zora. — No... ne vem, — zategne Dule. v — Kaj bi, na primer, rad imel zdajle• Dule se zamišljeno zazre v zid in neče-^ji — Ker ni mojih tovarišev, mi je vse a pusto in prazno... do ničesar mi ni. — — Do čisto ničesar ti ni? — De-De-Ha zvito, naskrivaj premeri dos“ in zategne: liiik''’ — Veš, ja... če bi me zdajle kdo P®J bi mi bilo takoj laže pri srcu. — ^ if Zora se primakne bliže, migne z nosKo poškili. — Pa če boš komu povedal? — — Ne boj se. ne bom. — — Reci: pri bogu! — — Pri bogu! — — Reci: častna! — —-častna! — __ . — Reci: naj bom pri priči mrtev! _.irnul;l — Naj bom pri priči mrtev! — 3e De-De-Ha. ^>! / — Pri priči mrtev, tudi jaz sem « sikne Baja. ^ bi'- Zora, živahna 'kot vrabec, se primakne že k svojemu »Duleku in veli: ^ — Obrni se malo stran in zamiži. y3ja. — Jaz že mižim, — se kislo krem' (( — Ti pa glej, kaj bo zdajle. " skofi ' Cmoknil je rahel poljubček, zor zidu in se našobi. — Nisi mižal, videla sem te. — Pa sem! — (Nadaljev. s 4. strani) st* ° usodni povezanosti lastnega napredka s svetovnimi naprednimi tei miroljubnimi težnjami in uživajo neomajno podporo nas vseh. Tovarišice in tovariši! Ne bi bilo prav, če bi bila dana-sbJa slovesnost posvečena samo evo-ctranju naše veličastne preteklosti, doseženim rezultatom. Misliti mora-, ° tudi na današnje in bodoče naloge. Nedavno je Skupščina SR Slovenije obravnavala gibanje gospodarstva v letošnjem letu, ga ugodno ocenila, Jjarati pa opozorila na nekatere pomanjkljivosti in še nerešena vpraša- Zbralf so se, da bi oživili ov! na^eSa gospodarskega sistema, ki Koe a^° naualjnji potencialni razvoj »^Podarstva. Na podlagi obravnava-n„kSroblmatike bi kazalo podčrtati na « re momente, zlasti pa opozoriti io nra,*nuJnejsc naloge, ki jih ima-or8anizatetu naše družbeno politične Voja^ napredku gospodarskega razlit * ,u^olovljenemu za nekaj več Kut nazaj, ki je bil rezunat iz-|u'"®v gospouarsKega sistema, giuc-_ jse gospoaarsKe politike in večje bgazirano.'.n druzbeno-poiiticnili su, vse očitneje kaze potreba po se ‘nrcjsem reševanju starin problemov n radiKalnejšem spreminjanju metod Posredno v gospouaijeigu. im. NAJNUJNEJŠE NALOGE "UUZULiNO-r oLillLNlii UuiiAM- Pio6ZJi pogo^i na trSu» ki otežujejo Uo UuJ° oiaga siau.iC vameiu i*. Uu-^iJujeju samovoljnega 111 uiu^e-e^°homsko neuteuiv.juuuga u v«gn-Jo C.en» mso siaoodi, marveč pomeui-UsPeii m napredek v razvoju *ia-$laa kospodarstva. a uku namreč na-°°Jekuviii pogoji, iu »mju vpe-V,la VUdStVa gVapuuarStklll mfauiU-kv ^ Poisivati rešitve v izuuijr>u vanju note proizvodov, v uoijai orgam- Proi<.vvwiiega procesa, spuuuua- sistemu ueiitve uuuouua, n-Jftuu VftUju m mouennzaeiji pioizva-mtil. n sreustev m v sposobnejši kv-bla lallli sluzel za uveljavitev na uo-za IU 1,1 luJem tržišču. ^ivyiVrat:*ai Je treba primitivna in pre-ZiOn.U. stau:*ca» ees ua so p&cinmcii-nape Kapacitete krive teinu, u» ® VsaKo oiago tako zlahka v pro-kl0j*t smemo se vračati v picte-kak ko proizvajalcu ni ono mat ga . Poteaa prouaja njegovega bia-sia , er ni imel uiti stava niti smi-ozkoZa potrebe tržišča. Videi je ic ljeVat- omace tržišče, mu skusai vsi-čep«u take pogoje gleuc kvalitete in ko ,> kakršni so sc uveljavljali prej, ^adovCZaUoslna pioizvounja ni mogla Prav J*lj e vati venkili potico potrošnje. Vc n aito Je potrebno obsojati se zi* »krit« °UoP°li}*lltne tendence, zlasti Jaiei uogovorm med proizva- ltzi»cu 1 ,Zelc dominirati na notranjem tHUo ,* j rati pa se zantevajo pretiho tal7rinsko zascito. ivonsun so sa-■ Vaniiil tio8°vori o poslovnem sode-^voUl. ’ take oblike integracije v pro-titiUtev lil pomenijo racionalnejšo ?lroškov-ia' zmzevanjc proizvounm f°gije s!, z uvajanjem moderne teimo-konk Velikoserijslu proizvodnji, ki v11 J en. Uleucn« uspesna tudi na zu-n?VfeUa težišču, v tem primeru pa «. Uzioulrl uiogoče govoriti o preui-a*t ua^ an|U proizvajannn kapaote-n‘VaUja ,lnaustrije. Napori in pnza-aa to, di»UX°la^° biti torej usmerjeni 21? »tocL.!C v totegradjl proizvajai-, . Ustva»jajo taki notranji *J»kl odnovl, ki nam bodo o- Govor tov. Mihe omogočila boljše personalne rešitve znotraj samih kolektivov, k čemur bo prispevalo tudi uveljavljanje ustavnih določil o volitvah direktorjev, zlasti pa sprejetje in uveljavitev statutov gospodarskih organizacij. V občinskih skupščinah, samoupravnih organih in operativnih vodstvih gospodarskih organizacij bo potrebna nova kvaliteta in širša gospodarska razgledanost tudi pri programiranju in racionalnejšem investiranju nadaljnjega družbeno-ekonomskega razvoja. Poleg nujnih rekonstrukcij in tehnoloških izboljšav proizvodnega procesa v mnogih že zastarelih poujcth postaja vse bolj pereče odpravljanje takih vrzeli, kakor je na primer zaostajanje transporta, ki že občutno ovira samo proizvodnjo in zadovoljevanje potreb tržišča. Nič manj ni pomembno razvijanje energetskih virov, metalurgije, kemije, proizvodnje elementov in naprav za izboljšanje tehnoloških in uvajanje avtomatiziranih proizvodnih procesov; razvijanje znanstvenih institucij za razvoj tehnologije in vzgoje visoko kvaliliciranih kadrov. Tudi te in podobne naloge morajo biti ob vsem upoštevanju rentabilnosti investicijskih naložb nedvomno osnova za kreditno politiko naših bančnih zavodov. Prav tako pa morajo upoštevati te širše splošne potrebe in naloge tudi posamezni samoupravni organi. Se nekaj besed o posebnih problemih našega kmetijstva in gozdarstva. V nekaterih dejavnostih našega socialističnega kmetijstva smo zadnja leta dosegli lepe uspehe. Proces podruž-bljenja poljedelskih površin, primernih za moderno kmetijsko proizvodnjo, pa napreduje prepočasi, tako da že zgrajeni proizvodni objekti niso polno izkoriščeni. Razloge za tako stanje je verjetno treba pripisati organizacijskim pomanjkljivostim, pomanjkanju enotnih in jasnih stališč, pa tudi nedoslednemu izvajanju in Da bi pa na tej poti dosegali ouiu-čilnejše uspene, morajo zavestne politične sile v samoupravnih organih delovnih kolektivov tudi pri teh vprašanjih razvijati kritičnost in spodbujati borbo mnenj. Delavski sveti in upravni odbori, sindikati in tudi občinske skupščine bi morali bolje skrbeti za uvajanje in utrjevanje timskega dela tehnično-ekonomskega ter organizacijsko-upravnega vodstva gospodarskih organizacij, spodbujati temeljitejše presojanje kvalitete dela posameznikov in ounosov v operativnem vodstvu. Kvaliteta vodstvenega strokovnega kadra se mora kazati v dejanskih materialnih rezultatih celotnega delovnega kolektiva in najboljša rešitev ni zgolj v tem, da se, kuuar so težave, izven delovnega ko-loKtiva najde čimsposobnejši direktor, ki naj sam izbere podjetju potrebne sposobne tehnične in gospodarske strokovnjake. Vsekakor pa zahtevajo sodobnejša tehnologija in organizacija proizvodnje ter večja eKonomič-p o sl o vanj a višjo in visoko strokovno - tehnično in ekonomsko - usposobljenost kadrov, ki jim je potrebno zagotoviti spodbudno in primerno udeležbo na dohodku. Večja kritičnost dela in pomoč organov samoupravljanja ter občinskih skupščin operativnemu vodstvu bo marsikod napačnemu tolmačenju zakonskih do ločil. Tudi pri gospodarjenju z gozdovi so se pokazala neenotna gledanja in nepravilnosti pri tem, kako začeti izvajati podružbljenje, spori, kdo naj bo nosilec, ali gozdno gospodarstvo ali zadruga. To vprašanje ne bi smelo biti bistveno, ker je ta ali oni dolžan gospodariti po istih kriterijih z enakimi obveznostmi do skupnosti. Pač pa je važno vprašanje, kdo od teh ima primerno opremo in sposobnost ter s tem tudi večje jamstvo za racionalnejše gospodarjenje z zasebnimi gozdovi. Vsebinska nejasnost povzroča zmedo na trgu z lesom, mu dviga ceno, omogoča zasebno špekulacijo, vse to pa ni v skladu z interesi skupnosti. Ob splošnem poletu in hitrem gospodarskem razvoju pa so še vedno posamezne slabosti in pomanjkljivosti, ki jili je treba hitreje odpravljati. To pa bo mogoče samo, če bomo imeli jasna in enotna stališča. Neogibno je hitreje ugotavljati vzroke in učinkoviteje ukrepati zlasti na tistih področjih, kjer razvoj zaostaja. To velja tako za kolektive, ki jim zunanji vzroki onemogočajo spodbudno nagrajevanje po delu in vsestransko iniciativo samoupravnih organov, kakor tudi za tiste kolektive, kjer mogočili uspešnejše uveljavljanje na svetovnih — tudi najzahtevnejših — tržiščih. Da bomo kos burnemu napredku tehnologije v današnjem svetu, se moramo še temeljiteje usposabljati in vključevati v mednarodne kooperacijske odnose. To je najzanesljivejša pot, če nočemo zaostajati v razvoju naših proizvajalnih sil in v produktivnosti dela, kar je najsolid- spomin na slavne dni... nejša osnova za hitrejši dvig materialnih, kulturnih in drugih življenjskih pogojev naših delovnih ljudi. To bo tudi najučinkoviteje pripomoglo k mednarodni afirmaciji socializma in našega družbenega sistema. Gostje v prenovljenem Kočevju Marinka subjektivne sposobnosti niso kos premagati težave na poti gospodarskega napredka. RAST REALNIH OSEBNIH DOHODKOV V SKLADU S POVEČANJEM PRODUKTIVNOSTI Naj končno še poudarim, da bi morala biti ena bistvenih postavk v družbenih planih, ki se sedaj pripravljajo, povečana produktivnost dela, v bodoče predvsem na podlagi proizvajalnih sredstev. Skladno z njo pa je treba zagotoviti tudi stalno rast realnih osebnih dohodkov. Potrebno je spopolnjevati sistem delitve dohod- Pionirka izroča po slavnostni seji obč. skupščine Kočevje (3. okt.) cvetje predsedniku skupščine SRS Ivanu Mačku ka in organizacijo proizvodnje v tej smeri, da bi se osebni prejemki delavcev najnižjih kategorij mogli še Hitreje dvigati. Sicer se je že v teku enega leta število tistih z dohodki Uu žu.ouu dinarjev znižalo od 23 % na 12 ';<> izmed vsen zaposlenih v gospodarstvu, toda želeti je, da to število čim prej povsem izgine. V svrho zboljšanja materialnega položaja delovnin ljudi je z novo ustavno ureditvijo določeno tudi skrajšanje delovnega časa. roda urejanje sedemurnega delavni Ka je možno doseči samo na podlagi boljše organizacije dela in večje produktivnosti, kar pa v večini nasiti delovnih kolektivov zahteva temeljitejše predpriprave organizacijsKe in tennoloske narave. Z gospodarskim napredkom bomo tuui laze in hitreje reševali odprta vprašanja na področju družbenih siuzu — v prosveti, zdravstvu, socialnem varstvu in kulturnih dejavnostih. Naj omenim, četudi samo mimogrede, nujno m neposredno nalogo, Ki se ji morajo posvetiti vsi samoupravni in drugi družbeni činiteiji -namreč Konkretizacijo ustavnih načel - izdelavo in sprejetje statutov ueiovnih organizacij, krajevnih skupnosti in občin. Po zelo živahni razpravi lani in letos pred sprejetjem ustave se je začenjala že tudi razprava o statutih, vendar je to delo v poletnih mesečin zastalo, zdaj pa se prepočasi ponovno oživlja. Zal niso redki primeri, ua odgovorni organi delovnin organizacij ne kažejo posebnega zanimanja za svoje statute, da jim je to dem odveč, da gledajo nanj s lormalistic-ne plati in da se celo ozirajo od kod bi statut enostavno prepisan. Skratka, neredko se birokratsko lotevajo izdelave statutov, tak odnos pa ne more dati dobrih rezultatov in ga je zato treba najodločneje javno ožigosati. SLEHERNI OBČAN IN CLAN DELOVNEGA KOLEKTIVA NAJ AKTIVNO SODELUJE PRI IZDELAVI SVOJEGA STATUTA Razprava o statutih in njihovo sprejemanje mora biti nadaljevanje 111 razširjanje ustavne razprave. Pritegniti mora tako rekoč slehernega občana in člana delovnega kolektiva, da bo o svojem statutu poučen, da bo aktivno sodeloval pri izdelavi pra-(Konec na 10, strani) »10 let kočevske komune« Prav gotovo je vsakega, ki jc v teh slavnostnih dneh obiskal Kočevje, med vsemi razstavami najbolj zanimala razstava v novem domu telesn'c kulture, ki je prikazala razvoj kočevske občine v zadnjem desetletju. Razstavo je otvoril v četrtek, 3. oktobra, predsednik občinske skupščine Drago Bončina. Otvoritvi sta med drugimi gosti prisostvovala tudi predsednik republiške skupščine SRS Ivan Maček-Matija ter p d-predsednik dr. Marijan Brecelj, ki sta se zelo pohvalno izrazila S smotrnim vlaganjem v r^spodnrske panoge je rasel tudi narodni do no c . Nadalje se je tov. Benčina dotaknil tudi nekaterih perspektiv vlaganja. Na razstavi so raz tavl jala vsa kočevska podjetja. 2e p; vel d ;nom >o bili razstavljeni :vodi podjetja Itas, med katerir: je prav g :t vo najzanimivejša prikolica z vgrajeno gibljivo osjo ,ki jc zaradi p. .11-tve ovinkom in radiusu obračanja mnogo bol j " a od statične. To je prva os podobne vrste pri nas, skonstruirali pa so jo v Itasu sami. Za. .niv je tudi nosilec, ki lahko med p >t jo na gradbišče zrnc ;a beton. Razstavili so tudi prot j tip 8-tonske cbtorne za prevoz tekočin, ki je> m a/.tirana na vozilu TAM 4500. Prevozne me nice delajo za Skopje in za Vzhodno Kem* Tovariš Maček, preds. skupščine SRS, je bil med prvimi obiskovalci razstave »10 let kočevske komune« čijo. V letošnjem letu so napravili že trideset 20-tonskih prikolic, delajo pa tudi 40-tonske. Kočevski Rudnik je na razstavi prikazal rudniški jašek z njegovo mehanizacijo, na posebni skici pa so bila označena mesta, kam vse izvažajo svoje črno zlato. Gradbeno podjetje Zidar je v zadnjih letih zelo razširilo svojo gradbeno dejavnost. To je bilo razvidno tudi na razstavi, ki je prikazovala posamezne gradbene objekte, ki so jih zgradili, rodjetje ima svoja gradbišča! na Blokah, Pivki, Ribnici, Delnicah, Reki in Ljubljani. Podjetje Inkop je zraslo iz male obrtniške ključavničarske delavnice i.i je bilo ustanovljeno leta 1946. Najprej so bili v njem zaposleni le štirje delavci, danes pa jili je že 213. m kaj razstavljajo? Likalne mize, gugalnice, stene za predsobo in druge kovinske izdelke. Podjetje Oprema je bilo na razsta- o razstavi. Tovariš dr. Marijan Hreccjj je dejal, da je iz razstave razviden napredek kočevske občine. Zlasti pohvalno sc je izrazil o uspehih podjetja Itas, ki se jc prvo v Jugoslaviji lotilo proizvodnje premične gradbene mehanizacije. Všeč so mu bili tudi proizvodi podjetja Inkop. V svojem govoru, Iti ga je imel tov. Benčina, je razložil razvoj kočevske občine ter poudaril, da so na družbeni razvoj kočevske občine vplivale različne, bistvene spremembe. Kočevska občina je bila med slabše razvitimi, sedaj pa je že med srednje razvitimi. Povečalo s je tudi število prebivalstva in sicer za 30 %. Po letu 1953 so bila ustanovljena nova podjetja, s katerimi je bil dan temelj za hitrejši družbeni in gospodarski razvoj. KONCERT KEMIČNE TOVARNE »MELAMIN« Ne glede na to, da letos nismo proizvajali tri mesece melapan plošč, smo precej presegli predvideni plan proizvodnje. _ V zvezi s temi prvimi proizvodnimi uspehi prireja Kemična tovarna Kočevje v nedeljo ob 10. uri dopoldne pred spomenikom promenadni koncert. Vabimo vse cenjene občane, da se koncerta zanesljivo udeleže. Koncert izvaja godba na pihala sindikalne podružnice Rudnik iz Kočevja. V primeru Slabega vremena bo koncert prvo lepo nedeljo. KEMIČNA TOVARNA »MELAMIN«« KOČEVJE Slavnostna seja občinske skupščine je bila v prenovljenem Šeškovem domu vi predstavljeno z lepo izdelanim UU" hir.jskim in sobnim pohištvom. l>odj jetje si je zadalo tudi nalogo, da f» medi primerne prostore, to jim J® popolnoma uspelo, saj so z adaptac** jo nekdanje »Horakove tovarne« rc* šili' tudi to vprašanje. Velik napredek na razstavi je h« prikazan tudi na razstaviščnem Pr°£ štoru podjetja Inles, ki je leta 19“ imel samo zagalnico za listavce in <*e' belo hlodovino, sedaj pa imajo obrat zabojarne, galanterije, susil«1' (Nadaljev. na 11. strani) Vpis posojila v Kočevju Podatki o vpisu ljudskega P0-sojila za obnovo in izgradnjo SkO' p ja na območju krajevne orgaij1' zacije SZDL Kočevje pokazujej^ da so prebivalci pravilno ra#*' meli to človekojubno akcijo. ven podkomisije, ki deluje pri &) organizaciji, delujejo tudi kori*' saje pri društvu upokojencev. Dosedanji! vpisi ljudskega sojila tudi kažejo, da bodo videne vsote za vpis posojila celoti uresničene. Ce pa ikaterga izmed prebil" cev našega mesta še ni zajela & akcija, naj se zglasi na vpisne1^ mestu pri krajevni organizacij'1 SZDL Kočevje, to je pri tov. tonu Vukanu v pisarni Pekaf^ in slaščičarne v Kočevju na Ljuj" ljanski cesti* vsak dan od 7. 14. ure, razen nedelje, vključi0 do 15. tega meseca. (Nadaljev. z 9. strani) vil družbenega sožitja za okolje, v katerem živi in dela. Tu ne pomaga prepisovanje. Statut mora odražati najoolj neposredne razmere in pogoje tako glede materialnih odnosov in upravljanja z njimi kakor glede demokratičnih odnosov med ljudmi, vsebovati mora določila o neposred-nin pravicah in dolžnostih posameznikov. Bilo bi torej nesmiselno izdelan vzorec statuta, ker so pogoji ue-la, organizacija upravljanja, sistemi uelitve tiunotiita, putreba po urejanju odnosov meti ljudmi, disciplinske dolžnosti in pravice v raznih deiovmn koicKtivih zelo različne. Te posebnosti pa mora vsebovati statut vsake posamezne delovne organizacije. Le bo imel statut taka neposredna določila in bo hkrati odsev najširše razprave, bo gotovo zelo spodbuden za celotni kolektiv in njegov ustvarjalni polet. Zaostaja tudi delo za statute krajevnih skupnosti. Poskrbeti je treba, da najde krajevna skupnosti svoje mesto tudi v določilih občinskega statuta. Verjetno je dokaj nesmotrno razdeljevati občino na krajevne skupnosti kar mehanično oziroma administrativno. Oblikovanje krajevnih skupnosti je najbolj nujno v urbanistično strnjenih naseljih. Tu so najbolj akutna vprašanja gmotnih in kulturnih pogojev življenja občanov, ki se naj konkretno rešujejo z urejanjem odnosov občanov v statuun Govor tov. MIHE MARINKA krajevnih skupnosti. Pri tem delu bo prav gotovo nujna organizirana pomoč organizacij Socialistične zveze. V vrsti raznih aktualnih problemov pa bi vendarle rad se opozoril na nekatere pojave nekakšne malomeščanske superiornosti in samo/avero-vanosti vase. V to kategorijo sodijo tudi se ostanki podcenjevanja sposobnosti drugin in precenjevanja lastnin vrednosti v našem gospodarstvu glede kvalitete proizvodnje in produktivnosti dela. To samozadovoljstvo vodi v stagnacijo, ne pa v pospešen razvoj proizvajalnih sil. S tistim, ki ne tezi k stalnemu napredku in razvoju proizvajalni!! sil, pa bo zivijeiije samo obračunalo. Razveseljivo je, da imamo čedalje vec demokratičnih, pogiooljenm m tentnih razprav o raznin aktuaimn družbenih vprašanjih tako s področja gospodarskega razvoja, ekonomskega sistema, kot tudi o raznih obiikan samoupravljanja, o različnih vidikin kulturnih dejavnosti, o urbanizmu ipd. Pri tem bi želel opozoriti, da so se vedno primeri, ko prevladuje osebna prizadetost, trdovratno zagovarjanje stalisč, ki so večkrat rezultat osebnih interesov in ambicij. Za spore okoli kulturnih koncepcij pa so mnogokrat značilna izhodna stališča — na eni strani slone na sicer pozi- tivnih prizadevanjih posameznikov, ki pa ne morejo priti do izraza, kei sc ne znajo dovolj približati naši stvarnosti, na drugi strani pa hotenja posameznikov, Ki ot*ngaiio uu ..i»iJv.-uja opazujejo našo tiruzuo, ki ni ia-ka, kot oni mislijo, da bi morala biti ne glede na objektivne možnosti in konkretne razmere. DELO SOCIALISTIČNIH SIL MORA BITI ORGANIZIRANO IN POVEZANO Tovarišice in tovariši! Proti takim slabostim, ki zavirajo nas razvoj, ki onemogočajo Hitrejšo rast samoupravljanja in aemoKiauc-liiii odnosov, je edino uspesno sredstvo organizirano in povezano delu socialističnih sil. ZKJ in SZDL se morata v burnem gospodarskem razvoju v pogojili nujnega spodbujanja produktivnosti z materialno stimulacijo še posebej boriti za moralno politične kriterije v na:,i družbeni stvarnosti. Naš boj in zmage v preteklosti bi bile ogrožene brez požrtvovalnosti in človeške solidarnosti borcev. Naša današnja gladite'' bi izgubila svoj smisel, če ne bi nenehno gojili med nami novih humanističnih odnosov medsebojne pomoči, spoštovanja v neposredni borbi proti sebičnosti, šovinizmu ozkosrčnosti. ^0 Pri vsem tem pa sc lahko «u« iz naše bogate preteklosti «11,lU iV dvajsetih let, prcuvsem pa ne P° bimo, da smo v vsem našem , benem m ekonomskem razvoju d ,n gali postavljene cilje, ker smo se .asno zavedali, ker smo imeli str vig*.tii*.i*viju, zaupanje v lastni ^ ie in neomajno odločnost v boj (> pri graditvi. To smo zmogli, ker se ou uspenili in tudi neuspehi« sp v ti učili. Nasa nova ustavna ure in razvito samoupravljanje Pa snje že daje bogate vsakodnevne *zK pii graditvi socialističnih (,rl| ,jje-ounosov. Stvarnost socializma 111 aZi-guva perspektiva je vsak da« 1Z tejsa, jasnejša. ^ flii' Uresničujejo se prav preroške „ sli, Iti jili je zapisal Sperans -* ,jx. lis Kardelj — v zaključku sVO*Jt, ga' gc leta 19j9, da tudi mali nar » .|ir kor je slovenski, ko je osvodoj njC-perlalističnega suženjstva, ko J sK0/i gova emancipacija uresničen ‘ §cie socialistično revolucijo, kot .e/ jt polno zazivi, doprinaša sy°LIirC, Ky bogatitvi obče človeške kult« naje bila uveljavljena njegova 1 jUgv predsednik obč. odbora ly Kočevje Janez Merhar otvoril Parsko razstavo akademskega ki-l\, la - domačina Staneta Jarma. Tov. Zaliv v Se **' k'Pat'.iu Stanetu Jarmu brni 1 za pomemben prispevek ir di v k* Kočevskcga zbora in mu tu-gove '"tit’ttt zaželel uspehov pri njc-lit| delu. O sami razstavi in o dc-s,in* t-Parja pa je spregovoril protest, Poberi Puhar, ki je dejal: »Ko slo, °11 -l‘letnici Zbora odposlancev „ aaroda ustavljamo ob revolucio-pridobitvah, ne moremo iti Ven,v ,>reko manifestacij «* -ha slo-"skega umetnika. v Satja Jjami so dela akademskega kije |lPt'ta Jarma. Zamisel za ta v»Jn„bU“ P°rojena v viharnem ča-** HonvA kcr J« bila realizirana v ta-vcncionalnl obliki šele 18 let Gostje na likovni razstavi NOB »10 let razvoja kočevske komune« (Nadaljevanje z 10. strani) ce, obrat za izdelavo koral Ut r.lo«č, Iuščarno, sekano embalažo in furnir. Lepo izdelano šolsko pohištvo, ki jc bilo razstavljeno, nam pove, da so njihovi proizvodi kvalitetni. Precej lu- po vojni, se moramo vprašati: zakaj ■ te v idrati v našo sproščeno zavest žalost vdov, talcev, matere talcev. In že se moramo ustaviti ob kritični meji človekovega duha: hodimo v svetil astronomskih vojnih kreditov, med odlikovanimi materami padlih sinov — in naša groza postaja vse Večja. To ni več preteklost, to je sedanjost. Zaman boste v teh podobah iskali samo slovenske matere, slovenske talce, kajti prav ta čudno oblikovana gmota nam pušča široka obzorja in najde človeka povsod tam, kjer trpi. Vsi, ki stopate v to dvorano, se ustavite ob spominu iz preteklosti, ki zaradi svoje humanosti (Konec na 12. str.) di izvažajo v Italijo, Zahodno Nemčijo, Grčijo, Anglijo, Izrael, ZAH, Alžirijo in ZDA. Kemična tovarna je dokaj mlada, saj je bila dograjena šele leta 1%2, toda že sedaj se dobro uveljavlja s svojimi proizvodi melapan ploščami. S sedanjo proizvodnjo tovarne sv je poraba mciapan plošč v SFRJ dvignila na 0,06 m na prebivalca. Na razstavi so prikazali razno pohištvo, izdelano iz njihovih plošč. Med razstavljale! velja omeniti š podjetje Elektvo, 1:1 je s pregledu karto visoko napetostnega omrežja nazorno prikazalo razvoj elektrifikacije naselij. Na razstavi CZP »Kočevski tisk« je razstavljen tudi zanimi i tiskarski stroj Tigel iz leta 1913 iz partizanskih tiskarn IVICA 12, ki je bil v sklopu tiskarne »Triglav 11 A«. Obe državni posestvi sta na razsta vi prikazali na posebnih grafikoni ] porast pridelkov, ki je iz leta v lete večji. KGP Kočevje gospodari tudi s Prizor iz »Raztrgancev Vojna v očeh umetnikov Otvoritve likovne razstave slovenskih umetnikov v Šeško vem dc mu, posvečene našemu osvobodilnem i b -ju, se je udeležilo izredno veliko ljudi. Med gosti ob otvoritvi smo lahko zasledili Borisa Kraigherja, Vido Tomšič, Lidijo Sent j ure, Sr: geja Kraigherja, Borisa Ziherla, Franca Kimovca, Bena Zupančiča in drage. O umetniškem upodabljanju r.nše osvobodilne borbe v letih od 1945 do 19R3 je spregovoril predsednik Društva slovenskih likovnih umetnikov Vladimir Lakovič: »Danes, ko otvarjamo to razstavo del, nastalih v povojnem času, je prav, če posežemo tudi v medvojno obdobje umetniškega ustvarjanja naših likovnikov-partizanov, saj je to čas. ki je za razvoj naše likovne kulture pomemben ne samo zato, ker je naš likovni umetnik sledil klicu KP, temveč tudi zato, ker je dokazal svojp ustvarjalno vitalnost in svojo vero v humanizem. Prav ta vera nam je dala umetniška pričevanja o naporih in zrelosti našega naroda. Koliko likov borcev-partizanov nam je ohranila mojstrska roka Božidarja Jakca, Franceta Miheliča, Nikolaja Pirnata, bratov Vidmarjev, Doreta Klemenčiča, Tveta Šubica in drugih. Vse te slike so resnične in globoko iznovedne umetnine . . .« Sprehod skozi galerijo slik nam je pokazal izredno zavzetost slovenskega umetnika pri upodabljanju vojnih grozot in brutalnosti, trpljenja in zmag našega naroda. Človekova u-stvarjalnost je neizčrpna: vedno znova hrepeni po nečem novem, pomembnem; pri tem tudi ne moremo prezreti deleža naših likovnikov, ki so nam s svojimi slikami ohranili pretresljiv dokument najtežjih časov našega naroda. Ce samo pogledamo »sliko D. Klemenčiča Konec vojne, spo-Iznamo vso tragiko naših ljudi in trpljenje. ki so ga žrtvovali za osvoboditev domovine. Tako pričevanje, tak dokument naše borbe je sleherna slika, ki smo jo videli te dni v Seško-vem domu. Kmalu po otvoritvi razstave so si jo ogledali tudi Edvard KnrdeM, Aleksander Rankovič, Miha Marinko, Ivan Maček, Franc Leskošek in drugi visoki gostje, ki jih je množica ljudi na razstavi toplo pozdravila . . . pomembmm gozdnim potencialom kočevsko-ribni kega območja. Značilen znanj je predvsem prevladujoč položaj gozda in najvišji delež družbenih gozdov v Sloveniji. Med ogledom razstave smo ve prepričali, da znajo smotrno in načrtno gospodariti z gozdom, spoznali pa smo tudi gozdno mehanizacije n zaščitna sredstva. Precej poudarja je bilo tudi na dvigu življenjskega standarda gozdnega delavca. Privlačno in okusno opremljen je bil tudi kotiček Tekstllane, ki je razstavljala svoje kvalitetne izdelke: odeje, blago itd. Celotna razstava je veren prikaz razvoja in nenehne rasti kočevske občine ter porok za še večje uspehe. ta teden za vas OBVESTILO BRALCEM Zaradi pomanjkanja prostora bomo objavili poročila matičnih uradov in še nekatere druge članke ter vesti s proslave 20 letnice Kočevskega zbora in proslave 20-letnice I. kongresa Zveze slovenske mladine, ki je bila včeraj v Kočevski Reki, v naslednji številki Novic. OBVESTILO Sporočam svojim strankam, da sem se preselila s Trga svobode 11 v novo stanovanje v Domu telesne kulture, II. nadstropje, levo. Mimica Arko OBVESTILO Obveščamo cenjene stranke, da bomo v Ribnici redno odkupovali vsak torek in sredo od 15. 10. 1963 dalje. Se priporočamo! »DINOS«, prej »ODPAD« Kočevje. PRODAM Ugodno prodam ženski šivalni stroj. Seškova 18, Kočevje. RUDNIK: 12. in 13. oktobra švedski film »V krempljih vohuna« 19. in 20. oktobra ameriški film »Podaj roko hudiču«. RIBNICA: 12. in 13. oktobra ameriški barvni film »Ljubezen Marjori Mor-ningstar«, 19. in 20. oktobra angleški film »Okus po medu«. SODRAŽICA: 12. in 13. oktobra francoski film »Eskadrilja Normandie— Njemen«, 19. in 20. oktobra jugoslovanski film »Zvezda potuje na VELIKE LASCE: 12. in 13. oktobra franc, film »Nesrečniki« II. del, 19. in 20. oktobra amer. barvni film »Trgatev«. LOŠKI POTOK: 13. oktobra angleški film »Pot v visoko družbo«, 20. oktobra jugosl. film »Nadštevilna«. PREDGRAD: 13. okkt. italijanski film »Zgodilo se je v Rimu«, 19. in 20. oktobra jugosl. film »Trčenje vzporednicah«. DOBREPOLJE: 12. in 13. okt. nemški film »Strelec v zeleneip«, 16. okt. sovjetski film »Vstajenje« I. del, 19. in 20. okt. ameriški film »Tonka«. PONIKVE: 17. oktobra sovjetski film »Vstajenje« I. del. BROD NA KOLPI: 12. in 13. oktobra amer. film »Ljubezen popoldne«, 19. in 20. oktobra nemški film »Zaljubljena detektiva«. PRODAMO Tovorni avto »TAM« in osebni ;>W) »Fiat 1400« v dobrem stanju ugodno prodamo. Informacije so na razpolago na upravi Rudnika rjavega premoga Kočevje. PRODAM Ugodno prodam kuhinjsko pohištvo. Bratina, Reška cesta 11, Kočevje. ZAKASNELA ČESTITKA Ker smo v tujini, imamo prav malo priložnosti za seznanjanje z dogodki iz domovine. Lepo se vam zahvaljujemo za Novice, ki nam jih redno pošiljate in so nam všeč. ker v njih dobimo mnogo novic iz domačih krajev. Sedaj sc pa bliža 20-letnica Kočevskega zbora in občinski praznik kočevske občine. Želimo prebivalcem kočevske komune vse najboljše k temu prazniku ter veliko uspehov v prihodnosti. — Fantje iz Schwarzwal-da. Zah. Nemčija: Jože Troha, France Malnar, Jože Mlakar, Lojze Milavec in Anton Muha. STARA CERKEV: 12. in 13. oktobra angl. film »Betonska džungla«, 19. in 20. oktobra amer. film »Ko je kraljevala komedija«. OSILNICA: 13. okt. italijanski film »Mladoletnice«. vladalo veliko tovarištvo, tako, kot tedaj, ko so sc s puško v roki za lepše življenje, za svobodo, pravico, za novo domovino ... Kljub razmočenemu stadionu, zadovoljivi rezultati Po slavnostnem zborovanju na Trgu 3. oktobra v Kočevju so se v popoldanskih urah pričela na stadionu razna športna tekmovanja. V soboto je že kazalo, da bodo tekmovanja v atletiki odpadla, toda lepo vreme v nedeljo je omogočilo prirediteljem (kočevskemu Partizanu), da so usposo- V zaunjin uiiun, uiieiiiuKuuciid. ~ .q bližno 1000 ljudi, ki se jih je zbr*» na atletskem mitingu, je toplo KONCERT KEMIČNE TOVARNE »M E L A M I N« Ne glede na to, da letos nismo proizvajali tri mesece melapam plošč, smo precej presegli predvideni plain proizvodnje. V zveza s temi prvimi proizvodnimi uspehi prireja Kemična tovarna Kočevje v nedeljo ob 10. uri dopoldne pred spomenikom promenadni koncert. Vabimo vse cenjene občane, da se koncerta zanesljivo udeleže. Koncert izvaja godba na pihala sindikalne podružnice Rudnik iz Kočevja. V primeru slabega vremena bo koncert prvo lepo nedeljo. KEMIČNA TOVARNA KOČEVJE >M ELAM IN« OSTROV5KOVA in LUBEJE- ( V A preskakujeta zadnjo oviro < v teku na 80 m bili tekališče na stadionu. TekrrioV n ja v metih in skokih pa so bila z v radi talne vode. ki je pritisnila PjL v zadnjih dneh, onemogočena. ki ting v*, . zdravilo tekmovalce lz Slovenije Hrvatske. Zlasti zanimiv je bil % na 1500 m, kjer se prav do z a dih metrov ni vedelo, kdo bo zmagov^ lec. V tem teku je zmagal rutini** Snajdcr pred Fošnaričem in torn. Tekači Olimpije - Svobode 51 a novnik, Cvar, Pestotnik in Pcrtot *4 so v švedski štafeti izboljšali desetinke republiški rekord v tej 0 sciplini. Pohvaliti velja še Lubej6^ na 300 m. Zunca na visokih ovirah Urbančičevo v metu kopja. % čevar (Lj.) 11.2. Ajdič (KI.) 11.2. 4°° Rezultati 100 m: Muc (Br.) 11,1« Stanovnik (O-S) 50.8. Prah (Dinajh 51. 1500 m: Štajner (Br.) 3:56.9, FoS * rič (Br.) 3:57.8. Lamut (KI.) 3:.yl) 5000 m: Štros (Lj.) 15:06,0. Homan 5 15:20.2, 110 m ovire: Žunec (O-S) * Gospodarič (Dinamo) 15,6, švedska ^ fela: Olimpija Svoboda 1:59,2, Brai } 2:03,1. Ženske — 100 m: Lubej L c: 12.5, Lubej (Mrb.) 12.9, 80 m °v ^.o« Ostrovška (Br.) 12,0. Lubej (KI.) kopje: Urbančič (KI.) 43.70, (Mrb.) 35,48, 4 X 100 m: Maribor - j* nik 51,6, Kladivar 55,0 in Rudar JARM (Nadaljev. z 11. strani) postaja simbol današnjih dni in stopite na tisto stran svobodnih ljudi, ki jim je mir in svobodna človekova ustvarjalnost vsakdanja misel.« Mnogoštevilno občinstvo, ki sc je zbralo na otvoritvi Jarmov«* razstave, je pokazalo, da bi bilo v Kočevju le prav, čc bi naš umetnik dobil prostore, v katerih bi imel svojo umetniško galerijo. Akademski slikar Božidar Jakac sc je udeležil večine prireditev ob 20-letnici Kočevskega zbora Med proslavo je bilo dobro poskrbljeno tudi za več ^?.senC^a-žclodcev. Domačim podjetjem so priskočila na pomoč tudi tera druga slovenska trgovska in gostinska podjetj . PO DVAJSETIH LETIH so nekdanji odposlanci spet prišli v Kočevje, 1 vseh strani in se pozdravili z nekdanjimi tovariši in z mestom, ki je najtežjih časih postalo zibel novih dni. Mnogi so s solznimi očmi gleda* preurejeno dvorano v Seškovem domu in spomin jim je poletel za desetletji v preteklost . . . Tako tudi Jože Sladič (na sliki z odlikovanih' ki je s štiridesetimi tovariši prišel na Kočevski zbor 1943. leta iz Bele Kr*' jinc. Ko nam je pripovedoval, kako so potovali na zbor in kako je h j* tedaj v Kočevju, mu je pogled zdrsel na napis: »Narod si bo pisal sodj> sam« in po ožganih licih mu je spolzelo nekaj solz. »Skoda,« je dejal, >>(^ ni med nami več Kidriča in mnogih drugih . . . Kar zjokal bi se, tako se vesel in srečen, ko premišljujem o minulih dvajsetih letih in ko gleda današnje Kočevje. Saj ga niti ne poznam več, to je čisto novo, moder* mesto. . . Upam, da sc bomo Čez deset let spet videli na obletnici, to* tedaj nas bo prav gotovo že precej manj . .. j Na vsakem koraku smo jih srečavali: na likovni razstavi, na razsta j »10 let kočevske komune«, v muzeju, kjer so z velikim zanimanjem gled lepo urejene dokumente o Kočevski in o Kočevskem zboru. Povsod Pa