Izhaja od meseca oktobra 1965 List, ki ga člani kolektiva dobijo brezplačno, izhaja enkrat meseč- no. Leto izhajanja: XV. GLA S I LO D E L AVCE V TOSAME Sprejeli smo I. del Gospodarskega načrta za leto 1979 Skupni delavski svet je na predlog Gospodarskega odbora, ki je kolt samoupravni organ sodeloval pri pripravi predloga Gospodarskega načrta, na svoji seji dne, 5. decembra 1978 sprejel sklep o javni obravnavi I. dela Gospodarskega načrta za lato 1979. Gradivo za obravnavo je bilo pripravljeno v zaidositnem številu izvodov in razdeljeno delavcem po samoupravnih, d nužbenopolk ičnih in poslovodnih funkcijah. V časopisu Tosama in publikaciji Bilten so bili objavljeni tudi povzetki gradiva. Pred obravnavo na zborih, ki so billi organizirani skladno s sprejetimi spremembami in dopolnitvami (statuta in drugih samoupravnih aktov, je bil za poročevalce na Zborih organiziran priprav- Možnost realizacije zahtev je log Gospodarskega načrta je bil bila proučena na strokovnem ko- na zboru organizacijske enote Fil- legiju. Komercialna služba se je obvezala, da bo na domačem trgu tri ponovno obravnavan. Delavdi so dopolnjen predlog za leto 1979 po- prodala dodatno količino cigaret- trdili, izrazili pa so pripombo, da nih filtrov, talko da bo letni plan proizvodnje cigaretnih filtrov znašal za domači trg 2,494 milijarde in za izvoz 850 milijonov kosov. Skupna potrdbna delovna sila v TOZD Filtri znaša 85 delavcev. Premeščanje delavcev, razen delavcev, ki imajo sklenjeno delovno razmerje za določen čas, ne bo potrebno. V primem, da izvoz ne bo potekal enakomerno, bodo delavci TOZD Filtri opravljali storitve za TOZD Saniteta. V ta namen bo TOZD Saniteta odstopil TOZD Filtri del svojih proizvodnih prostorov. Za pripravo sporazuma, ki bo tudi plan, predložen po popravku, ni povsem zadovoljiv, saj ni izpolnjena naloga o vključitvi dopolnilne dejavnosti, ki izhaja iz sprejetega srednjeročnega plana. V preostalih dveh letih srednjeročnega obdobja je to nalogo nujno potrebno realizirati. Ijalni sestanek, tako da je bila orno- opredeljeval dela, prostore in cene gočena plodna javna obravnava. Pripombe, zbrane v zapisnikih zborov, so bile s strani strokovnih služb proučene in vključene v popravek predloga. Predhodno jih je obravnaval tudi Gospodarski odbor. Pripombe z Zborov organizacijskih enot temeljne organizacije Saniteta (7 zborov) so se nanašale predvsem na izračun potrebnega števila storitev, sta zadolžena direktorja obeh TOZD. Tako dopolnjen pred- Tematika plana za leto 1979 je bila obravnavana tuldi na decembrski seji 00 ZK. Delegati delavskih svetov obeh TOZD, delavskega sveta DSSS in skupnega delavskega sveta so na skupni seji dne, 25. 12. T978 potrdili I. del Gospodarskega načrta za lato 1979. M. J. Iznajditeljska dejavnost v letu 78 Z izvolitvijo novih samouprav- bomo uporabljali star pravilnik. delavcev, raapoiUdkev delovnega S j' časa ter problematiko neredne pre-skilbe z reprodukcijskimi materiali in odstopanji med planiranim in dejanskih številom delavcev. Na predlogov počakali 'toliko časa, da je bil potrjen nov Samoupravni sporazum o iznajiditeljistvu. Tako imenovana tudi komisija za reševanje predlogov s področja iznaj-ditelljiske dejavnosti. „ _ Že iz pripomb in dela prejšnje se je reševanje dospelih predlogov nekoliko zavleklo. Na štirih sejah komisije in s ^mbe" ki" bi bistveno^soiremenile nih predlogov povzročajo ‘nejasno- pomočjo strokovnih Služb iz EPS, ZbmTrgSSke sti in nedo8reče£sti v pravilniku. komercialnega sektorja in tehnič- Zbonih organizacijskih enot DSSS komisije je bilo opaziti, da določe-(3 zbori) niso bile oblikovane pri- težave pri reševanju pnjavlje- v ' - _ - - . -rili-« .t-vz-vT O'1/-V rl (IVI CVTIZV eamim planom ni strinjal. V zapi- nik uskladile s predlogom pravil- navali m pozitivno re sniku so navedene zahteve, naj ko- nika, ki ga je kot vzorčni model logov, dva pa zavrnili, ercialni sektor prouči možnosti pripravila Gospodarska zbornica za 1,5 milijarde kosov, za Slovenije in tako spremenjen pra- judi pa naj se v Gospodar- vilnilk je potrdil Skupni delavski Črtu določi obseg in vrsta svet. Člani komisije smo bili mne- nja, da v svoji mandatni dobi ne .Vi V postopku ocenjevanja in reševanja so trije predlogi. Ko bo dano mnenje strokovnih služb, jih bo komisija ovrednotila. (Nadaljevanje na naslednji strani) Usposobljanje delegatov Pred kratkim je Klub samoupra-vljalcev Domžaile pričeli s stalno šolo samoupravljanja za usposobljanje delegatov. Funkcija delegata — to je važna naloga, naloga odgovornosti sredini delovnih ljudi, ki te je izvolila. Zato pričakuje, da delaš in izražaš njihove interese. Enotedenska šola s amoup ra vi javljanj a bo delegatom dala osnovno spoznavanje na tem področju. Najbrž si je marsikdo izmed vas že ob naslovu misJIM: »Že spet en teden sedenja, pet dni izgube delovnega časa; mi tukaj za s ti roji pa delamo namesto njih . . .« To pa gotovo ni in ne sme biti res. Dobri delegati si morajo prizadevati, da bodo pridobljeno znanje s pridom uporabljali v praksi. Sola je marsikomu pripomogla, da bo znal lažje in bolj učinkovito sodelovati s svojo sredino, ji posredovati in poročati o vseh pomembinih dogajanjih, ki zadevajo njihov položaj. Velika odgovornost pa je tudi na ddlovoih ljudeh samiih, ki naj o vsem padajo svoje mnenje pravočasno in ne šele potem, ko z nečim niso zadavolljni. In še nekaj besed o snovi ob kateri sem postala pozorna. V praksi je danes vdlikOkrat tako: vsi se bolj zavedamo pravic kot pa odgovornosti. Prav bi bilo drugače. Vsak bi se moral zavedati: mdja dolžnost je. da opravim delo, seveda kvalitetno in pravočasno, šele potem sprašujem o svojih pravicah. Praksa: spraševanje o pravicah in pri tem pozabljanje na ddlžnoslti. Je to prav? Mnogo je bilo govora tudi o problemu informiranja. Ko govorimo o tem. se moramo najprej vprašati tisti, ki j>osreduljemo kakršnokoli informacijo. Mi res storim vse, kar je moja naloga? Ali obvestim svojo delegatsko bazo, svoje sodelavce, o vsem s čemer morajo biti seznanjeni? Krivda slabega informiranja je na eni in drugi strani. Če delegat ne dobi mnenje, predlogov in ždlje svoje baze, je še tako aktivno informiranje neučinkovito mnogo truda brez uspeha. Vsak dan slišimo: »Za šolstvo dajemo toliko, za cdste toliko..., narejenega pa še vedno malo. In Vsak mesec hočdjo več. Prispevek tu, prispevek tam, plačuj tu, povsod denar. Nekega dne se lahko zgodi, da bo kuverta prazna!« Nekdo je vendar kriv, da z našim denarjem ni narejenega toliko kot bi moralo hiti ali pa ne znamo oceniti narejenih del. In kje je rešitev, da S tem sestavkom želimo dopolniti znanje vsem, ki lahko vplivajo na hrupnost v delovnem okolju ter prizadetim delavcem razšilriitd obzorje, da se bodo lahko pravilno in uspešno varoval pred hrupom na tisti stopnji, ko še ni nastala nepopravljiva poškodba. Z razvojem tehnike in mehanizacije je človek izpostavljen obremenitvi hrupa, tako v privatnem kot tudi v poklicnem okolju. Delovna mesta z močnim hrupom lahko najdemo v vseh gospodarskih dejavnostih. Ni dvoma, da je poklicno obolenje — poslabšanje sluha bolezen, ki se širi. Pri obratovanju strojnih 120 110 100 90 80 70 60 50 40 20 0 bomo imeli vse in bomo z vsem zadovoljni? Za vsak del napak in problemov, M nastanejo v naši družbi, je kriv sleherni izmed nas in rij ego va rešitev je edino v tem, da vsak začne s preobrazbo pri sebi( in ne pri sodelavcu kot je navada!). Vse pomanjkljivosti ne bodo nikdar odpravljene, prizadevalti si moramo, da jih bo čim manj, naša prihodnost je odvisna od nas samiih, od našega dobrega gospodarstva. naprav ali pri ročnem delu začno trdna telesa nihati zaradi mehaničnih vzrokov. Nihanje se prenaša na zrak v okolici in se v obliki sprememb zračnega tlaka širi dalje v obliki zvočnega valovanja. Z oddajanjem od vira se zmanjšuje gostota moči zvočnega valovanja. Na oviri se valovanje odbija. Odboji nastanejo posebno v zaprtih prostorih. Na človeško uho vedno — razen majhnih izjem — zvok, ki ga prenaša zrak. Zvok se širi v obliki valov in prostorsko. Hitrost širjenja zvoka je odvisna od njegove temperature, tlaka, prožnositi in gostote. Konstantni hrup je redek. Nastaja na primer v tkalnicah in elektrocentra-lah. meja bolečine, pnevmatično vrtalno kladivo Sito za sortiranje kamenja, motoma žaga tkalski stroj, krožna žaga, krožni brusilni stroj kompresor, prediM stroj orodni stroj (prazen tek) cestni promet pogovor, tajništvo pisarna (soba) stanovanjska soba radijski studio slušna mčja Avbelj Jullijana Hrup, ki škoduje sluhu Raven zvočnega tlaka dB/A kraj in vir hrupa IZNAJDITELJSKA DEJAVNOST V LETU 1978 Z rešitvijo teh predlogov bodo rešene vse prijave v letu 1978, »podedovali« pa smo od prejšnje komisije še osemnajst nerešenih predlogov, ki zahtevajo predvsem strokovne rešitve, saj posegamo na področja sprememb normativov izdelanih postopkov in konstrukcijskih rešitev. V vseh sklepnih ugotovitvah kongresov ZK in sindikatov v letu 1978 je bil poudarjen posebni pomen in vrednost iznajditeljske dejavnosti v združenem delu kot elementu za produktivnejšo in cenejšo proizvodnjo. Člani komisije smatramo, da vsem zaposlenim v TOSAMI predstavimo avtorje predlogov, prijavljenih in Obravnavanih v latu 1978. To so: Svetlin Vinko, Klopčič Avgust, Pemmš Janez, Kovič Janez, Jamšek 'Franc, Kritamamič Majda. Franc Cerar ing. Ocenjevanje hrupa po občutku in ocenjevanje ravni zvočnega tlaka po posluhu vodi k napačnim sklepom. Sredstva za zaščito sluha so: a) zaščitna vata h) zaščitnli vložek Do 100 db/A se lahko uporabljajo še zaščitna vata, nad 100 db/A pa se uporabljajo zaščitni vložki. Nad 90 db/A je hrup nevaren za sluh. Možnosti za zdravljenje sluha so vsekakor omejene, če je uho izpostavljeno zelo močnemu škodljivemu hrupu, potem se sluh obnovi v doiločeniih razmerah šele po krajšem aid damjšean večernem časovnem presledku. Do tedaj ostane slušna sposobnost zmanjšana. Trajna izguba sluha lahko nastane pri posebno občutljivih osebah alii pri intenzivnem delovanju hrupa že po nekaj mese-eih. Trajno nagluišenost ne more-TO) obnoviti z nobenim zdravljen- ce izguba sluha prizadene samo višje frekvence, tedaj slišimo slabše zvenenje telefona, Itd. Izgubo sluha na splošno opazimo šele tedaj, če slabo sprejemamo višje, srednje ali nižje frekvence. Sele tedaj' se pokaže naglušnost pod določenimi olkoilščjnami tudi v vsakdanjem življenju. Poškodbe sluha in naglušnost so pogosto povezane z občutkom šumenja in žvižganja v ušesih. Vsaka naglušnoslt ni posledica hrupa. Za naglušnoslt so še drugi vzroki; na primor: prirojeni degenerativni poteki v notranjem ušesu, predčasno staranje infekcije in druga obolenja, delovanje določenih vrst zdravil, poškodba lobanje. Da ne bi prišlo do večje poškodbe sluha se uporabljajo sredstva za zaščito sluha in to predvsem na delovnih mestih z večjim hrupom. HELENA BREZNIK: »Delo skupnega delavskega sveta v minulem letu, od marca, ko smo bili izvoljeni, je bilo zelo obširno, saj smo imeli 9 rednih in 2 izredni seji. Lahko se pohvalim, da smo po začetnih problemih uspeli zagotoviti točnost, sklepčnost in resnost delegatov. Predhodno razpravo v posameznih sredinah težko ocenjujem, menim pa, da se vsaj večina članov SDS posvetuje s svojimi volil-ci in jim tudi posreduje povratno informacijo o seji. Morali pa bi na nivoju delovne organizacije narediti več za izobraževanje članov samoupravnih organov. Seminar, ki letošnje leto poteka v okviru občine in ga obiskujejo tudi naši delavci, bo tudi na svoj način prispeval pri usposabljanju samoupravljal cev. Zanimivo je, da se tisti, ki so že večkrat bili člani kakega samoupravnega organa, tudi večkrat oglašajo v razpravah in so bolj aktivni.« Kaj menite o naši samoupravni organiziranosti danes in v katero smer bi po vašem mnenju morala potekati akcija vnaprej? MOJCA JARC: »Po naših izkušnjah, ki jih imamo kot TOZD, menim da je takšna oblika organiziranosti v redu, da smo veliko bolj seznanjeni z dogajanji znotraj TOZD, da pa gredo dogodki na nivoju delovne organizacije prevečkrat mimo nas.« JOŽE ORAŽEM: »Predno se delovni ljudje lahko odločimo za nadaljuj o samouipravno organiziranost, moramo vedeti, kakšna bo ta organiziranost, kakšni bodo dohodkovni odnosi med TOZD, skrbi nas tudi povečanje režij sikih delavcev. Ce bi bili sigurni, da nam bo nova oblika organiziranosti prinesla rezultate, boljše gospodarjenje, višjo produktivnost, potem bi brez pomisleka glasovali za. Cas bo tudi pokazal v katero smer se bomo razvijali in mislim da so TOZD ena (Nadaljevanje .na 4. strani) Marolt Franc Novoletni razgovor Tokrat smo za rubriko NAŠ RAZGOVOR — novoletni seveda — izbrali predsednike delavskih svetov. Moji sogovorniki so: . Tov. Mojca Jarčeva — predsednica DS TOZD Filtri, r. Tov. Jože Oražem — predsednik DS TOZD Saniteta. Tov. Helena Breznikova — pred-s®dmica skupnega delavskega sveta loisame. Na vprašnje: »Kako ocenjujete delo samoupravnega organa, kate-yeSa predsednik ste v minulem le-tu in s kakšnimi problemi ste se srečevali«, sem dobil naslednje odgovore: MOJCA JARC: »Menim, da je rru delavskega sveta TOZD Filtri, kljub problemom, s katerimi smo se srečavali, le bilo uspešno. Smo namreč majhen TOZD, problematika nam je dovolj blizu in po sodelovanju v razpravah sodeč, so Člani delavskega sveta aktivni. Seveda pa problemi samoupravljanja na današnji stopnji zadevajo tudi nas. Včasih se srečujemo s problemom sklepčnosti, kar je veljalo predvsem do nadomestnih volitev naših članov. Tudi vabilo z gradivom za sejo vedno pravočasno ne pride v roke posameznikov, problem dvoizmenskega dela. Tematika, katero včasih obravnavamo, pa nam vedno ni čisto jasna kot na primer: dohodkovni odnosi TOZD Filtri in Sanitete, kreditiranje in prelivanje sredstev. Talko včasih glasujemo za kakšen predlog tudi zaradi tega, ker verjamemo poročevalcem in ne iz lastnega prepričanja.« JOŽE ORAŽEM: »Delavski svet TOZD Saniteta sestavljajo delegati, ki zastopajo približno 700 ljudi iz ^ vseh oddelkov. Tako je včasih težko zainteresirati posamezne delegate za razpravo o problematiki, ki se ne tiče njegovega oddelka. Moram reči, da pogrešam več aktivnega sodelovanja članov delavskega sveta na sejah. S sodelovanjem strokovnih služb in tudi s pripravljenim gradivom sem zelo zadovoljen, če pa je Včasih gradivo malo teže dojemljivo, pa vedno dobimo tudi dodatno obrazložitev na seja sami. Nujno pa bi tudi pri nas na nek način morali zagotoviti, da vsi člani DS vedno pravočasno dobijo gradivo v roke. Zgodi se, da gradivo pride do obratne pisarne, ne izmod poti do boljšega gospodarjenja.« HELENA BREZNIK: »Nadaljnja samouipraivna organiziranosit je še potrebna. Vendar se moramo pri analizah, ki jih delamo, bolj poglobiti v notranjo vsebino organiziranosti. Ljudem je potrebno jasno prikazati smer in olj novega organiziranja. Posebno pozornost bomo morali napleniti obliki orga-niizi ran osti Skupnih siuižb in raz- voja, talko da bodo te službe učinkovite. Ne smemo zanemarjati tim-sikaga ddla in preveč razdrobiti po- Delo SIS Samoupravna interesna skupnost socialno varstvo obsega zelo široko področje dela, kar pet interes-nlih skupnosti: — Skupnost otroškega varstva — Skupnost za pokojninsko in in-VElliidsiko zavarovanje — skupnost za zaposlovanje — skupnost socialnega Skrbstva in — stanovanjsko skupnost. Na sejah vseh teh Skupnosti so člani naše delovne organizacije že sodelovaM. Na stanovanjsko skupnost smo tudi posredovali našo željo, da bi imeli zastopnika v izvršnem odboru, vendar je bilo za spremembe že prepozno. Imamo pa pre-distavnika v odboru za pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Skupnosti so imele v dosedanjem obdobju eno, dve aiii tri seje, na katartih smo volili organe posameznih skupščin, sprejemali sklepe o ustanovitvah posameznih skupnosti in potrjevali poročila o delu za preteklo obdobje in načrtih za našo mandatno dobo. Sprejemali smo tudi spremembe ali dopolnitve samoupravnih sporazumov. Težko je piLsaltd o vseh problemih, ki se pojavljajo in se nato o njih razpravlja na sejah, vendar bom omenila vsaj nekatere. — Skupnost za zaposlovanje si prizadeva, da bi v delovniih organi- membne službe, ker sicer ne bodo dajale od sebe tisto, kar bi lahko. Sicer pa kljub tem problemom, ki utegnejo nastati ob reorganizi-ranosti nikoli ne smemo pozabiti, da smo še vedno »Tosama«, na solidarnost in medsebojno sodelovanje in če danes uspešno poslujemo, bomo jutri ob boljši organizirano-siti še uspešnejši!« Tretje vprašanje je sicer že malo pozno zastavljeno, ampak vseeno: »Kaj bi radi povedali delovnim ljudem Tosame ob novem letu?« MOJCA JARC: »Vsaj tako uspešno poslovanje tudi v letu 1979.« JOŽE ORAŽEM: »Srečno novo leto in TOZD Saniteta več uspehov pri gospodarjenju, potem pa še, da bi bili delegati v delavskem svetu bolj aktivni, da bi na sejah zastopali ddlovne ljudi in jih tudi obveščali o sklepih našega organa.« HELENA BREZNIK: »Kolektivu želim veliko delovnih uspehov, več sodelovanja ob reševanju pomembnih vprašanj. Želim, da bi bil vsakdo dosleden in vesten pri opravljanju svojega dela, kajti tudi to je zagotovilo za naš skupni še boljši jutri!« Franci Arnuš zacijah našli več razumevanja za zaposlitev invalidov na primerna, njim ustrezna delovna mesita. V Domžalah je prijavljenih kot nezaposlenih kar 140 ljudi, od katerih je tudi nekaj invalidov. Te bi z več razumevanja le lahko počasi sprejeli medse. — Vedno so precej burne razprave delegatov na sestankih samoupravne skupnosti otroškega varstva. Vsi vemo, da se povsod gradijo bloki — nova stanovanja, ljudje se priseljujejo z družinami, z otroki. Vse te otroke pa želijo imeti starši v urejenem varstvu. Ko se gradijo bloki, in- JAVNA ZAHVALA ELEKTRIKARJEM Vsako jutro smo na poti v službo zadnjih štirinajst dni občudovali naše lepo osvetljene smreke. Pa ne samo mi, člani kolektiva, tudi drugi so si jih ogledovali. Prav gotoVo je to tudi posebne vrste reklama za naišo delovno organizacijo. Za to se moramo zahvaliti našim fantom — elektrikarjem, ki z veseljem in požrtvovalnostjo vestitor premalo pomisli na spremljajoče objekte. Zato se pripravlja nov samoupravni sporazum, kjer bodo TOZD, OZD in skupnosti združevale sredstva za potrebe razširjene reprodukcije im družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu. Iz teh sredstev se bodo krili stroški komunalne opreme več vrtcev in za izgradnjo novega vrtca. Zato moramo v delovnih organizacijah podpreti ta samoupravni sporazum, saj si vsi želimo, da bi imeli ta čas, ko smo v službah, otroke v vami oskrbi. Precej je na našem območju že razširjeno varstvo na domu, ki se je pdkazalo kot zelo pozitivno. Ugotovljeno je bilo, da so otroci prav tako preskrbljeni klot v vrtcu in še celo manj obolenj je v tem primeru. Zato se bo treba v bodoče, posebno v oddaljenih krajih, takega varstva še bolj posluževali. — Delegati skupnosti socialnega varstva so obravnavali ukrepe za zagotovitev socialnega vrstva Občanov, ki ne morejo skrbeti sami zase. V njihovi pristojnosti je tudi reševanje stanovanjskih problemov občanov, ki so deležni posebne družbene pomoči. Seveda se pa 'še sproti pojavlja mnogo vprašanj in problemov, katere je treba reševati. — Pii oblikovanju sistema pokoj-minsko invalidskega zavarovanja z novim družbenim in samoupravnim položajem delavcev v združenem delu so sodelovali delegati Skupnosti pokojninsko invalidskega zavarovanja. Ti se bodo ulkvaiijali še s povečanjem realne vrednosti pokojnim, z možnostmi zmanjšanja rasti števila imvallidskih upokojitev. To bo možno doseči z ukrepi na področju invalidskega varstva, rehabilitacije in zaposlovanja. Spremljati bodo marali ukrepe za zavarovanje zdravja in delovne sposobnosti ter za podaljšanje aktivne dobe zavarovancev. To je le z nekaj besedami opisana dejavnost, v kateri sodelujejo delgati SIS socialnega varstva. Zavedamo se, da je to šele začetek in nas čaka še mnogo dela in dolžnosti, katere bomo Skušalli po zmožnostih izpolnjevati. krasijo TOSAMINO jelko, na katero smo resnično ponosni. Hvala vam sodelavci iz elek-tro delavnice in želimo, da bi vam volja in veselje ostala še za prihodnja leta. Sklepi samoupravnih organov SKUPNI DELAVSKI SVET Skupni (Mavslki svet je sprejel Samoupravni sporazum o združevanju sredstev za zagotovitev materialne osnove za delo SIS SR Slovenije za ekonomsko odnose s tujino, s katerim se določa višina pnlspevlka ter merila za njegovo določitev, kalkor tudi način plačevanja prispevka za zagotovitev materialne osnove potrebne Samoupravni interesni skupnosti za delo. Prispevek sestoji iz: letni prispevek člana: 1000 din, ~,°8ov ne moremo smatrati za absolutno, vendar je potrebno skrb-no ravnanje, od trenutka rojstva dalje realizirati v stvarnosti. Otrok J® j šivu prekinil svojo edin- stveno in enlkratno vez z materjo. Kodi se zelo ranljiv, izgubi vso Vrirv^t’ mplo gnezdo in zaščito, veliko mesecev potrebuje, da znova ustvari svoj svet in preide iz stanja popolne odvisnosti do stanja neodvisnosti. Popolnoma jasno postaja razmerje med stanjem zdravja in ravnijo razvoja otroka. Povsem enakih pogojih: zdrav, uobro razvit otrok boljše obvlada spremembe, ki jim je izpostav- Vsaikemu otroku je zato potrebno pravočasno zagotoviti komplat-no m funkcionalno opremo, ki jo potrebuje. Oprema mora zadovoljevati osnovne higienske potrebe dojenčka, mora biti izdelana iz u-st reznih materialov, biti funkoio-naina in kakovostna tako, da zagotavlja varno in neovirano gibanje otroka, ga ustrezno 'toplotno ščiti m vpija Vlago. Ker so potrebe vseh otrok po dPtorni enake, ni razlogov za razlikovanje v kvaliteti. Zaradi tega Je mogoče težiti k večj‘i stopnji Poenotenja opreme, ki bi tako la-nko postala cenejša; prihranili pa dj tudi iskanje najboljših proizvodov v trgovski mreži. Standardni zavitek, ki ga predlagamo, naj bi nadomestil denarni Prispevek za pomoč družini ob rojstvu. Vsebuje del osnovnega fonda opreme dojenčka nujno potrebne-8a 'tako za prvorojenega, kot tudi ?a drugoroj enega in nadaljnje rojenega otroka. Namensko dana sredstva bi bila s to obliko pomo-C1 racionalno porabljena, materam Pa bodo prihranjene skrbi v izbiri primemih proizvodov, v mnogih Primerih pa tudi negotovost, kako zagotoviti denar za nakup osnovne opreme. Hkrati bo embalaža standardnega zavitka izdelana in opremljena kot začasno otrokovo ležišče do četrtega meseca 'Starosti, s čemer bodo bistveno zmanjšani stroški za opremo takoj ob rojstvu. Z dosedanjim denarnim prispevkom ob rojstvu, je pokrit majhen delež celotnih stroškov za opremo dojenčka in še ta je pogostokrat, zaradi nakupov manj ustrezne in najidražje opreme, neracionalno uporabljen. Na pobudo Zveze skupnosti otroškega varstva SR Slovenije je Centralni zavod za napredek gospodinjstva od leta 1975 proučeval racionalno osnovno in dopolnilno opremo za dojenčka, ugotavljal kvaliteto izdelkov na našem trgu, izdelal kriterije za izdelavo začasnega otrokovega ležišča ter predlog za vsebino 'in ceno standardnega zavitka. Pri tem so nam bile v pomoč nekatere raziskave in priporočila domačih, evropskih in ameriških strokovnih institucij in strokovnjakov. 'Vsebina standardnega zavitka je v veliki meri odvisna od razpoložljivih fiinaničnih sredstev, 'ki jih bomo lahko za to namenili. Njegova vrednost pa bo večja od maloprodajnih cen Vseh sestavnih elementov v zavitku. Zavitek mora vedno vsebovati opremo, ki bo nujno potrebna in hkrati vzgojna: mater naj seznanja s sodobnimi načini opreme in nege, novimi materiali, pripomočki in sredstvi. V ta namen je potrebno zagotoviti kontinuirano kakovostno rast standardnega zavitka, kakor tudi kontrolo kvalitete sestavnih elementov. Predlagana vsebina je izbor najkvalitetnejših izdelkov na našem trgu. Testirani so bili vsi uvrščeni tekst lini in papirnati izddlki. Test začasnega otrokovega ležišča je v teku. Predlagana zaščitna krema je bila 6 mesecev testirana na Pediatrični kliniki v Ljubljani, na bolnih Otrocih. Izvedbo celotne vsebine standardnega zavitka za leto 1979 bo odobrila posebna strokovna komisija. Na podlagi raziskave racionalne osnovne in dopolnilne opreme za dojenčka in predloga za uvedbo, izdelavo in distribucijo standardne- ga zavitka, ki ga je izdelal Can-trallni zavod za napredek gospodinjstva je tovarna Tosama Domžale pripravila predlog zavitka. Kot proizvajalec zavitka, bi imela Tosama nalogo, da sestavi različne izdelke (lastne in ituje), ki so uvrščeni v standardni zavitek, da zagotovi začasno otrokovo ležišče kot __ embalažo standardnega zavitka In skrbi za neposredno distribucijo standardnega zavitka na podlagi ustrezne dokumentacije po pošti, na naslove bodočih mamic. Cena zavitka za leto 1979 bi bila 1.100 din, pri čemer bi poleg minimalnih stroškov, za distribucijo, bil delež pokritja 'kot element planske kalkulacije pod povprečjerft, ki ga ima 'ta proizvajalec za druge izdelke. Nadomestitev denarne s funkcionalno pomočjo družini ob rojstvu pomeni: 1. poenotenje in pocenitev opreme, 2. zagotovitev najkvalitetnejše oziroma testirane in kontrolirane opreme in sredstev za nego, 3. zadovoljitev nujnih potreb pri prvorojenem kot tudi pri nadaljnje rojenem otroku, 4. uvedbo začasnega otrokovega ležišča, s čemer bodo bistveno zmanjšani stroški za opremo takoj ob rojistvu, 5. seznavanje matere s sodobnimi načini opreme in nege, novimi materiali, pripomočki in sredstvi. Za leto 1979 bi vsaka mati dobila poleg funkcionalno izdelanega začasnega ležišča s posteljnim vložkom, 20 tekstilnih plenic, 5 povij alnih plenic, 1 garnituro plenič-nih podlog 40 kom. papirnatih in 20 kom. nočnih plenic, 4 majčke, 2 pletenih žabic, 2 kapici ter za nego: vato, vatirane paličice in zaščitno kremo. Dosedanja denarna pomoč pokriva od 3,5 % stroškov pri prvorojenem in višjih dohodkih na družinskega člana do 20 % stroškov pri drugo rojenem in nižjih dohodkih na družinskega člana, medtem ko predlagana varianta standardnega zavitka za leto 1979 pokriva do 30 o/« vseh stroškov za opremo dojenčka. Marija Drofenik Centralni zavod za napredek gospodinjstva, Ljubljana Obiskal nas ie Dedek mraz Zimska, zasnežena sobota, 23. decembra, prav primerna za prihod dedka Mraza, kr se je lahko pripeljal s sanmi izpod Triglava. Prav gotovo je mnogo otrok (takole premišljevalo tisti dan, ko so se zbrali pred Delavskim domom na Viru. Komaj so se malčki in večji otroci, pa seveda 'tudi starši posedli, že se je dvignila zavesa. Na odru se nam je prikazala pravljična scena, na kateri je najprej nastopila Rdeča Kapica. Prisrčno je pripovedovala svojo zgodbico, kate- §mi ro je dopolnil še lovec in kasneje Sneguljčica. Obe sta povabili otroke naj pojejo z njima, da bi hitreje minil čas in le malo pogumnih jima je pomagalo peti. Končno je le v veselje Otrok striček lovec pripeljal dedka Mraza in njegove snežinlke ter seveda poln koš daril. Kar hitro je vsak OtrOk dobil svojo vrečko in smejočih obrazov so se razhajali. Marsikdo se je sprehodil še do TO-SAME, kjer so otroci dn odrasli občudovali naše prelepo okrašene smreke. REKREIRAJMO SE! Zdravo! Kako ste? Danes bi vam rada povedala nekaj lepega, veselega. Le preberite: VABIMO VAS, DA PREŽIVITE DVE PRIJETNI URICI SPROSTITVE VSAK PETEK OD 17. — 19. URE V TELOVADNICI ŠOLE DOB, KJER SI LAHKO PRIVOŠČITE REKREACIJO Z RAZLIČNIMI ŠPORTNIMI REKVIZITI. PRIDITE, PRIČAKUJEMO VAS! Ste prebrali? Seveda. Vam je všeč? Boste prišli? Boste rekli: »Saj bi prišel(41a) pa ne znam ne košarke, odbdjke ..., saj se mi bodo smejali.« Nikar tako! Če ne znate, se bomo pa naučili. Pomagali vam bomo, saj smo vendar sodelavci, prijatelji. Vsak je moral enkrat začeti, nihče ni prišel učen na svet kot vravi naš pregovor. Rekreacija ni samo za mlade. Zakaj ne bi prišli tudi starejši? Rekreacija — to ni zapravljanje časa. In koliko lažje boste delali. No ja, prvič mogoče ne, saj bodo bolele vse mišice, drugič pa se boste počutili sproščene, da je kaj. Mnogi med nami sedimo celih ose mur. Ker smo vajeni sedeti, bi še popoldan najraje sedeli. In tako ves dan ena dn ista drža. Naše zdravje in počutje pa se prične slabšati, smo Občutljivi in nervozni, no, pa saj ve najbolje vsak zase. Drugi osem ur stojijo, kar tudi ni veliko korist našemu organizmu. Z vso težo so obremenjene le noge, ostali deli telesa pa mirno počivajo. In potem? »Ne vem kako, da me boli hrbtenica, pa tule dn tulle ...« Upam, da mi ne boste zaradi tega zamerili, ne mislim vas kritizirati. Saj vem, da delate tako, da čimveč naredite, vem da neprestano tudi doma nekaj delate, da imate urejen dom. Toda to so vedno iste kretnje, poleg pa še živčna napetost, hitri tempo današnjega življenja. Zdaj pozimi vam gotovo ostane urico časa. Ob petkih izključite televizijo, zaklenite stanovanje in pridite v Dob, ne bo vam žal. Verjemite mi, da vam bo všeč, da boste gotovo še večkrat prišli. Vsak petek mogoče ne boste imeli časa, pa si vzemite čas kak drug dan. Oblecite otroke in odidite (peš!) vsaj na svež zrak, razgibajte se, tecite z otroci tudi vi, ne jih samo gledati in tarnati: »Joj kakšen pa si pacek!« Parilo boste že oprali, izgubljeno zdravje pa se nikoli več ne povrne. PA NA SVIDENJE NASLEDNJI PETEK V TELOVADNICI! V ELANU DITS-ov izlet na Gorenjsko — ekskurzija v tovarno športnega orodja ELAN Sobota, pusto megleno jutro, v avtobusu pa prijetno toplo in iz zvočnikov glas domačih viž. Kot kapljice smo prihajali dn v Mengšu so vstopili zadnji, in že smo se peljali proti Gorenjski, ko nas je pozdravila predsednica našega DIT, tov. Daiiibarka, zaželela prijetno potovanje in podala program izleta. Bolj smo se bližali Gorenjski, redkejša je bila megla, Kranj pa je bil že vds obsijan s soncem. Nekaj minut čez osem smo prispeli v Tržič in polurni postanek izkoristili za jutranjo kavico in ogled nove Pekove trgovine. Promet ni bil gost, zato smo hitro prišli v Begunje. Da so Elanovi športni izdelki iskani, so nam dali vedeti številni kupci v trgovini. Že takoj na začetku naredi tovarna prijeten vtis, na desni upravna stavba, na levi lastna trgovina, (oh, kako bi se to podalo tudi Tosami) oboje povezuje vratarnica z vhodi. Vse pročelje je obloženo s plastičnimi elementi ge-omatriijiskih oblik lastne izdelave in ustvarja poseben aspekt. Najprej so naš povabili v upravno stavbo, skozi vhod poln vitrin s pokali in priznanji Elanovim izdelkom, v konferenčno sobo. Na steni visita 2 propagandna posterja s Steranar-Jcam in Bojanom Križajdm, seveda z Elanovimi smučmi RC, Jsii jih vozita na 'tekmovanjih (mimogrede: Menmank je pred kratkim obnovil dveletno pogodbo). Pozdravil nas Je lov. Knafelj, urednik tovanniške-ga časopisa in predstavil tovarno ter odgovarjal na vprašanja. Začetki Elana segajo v leto 1944 kot pantizaniska smučarska delavmi- Y Cerknem. Po vojni so se preselili in nadaljevali v Begunjah. Iz skromnih začetkov z 10 delavoi, se Je ntočno šaril. Danes ddla tu v povprečju mllad in kvalificijslko dobro izobražen kolekltiv 1000 delav-eev v 6 TOZD. Vidni premiki pni razširjanju so bili od leta 1950 — Elan pa že misli na prihod-noiSh Izdelal je program povečanja rnat.ene tovarne do leta 2000. Obstojajo pa že poslovna sodelovanja in tovarna E-Lik Kočevje pri nas in 2 tovarni na tujem. Skupaj s predstavništvi po vsem svetu je c-lan pravi gigant. Pri nas ga uvr- Cpajmo, da letošnja zima ne bo skoparila s snegom in da bomo •ahko uživali v beli opojnosti. Sinu-Carski teki in sprehodi na smučeh j*e v zadnjem času tudi pri nas vse “0U uveljavljajo. Tek na smučeh je bolj varen od alpskega smučanja m zelo zdrav. Tekaška oprema je V3 cenejša od običajne, smučarji nl-fo odvisni od prepolnih žičnic, zato ■te cenejše tudi smučanje, ki združuje poleg užitkov tudi obilo romantike. Pomislite samo na čudo-vite sprehode na smučeh čez zasnežene gozdne jase, obsijane s soncem i. . . ščajo v lesno branžo, vendar je nekaj posebnega. Tudi v svetovnem pogledu velja za posebneža, ker se Ukvarja z izdelavo tako različnih športnih potrebščin. Proizvaja športno oordje iz lesa, kovin, usnja, u-matnih mas. Zelo široko paleto izdelkov delijo na tele dejavnosti: — zimsko športni program (predvsem najrazličnejše smuči); — športna orodja (oprema za telovadnice, z lastnimi montažnimi skupinami opremijo ca 400 telovadnic letno, TRIM kabinete in otroška igrišča); — izdelki iz plastike (čolni, jadrnice iz poliesitrav, letos tudi prva jadralna letala) in — stranski program (gasilske lestve, smučarske palice). Asortiment je zelo bogat. Elanove kvalitetne izdelke poznajo športniki po vsem svetu. S prodorom v vrhunski tekmovalni šport je dobi svojo mednarodno afirmacijo v kvaliteti ter se tako uspešno vključil v močno konkurenco. Vse manj tvega s prodajo sezonskih ar-taikilov kot nekoč. Prav vse to narekuje tovarni stalno vitalnost, novo tehnologijo in kvaliteto. Sedanja proizvodnja precej presega tržne potrebe našega tržišča, večino reprodukcijskega materiala marajo u-važati, zato sili Elan, da preko 60'Vo vrednosti prodaje izvaža v 34 dežel sveta. Tov. Knafelj je pri tem zadovoljno dodal, da je Elan trenutno v »Zlatih časih«; s prodajo ni težav. Imajo močno marketinško dejavnost in od 1962 lastni razvojno raziskovalni inštitut, 'ki neprestano Sledi zahtevam muhastega trga. Inštitut ima v svojem sklepu tekmovalni servis za vrhunske tekmovalcev v vseh zvrsteh smučanja lin lastne športne centre za testiranje prototipov in izdelkov. Najmočnejša, pestra in sploh najbolj znana za Elan je proizvodnja smuči. Letos jih bodo naredili 500.000 parov vseh vrst, od tega 80% za izvoz. Da je tovarna uspela s smučmi, je gotovo pripomogla tudi tradicija smučanja na Gorenjskem (Prvi bloški smučarji že v 18. st.). Smučanje je danes nacionalni šport, s to napako, da je precej drag. Iz konferenčne sobe smo nato odšli na ogled proizvodnje. Spotoma Mnogo sreče in zadovoljstva v novem letu vam želi Rafaela Kočar. Vesele praznike, srečno, zdravo in uspeha polno novo leto 1979 želim vsemu kolektivu in mnogo napredka. Hoda Premkova je tov. Knafelj odgovoril na vprašanja: tovarna ima svoj obrat družbene prehrane kjer delijo poleg malic (za obrok prispevajo 5 din), tudi kosila; s krediti precej podpirajo individualno gradnjo (tudi do 22 S-milj. na osebo), v Radovljici gradijo stanovanja v blokih; imajo uspešno razvito nagrajevanje po delu; povprečni OD je 5.400 din . .. Potem ,smo videli kako nastane smučka, vsaka gre,tudi na lest elastičnosti, in montažo čolnov. Še bi spraševali in gledailli, a pri vhodu je čakala že druga skupina obiskovalcev. Poslovil smo se in za konec pogledali še tovarniško trgovino, ki nudi kompleksno izbiro smučarskih potrebščin. Ta tovarna je torej dobro usmerjena, od nje se lahko marsikaj naučimo in ni nam bilo žal obiska, saj" je v Elanu kaj videti. Nekaj metrov od tovarne je vas Begunje. Videli smo grozote 2. svetovne vojne v begunjskih zaporih, nato pa nadaljevali pot v Drago. Ljudje teh krajev so v vojni mnogo pretrpelii, tod je polno grobov padlih in spominskih obeležij. Postanek v Dragi je bil kot nalašč za sprehod v bližnjo okolico, saj so bili sveži planinski zrak, prijetno vreme in tišina dovolj prepričljivi. Vse ob svojem času, tudi naši želodci so se oglasili. Kosli smo v gostilni Leoter v starem delu Radovljice. Pozno popoldne smo odšli iz Radovljice proti domu. Spotoma smo zavili še v Predvor, kjer smo doživeli presenečenje. Zrak komaj 4° in rahel veter, voda jezera 6° C. Te temperature so bile povsem ustrezne za dva starejša para iz Kamnika, da so zunaj v kopalkah uživali kot bi bili sredi poletne turistične sezone, nas pa je zeblo v plaščih, 'kaj, da bi šli še v vodo in se »sončili« na prostem v hladnem no-vemberskem večeru. Z nasmeškom smo jim priznali, da so heroji im odšli. Kot je minil Met, tako je minilo lepo vreme in že v Lahovčah smo spet zavozili v megleno zaveso. TEČE Srečno, zdravo, uspešno novo leto 1979 želhn vsemu kolektivu. Miha Cerar iz Zaloga Srečno novo leto vsem članom kolektiva Tosame želi Jože Pogačnik. Našim upokojencem se uredniški odbor v imenu kolektiva toplo zahvaljuje za pozornost. Ce&titke na&Lt} up^kd^encea S knjižnih polic Franc Milčinski: ZBRANI SPISI v 4 knjigah. (Doslej najpapolnejša predstavitev opusa Frana Milčinskega). V osebnosti Frana Milčinskega (1867-1932), sodobniku slovenske modeme, sita se dobrodušnost in ljubeznivost prepletali s čutom za socialna vprašanja, veselje do pripovedovanja z nagnjenjem do poučevanja, prosvetiljevanja in igrive šaljivosti. Začel je pisati kot študent, a njegovo pravo pisateljevanje se začne šele po letu 1900, ko je postal najvidnejši slovenski humorist, pa tudi mladinski pisatelj in dramatik. Prva knjiga ZBRANIH SPISOV FRANA MILČINSKEGA prinaša na začetku pisateljevo avtobiografijo z naslOvom »Življenjepis mojega peresa«. Lahkotno kramljanje 's poglavitnimi podatki o njegovem življenju in delu nam razkriva tudi nekaj njegovih pogledov na književnost in literarno ustvarjanje. Skozi več kot trideset let je Milčinski v svojih podlistkih spremljal Osebne Rojstni dan praznujejo od 12. 1. 1979 do 11. 2. 1979. TOZD SANITETA Otroška konfekcija 4. 2. Gvjetinovič Joži, 4. 2. Gaberšek Marija, 2. 2. Klopčič Nada, 17. 1. Kotnik Metka, 5. 2. Repnik Marta, 7. 2. Urbanija Francka. Sanitetna konfekcija 20. 1. Bratun Pavla, 30. L Brinovec Majda, 28. 1. Cerar Angelca, 26. 1. Furlan Marjeta, 25. 1. Hribar Pavla, 16. L Keržan Marta, 25. 1. Klopčič Ivanka, 18. L Kamenšek Marjeta, 28. 1. Korant Draga, 16. 1. Novaik Joži, 14. 1. Pailiiska Tončka, 9. 2. Prašnikar Mici II, 27. 1. Ručigaj Ani, 14. 1. Remls Marjana, 30. 1. RiazboTšak Danica, 17. 1. Toman Olga, 28. 1. Žavbi Zvone, 1. 2. Rahne Mimi. Mikalnica 9. 2. DOlenc Viljem, 15. L Gorjup Tončka, 16. 1. Habjanič Minka, 7. 2. Iglič Pavla, 19. L Luthar Nežka, 24. 1. Lavrinc Pavla, 27. 1. Mordla Ivanka, 13. 1. Malin Tanja, 2:9. 1. PavlliČ Martina, 24. 1. Pre-može Marija, 12. 1. Pavli Slavka. Tkalnica ovojev 6. 2. Sever Tilka, 9. 2. Cerar Francka, 17. 1. Klemenc Tončka, in glosirall naše politično, družbeno in kulturno življenje. Te feljtone in zgodbe je Objavljal v dnevnem in revijalnem tisku. Zbral jih je v knjigah Igračke, MuhOborci, Drobiž, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina, Dvanajlst kratkočasnih zgodbic, TOkraj in onkraj Sotle ter tam preko. V pričujoči knjigi so zbrane še povest Gašper, Mihec in Baltazar ter skupina trinajstih podlistkov Skavt Peter. Druga knjiga prinaša izbor feljtonov med leti 1922 in 1932, ko je figura Fridohina ŽOlne v avtorjevi zavesti docela /dozorela. Tretja 'knjiga Zbranih /spisov obsega tri dela, ki so tesno povezana s pisateljevim poklicem varstvenega in mladinskega sodnika, povesti Zločinci, /Gospodična Mici in Ptički brez gnezda. Četrta knjiga 'izide prihodnje leto in bo zaključila zbklko njegovih Zbranih spisov. Zbrane spise Frana Milčinskega je uredila, napisala spremne besede in opombe Breda Slodnjak, opremila pa Naldja Furlan. Komplet 4 knjig p1!.: 960,— din (prednaročnišlka cena). vesti 28. 1. Jazbec Marija, 25. 1 .Vrtar Joži, 25. 1. Klopčič Ivanka, 24. 1. Pivk Francka, 12. 1. Pirc Marija. Pripravljalnica 26. 1. OsOlin Marinka, 17. 1. Miketič Marija, 25. 1. Vrhovnik Pavla. Vlaknovinski oddelek 7. 2. Orehek Marjan. TOZD FILTRI 16. 1. Pervinše.k Tone, 25. 1. Urankar Franc, 31. 1. Zamik Anton, 13. 1. Orehek Tatjana, 22. 1. Vdl-kar Pavla. DSSS Pomožni obrati 7. 2. Bennot Janez, 14. L Križnar Peter. Uprava 18. 1. Arnuš Franc, L 2. Cerar Anton, 2. 2. Hribar Joži, 23. 1. Hribar Tončka, 7. 2. Kralj Tončka, 6. 2. Peterka Ttnca, 28. 1. Podboršek Polona, 1. 2. Siard Gabrijela, 17. 1. Strmšek Tonka, 9. 2. Urbanija Marija. Komerciala 12 .1. Berdajs Srečo, 24. 1. Drolc Ivan ml., 18. 1. Grujič Peter, 3. 2. Jeretina Marica, 15. 1. Jerman Gve-rino, 2. 2. Kerč Frančka, 31. 1. Lo-kvenec Vašilka, 29. 1. Poljanšek Joži, 18. 1. Urbanija Martina, 18. 1. Vodnik Vencelj, 1. 2. Krašovec Franc. PRIŠLI V DELOVNO ORGANIZACIJO Krašovec Franc — KS-ekspedit, Medved Marija — uprava, Cerno-honski Vukosava — uprava, Gostinčar Marjana — uprava. ODŠLI IZ DELOVNE ORGANIZACIJE Jašovec Pavla — sporazumno, Kri/zmanič Majda — sporazumno, Kosmač Vojka — sporazumno. RODILI SO SE Javornik Martini — hči, Šarič Radi — hči, Urbanija Martini — hči. POROČILI SO SE Grilj Marinka — PESTATOR, Prašnikar Tončka — PODBREŽ-NIK. Izdaja: TOSAMA Uredniški odbor: Franc Arnuš — OOZK Franc Kerč — KOOS Janez Kerč — OZSM Jože Podpeskar — dipl. ing. Mojca Jarc, Julijana Avbelj, Martin Kos Tone Stare — fotograf Marija Presekar — korektor Dušan Borštnar Glavni urednik: Vladka Berlec