Ust frflftfti on* oVtn^ra 1947 kot tednik - Od I januar ja 1958 kot poltednik — Oc 1. januarja 1960 trikrat te densko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in  sobotah —
GLASILO    SOCIALISTIČNE    ZVEZE    DELOVNEGA    LJUDSTVA    ZA GORENJSKO
KRANJ — SREDA, DNE 25. NOVEMBRA 1964 LETO XVII. — ŠT. 93 — CENA 10 DINARJFV
Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik  KAREL  M A K U C
Skrajšani delovni teden in produktivnost dela
Za nami je že določeno obdobje Izkušenj poskusne uvedbe 42-ur-nega tednika. Dokaj veliko število tovarn v Sloveniji, zlasti na Gorenjskem, Je v tem pogledu zabeležilo zadovoljive uspehe. Zato ni slučaj, da je tovariš Tito nedavno v Kranju izrazil zadovoljstvo in prepričanje, da so se kolektivi z vso resnostjo in odločnostjo lotili tako odgovorne naloge, in da se verjetno zaposleni močno zavedajo nove pridobitve, ki jim jo daje naš družbeni razvoj. Med drugim Je predsednik Tito tudi dejal, da Je po njegovem mnenju produktivnost dela ob skrajšanem delovnem tedniku vsaj enaka, če ne večja! Dosedanje analize potrjujejo to misel.
Skrajšani delovni tednik je za naše pojme povsem nekaj novega. Vsi se zavedamo te perspektivne zamisli, ki bo nedvomno pripomogla k nadaljnjemu razvoju delavskega samoupravljanja. Vemo Pa hkrati, da se pri uresničitvi te zamusli pojavljajo nomanjkljivo-"tl, ki smo jih dolžni odpraviti. l*a je temu tako, je dokaz pestra raznravn poslancev na seji začasnega odbora za proučevanje produktivnosti dela nrl republiškem *boru. O prehodil na skrajšani delovni teden -so snregovorill tudi poslanci z Gorenjske. Opozori so na izredne pravilne realizacije tega ustavnega določila za ^e. gospodarstvo. Poudarili »o, da morajo delovni kolektivi s novčano produktivnostjo ustvarjati jnožnost prehoda na skrajšani de-kvnjk, ne pa obravnavati prehod neekonomsko tn več ali manj kampanjsko.
te v sedanji fazi, ko prehajajo skrajšani delovni tednik nekatere delovne organizacije preskusno, se jasno kaže, da Je ta Prehod pogojen z vrsto komnleks-nih organizacijskih in tehnoloških J>oscgov. Vse to pa zahteva teme-"ite priprave tn študijsko obravnavo vseh člniteljev. ki vplivajo "a produktivnost dela. Dosedanji nc-tek priprav pa priča, da učfm-^°vTtost ukrepov, ki so jih v svo-elaboratih projrramiirale go-Rosnodarske orsranizacile še nI Prišla v celoti do vel Jave. Ha/en tega se nekatera nodietia odločijo *a »Istem prostih sobot bolj na °snovl želja članov kolektiva, nr«-*nalo pa na osnovi noflobll^ilh Analiz ekonomski tehnoloških Clnitellpv nrolzvodnie.
Me smemo orezret' tndl doistva. "a odnovoml Sini teli i, zlasti sro-"Oodat-sVe zHornlce ne nud'ioko-Mctivom dovoli strokovne nn.no-c'- tako nrl nnvram'ranlu kot nri lu ukrene, ki na' ^"oto-v'^o usneše^ prehod skmi«ani delavnik. Oh^'nsk« knmO."''1'* za delovni čas «a "n VM «rcv«** orne-na obravnavan ir konkretnih elaboratov nosamerorth onsno darskih orsranizacM In ne nm»i*u-•jejo dovoli prob^m^fko nr'Hfm-1anJa dnižben'h sh«*'-» In tftirtf««-n'h dejavnosti nov1«" »MwroJ'M*l ^vllenja. Obsto'a boiazen. da b°do s tem še bo" zaostrili za-^talanle razvo'a  t»h dejavnosti
a notrf>nami zaio«sV^e<Ta prebivalstva.
skušnje in rc7idt->M tega nr-v*Ra sorazmerno krafV«tra obdoh-•ja nolzkusne^a uvaianla skraj'a-eRa delavnika ono-'arlajo. da ^•oramo še marsikal storiti za "nsl^dno uresničitev *e veHkena-»oge. DRAGO KASTELIC
Naš fotoreporter je pred dnevi posnel objekt, ki bo za 29. november že izročen v promet. S tem bo dobil Tržič in seveda tudi Ljubelj svojo pravo veljavo. Kajti sedaj je bilo dokaj neprijetno za voznike, ki niso mogli kupiti benoina v Tržiču. Z otvoritvijo nove bencinske črpalke bo tudi ta nevšečnost odpravljena
Iskri manjka surovin
Kranj, 24. novembra — Danes se je število delavcev kranjske Iskre, ki so zaradi pomanjkanja dela, na dopustu, povečalo na 200. V vodstvu podjetja so nam povedali, da bomo podrobnejše obrazložitve o sedanjem stanju v tovarni dobili v prihodnjih dneh, ko bodo o tem obveščeni tudi najvišji republiški in zvezni organi.
Delavci morajo na dopust zaradi tega, ker Iskra ni dobila zadostno količino surovin iz uvoza, že nekaj časa je njen izvoz precej slab. Ob koncu, oktobra je izpolnila le polovico izvoznega plana in dosegla le približno polovico vrednosti izvoza tovarne Planika. Tako je prikrajšana tudi pri uvozu surovin.
Večina delavcev na dopustu sicer dela v montaži. Kdor še ni bil na dopustu v tem času koristi redni letni dopust, ostali pa so na izrednem dopustu i in bodo za ta čas prejemali 80 odstotkov mesečnega dohodka. Ni še znano, koliko časa bo to stanje trajalo oziroma, kdaj sc bo obrnilo na bolje.
Naselje
s 100 stanovanji
Kako nameravajo v tovarni »Sava« rešiti stanovanjski problem?
Tako kot skoraj v sleherni gospodarski organizaciji, se morajo tudi v tovarni gumijevih izdelkov »Sava«, Kranj, neprestano ukvarjati s stanovanjskim problemom svojih delavcev. Morda je to vpra sanje tu še bolj v ospredju, ker je tovarna v rekonstrukciji in bo morala v prihodnje zaposliti še več novih delavcev. Prevladalo Je mišljenje, da bi bila tako za kolektiv kot tudi za posamezne prosilce za stanovanja najbolj ugodna rešitev zadružna stanovanjska gradnja. V gradnjo stanovanj v dvojčkih bi podjetje vložilo znatno manj kot vlaga v stanovanja, ki jih gradi stanovanjski sklad, saj bi bili posamezniki zainteresirani, da prevzamejo glavno breme.
M Boli si časi
Turizmu velja «1
vsa pozornost j •
za gostince
Višje cene bi močno ogrozile turistični promet — Predlagana ukinitev popusta pri vožnjah in struktura gostov
Menda so propagande sosednih turističnih področij (avstrijskega in italijanskega) z neprikritim zadovoljstvom sprejele in uporabile v svojo korist novice o podražitvi kmetijskih pridelkov pri nas. Te bi namreč nujno morale vplivati tudi na podražitev gostinskih uslug In na zmanjšanje možnosti konkuriranja sosednim turističnim deželam. Zalo je bilo pri nas sprejetih več priporočil in sklepov ter novih predpisov, ki so gostinstvo znatno razbremenili to mu omogočili, da ostane pri letošnjih cenah.
Kolikšen vpliv imajo cene na večalo za 89 odnosno 64 odstotkov, potrošnjo pri nas, nam lahko i lu- devizni priliv pa je padel za 10 strira podatek iz maloobmejnega odnosno 30 odstotkov, prometa. V devetih mesecih se Občinskim skupščinam je prije število potnikov dvignilo za poročeno, da se, če je le mogoče, 65 odstotkov, devizni priliv pa le odpovedo prispevku iz dohod-za 5 odstotkov. V juliju in av- ka v gostinstvu. Pozanimali smo gustu, torej po večjih podražitvah, Nadaljevanje _
se je število mejnih prehodov po- na 2. strani *
Obrt brez naraščaja
Kdo bo izdeloval pohištvo, ometal dimnike in popravljal čevlje?
V kranjski občini smo v letošnjem letu, do konca oktobra, dobili samo 450 novih vajencev. Popolnoma praznih rok so ostali mizarji, ki bi želeli izučiti poklica 24 fantov ter dimnikarji, krovci, pečarji, čevljarji, torbarji, kolarji in cementarji, ki so prijavili manjše število prostih mest.
Podatki so iz analize problema- da ima pri današnjih mladih ljutike vključevanja mladine v po- deh na našem območju očitno klice in šole, ki jo je pripravil prednost delo v tovarni, če le mo-odsek za poklicno usmerjanje pri goče pri stroju. Po drugi sirani zavodu za zaposlovanje delavcev Nadaljevanje _
v Kranju. Opozarjajo nas na to, na 2. strani 2
Ideja je dobila določeno obliko v osnutku zazidalnega načrta za naselje s 100 stanovanji, razporejenih v petdeset dvojčkov. V •»Savi« meniijo, da bi bilo tolikšno število družin z njihovimi delavci že zadostna spodbuda za to, da bi tovarna sama poskrbela tudi za dodatne prostore, ki sodijo v sklop manjših naselij: otroško varstveno ustanovo, klubske prostore, rekreativne naprave in podobno. Prav tako bi skušali že samo gradnjo kolikor mogoče t'ipiz.iirat'i lin enotno organizirati, kar bi jo znatno pocenilo. Skratka — s sredstvi, namenjenimi za stanovanje, bi lahko /gradili skoraj trikrat več stanovanj kot sicer.
Trenutno je največja ovira, da ni mogoče takoj začeti z uresničevanjem te zamisli, prostor za gradnjo. V »Savi« namreč menijo, da bi bile v te namene najbolj prikladne površine od bencinske črpalnice do Orehka, na pobočju nad progo. Tu bi bili stroški za komunalne naprave minimalni, saj je v bližini tovarniška in stra-žiška kanalizacija, vodovod, cesta in električna napeljava. Razen tega je zemljišče v neposredni bližini obrata II in tako ne bi bilo potrebno skrbeti za vsakodnevne prevoze teh delavcev. Seveda pa bi bilo tu mogoče graditi le, če bo prevladala tista varianta nove gorenjske ceste, ki predvideva cesto severno od Kranja.
MS.
Jesen, zima, mraz in slana že sili na vrtove in travntke. Skozi špranje piha pod noge v sobi in kurjava je ena od prvih skrbi stanovalcev. Tudi upokojenec Konrad jc ottdatl končno dobil premog. Vendar je bil ta dan najbolj razočaran in potrt.
Bilo je menda okrog pol devetih dopoldne, ko so mu pri-
je stvar o Konradovi drvarnici, se je brezbrižno obrnila in rekla: »To pa res ne vem, to ni moja stvar, se ne zanimam za druge.«
Zaloputnila jc vrata balkona in vse naokrog je bilo spet tiho. Le nekje s ceste sta prišla dva otroka. Vljudno sta vozniku pripovedovala o drvarnicah, o tem, kje ima neki stric zajčke, toda za Konradovo dr-varnicO sta si bila navzkriž.
Voznik je po dolgem poizvedovanju razložil tam, kjer je slutil, da bo prav. Toda okence za Konradovo drvarnico je v resnici prav na drugi strani
To ni moja stvar
peljali kurjavo, naročeno le pred meseci, to je razumljivo. Kljub spraševanju kdaj hn to, ni tcp.a Uspel prej zvedeti. Tako ga slučajno ni bilo doma. Tudi ostalih ljudi v tem malem bloku ob tej uri ni našel voznik. Gledal jc naokrog, zvonil, trkal na nekaterih vratih. Ni mogel zvedeti, kje ima Konrad drvarnico, kje naj razloži premog.
Končno, rešitev? Odprla so sc neka vrata na balkon. Postavna gospa v elegantni jutranji halji je prišla otresat krpo. Voznik je pohitel proti: »Oprostile gospa, ste tako prijazni, da hi. ..« Brž ko je slišala, da
hiše. Ko se ic Konrad vrnil, se jc prijel za glavo. Po otrocih se jc brž razvedelo tudi, katera je bila tista gospa na balkonu in kako je odgovorila. Konrada pozna, saj tam pobira razne Članarine, raznaSa obvestila in vabila za sestanke. In prav za to je morda nepriljubljen pri gospej.
Stvar se je vendar lepo končala. Sosedje, zlasti pa otroci, so Konradu pomagati prenašati premog okrog hiše, toda ljudje so se zgražali nad »prijaznostjo« gospe v jutranji halji.
— K. M.
PREDKONGRESNI RAZGOVOR
Vsestranska aktivnost komunistov
»Predkongresna aktivnost poteka že iz osnovnih smernic in se je pričela z bazenskim posvetovanjem v Kranju, ki je bilo marca I letos. Od takrat se celotna aktivnost suče okrog problemov, ki so jih nakazale osnovne smernice predkongresne dejavnosti,« nam je izjavil sekretar občinskega komiteja ZK Kranj tovariš Ivo Krč. V nadaljnjem razgovoru smo tovarišu sekretarju postavili vrsto vprašanj, ki je nanja takole odgovoril:
Ali so v Kranju izstopile kake slabosti s področja samoupravljanja?
— V Kranju sd se zares pokazale nekatere slabosti v okviru samoupravljanja, zlasti v družbenih službah, v sistemu nagrajevanja po delu. Vse to pa skozi osnovno zhodišče, odpravljati vse slabosti, ki ovirajo uveljavljanje človeka kot realizatorja vseh naših akcij.
Katera vprašanja so Imela prednost v obravnavi v predkongresni aktivnosti?
— Da bi se komunisti dejansko pojavljali kot vodilna idejna sila, smo v predkongresnem obdobju
dalj časa posvetili prav vprašanjem, kako usposabljati komuniste za delovanje v pogojih samoupravljanja. Zato je bila naša pozornost osredotočena na vsa tista vprašanja in oblike delovanja Zveze komunistov, ki omogočijo, da se komunisti usposabljajo. Ena
izmed teh oblik je bila načrtno sklicevanje komunistov v občinskih aktivih, kjer naj bi se seznanjali, izmenjavali mišljenja, informirali skupna stališča o idejno političnih vprašanjih, ki so pomembna   za   nadaljnji razvoj
celotne komune. Razvijanje političnih šol in organiziranje družben o-ekonomskega Izobraževali ja proizvajalcev v delovnih kolekti-v li,  je bil prav tako pomemben
prispevek k predkongresni aktivnosti.
Ali ste obravnavali tudi gospodarski razvoj komune?
Zveza komunistov je posvetila vprašanjem nadaljnjega gospodarskega razvoja komune in doslednemu uveljavljanju novih gospodarskih ukrepov precej pozornosti. V tej zvezi je zlasti analizirala družbene procese nadaljnjega razvoja, pri čemer je ZK opozarjala na številne slabosti, ki
izhajajo tako iz ne dovolj razvite materialne osnove, neskladij med gospodarstvom in družbenimi službami kakor tudi iz subjektivnih slabosti.
Nedvomno je aktualno in hkrati pereče vprašanje reelekcije. Ali bi hotel še o tem spregovoriti nekaj besed?
— V okviru razreševanja omenjenih družbenih procesov, je nastalo posebno zelo pomembno vprašan je kako uveljaviti kadrovsko politiko in se hkrati zavzemati za vprašanje sodobnih kadrov, služb v delovnih orgnnizaei i a h. Rezultat širokih razprav o teh vprašanjih ne le v ZK, temveč tudi v SZDL in sindikalnih organizacijah, so spoznanja dalekosežnosti in pomembnosti reševanja teli nalog za nadaljnji razvoj gospodarstva, uveljavljanje samoupravnih organov in demokratizacije naših družbeni!] odnosov. Zato danes občani vidijo v politiki občinske skupščine o izvedbi reelekcije na vodilnih delovnih mestih, nadaljnji korak za hitrejše ustvarjanje boljših življenjskih pogojev delovnega človeka.
DRAGO KASTELIC
Kadri
in kadrovska politika
Naš sedanji, še bolj pa prihodnji družbeni razvoj nujno terja večjo skrb za razvoj strokovnih kadrov. Dosežki dosedanjih prizadevanj so dokaj skromni. To se odraža ob stremljenjih za večjo produktivnost dela, za uvajanje moderne organizacije, tehnologije itd. Zaostajanje na področju kadrovske politike je mogoče odpravljati z zavestno akcijo družbe, še posebej pa vseh delovnih organi-zaoij in občine.
Če analiziramo stanje strokovnih kadrov z visoko in višjo izobrazbo v industriji lahko ugotovimo, da je zaposleno izredno majhno število kadrov s pravno In ekonomsko fakulteto, višjo kadrovsko, višjo komercialno šolo in šolo za socialne delavce.
Od 15 industrijskih podjetij v Kranju imajo pravnike samo 4 večja podjetja, ekonomiste pa 5 podjetij. Podobno stanje je tudi s psihologi, od petih ljudi s filozofsko fakulteto sta dva zaposlena v dveh podjetjih kot psihologa, ostali pa na drugih delovnih mestih. V Industriji sta zaposlena samo dva človeka z višjo kadrov-Nadaljevanje _ na 2. strani «*
44449999999999^
IV dni |#o srdu
DENARJA SE ZA POL LETA
napadi
Mučna kongoška stvarnost Je V dneh, ko se dve sovražni »ku- Lumumhe vam pošiljam ta zadnji hude. Povračilni ukrepi uporni- ki se z manjšimi pomiritvami bi-zopet pripeljala do novih zaple- plni približujeta druga drugI, po- poziv za pomoč.« ških sil po teh dogodkih več ni- je ze več kot štiri leta, dobiva tov. V deželi, ki bi Jo mirne duše šiljajo iz uporniškega oporišča Po zadnjih poročilih se zračni kogar ne presenečajo. Kljub po- zadnjlh podatkih nov epilog, lahko imenovali kraljestvo nere- po valovih radia Stanlevvllla na- napadi na mesta, ki jih držijo sredovanju ln razgovorom, da bi v„t-h »eonoidvllla kl JU> dov in zlorab, se zopet slišijo pre- rodom Afrike sporočila o težkem pod svojim nadzorstvom uporni- izpustili pridržane talce pa kaže, ro vesten iz i^eopui teči glasovi sovražnosti in naspro- položaju upornikov, ki čakajo na ške sile, še vedno nadaljujejo. V da ameriški predstavniki na raz- je razširila Combejeva vlada, trti j. Dežela je šc vedno, kot že ne- bitko z močnejšim sovražnikom. Kongu smo zopet priča divje dr- govorih izločajo usodo talcev iz dijo, da lahko v kratkem času kaj mesecev, razdeljena v dva sovražna tabora. V glavnem mestu vzhodne pokrajine Stanlcvvillu, ki je spremenjen v obrambno trdnjavo kongoških svobodomislecev V zadnjih dneh so y OZN vse fa je močno zatočISČe neodvisne-bolj zaskrbljeni zaradi finančne- R takšnega kot si ga želi ga položaja. Tudi na zadnjem se- velika kongoškega prebi stanku s predstavniki SZ in ZDA va,slva so VMem|rJenl *nad pre. niso dosegli nobenega pomembne- mlk| Combcjevih piaeancev, ki v Preko stanleyvillškega radia Je žavljanskc vojne, v katero se z širšega kompleksa nasprotij, ki so padalci odskočili uspešno med ga sporazmna o tmanciranju U/.N, dych 8mfffh napredujeJo proti govoril tudi predsednik ljudske vojaško tehniko ln svetovalci privedla do tega ukrepa. Gbenijc- strojničniml mezdi ki so Jih za kl b položaj te organizacije spre- lavnemu tu vzhodne pokra. republike Konga Cristof Gbenije, vmešavajo tudi tuje sile. Da bi va vlada s talci vrši pritisk na Stanlevvilla nostavill menil Generalni tajnik U Tant je ■> y je ^ scc)e- samo. kl je pozival vse „udi na svetu> prcprcclH vmešavanje tujih sil, so Američane, da bi prisilili kongo- obram^° Stanteyvllla postavi sporočil, da imajo gmotnih sred- 8(o]nc kon!?oSke vlade   ki nada. da ob8odijo nasilje tujih plačan- v Stanlcvvillu sklenili zadržati vse škega premiera Combeja, da bi za- kongoški uporniki?
ljuje   politične  zamisli' zahrbtno cev v Kongu. V teh dneh zvenijo tuje državljane ameriškega in ev- ustavil sedanje napredovanje na-
umorjenega  voditelja  Lumumbc. njegove  besede kot obtožba  ne- ropskega porekla kot talce.  To jetlh   enot   proti Stanlevvillu.
Čakajo na ofenzivo najemniških sramne politične sleparije,  ki  je naj bi zadržalo napad tujih pla- Uporniki so na razgovorih posta-
čet, ki jih s tujim denarjem po- njen povzročitelj Moiz Combe in čancev, ki se borijo pod Combe- vili to kot pogoj za osvoboditev
šilj'a v vzhodno pokrajino Moiz njegovi zaščitniki v tujini. Gbeni- jevo zastavo.  Zračni  napadi na belih ujetnikov,
javil   daljši   članek,   v   katerem Combe. V glavnem mestu vzhod- je je povedal: »Napravil sem, kar uporniška mesta so brez dvoma    Kongo je torej na pragu novih
ostro napadajo dosedanjega prve- ne pokrajine jih bodo sprejeli vo- mi Je bila dolžnost, da rešim čast najbrutalnejša oblika tujega vrne- spopadov, ki lahko dobijo nove
ga sekretarja KP SZ Hruščova in jakl Gastona Sumtja, poveljnika Afrike. Pustili ste me samega pod šavanja v kongoške notranje za- dimenzije, če tuje sile ne bodo
preko njega tudi sedanje vodstvo uporniških sil z zaprisego, da se bombami Američanov  in  Belgij- deve. Pri dosedanjih napadih na opustile   svojega   vmešavanja v
SZ. »Kljub temu,« je povedal ra- bodo gorili do zadnjega moža. cev. V imenu mrtvega  voditelja nezaščitena  mesta so bile  žrtve kongoške zadeve. Bitka za Kongo, dio, »da jc Hruščev odrezan, im-
pričakujemo napad belgijskih padalcev na Stanleyville. O tem so se razgovori v Leopoldvlllu že začeli. Velika ameriška transportna letala, kl bodo padalce prepeljala na cilj odločilne bitke so že pripravljena.  Ali bodo
belgijski
za prihodnjih šest mesecev.
KITAJSKA ZOPET NAPADA
Pred dnevi je pekinški radio ob-
i ti
tfof/otfffii
perialisti, reakcionarji in revizio-nisti še vedno upajo, da se bo »hruščovizem« ohranil«. Razen tega se Kitajska ne strinja z zadnjimi spremembami v notranji politiki SZ.
VELIKA LETALSKA NESREČA
V ponedeljek popoldne se Je na rimskem letališču pripetila huda letalska nesreča, pri kateri je 50 ljudi izgubilo življenje, 20 pa jih |e bilo ranjenih. Točnega vzroka fce niso ugotovili, vendar menijo, da je letalo slabo vzletelo in kas-aeje trčilo v neki kamion, kl je »tal ob vzletni stezi In Je zaradi tega nastala eksplozija v motorjih.
INDIJA PROTI ATOMSKI BOMBI
Pred dnevi je indijski premier Sastri potrdil sklop vlade, da in-iijska vlada ne bo proizvajala itomske bombe, kljub temu, da |e LR Ki taj sika postala atomska Jržava. Več poslancev je zahtevajo, da Šastri prekliče sklep vlade » prepovedi atomske bombe, ven-iar je premier izjavil, da je to Izključno stvar vlade.
RAZPISANA VELIKA NAGRADA
Zahodnonemške oblasti so raz-alsale nagrado — 25 tisoč dolarjev — tistemu, kl Jim bo dal za-aesljlve podatke o najožjem Hitlerjevem sodelavcu Martinu Bor-nannu. S tem hočejo ugotoviti ali ie živ aH mrtev. Lani avgusta so se razširile govorice, da žlvj v Paragvaju. Star naj bi bil 64 let.
SPOMIN NA KENNEDYJA
Ob obletnici atentata na ameriškega predsednika Johna Kenne-ivja so v ZDA počastili! spomin m ta dogodek. Udeležilo se ga je skoli 3 milijone ljudi samo v VVa-shingtonu. Med njimi tudi sedanji predsednik Johnson. Na pokopališču ob n jegovem fl grobu se je jstavilo več kot 40 tisoč Američanov. Ob obletnici njegove smrti so veliko pisali tudi moskovski časopisi.
\ailaljjovanje s l. sirani
1 Boljši časi za gostince
se, kako je s tem v dveh gorenj-
skih turistov ostajalo na domačih tleh in, da bo to nadoknadilo tudi manjši dotok iz drugih republik. Domači gostje so že do
skih občinah, v kranjski in ra- sedaj   predstavljali 59 odstotkov dovljiški. Kranjska občina gostin- vseh turistov v naši republiki, skim podjetjem predpisuje pavšal, ki na primer za Central znaša 12 milijonov, za Dom na Je- 2 Obrt zerskem 7 milij in za Jelen 8 mi-      , naraščala lijonov. O omenjenem priporočilu       uic/. liaiascoja e niso razpravljali. Doh. gostin. pa je brez nepotrebnih razlag J*
Malo šol na Gorenjskem se lahko pohvali s svojo lastno telovadnico. Do sedaj je to veljalo tudi za osnovno šolo na Trati pri Skofji Loki. Sedaj pa gredo gradbena tn obrtniška dela telovadnice h kraju in bo v bližnji prihodnosti izročena svojemu namenu
letni Franjo Hrustek. Z desnim vini kupila za sto dinarjev vžiga-
žarometom ga je pri prehitevanju lic, ki sta jih kasneje »preizkusi-
zadel voznik osebnega avtomobila la« v kozolcu. Filip Oblak, šofer ga je zagledal    V soboto opoldne se je pripet i-
približno dvajset metrov pred sc- la lažja prometna nesreča v b!i-
boj na desni strani cestišča. Vzro* zini vasi Reteče pri Skofji Lpki,
cevalc občini le okoli 9 milijonov ročati po več mesecev vnaprej » prispevka i/, dohodka. Po vsej smo jih, bodimo odkriti, tudi pn-verjetnosti jih bodo za prihodnje pravljeni preplačati, samo da Paleto celo oprostili teh dajatev, demo do njih. Povsem razumljivo Pač pa so v kranjski občini že je, da čakamo na naročeno P°" medpisali davek na promet alko- hištvo skoraj leto dni, da nam hohnh pijač v gostinstvu od pro- pečar ob koncu poletja pove, da il.ji h količin, v Radovljici pa še bo lahko uredil našo peč seie m znano, če se bodo za to odlo- spomladi, da dimnikarje niti »za čili. srečo« ne vidimo več itd.
Zelo pomembno je, da je bila Sicer pa je skupaj ostalo ne-
gostinstvu precej  povišana pre- zasedeno več kot 200 učnih mest.
mija za ustvarjeni devizni priliv. Večje število vajencev bi se lahko
Tako    so    sedaj    edina    večja izučilo za strojne ključavničarje,
preostala težava neugodni odpia- obratne ključavničarje, struparje,
čilni  roki za nekatera posojila, rezkalce in  podobne poklice,
kar bo verjetno tudi kmalu ureic- kovinski stroki je bilo dovolj za-
ka nesreče še niso točno ugolo- P*i prehi teran ju _ tovornega ..»vto- no  Tako torej upravičeno priča- nimanja le za poklic stavbnega
vili. — J. J SMRT POD SKALO
f*
mobiila je osebni avto zadel v prednji blatnik tovornega. Matc-
kujemo, da nas (in tujce, ki se ključavničarja, obratnega ključav-zanimajo za naše kraje) cene ne ničarja, zlatarja in poklice, ki so
i v n a
rlalna škoda znaša okoli dvajset hodo ncpr;jctno presenetile in bo v zvezi z avtomobili: za avtomeha
Jesenice, 24. nov.  —  Že  pred tisoč d,na,'iev-    Točnega vzroka gastinstvo lahko zbiralo tudi sred- ™ika,  avtokaroserista  im avtoh-
dnevi se je ponesrečil 53-lctni mi- nesrece šc niso ugotovili. — JOŠK stva za obnovo in razširitev. «>rja. V elektrostroki je ostale
Po vsej verjetnosti bodo že za prosta več kot četrtina razpoloz
flfl
h<>l<>tn
ner, zaposlen pri SGP »Slovenija
ceste«, Tomo Krznarič. Delal je   ^ sx    i» x    1       ti prihodnje  leto ukinjeni popusti IjtVilj mest. v gradbeni stroki P'
na gradbišču svojega podjetja v Železničarji ZC KraSljO pri vožnjah, tako imenovane »sin- j« manjkalo interesentov za P<£
predoru v Ljubnem pri Podnar-    Gorenjska proga se pripravlja dikalne« karte. To utegne precej Mic zidarja, tesarja, kamnose
tu. S svojim sodelavcem Filipom na otvoritev clektrificiranega pro- vplivati na izbor krajev letovanja. in pleskarja.
Tančevičcm sta bila v predoru, ko meta,  ki  bo  1.   decembra.  Ta- Predvidevajo, da bo več sloven
se je odtrgala s stropa skala in krat bo pričel veljati  tudi nov
PONAREDIL JE KLJUČ Kranj, 24. nov. — Komaj dvajsetletni fant je vdrl s ponareje-
padla na Krznarica. Zaradi ran je vozni red. Tovorni vlaki že po-kmalu zatem podlogo! v jeseniški skusno vozijo z clektrolokomot i va-bolnici. — J. J. mi. Potniške garniture za elektro-
PRFVFi tka hitrost motornike pa so bde 20. t. m. od-
FKh.Vh.LIKA HITROST poslane iz Poljske. Te dni so na
Radovljica, 24. nov. — Tu se je naši Pr°gi z "Jimi prve preizkus-nim ključem v delavsko naselje pripetila vozniku osebnega vozila n-ic- Vsi železničarji sc pripravi j a-KomunaJnega podjetja na Bledu - KR 49-60 dokaj nenavadna nesrc- J° na otvoritev nove vrste prome-
ŽRTVE TAJFUNA
Filipinska vlada je sprejela sklep množične in nujne pomoči prizadetim državljanom, ki so bili oškodovani ob času velikega
tajfuna nad srednjim delom Fill- rat; Vsf. s}n™ Je b'lQ. \rcdno ™ levi strani cestišča. Materialna pinov. Do sedaj Je doletela smrt sed,em tisoč dinarjev. Isti dan je škoda znaša okoli 150 tisoč din. »17 n„Ht «v«u tw «a in, vzel tudi ročno uro znamke »An- — J. J.
Po čem bo voda ?
Zanimivo je, da so od 104 prostih mest za izučitev za *prodajaI-ca ostala nezasedena le tri mesta za fante. Spopolnjena so tudi 4 učna mesta za šivilje, eden za fotografa in eden za pletiljo. Pre* malo pa je slaščičarjev, mesarjev, krojačev, vrtnarjev, frizerjev Jfl podobnih.
3 Kadri in kadrovska
kofja
317 ljudi, okoli tristo tisoč pa jih .
Je ostalo brez strehe. Materialna *er«- S,kuPna vrednost je znašala škoda je ogromna. 10530 carjev.
narjev
Obtoženi Jože Horvat je bil že prej kaznovan, in sicer na 2 meseca in petnajst dni zapora, ven dar no
dnevi eno Horvat k
PREMAJHNA PREVIDNOST
Kranj, 24. nov. — V zadnjih dneh se je pripetilo več lažjih prometnih nesreč na Gorenjskem
politika
sejo sko šolo. Iz tega lahko sklepamo,
novem- da bo potrebno prvenstveno skr-
bia. Za občane bo vsekakor zani- beti za tovrstne kadre, če hoče-
mivo to, da bodo določili višino mo, da se bodo kadrovske službe
,   vodarine za Gorenjo vas, Javorje, začele bolj intenzivno ukvarjati ■
Vodstvo beograjskega  tc cv.z.j- Lučno> Poljane, Selca, Sovodenj kadrovsko politiko in končno, da
lega: studija se jc odloJ.iio, da in /a Železnike. Vodarina je nuj- bo možno te kadrovske službe
no potrebna za vzdrževanje teh sploh formirati,
naprav. Prav tako bodo razprav- S primerjavo kadrov v gospo-
ljali n določili o sklicevanju z bo- darsklh in -negospodarskih dejav-
Pestrejša televizija
sk
ne bo več prenašalo ekonomsko propagandnih programov drugih studi jev.   Zaradi   pega   bo moral
voznice   avtomobila.    Materialna je gledalce čimbolj obvestili o de-
Vremenska napoved za danes
Danes bo še zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne po kotlinah megla. Najnižja nočna temperatura od 0 do minus 2, na Gorenj skem minus 6. Najvišje dnevne od 5 do 10 stopinj. Tudi prihod nje dva dni bo še suho vreme
Vremenska slika: žica 27-letni elektromontor Rado- cah je prišlo 'zaradi''nepravilnega državne" mejeV"-^"j." J.
Atlantski frontaln, valovi hitro van Batričević iz Loznice v Srbi- prehitevanja na križišču vo/nika
potujejo   preko   severnega   dela ji. Takrat je bil zaposlen pri grad- osebne*, avtomobila. Povzročena Zdravnik —
evropskega kontinenta na vzhod, benem podjetju »Sava, na .leseni- škoda na osebnem avtomobilu je ^AT^TxU: a1»vU™~n
Nad južno Evropo se je zgradilo Cah.    Pri Huseinu si  je prilastil /našala okoli HO tisoč dinarjev'. KrvaVŠkl SlavIjeneC
področje visokega zračnega pri- nalivno pero »Montblane«, moške Telesnih poškodb ni bilo t,sl<a- hlače, srajco ter kravato V skup-
sodstvo). Kljub tej ugotovit Prav tako je predvideno, da bo- v javnih službah zasledimo podo-
kot v gospodarstvu, W večini dejavnosti ni a11 malo zaposlenih kadrov dem, in organizacijam za izredne s pravno ali ekonomsko fakulte-zasluge, prizadevanja in dosežene to, z višjo kadrovsko šolo pa Jin uspehe v razvoju občine, bodisi sploh ni.
na gospodarskem, političnem, kul- Celotno zdravstvo (10 institucij' turnem, umetniškem, prosvetnem je brez pravnikov in samo Z en*rtt in športnem področju. Prve po- ekonomistom. Podobno stanje J*
inarjev
Preteklo nedeljo so na Krvavcu delitve so predvidene že za letos
V soboto je izbruhnil požar na slavili šest stol isočega potnika na nji občinski praznik
Vreme včeraj ob 13. uri:          m vrednosti 17 tisoč dinar,cv. Ob- kozolcu  last  Mihaela  Kvedra v tamkajšnji ženici. Slučajno je bil Odborniki bodo tudi razpravlja-
Brnik - zmerno oblačno, tem-   T               rJS ™ i        Krf&     Kozo,e?,jc       150 t,° m,ad zdra,vnik df',Križ s *voio 11 ° *bsmi« gospodarstva občine voljivo. posebno kar se tiče Bj
nouno Kaznovan z enotno Kazni- metrov od stanovanjske hise
v bankah, kjer ni ekonomistov fakultetno izobrazbo. , Tudi v šolstvu stanje ni i*Acr
peratura 7 stopinj  zračni nritisk *. —------- " «.««,...- m?™       »mowwj##e nise. — družino iz Rožne doline v Ljub- v letošnjih 9 mesecih, o prora- tematikov. Je samo 5 matema*1'
1025 milibarov - počasi pada. Tri- £' J" s,cer"* s,edcm ,et s,,roge: ?gen-" fH, zancti,a ^roka, stara ljani. Lep, sončni nedeljski dan je čunskih sredstvih in o medobčin- kov, ki so dejansko usposobljeni clav-Kredar^ - nhl.S/nn   P znpora  Sodišče je pr, odmeri šest let. Pred tem sta si v trgo- privabil na Krvavec 660 potnikov, skem e-sinem skladu. za ta predmet.
rahlo oblačno, kazni upoStevalo
njegovo pred-
glav-Kredarica
temperatura 0 stopinj, piha seve- k^nova^sTVerodnos do storje-rozahodn, veter. nega kaznivega dejanja in ga ob-
■■ sodilo na pet mesecev zapora ter
povrnitev 14.500 dinarjev in ostalih stroškov. — J. J.
0 deželah zahodne Afrike
V petek, 27. novembra bo v Klubu kulturnih delavcev v Kranju (renesančna dvorana Gorenjskega muzeja, Titov trg 4) ob pol osmih zvečer zanimivo predavanje asistenta Antropološkega inštituta iz Ljubljane tov. Toneta Pogačnika. Predavanje se bo nanašalo na življenje in ljudi v deželah zahodne Afrike in bo spremljano z barvnimi djapozitivi ter originalnimi eksponati.
PODLEGEL JE RANAM Jesenice, 24. nov. —   Te dni |e
podlegel ranam, ki jih je dobil pri prometni nesreči v bližini bencinske črpalke v Radovljici 24-
Slika prikazuje zastoj, kl je nastal na cesti škofja Loka — Jeprca ob manjši prometni nesreči. Tu se lepo vidi, da že najmanjši zastoj popolnoma ohromi promet na tej cesti in jo bo treba v prihodnje nujno razširiti
\
• Iz naših komun 0 Iz na&fth komun • Iz naših komun • iz naših komun ® Iz naši h komun • Iz naših komun 10 * * - :S komun   v l* msiiJb kom<>n
Sodelovanje: uspehi
KUD »Slavček«, Britof pri Kranju, in krajevna mladinska organizacija sta na svojem območju postala zelo delavna. Njihovi uspehi so vidni predvsem zaradi tesne medsebojne povezave in sodelovanja. KUD s pomočjo DU v Kranju prireja razna predavanja, ki so zelo dobro obiskana, pripravlja razne programe in prireditve, mladina pa smolo pomaga. Organizirali so tudi plesne vaje, ki jih redno obiskuje tudi do 50 mladincev m nladink.
Skupno s svetom krajevne skupnosti v teh dneh pripravljajo tudi programe za praznovanje bližnjih praznikov.
Nova oprema za kulturni dom
Novi kulturni dom Andreja Kmeta v Britofu pri Kranju še nima nove opreme, ker ni zanjo denarja. Sedaj pa se je svet krajevne skupnosti z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami Odločil, da bo kupil novo opremo /a vse prostore doma. Tako bo dom še bolj prijeten in še bolj obiskan kakor do sedaj.
Priprave za dan republike
KUD »Storžič«, Koknca, in družbenopolitične organizacije tega kraja se že marljivo pripravljajo na proslavo 29. novembra, ki bo združena s slavnostno akademijo v prosvetnem domu.
Delavna taborniška četa
Pred dnevi je imela taborniška četa Partizanska četa pod Stolom občni zbor, ki je zelo dobro uspel.
Taborniška organizacija v Žirovnici je znana tudi izven meja jeseniške občine, saj se je s svojimi 100 člani močno uveljavila na raznih tekmovanjih in prireditvah, aktivno pa posega v družbeno Življenje tudi v kraju samem, čeprav nima najboljših pogojev za delo. Za bodoče delo so sprejeli vrsto zelo pomembnih sklepov in zaključkov. Imeli bodo vrsto taboren j, prireditev, izletov, letovanj in drugih prireditev. Tudi prihodnje leto se bodo udeležili pohoda »Po poteh okupirane Ljubljane«. Vso skrb bodo posvetili povečanju članstva, vzgoji, zabavnemu in kulturnemu življenju itd.
Na Jesenicah še en taborniški odred
Na občinski zvezi tabornikov na Jesenicah so se v teh dneh pričeli pripravljati, da v občini ustanovijo še en taborniški odred. Sedaj deluje odred Jeklarjev in nekaj samostojnih enot. Menijo, da so pogoji, da ustanovijo samostojen odred, ki bo deloval na področju spodnjega dela jeseniške občine. Svojo taborniško čelo imajo sedaj že na Javorniku, na Dobravi in Koroški Beli. Iz teh treh čet in nekaj novih, ki jih bodo ustanovili, bodo ustanovili nov odred, njegov naslov pa mu bodo določili na ustanovnem občnem zboru.
Pionir j i-miličniki na delu
2e v prihodnjih dneh, zlasti pa spomladi, bomo na kranjskih ulicah pa tudi v okoliških krajih, vsak dan lahko videli po več uniformiranih miličnikov-pionirjev. Občinska komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu je pred kratkim kupila nove unifor-rne, tako da je sedaj naenkrat mogoče obleči že kar 68 pionirjev in pionirk. Pionirji bodo v glavnem opravljali svojo miličniško službo na območju šolskega okoliša, po potrebi pa tudi v mestu Kranju. Seveda bodo uniforme lahko nosili le tisti, ki bodo za to primerno usposobljeni in vešči prometnih predpisov in pravil.
Šolski prostori kmalu nared
V šoli v Zabnici v teh dneh zaključujejo dve provizorični učilnici, v kateri se bodo kmalu preselili učenci. Sedaj morajo otroci iz višjih razredov na osemletko v Stražišče, iz nižjih pa v dvorano Prosvetnega doma. Vožnja z avtobusom ni najbolj prijetna za otroke in jim vzame precej časa. Otroci prvega in drugega razreda Pa imajo mrzle prostore v prosvetnem domu.
Zasilni učilnici bosta učencem omogočili spet normalen in nemoten pouk na domači šoli. Kasneje bodo učilnici spremenili v stanovanje, za kar sta tudi namenjeni, medtem pa bodo dokončali šolske prostore.
V dvorani prosvetnega doma pa bo spet zaživelo kulturno ter družbenopolitično življenje. Sedaj namreč nimajo nikjer prostora za to dejavnost.
Telefon jim zelo pomaga
»Na Beli pri Preddvoru danes ne bi mogli biti več brez telefona,« so nam povedali prebivalci. Telefon še nimajo dolgo, vendar *e je med prebivalci tako uveljavil, da so kaj hitro pozabili na vse napore, ki so jih prispevali za ureditev oziroma njegovo napeljavo, fz Preddvora do Bele so opravili vsa težka dela, prispevali drogove Jn pomagali tudi pri napeljavi telefonske žice. Predračun, ki je ^ašal skoro milijon dinarjev, so tako znižali, da so danes vsi zadovoljni. Koristijo ga predvsem v nujnih primerih za zdravnika, *H'inozdravnika, rešilni avto, za gasilce in druge krajevne potrebe. Njihov telefon je v uradnem poštnem času vezan preko pošte v Preddvoru, izven uradnih ur pa imajo stalni spoj. Zato imajo tudi ^va telefona. Sedaj želijo, da bi v Preddvoru čimprej Izročili svojemu namenu avtomatsko telefonsko centralo, ki jo že nekaj časa Ureiajo.
Cesto bo treba popraviti
Prebivalci na Beli, v Bašlju in drugih vaseh v lem času spet *'VO razpravljajo o nevzdržnem stanju ceste Kokrica—Bela—Baše!j. * Poletnih mesecih je stanje ceste vsaj za silo dobro, toda jeseni |n pozimi je stanje na njej skoro nemogoče. Cesta, ki je bila pred °-eset]etji zgrajena le za vprežna vozila, sedaj ne prenese vedno ^eČjega avtomobilskega prometa, ker nima temeljev. Zaradi potreb ^raia, pa tudi za razvoj turizma in gospodarstva bo treba cesto ?uJno modernizirati, kar je tudi največja želja tamkajšnjega prebivalstva.
Delavska univerza naj dobi zadostno pomoč
Po delavskih univerzah ne samo na Gorenjskem, pač pa tudi v. drugih krajih je v zadnjem času mnogo govora o novih pred-Plsih, ki zadevajo odvajanje družbenih obveznosti od honorarjev *n zaslužkov posameznih honorarnih in drugih predavateljev. S honorarnimi oziroma občasnimi predavatelji naj bi DU sklenila dopol-"'ma delovna razmerja in odvajala družbene dajatve. Njihovi Stroški se bodo zavoljo tega povečali za okoli 75 odstotkov. Ce bodo skladi za šolstvo DU odšteli zadostna finančna sredstva, potem ni £°.iazni, da bi delo DU stagniralo, sicer pa sc to prav lahko zgodi, *ar Pa ni namen družbe, ki je ustanovila DU.
^oskrbeli so za družabno življenje
Taborniški odred »Partizanski odred jeklarjev« Jesenice ima y svojem sestavu tudi četo Veseli tamburaši, ki šteje 21 Stanov. .a njiihova četa, imenovali bi jo lahko tudi tamburaška skupina, Je v zadnjem obdobju opravila celo vrsto kulturnih prireditev, nastopov, prireditev Pokaži, kaj znaš, več izletov in na razne druge načine poskrbela za družabno življenje ne samo jeseniških tabor* jnkov, pač pa tudi ostale mladine in prebivalstva. Cela veselih arnburašev je izvedla tudi plesne vaje, delovne akcije in drugo.
$ola v Predosljah ima svoje glasilo
Pionirski odred osnovne šole v Predosljah že nekaj let izdaja v^Je glasilo »Zares«. Letos bo prva številka izšla v počastitev fžavnega praznika, 29. novembra, do konca šolskega leta pa še do 5 številk. Njihovo glasilo je zelo pestro in zanimivo, ker ne ravnava samo šolskih in pionirskih problemov, pač pa tudi vso stalo problematiko in zanimivosti s šolskega območja.
PRIREJA AVTOBUSNE IZLET:! po ] u g 0slavij
NAROČILA ZA IZLETE SPREJEMAJO KOMPASOVE POSLOVALNICE
v KRANJU, Koroška c. 2 — Tel. 24-31;
na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296;
na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245
Za Novo leto
Sneguljčica
V Prešernovem gledališču pripravljajo za novoletno jelko Goli-jevo »Sneguljčico.« Režira jo Hin-ko Košak. Igrali pa bodo skoraj vsi člani Preše: novega gledališča, pa tudi člani Odra mladih. Sceno pripravlja Saša Kuni"), z vajami so pričeli pred tednom dni. Tako bo ta predstava prijetna poživitev praznovanja novoletne jelke Pri predstavi bo sodelovalo okoli šestdeset ljudi. Računajo, da bo premiera okoli 25. decembra. S to igro imajo namen tudi gostovati v manjših krajih kranjske občine.
-šp
Anketomanija
V tem sestavku se ne mislimo podrobneje spuščali v to, če so ankete, ki jih izvajajo posamezne organizacije, zavodi in ^ drugi koristne ali ne. Vsekakor pa je njih namen ta, da zberejo podatke ali določeno mnenje občanov, zavodov, podjetij in organizacij. Ce hočemo, da anketa doseže svoj namen, potem bi morali nanjo odgovoriti vsi, ki so anketirani. Če pa na anketo ne odgovorijo vsi, potem je izid ankete nepopoln in čestokrat celo vara javnost, ker ne prikaže dejanskega stanja.
Nedavno tega je tudi okrajna komisija za varnost in vzgojo v cestnem prometu Ljubljana izvedla anketo pri vseh osnovnih šolah ljubljanskega okraja. Vprašalniki so zajemali problematiko iz prometne vzgoje na šolah. Na to anketo je odgovorilo mnogo šol. Toda precej pa je tudi takih, ki nanjo sploh niso odgovorile, čeprav je bila le-ta izredno važna in pomembna. Od 28 šol kranjske občine jih na anketo ni odgovorilo kar 7. Pri tem jc zanimivo omeniti, da na anketo niso odgovorile tudi šole, ki so glede prometne vzgoje mnogo naredile in so bile celo nagrajene za to. To so šola Trbo-je. Zalog, posebna šola Kranj itd.
Težko je kriviti vodstva teh šol, zakaj niso odgovorile na anketo, ker to ni njihova neposredna dolžnost. Zlasti še ker je v našem sistemu preveč poplav raznih statističnih obrazcev kot posledica nekdanje administrativne dobe. Zato je tudi »anketomanija« včasih od- *g* več. Toda organizatorji takih anket bi morali zagotoviti sodelovanje. Ce pa tega ne dosežejo, ne smejo rezultate uporabljati kot dokumentacijo.
— R. C.
Pobude ObSS v Radovljici
merila
Pri iskanju poti, kako pomagati šolstvu, da premaga osnovne materialne težave z bolj učinkovitim načinom financiranja, ima v radovljiški občini pomembno vlogo občinski sindikalni svet. Na svojih sejah izvršnega odbora pa tudi na plenumih jc pogostokrat obravnaval probleme družbenih služb in posebej šolstva. To pa ne brez uspeha. Prvi rezultati so se pokazali že pri nedavnem rebalansu občinskega proračuna, ko so šole prejele za svojo osnovno dejavnost dodatna sredstva. — S skupnimi napori predsedstva ObSS, vodstev šol in pedagoške službe pa so pripravili v radovljiški občini nove predloge potreb za osnovno dejavnost v šolstvu: izdelali posebne programe, ki razen osebnih dohodkov prosvetnim delavcem, materialnih potreb in režijskih stroškov, zajemajo tudi predloge za štipendiranje kadra na posameznih šolah, dalje, sredstva za izpolnjevanje temeljnega in dopolnilnega učnega programa dela. Delovni programi, ki so jih pripravila vodstva Sol po skupnih pogovorih pa zajemajo prvikrat tudi, za začetek sicer skromne VSOte, potrebe za družbeni standard, predvsem za stanovan ja učiteljev. V ta namen so predvideli V svojih delovnih program h za leto 1965 tudi sklade skupne porabe.
Po izdelanih predlogih bodo za osnovno dejavnost šolstva potrebna znatno večja sredstva kot so jih dobivale doslej šole prek občinskega sklada. Osebni dohodki bi se po programih izenačili z onimi v gospodarstvu na območju občine, kar jc seveda skrajni čas, da se odpravi to neskladje. V programih so taki zneski : 3 predvideni. Seveda pa bo potrebno zagotoviti tudi sredstva sorazmerno z nadaljnjim porastom življenjskih stroškov. V preteklosti so šole Očitno zanemarjale redno vzdrževanje poslopij, zaradi pomanjkanja sredstev iz proračunov pa je bila tudi nabava inventarja in učil razmeroma zelo skromna. Razumljivo, da so se zategadelj potrebe ki/p i. le iz !'ta v leto. Končno pa bo vendarle potrebno prekiniti s takšno prakso in se odločiti za večja sredstva, ki bi postopoma iz leta v leto nadoknadila, kar je bilo v preteklosti zamujenega. Po približnih ugotovitvah na že izdelanih predlogih za prihodnje leto bo potrebno za začetek nad 170 milijonov več denarja kot ga jc bilo porabljenega za šole letos. S tolikšnim povečanjem bi zagotovili šolam redno delo po programu, obenem pa bi vsaj deloma zboljšali materialno osnovo samoupravljanja v šolstvu.
Programi za redno učno vzgojno delo v prihodnjem letu so izdelani. Pri sestavljanju so uporabljali poenotena merila za vse šole v občini — s posredovanjem prosvetno pedagoške službe pa so temeljna merila precej usklajena tudi s šolami jeseniškega območja. Sedaj so na vrsti kolektivi šol, da spregovore o svojih delovnih načrtih., v večind premerov so jih že obravnavali in pomagali pri sestavljanju. V prihodnje se bo sestal svet za šolstvo skupaj s predstavniki občinskega sindikalnega sveta z zastopniki šol ter dokončno izoblikoval skupni predlog za občinsko skupščino. J. B.
,,Prva pomoč" na Gorenji Savi
Pred dnevi je na Gorenji Savi v Kranju končalo tečaj 24 žena in deklet, ki so se na iniciativo tamkajšnjega RK usposobile za prvo pomoč in se seznanile o nekaterih osnovah zdravstvene higiene. Za zaključek so poslušale še predavanje o kontracepciji in splavu.
Na splošno je v Tržiču promet zelo narasel. Posebno lahko to trdimo za soboto. Ta dan pripeljejo v mesto na trg tudi razni privatniki svoje izdelke. Znano pa je, da so tržiške ulice zelo ozke. Zaradi tega bi morali Tržičani napraviti vse potrebno, da bi ta problem rešili
Več znaš ■ več veljaš
Dejavnost ustanove, namenjene za izobraževanje širših slojev delov n h ljudi, občanov — delavske univerze — je izredno široka. Zato so je tudi delavska univerza Kranj odločila, da svojo dejavnost kolikor mogoče razširi, da pridobi širok krog občanov, željnih predavanj in tečajev.
2e nekaj časa je, ko so se v okviru DU začeli tečaji za tuje jezike: francoski, nemški in angleški začetni in nadaljevalni. Tečaje ob skuje okoli 80 ljudi, ki so jih razmere v službi ali želja po znanju prignala k učenju tujega jezika. Slušateljem iz delovnih organizacij so učnino (16.000 din) povečini plačale delovne organi-zac ie. Učijo se po magnetofonski metodi, kot tehnike pa so angažirali dijake gimnazije. Gotovo najvažnejša dejavnost DU pa so predavanja in šole. Krajevne organizacije SZDL, ZMS, šole itd. so dobile obširen program predavanj s področja glasbe, zunanje politike, športa, tehnike itd.
Ce je izredno zanimanje za določena predavanja, lahko DU za-
lonj oziroma po nizki ceni preskrbi ustreznega predavatelja. Tega načina se posebej poslužujejo srednje šole, kajti zanje so taka predavanja zastonj. Ravno tako ie DU poskrbela za podeželje, kjer je s predavanji obiskala posamez-, e kčaje. Seveda pa vse to njeno prizadevanje ne bo uspelo, če ne bodo zanimanja in razumevanja pokazale organizacije na terenu, tovarnah in šolah itd. Znano nam
jc, da med ljudmi je zanimanje Za tovrstne akcije, da pa je njen. uspeh odvisen od krajevnih čini-1 ev, informiranosti oziroma zmožnosti   pridobiti   občana —
-ore jemalca kulture in znanja. Mnogokrat se je pokazalo, da je bil to glavni vzrok, da take akcije
med ljudmi ne uspevajo. — J. K.
Kmetijsko posestvo Suha pri SkofjJ Loki je že pričelo pripravljati za Sombor v Vojvodini nekaj nad pet tisoč smrečic za novoletne jelke
J±__ SREDA, 28. novembra t**
Kompas
'poSredvje
NABAVO potnih
LISTOV
( N
VAŠE   ŽELJE SPOROČITE
KOMPASOVI POSLOVALNICI
v KRANJU, Koroška c. 2 — telefon: 24-31;
na JESENICAH, Cesta Maršala Tita 18 — Tel. 82-296;
na BLEDU, Cesta Svobode št. 15 — Tel. 77-245.
i
O gradnji reteške železniške postaje je bilo že veliko razprav. Sedaj se je Krajevna skupnost odločila za samostojno gradnjo. Pri tem jim je dala občina škof)a Loka dva milijona, Šiška pa milijon dinarjev. Stroški gradnje pa bodo po predračunu znašali okoli šest milijonov. Vendar bodo ostalo prispevali domačini sami. Predvidevajo, da bo poslopje izročeno svojemu namenu spomladi
0
O težavah na š
Pomanjkanje prostorov, nizki osebni dohodki — glavni problemi šolstva v tržiški občini
Na Jesenicah filharmonija
V vseh krajih občine Jesenice se pripravljajo na praznovanje Dneva republike. Na Jesenicah bo na predvečer v gledališču gostovala Slovenska filharmonija. Na Javornlku bodo v dvorani osemletke imeli akademijo, na kateri bodo nastopali učenci osnovne šole, cicibani vrtca ln člani DPD »Svobode.« Tudi 28. bodo proslavljali na Dovjem, in Hrušicl, kjer bodo tamkajšnja društva pripravila pestre kulturne programe.
Zagata na jeseniški postaji
Gorenjska železniška proga ima ta mesec izredno močan promet. Povečal sc je zaradi velike količine tranzitnega tovora preko Reke in Kopra, ter zaradi prevelike koncentracije dobav uvoznih surovin za železarno.
Vsled premajhnih razkladalnih kapacitet v železarni so morali vagoni čakati po več dni na postajah Jesenice, Lesce, Podnart in Vintgar. Ob takih prilikah se Še posebno pokaže, kako premajhna je postaja Jesenice. Zaradi zatr-panosti se tudi že praznih voz ni moglo sproti odpravljati. To je še poslabšalo stanje. Tak povečan dovoz je predviden vse do srede decembra.
Srečanje na Pokljuki
Skupina pionirjev odreda Franca Rozmana - Staneta z Bleda se je pretekli Četrtek odpeljala z avtobusom na Pokljuko. Pri Mrzlem studencu so jih čakali predstavniki kolektiva Gozdnega gospodarstva Bled, ki ima patronat nad pionirji. Pionirji so z njimi odšli do Pokljuškega barja. Nato so hodili dve uri po gozdu, poslušali pripovedovanje o delu pri pomlajevanju gozdov, o gozdnih škodljivcih, o vremenskih nepri-likah, pokazali so jim primere starih dreves, povedali marsikaj o resonančnem lesu in celulozi. Svetina jim je pripovedoval tudi o borbi na Lipanci, kar so pionirji zelo pazljivo poslušali.
Pionirji so se peljali še na Rudno polje. Na grobove padlih borcev Prešernovega bataljona so položili venec. Zvečer so zbranim gozdarjem, ki so ta dan proslavljali zaključek sezonskih gozdnih del, izvedli kratek kulturni program ter tako še poglobili tesno sodelovanje odreda in patronažne-ga podjetja. — M. S.
O problemih na Plavžu
Preteklo sredo jc krajevna skupnost Plavž na Jesenicah pripravila v dvorani gasilskega doma posvet predstavnikov hišnih svetov. Obravnavali so pereča vprašanja vode, dimnikarstva, plačevanja stroškov za kanalIzacj jo in nabavo priročnih gasilskih aparatov. Zaradi takojšnjega urejanja zadev, so bili na sestanku ludi predstavniki ustreznih podjetij.
Pretekli petek sta se sestala na 25. skupni seji oba zbora skupščine občine Tržič. Na dnevnem redu je bila razprava ln sklepanje o poročilu sveta za šolstvo, o problematiki osnovnih šol in ostalih učnovzgojnlh zavodov, razprava in sklepanje o poročilu o izvršitvi proračuna, predračuna občinske uprave in skladov, razprava in sklepanje o potrditvi novih cen veterinarskim uslugam, potrditev sprememb finančnih načrtov skladov (zaradi rebalansa) in imenovanja in razrešitve.
Razprava po prvi točki dnevnega reda je trajala tri ure in pol. V treh popolnih šolah, petih podružničnih in eni posebni šoli v tržiški občini je do konca leta 1963/64 obiskovalo pouk 1.665 otrok. Učno vzgojno delo je opravljalo 74 prosvetnih delavcev. Učni uspehi so bili precej slabi, če upoštevamo, da je na koncu leta izdelalo le 78,61 °/0 učencev razred brez slabe ocene.
V najtežjem položaju se nahaja osnovna šola Križe, kjer je zaradi pomanjkanja prostorov pouk v treh izmenah, na ostalih dveh šolah pa stanje tudi ni dosti boljše, na obeh teče pouk v dveh izmenah. Razen nove šole H. Grajzerja nima nobena druga prostorov za praktični pouk, križ-ka pa je še celo brez telovadnice.
.Heleni; a
Neprijaznost v trgovini
S kolegom sva neda\no doživela v »Zeleznini« v Radovljici neprijetnost, ki naju je razočarala in zabolela. Ko sva stopila v omenjeno prodajalno, sva mlado prodajalko vljudno vprašala, če ima v prodaji smuči z napako. Odgovorila je, da jih sploh nima in jih letos tudi ne bodo imeli, ker pač tovarna, ki smuči dobavlja, izdeluje samo kvalitetne smuči! Slučajno pa sva opazila v trgovini kupca in na presenečenje ugotovila, da si ogleduje ravno smuči z napakami. Na ponovno vprašanje, kako je torej s temi smučmi, je z nepopisno nevljudnostjo in osornostjo priznala, da pač imajo na zalogi nekaj teh smuči.
Prodajalka naju ni poznala, zanjo sva pač bila tujca, slučajna kupca. Ne želim komentirati, če prodajalka daje prednost domačim kupcem, tega ne vem. Ce pa je temu iako, bi nama vsaj s prijazno besedo to lahko pojasnila. Važnejša je resnica, da bi prodajalka vsaj morala biti z vsakim enako prijazna in zato upravičeno postavljamo vprašanje, če sodi na tako delovno mesto. V našem družbenem sistemu, v katerem smo vsi enaki po odgovornosti in pravicah, je treba imeti vsaj do človeka (čeravno slučajnega kupca) lojalen odnos.
Trgovino železni no v Radovljici sem prvič obiskal, v bodoče se je bom raje izogibal. Ne bi namreč želel več doživeti ponižanja in prezir prodajalke! Pri vsem tem pa me obdaja občutek zadovoljstva, da je takih primerov in izpadov pri nas vse manj. Morda jih tudi v Radovljici v bodoče ne bo več.
DRAGO KASTELIC
Tako stanje nujno vpliva na kvaliteto pouka.
To se bo sicer vsaj delno izboljšalo z gradnjo nove šole v Križah, do katere bo prišlo že prihodnje leto, seveda če bo mogoče zagotoviti sredstva. Ostali pa bodo še drugi številni problemi. Tako je ugotovljeno, da so ravno prosvetni delavci najslabše nagrajevanj v občini. Križka šola nima nobenih stanovanj za svoje tie te-lje, kar povzroča veliko fluktuacijo -»- v zadnjih 19. letih se je na tej šoli zamenjalo 60 učiteljev!, itd.
Razprava pa je načela še druge probleme. Manjka prosvetnega kadra za varstvene ustanove, manjka sredstev za dodatno izobraževanje — predvsem odraslih, nujne bodo investicije za popravilo nekih starih šolskih objektov — pomožna šola, delavska univerza itd.
Sole bodo morale nastopiti s svojimi programi, ki morajo imeti ekonomsko utemeljitev, da bomo enkrat lahko razpolagali s podatki, koliko osnovnošolska dejavnost sploh stane. V programe bodo morali zajeti tudi dodatno pomoč učencem in gojitev svobodnih dejavnosti med učenci, za kar prosvetni delavci doslej niso bili nagrajevani in je vsled tega vsa zadeva dokaj šenala, saj je bila prepuščena le dobri volji posameznikov. Le na podlagi ta-
kih programov bo sklad lahko skrbel za pravično delitev sredstev, ker se bo moral tudi odločiti, katere dejavnosti bo v okviru svojih možnosti in potreb razvijal. Tako bo sklad tudi lahko nadziral trošenje namenskih sredstev po posameznih šolah.
Občinska skupščina je na podlagi poročila in razprave sprejela nekatere konkretne zaključke. Tako je soglasno sprejela sklep, da pošljejo Zvezni in Republiški skupščini protestno resolucijo na predvideno delitev in udeležbo občine na dohodku.
S. B.
Četa pod Prisoj nikom
»Obiskali bomo vse vojaške postojanke v okolici pred letošnjim dnevom armade, sodelovali bomo na proslavi v počastitev 29. novembra ...« Tako so med drugim zaključili člani taborniške organizacije »četa pod Prisojnikom« v Kranjski gori na nedavnem sestanku. Hkrati so tudi sklenili, da bodo v prihodnjem letu še bolj aktivni na raznih tekmovanjih, taborjenjih in podobno. Kranjskogorski taborniki so bili že zadnja leta znani kot zelo delavni. Le čudno je, da kljub temu med lokalnimi organizacijami in društvi še niso našli svoje prostore oziroma mesta za poslovanje in šesta janje. — KAVI
Dejavnost v gostilni!
Sedaj, ko se bliža sezona sestankov, tečajev, predavanj in pro-slav ter družbeno politično delo v zimskih mesecih, tudi na Beli pri Preddvoru razpravljajo o tem, kje naj bi uredili svoje društvene prostore. Sredstev nimajo. Zato so se sporazumeli, da bodo še naprej uporabljali prostor v tamkajšnji gostilni. Gostilna ima primeren lokal, zato je za enkrat ceneje, če lastniku plačajo skromno najemnino, prostori pa bodo vedno topli in pripravljeni za posamezne sestanke oziroma prireditve. Ko pa bodo imeli na voljo vsaj nekaj denarja, se bodo odločili za gradnjo lastnih društvenih pro-štorov.
Naklo pred zimo
Tudi v Naklem so se odločili, da bodo postavili primerno čakalnico na avtobusnih postajališčih. Po vseh drugih krajih so jih v glavnem že prehiteli. Za stvar se je resno zavzela krajevna skupnost in lahko pričakujemo, da bodo tudi na območju krajevne skupnosti Naklo kmalu uredili primerne avtobusne čakalnice. Zavzemajo pa se tudi zato, da bodo v zimskih mesecih ceste in pota vzdrževana in očiščena.
Čez Lavtarski vrh
Ni več daleč čas, ko bomo dobili še eno cestno zvezo med kranjsko in škofjeloško občino. Tokrat gre za cesto Kranj—čepulje—Planica— Lavtarski vrh—Križna gora—Moškrin—škofja Loka. Iz škofje« loške strani gradijo cesto proti Križni gori. Iz kranjske strani «1° CcpuIJ je bila cesta že zgrajena pred leti. Letos v septembru *° jo podaljšali do Planice, prav sedaj pa Jo intenzivno grade do Lavtar-skega vrha. Kasneje bo treba zgraditi samo še odcep iz Lavtarskega vrha do Križne gore, ali v obratni smeri in bosta obe občini dobili še eno cestno zvezo. Ceste so za gospodarski razvoj nujno potrebne, predvsem za prebivalce same. Motorlzacija ln mehanizacija se hitro širi In razvija tudi v hribovltejših predelih, pri čemer imajo ceste odločilno vlogo.
Skupščina Počitniške zveze Radovljica
Skromne možnosti
V Počitniško zvezo občine Radovljica je vključenih deset družin z 269 člani. Članstvo se je povečalo zlasti letos, in sicer za 128%, vendar navzlic temu delo počitniške zveze ni bilo tako uspešno kot bi bilo lahko. Na letošnji letni skupščini minulo nedeljo so ugotavljali, da so vzrok za nedelavnost zveze in družin zavoljo premajhne družbene in moralne odgovornosti posameznikov za delo. Družine na terenu so s -cer sestavile svoje programe dela, vendar jih niso izpolnile v polr meri. Na skupščini so tudi ugotavljali potrebo, da bi morali v posebnih seminarjih usposobit vodilni kader za delo v družinah ter v občinski zvezi. Primanjkovalo pa jim je za redno delo tudi sredstev.
Izvršni odbor Počitniške zveze Radovljica je za vodstva družin
skupaj s Počitniško zvezo Ljubljana Šiška izvedel krajši seminar, ki je zelo uspel. Udeležili so so ga tudi predstavniki delovnih organizacij in njihovih počitniških zvez, Uspelo je bilo tudi srečanje !ei ,iUe\, članov PZ, ob Šobčevem bajerju za dan mladosti. Priredili pa so nekaj izletov, vendar z razmeroma slabo udeležbo. Počitniško zvezo in njene dru-
žine čakajo v prihodnje nove naloge zlasti v zvezi z uvaJan;'e^, skrajšanega delovnika, ko boa imeli   člani   delovnega kolektiv več časa za oddih in rekreacijo-Z  dobro organizacijo razvedril« in oddiha med delovnim časom bi zaposleni v veliko večji mer izkoristili ugodnosti za rekreacij • tako za športno, kulturno |n„z bavno življenje.
Ob stimulativnem
nagrajevanju
V Železarni Jesenice dosegajo uspeh za uspehom. Vložili so vse sile da letni plan dosežejo, če bo vse po sreči, tudi presežejo. V oktobru so dosegli doslej najvišjo vredripsl prodaje, ki je znašala 3.950 milijonov dinarjev. Plan prodaje so presegli val jama 2400 In 1300, hladne val jame, cevarna, jeklovlek in elektrodni oddelek.
V jekla m i so dosegli največjo odpornost spodnjega dela na A SM peči. Ta peč je vzdržala od marca dalje 573 sarž in dala 31.202 toni Surovega jekla. — Kolektiv njihove apnenice je eden od novih ob-
Cene
v planinah
Marsikaj bi sc dalo bolje urediti, da bi bili obiskovalci zado-voljnejši, da bi planinski domovi ne imeli tolikšne izgube in podobno. Taka je bila ugotovitev predstavnikov planinskih društev, ko so preteklo nedeljo na Lubni-ku razpravljali o ekonomskih težavah v teh domovih. Mkrati so razpravljali tudi o cenah nrane in prenočišč v letošnji sezoni in o možnostih za prihodnje leto. Zlasti podražitve nekaterih osnovnih živil povzročajo vse večje težave v planinskih domovih.
ratov, kjer so že izpolnili letošnji plan. Zanimivo in hvalevredno pa je, da so ob večji proizvodnji znižali stroške v obratih grupe talilnic kar za 287.5 milij. dinarjev. V jeklarni so ustvarili prihranek zaradi spremen jenega vložka, na elck-tropeči zaradi boljšega asortimana, kovnolivarna iz istega vzroka in nižjih stroškov predelave. V samotami so prihranili za 15.6 milijona dinarjev zaradi manjših stroškov za vložek in predelavo.
Na večjo proizvodnjo in znižanje stroškov vsekakor vpliva bolj stimulativno nagrajevanje, ki so ga pričeli uvajati v vseh ekonomskih enotah. Prav posebno je to vidno v jeklarni, kjer so delavci nagrajeni za proizvedene količine jekla po pečeh. Centralni delavski svet in DS ekonomske enote so sprejeli namreč tak pravilnik o delitvi, da daleko več prejmejo tisti, ki se zalagajo in so stalno na delu, kot tisti, ki pri proizvodnem postopku ne pokažejo uspehov, odnosno celo izostajajo od dela.
Zavod za ribištvo Ljubljana — ribogojstvo Bohinj Ima tedni lov na ribe-izlatovščlce.. Imenujejo jih tudi globinske, ker živijo v večjih globinah Bohinjskega jezera. Prav v tem času se drstljo in jih bodo prenesli v ribogojnico v Bohinjsko Bistrico
~™ """"""         ;      ,,v     ' ■ ■ > >.■.--■ — ..............~- J. , .m, •»>"»»'•■'*<>■»»■">»'"»" '    L..I. -illllll I...    ULJ,».|||j,«Ul.t»^ .,,.<.........
i praznik republike - 29. november - čestitalo
co
Občinska skupščina Radovljic
s svojimi|on]| družbenimi organizacijami ObK, ZK, B ObO SZDL, ZB NOV, ObSS, ObK ZMS
Prodajalna
Kranj
A J Ca Jrm,
o JJ13IX
Škofja Loka
Varteks
prodajalna Kranj
se še nadalje
priporoča svojim cenjenim odjemalcem
Kemična tovarna
iiiiiiiiiiiiBiim
Kurivo Kranj
Kranj
illKlirillllllllllllllllll!!!
SAP
LJUBLJANA
Industrijski kombinat
Kranj
scina
ranj
• • •
s svojimi
družbenimi
organizacijami
poslovna enota
»bUKtf1ddl\H«
KRANJ ®
s svojim potniškim in tovornim prometom ter servisnimi uslugami
>;fiVffioI ft r *j A
ObK, ZK, ObO SZDL, ZB NOV, ObSS, ObK ZMS
C/5
i-3
C/2
živilski kombinat Kranj
tekstilna industrij a
KRANJ
z obrati: Oljarica, Klavnica, Mlekarna in Kmetijstvo
Kranjske opekarne Kranj
Z d r a v s t v
o
OSO) Kranj
tovarna
obutvenih strojev in opreme
Lesna industrija
Kranj
Komunalni zavod za socialno zavarovanje Kranj
mm
(D
m praznik republike -£9. november - česiifaipJ
16432550341326^^5725323448
N7
0253484848532348020223532330484801534823532323485300020201000000000102000500010209
•f«li oy.luHJl - lf«li »glasi
Prodam plemenskega vola, 500
kilogramov težkega ali zamenjam za lažjega — Zg. Bitnje 31 4927 Prodam večje število brezovih metel — Naslov v oglasnem odd.
4987
Prodam Fiat 750 — Naslov v oglasnem oddelku 4988
Prodam brejo kravo —- Suha 24, Kranj 4989
Prodam 200 kg težkega prašiča
— Naslov v ogl. oddelku 4990 Prodam motorno slamoreznico
— Sp. Bela 11, Preddvor 4991 Prodam kravo, dobro mlekarlco
— Stefe, Trstenik 14 4992 Prodam dve tellci, stari eno leto in kravo črne pasme. — Zg. Bitnje 24, pošta Žabnica 4993
Prodam dvodelno, zelo dobro ohranjeno kuhinjsko kredenco — Kokrica 95 4994
Prodam dva prašiča po 90 kg za dopitanje in slamoreznico na motorni pogon — Voglje 91, Šenčur
4995
Prodam dva prašiča za rejo po 80 kg — Britof 78, Kranj 4996 Spalnico prodam za 25.000 din
— Naslov v ogl. oddelku 4997
Prodam 100 litrski brzoparilnlk
in star šivalni stroj — Godnov, Podljubclj 4998
Prodam 4 prašiče po 60 kg tez-_ Ko/.jck, Huje 13, Kranj 4999
Prodam ročno slamoreznico — Nova vas 7, Preddvor 5000
Prodam 3 prašiče 70 do 100 kg težke — Voklo 30, Šenčur 5001
Prodam 6 m hrastovih suhih drv
— Bašelj 20, Preddvor 5002 Prodam več prašičev od 40 do
50 kg — Anton Kosci i, Mišačc 11 pri Otočah 5003 Prodam Jedilnico iz trdega lesa
— Ponudbe poslati na podružnico Glasa, Jesenice,  pod »Hrastova«
5014
Prodam 1000 kg drobnega krompirja in nekaj ajdovih plev — Naslov v oglasnem oddelku 5015
Prodam Fiat 600 letnik 60 — Na rt ni kova 5, Kranj 5016
Prodam dvosedežni moped s 4000 km — Zalog 75, Cerklje 5017
Prodam  100 kg težkega prašiča
— Sp. Brniki 66 5018
Kupim rabljen kotel za žganle-kuho — Bašelj 5, Preddvor 5004
Kupim otroško posteljico — Olga Pegam, Tekstilindus, Kranj
5005
Kupim kobilo 4 do 8 let staro, srednje težko, ali zamenjam za 500 kg težkega vola — Sp. Brniki št. 66 5019
Kupim vzidljlv štedilnik »Rost-frei« — Janko Bogataj, Gorenja vas 6 nad Škofjo Loko 5020
Enosobno vseljivo stanovanje v
centru Kranja kupim — Naslov v oglasnem oddelku 5043
Oddelek za notranje zadeve pri Skupščini občine Kranj objavlja na podlagi navodil o najdenih predmetih (Uradni list FLRJ, št. 93,49) naslednji
RAZGLAS
Pri oddelku za notranje zadeve so v hrambi spodaj navedeni najdeni predmeti:
1. moško   kolo,  neznane  znamke,   št. okvirja  D 23430, zelene barve
2. moško kolo, neznane znamke in številke okvirja, črne barve
3. moško kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 192914, sive barve
4. moško kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 216367, črne barve
5. moško kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 284184, zelene barve
6. moško kolo, neznane znamke in številke okvirja, zelene barve
7. žensko kolo, znamke »Extra«, št. okvirja 96670, črne barve
8. moško kolo, neznane znamke, si. okvirja 7248, zelene barve
9. moško kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 35931, modre barve
10. žensko kolo, znamke »Julia«, št. okvirja 116894-2, rdeče barve
11. žensko kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 94907, svetlo-modre barve
12. žensko kolo,   znamke »Rog«,   št. okvirja 37940, črne barve
13. žensko kolo, znamke »Belfil«, št. okvirja 1005833, črne barve
14. žensko kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 71569, črne barve
15. moško kolo, znamke »Mile«, neznane številke okvirja., črne barve
16. žensko kolo, znamke »Sport«, št. okvirja 169646, svetlo-modre barve
17. žensko kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 467652, črne barve
18. žensko kolo, neznane znamke, št. okvirja 99118, svetlo« zelene barve
19. žensko kolo, znamke »Rog«, št. okvirja 130010, zelene barve
20. zapestna moška ura.
Lastniki navedenih predmetov naj se z dokazili o lastništvu zglase na oddelku za notranje zadeve Skupščine občine Kranj, v sobi št. 185/11, sicer bodo predmeti po preteku enega leta prodani na javni dražbi.
Iz pisarne oddelka za notranje zadeve Skupščine občine Kranj
OPOZARJAM pred nakupom psa ovčarja, ki sliši na ime RUNO. — V primeru, da se je zatekel, prosim, da ga proti  dobri nagradi
vrnete — Morozov,  Preddvor 56
5006
Sprejmem kakršnokoli zaposlitev v Kranju ali okolici — Naslov v oglasnem oddelku 5007
Samski moški išče malo sobico, plača dobro, tudi za dve leti naprej. Ponudbe oddati v ogl. odd. pod »Veliko odsoten 39112« 500S
Na cesti pod sejmiščem Kranj najdena denarnica — Dobi sc pri Kovinarju, Kranj 5009
Izgubil sem od Globokega do Mišač denarnico z dokumenti — Najditelja prosim, naj jo vrne na F. A., denar naj pa zadrži 5010
Po službi grem pomagat družini pri gospodinjstvu — Anica Lclvir, Kranj, Ješetova 6 5011
Občinski skupščini Kranj se najlepše zahvaljujeva za izkazano materialno pomoč najinim trojčkom — Hvaležna Frančiška in Janez Rebernik 5012
Sprejmem mizarskega pomočnika takoj — Jurij Polak, mizarstvo, Drulovka 8, Kranj 5013
POTROŠNIKI! Plastični izdelki osvajajo svet. Zato obiščite novo odprto prodajalno Jugoplastike v Kranju, Titov trg 25, kjer imajo veliko izbiro artiklov za dom. —
Veletrgovina ŽIVILA Kranj razpisuje   naslednja prosta delovna mesta:
1. Blagovni knjigovodja
Pogoj za sprejem je ekonomska sirednja šola
2. Administratorka
Pogoj za sprejem je administrativna šola
3. Cistilka
upravnih prostorov (8-urna redna zaposlitev v novih upravnih prostorih v nebotičniku).
Pogoj za sprejem je praksa in potrebno znanje pri čiščenju pisarniških prostorov.
Prijave sprejema kadrovsko socialna služba do 10. decembra 1964.
Gostinsko podjetje DOM NA JEZERSKEM nudi cenjenim gostom
PENZION OD 1500 DO 1700 DIN
IZVRSTNA KUHINJA
s solidno postrežbo
SOBE OGREVANE
V okolici doma PRIJETNI IZLETI
Se priporočamo!
Brezobvezno za nakup si oglejte našo bogato izbiro teh izdelkov.
4715
Justi! Visoko kvalificiran dobro situiran. Kako sporočiti odgovor na sprejeto pismo, poslano 28. oktobra 1964 »Sreča 4609« 5021
Po službi pomagam pri gospodinjstvu. Ostalo po dogovoru. — Najraje v Kranju — Naslov v oglasnem oddelku 5022
Zaposlim kvalificirano Šiviljo in poblralko zank. Informacije v trgovini, Titov trg 24, Kranj 4944
V noči 21. novembra sem izgubil v Kranju aktovko z inkasant-skimi knjigami. — Najditelja prosim, da proti dobri nagradi vrne na upravo Elektro Kranj 5023
Izgubil sem usnjeno aktovko s šolskim priborom. Poštenega najditelja prosim, da jo proti nagradi vrne na naslov Kokrica 36
ŠIVILJSKI IN KUHARSKI TEČAJI
Delavska univerza Kranj razpisuje naslednje tečaje:
1. Kuharski tečaj za dietno prehrano — traja 25 ur, cena 8000 dinarjev
2. Kuharski nadaljevalni tečaj — traja 40 ur, cena 10.000 din
3. Šiviljski zacetnlški tečaj — traja 50 ur — cena 4000 din. Tečaji bodo v Kranju, pričetek
v začetku decombra. Točen čas in kraj bomo ^poročili priiavljen-cem naknadno. V ceni kuharskih tečajev jc vračunana hjana. Polovico tečajninc je vplačati pri vpisu. — Informacije in prijave sprejemamo v pisarni DU na cesti Staneta Žagarja 1, tel. 22-43 in v Stritarjevi 6, telefon 21-48.
j»i'4>f>t rtfif sf rti
V Kranju
Poročili so »e: Jo/o Starič, delavec in Marija Grabnar, delavka; Stanko Kalan, nameščenec in Zvezdana Kordež, trg, pomočnica; Ludv'k Kavčič, orodjar in Viktorija Stare, nameščenka; Jožo Košir, pomočnik skladiščnika in Marija Jagodic, gosp. pomočnica; Marijan Lavtar, ključavničar in Farij Zupane, delavka; Alojz Jago-
dic, kmečki delavec in Ana Jago dic, kmečka delavka; Vincencij Skrjanec, skladiščnik m Marjeta Potočnik, kn jigovodkin ja; Ivan Cibej, avtomehanik in Darinka Vertačnik, knjigovodja; Franc Fcher, gumarski tehnik in Kristina Skvarča, laborantka; Janez Prevodnik, delavec in Terezija Gogala, justirka; Miloš Hafner, avtokleparsKl mojster ln Vanja Kalan, delavka; Adolf Mrak, mehanik in Pavla Eržen, delavka, Janez Palec, delavec m Ivana Rozman, trg. pomočnica; Blaž Sitar, mizar in Danica Kuralt, delavka; Franc Tlukovnik, brusrtec in Marija Stare, delavka; Simon Colna-rič, šofer in Marija Finžgar, uslužbenka: Janez /npin, tkalec m Marija Sajevic, tkalka;
Umrli so: Katarina Kne, stara 70 let, družinska upokojenka; Frančiška Ziherl stara 52 let in-
validska upokojenka; Valentin Ribič, star 67 let upokojenec.
Rodile so: Vladimira Rogelj dečka, Bernarda Dolinar deč-ka, Ivanka Justin — deklico, Jul ka   Kumar   —   deklico, Manja Hočevar — deklico, Olga Poločar
— dečka, Marija Porenta — deklico, Elizabeta Triller — deklico, Veronika Cerin — deklico, Marija Jerala — dečka, Antonija Kociper
— dečka, Marija Pintar — deklico in dečka, Marija Kogoj — dečka, Antonija Mlakar — dečka, Marijana Vidmar — deklico, Minka Tihovič — dečka, Veronika Rant —- dečka, Ivanka Kalan — deki -co, Ana Bartolac — dečka, Malija Petrovič — deklico, Marjeta Zavrl       deklico, Agata Koražija
— dečka, Frančiška Valentinčič — deklico, Milka Kenda — deklico, Marija Ribiiikar — dečka, Lina Cekič — deklico, Jelena Redžič — dečka, Angela Markon — deklico.
Izdaja In tiska CP »Gorenjski tisk« Kranj, Koroška cesta 8. Tekoči račun pri NB v Kranju 607-1M-135. Telefoni: glavni In odgovorni urednik, uredništvo in uprava 21-90, 24-75, 28-97. Naročnina: letno 1300, mesečno 110 dinarjev. Cena posameznih številk: sreda 10, sobot« 20 din. Mali oglasi za naročnike 20, za nenaročnike 30 din bese da. Neplačanih malih oglasov ue objavljamo.
Cenjene stranke in poslovne sodelavce obveščamo,
da se bomo preselili v nove upravne prostore v nebotičnik, 4. nadstr., Cesta JLA,
Kranj
V novih prostorih bomo pričeli poslovati 2. 12. 1964. So priporočamo!
Veletrgovina
ffotftet*
Zadnje dni je nama z mojo Marjano vreme kar naklonjeno. Pre-romala sva precejšen del Gorenjske. Pri tem sva si marsikaj tudi nataknila na moje bodice.
Kogarkoli med vami bi sedajte vprašal: »Ali hočeš stanovanje?«, hi se jih najmanj sto oglasilo, da želijo stanovanje. Res jc, da je stanovanje težko napraviti — zgradit; — dobiti pa ga ni težko, vsaj ne v Bohinjski Bistrici, Tu že nekaj let stoji nedograjen dom »Delavske univerze«. Mati narava mu je že pričela spreminjati njegovo prvotno obliko, katero so mu dali »navadni« zemljani. Z dobrim stricem ali teto v banki si boste lahko uredili stanovanje v enem izmed najlepših krajev v Jugoslaviji.
Nekoč je bil Kranj znan kot eno iflmcd najbolj čistih mest v Sloveniji. Takrat so skrbeli za Čistočo na bolj zastarel način. Sedaj so pa vse to združili z naravo. Na glavni avtobusni postaji so pustili smeti, da jih bodo pometi!
V tiste luknjo, ki so napravljene
V asfaltnem cestišču. Ali sedaj vidite kako malo truda je treba vložili, pa bo cesta brez lukenj tn, še brez smeti, pa še delovno silo bodo prihranili, ki bi morala smeti odnašati in tisto, ki bi morala luknje zaliti z asfaltom.
/ikaj bi bili samo drugI take iznajdljivosti veseli, jaz pa ne? Brž sem jo mahnil z mojo Marjano na črno kavo v restavracijo »Jelen« v Kranju, Kar hitro sva dobila n tudi draga nj btla.Par-don! Kava no, ampŠk kis je pa bil. Veste, namesto kave sva dobila kar kis, vsaj jaz sem bil takega mnenja, ker je bila tako kisla. Tudi natakarica je priznala preveliko »kislino«. Nič zato, vsaj nisem bil vrč lako veseleča obraza kot ob prihodu v restavracijo.
Malo prej sem imel težave z ocenjevan n črne kave, sedaj me pa mo| /vesti bralec vprašuje čisto kmetijske zadeve. Klavnica mu dobavlja gnoj (hlevski gnoj /a gnojenje njiv), v katerem je polno  črev-drobovin«.  Sedaj vse
to razseka in vloži v jamo. Vprašuje, kako naj to uporabila? Ljudje pa res ničesar no vedo. Enostavno pustite v jami, mogoče bo pa iz. jame i/šla krava ali kaj podobnega. V naši dobi je vse mogoče, saj ne veste, kaj imajo naši mesarji za bregom. Velikokrat so nas že razveselili z raznimi novitetami, posebno pri cenah in tehtanju. Ce boš imel uspeh mi piši, da bom še jaz. pričel na ta način služiti denar, namesto da bi pisal bodice.
Takoj vam bom dokazal, da imajo naši mesarji večkrat kaj za bregom. V Radovljici so objavili v časopisu razpis za mesto direktorja. Pri njih je lahko direktor človek z veterinarsko fakulteto in pet let prakse ali pa mesarski mojster z desetletno prakso. Zakaj Vf ljudi šolali in po nepotrebnem trošili denar, ko so pa tudi ljudje brc/, visokih sol Sposobni opravljati najvišje limk-oije v podjetjih. Ce bodo sla podjetja po stopinjah radovljiških mesarjev, se obetajo našim delavcem boljši časi.
Kadarkoli sem v Radovljici, za-ddem tudi na Bled. Tudi ta dan sem se že zvečer odpravil na blejsko avtobusno postajo. Povprašal sem domačina, kako kaj dela njihov nogometni klub. Slabo, veste ni denarja za to »traparijo«. Prav začudil sem se mu. Na avtobusni postaji pa sem videl otroke (čakali so na avtobus), ki imajo Zavidanja vredne nogometne kvalitete. Ne vem, zakaj jih še morijo s šolo, raje naj jih dajo v Beograd na priprave za prihodnje olimpijske igre, da nam »letošnji olim-pijci« ne bodo delali ponovne sramote za naš nogomet.
Sreča je hotela, da sem moral /. Bleda, kajti zadnji avtobus z Bleda za Kranj je ob sedmih in dvajset minut. Cc bi ga zamudil, bi lahko samo še žvižgal za njim.
Lep pozdrav
Vaš BODICAR
glas v vsako hišo
Sporočamo žalostno vest, da je za vedno prenehalo biti srce našega dobrega in nepozabnega moža, očka, sina, brata, strica in svaka
JOŽETA MRAKA
borca NOV, avtomehaničnega mojstra
Na zadnjo pot ga bomo spremili v sredo, ob 15.10 iz. hiše žalosti, Žeje 5, na pokopališče Naklo.
Žalujoči: žena Draga, hčerka Dragica, mama,
bratje: Vinko, Peter, Slavko in Franc t družinami In sestre: Minka, Fani ln Ivanka z družinami in ostalo sorodstvo.
Žeje, Ljubljana, Buenos Aires, 23. novembra 1964.
i^^^l^^fZ^^^^ ™^AZ^Ij\ J^[HA KUNAR: MESTA, CES^^^
Tretje poglavje 1
Hladno se je odmaknil od ženske, ki jo je še maloprej strastno Poljubljal in šepetal: »Anna, Anna...« Konec je bilo utvare. Konec samoprevare. Ženska, ki si Jo je jemal, ni bila Anna, zaradi katere je zapustil ženo in otroka. Bila je ženska, ki se prodaja za denar in ki jo je srečal pred tednom, ko je po svojem jalovem beganju za Anno prišel iz Benetk v Meran.
»Dovolj,« je rekel in odrinil žensko, ki sc je zopet hotela primakniti k njemu in ki ji je noč pomenila zaslužek.
»Ne boš ostal do jutra?« je vprašala, ker je vstal in se oblekel.
»Ne,« je rekel, prižgal luč in ji plačal.
»Premalo,« je rekla. »Dolžan si mi še za včerajšnjo noč.«
»Več nimam,« je povedal odkrito.
»Ne šali se. Denar potrebujem za otroka,« je naglo vstala iz P°stelje in stopila predenj.
»Otroka?« jo je zaničljivo pogledal. »Otroka imaš, a ti...«
»Sem vlačuga! Ni mi mar, kaj si misliš. Otroka imam pri °unah in plačevati moram zanj!«
»Potem bi si lahko izbrala spodobnejši poklic«
»To je moja stvar, a tvoja je da plačaš. Nisi mi ne Ijubček ne ^o*. da bi se ti predajala zastonj. Zato se ne obnašaj kakor Prasec, ki je zapustil ženo in otroka in pobegnil z drugo.«
»Kaj to tebi mar,« ie ostrmel, ker je mislil, da psuje njega.
»Po tvoje bi mi seveda ne smelo biti mar, ker me je zapustil *°ož in me napravil za vlačugo.«
»Nihče te ni silil, da bi postala. Ce te je mož zapustil...«
»Naj bi po tvoje«, mu je segla v besedo, »skočila pod vlak kakor pred dobrim tednom neka mlada žena z otrokom. Najbrž si bral o razmesarjenih tmplih na progi v bližini... v bližini Trsta. In zato si najbrž misliš, da bi morala storiti tud.i jaz tako. Toda jaz otroka ljubim, ljubim in ne mogla bi z njim pod vlak... Kaj I i je?« jc opazila, da je prehledel. »Da, tudi jaz sem mislila na samomor, a sem morala misliti na otroka. Hočem, da bo iz njega nekaj, da bo boljši kakor brezčutnež, ki ga je zapustil... Ni treba, da me tako gledaš. Nočem te ganiti s svojo nesrečo, ker od tebe nc potrebujem sočutja, marveč denar, denar za otroka!«
Ni je razumel, o čem je govorila. Slišal je samo besede o mladi ženi, ki se je v bližini Trsta z otrokom vrgla pod vlak. Te besede so se mu zagrizle v dušo, potem pa se je prostor zgostil v neko čudno meglo, ki ga je stiskala in dušila in v kateri je nenadoma zagledal železniške tračnice, pošastno sopihajoč vlak in podobo svoje žene, ki z dlanjo zaslanja otrokove oči in ki se bo vsak hip vrgla pod morilska kolesa sopihajoče pošasti. Rad bi planil naprej in jztrgal ženo in otroka smrti, a se ni mogel ganiti. Rad bi zakričal: »Stefi,« a je ženino ime lahko samo izgrgral.
»Lahko me imenuješ Anno ali Stefi ali kakorkoli. Tudi moj prasce me je vselej klical z imeni prasic, s katerimi se je vlačil. To me ne briga. Samo plačaj mi, kar si dolžan,« ga je prijela za suknjič in mu hotela pretipati žepe.
Samo megleno jo je videl, ker ga je groza prikovala k strahotnemu prividu. Zato jo je, ko se ga je dotaknila, s silo odrinil, da se je opotekla in padla po tleh, obenem pa se sam opotekel in se zadel ob vrata, jih, ne da bi vedel, odprl in zbežal v noč. Ni slišal psovk, ki so letele za njim. Bežal je za strahotnim prividom in sc mučil, da bi lahko zakričal: »Stefi! Ne! Nikar.« Sele ob reki, ko se jo zgrudil na produ, je privid ugasnil, a novica o mladi ženi, ki se je pred dnevi nekje v bližini Trsta z otrokom vrgla pod vlak, mu ni nehala zveneti v ušesih.
»Bila je ona. Bila je Stefi. Bil je otrok,« ga je kljuvalo v sencih, lil zaradi njega, samo zaradi njega sta šla v smrt, je ihtel. Le počasi
je prihajal k sebi in skušal dojeti, v kakšni zvezi mu ie ženska po-vedala novico o strahotnem samomoru.
Da, prepirala sta se, je razmišljal. Pravzaprav ic ona začela pre-pir, ker je nI mogel plačati. Potem je pripovedovala, da ima otroka in da jo je mož zapustil. Nekaj ji je očital in ona se jc razbur la. Postala je pač ženska ki se prodaja za denar, ker ima otroka. Ko bi ga ne imela, bi morda napravila samomor kakor tista ...
»Morda se je vse skupaj zlagala,« si je rekel. Takim ženskam ni verjeti. Tn vendar ga je s pripovedjo o tistem samomoru udarila, kakor da bi vedela, da je tudi ©n zapustil ženo in otroka. Nc ve več, kaj je potem počel. Ve samo to, da jo je odrinil in zbežal iz sobe.
»Moral bi ostati in jo prdstftti, da mi pokaže časopis. Potem bi videl ali laže ali ne,« si je rekel. A če je res, ga vest ni izpustila iz klešč.
Mučila ga je negotovost. Ko se je odločil za nesmiselno pot in beganjc za Anno, ki sc jc tako klavrno končalo, ni pomislil, da bi s svojim neumnim početjem lahko povzročil kaj hujšega kakor nekaj dni ženinega joka in bolečine Potem se bo sprijaznila z. usodo, kakor sc sprijazni večina žensk s podobno usodo. Nikoli ni pomislil, da bi Šteli mogla zaradi njega napraviti samomor. Tudi sedaj ne more verjeti, da bi bila tista žena z otrokom njegova žena in njegov otrok. A če je, potem jc to dejanje storila ne iz ljubezni, marveč iz sovraštva do njega. Naposled ni bil neobčutljiv in do kraja brezobziren človek in vedela je, da bi mu s takim dejanjem obremenila vest za vse življenje. Ce je. potem si ni mogla izmisliti strahotnejšega maščevanja, s katerim bi ga do kraja ugonobila.
Rad bi verjel, da Šteli ni zmožna obupa. Vselej jo je na tihem občudoval, kako je znala kljubovati življenju. Morda je prav zaradi tega mislil, da bi je obup nikoli ne mogel streti, kaj šele pognati v samomor. In vendar...
Zvezde so ugašale, Pod njimi so, obsijani od prvega svita, sijali oblaki. Bili so skoro negibni, kakor da bi obtičali v neskončni praznini prav tako, kakor je obtičal on nad prepadom negotovosti
C LAS
SREDA, 25. n<wembra 1*64
25. — Dva meseca po očetovi smrti se je Bili odpravil k Alecu Majorsu, solastniku prevozništva tvrdke. Mister Majors je poznal Billa kot odličnega jezdeca in strelca, zato je enajstletnega dečka takoj vzel v službo in mu obljubil plačo odraslega moža. V Fort Leaventvvorthu so takrat pripravljali transport s petindvajsetimi velikimi vozovi, na katerih je vsak vozil do tri tone blaga. »Jaz sem Bili Cody,« se je predstavil Bili enemu od vodij odprave, »mister Majors me je vzel v službo ln mi naročil, da se javim pri vas.« Vodja se je porogal. »Mister Majors menda misli, da smo
dojilje.«
26. — Billu Je šinila kri v glavo. »Z menoj ne boste imeli skrbi,« se je odrezal. »Ce ne bom delal kakor vsak odrasel moški, — me lahko odpustite in tudi plače ne bom zahteval.« »To je pošteno,« je dejal Franck McCarthv; on in njegov brat sta bila vodja karavane. Obema je bil odrezavi deček všeč. Iz črede si je lahko izbral mulo, za jahanje pa je dobil staro sedlo. Ob sedlo si je pritrdil očetovo puško, opasal samokres ln si zataknil nož za golenice. Nosil je obleko iz jelenje kože z resami, a na glavi črn klobuk s širokimi krajci. Zdaj je slednjič imel službo, kakršno si je želel.
27. — Bili ni Imel posebno odrejenih dolžnosti, ampak je bil deček za vse; včasih je bil kurir, včasih je jahal ob karavani, pa zopet pazil na črede, ki so se pomikale za karavano. Kadar so se ponoči ustavili v preriji, so velike vozove postavili v kolobar, tako da so zadnji deli voz stali navzven. Sredi kolobarja je bila živina. Tako so bili vozovi varna barikada za primer, če bi jih napadli Indijanci. Prva noč v preriji je še dolgo ostala v Blllovem spominu. Ob ognjih so ljudje dolgo v noč prepevali in pripovedovali zgodbe lz svojega burnega življenja.
Sport • Sport ♦ šport • Sport • Sport • Sport • šport • šport • šport • šport • šport • Sport • šport • šport • šport • šport • Spori • špo
Najboljši gorenjski športniki 1964 Klevišar
gorenjski
DANES JE ZADNJI DAN, DA NAM POŠLJETE SVOJ PREDLOG PETORICE NAJBOLJŠIH ŠPORTNIKOV GORENJSKE. CE BOSTE DOBRO ZADELI VRSTNI RED ALI CE BOSTE IMELI SREČO PRI 2REBU, BOSTE DOBILI ENO OD SEDMIH NAGRAD (10.000, 5.000 IN PETKRAT PO 1.000 DINARJEV).
Gorenjska   nogometna liga
prvak
STATISTIKA
Premalo sodnikov
Športne vesti
NOGOMET — V prvenstveni tekmi 12. kola SNL je Triglav doma premagal Branik z 2:1 (0:1). Na lestvici je na 4. mestu. Mladinci Triglava so premagali Branik s 5:3 (2:1).
KEGLJANJE — Na kegljaškem dvoboju mladinskih vrst reprezentanc mariborskega okraja in Gorenjske, ki je bil to nedeljo v Mariboru v okviru revije slovenskih kegljačev, so zmagali domačini z rezultatom 4901 : 4643 (najboljši Podjed 793).
BALINANJE — Na tekmovanju balinarjev, ki je bilo v Kranju v počastitev dneva republike in dneva JLA, je v ekipni konkurenci zmagala ekipa ZVVI Kranj s 26 točkami od prav toliko možnih. Za to ekipo se je uvrstila vrsta ZB Kranj s 24 točkami, ZROP z 22 in JLA s 16 točkami.
Hokejisti startajo
Moštvo Beograda na Jesenicah
Danes se začne prvenstvo v zvezni hokejski ligi. Na Jesenicah bo gostoval Beograd, v Zagrebu se bosta srečala Medveščak m Mladost, v Beogradu pa Partizan in Crvena zvezda. V petek so na sporedu tekme Partizan: Olimpija, Jeesnice: Kranjska gora in Mladost : Beograd.
Osemkratni državni prvak Jesenice je na začetek prvenstva dobro pripravljen. Ker imajo letos manj igralcev, bodo nastopali le z dvema napadoma m brez rezervnih Igralcev. Kljub tem težavam pa tudi letos upajo na uspeh.
Na letošnjem gorenjskem članskem prvenstvu v namiznem tenisu, ki je bilo v nedeljo v Kranju, so po daljšem času nastopili igralci iz Škofje Loke, medtem ko so pogrešali Radovi j ičane in Trži-čane.
Med člani je v odsotnosti Terana in Tomca zmagal Klevišar, med ženskami pa presenetljivo Jeseničanka Pavličeva.
Rezultati: člani — A —- vrstni red: Klevišar (T) 3, Janškovec (T) 2, Bevk (K) 1, Kavčič (J) 0; čla-ni B — polfinale — Vidic (T) : Trček (T) 2:1; Kordež (J) : Ste-pan (T) 2:0, finale — Kordež : Vidic 2:0; članice — vrstni red: .Pavlic (J) 3, Krajzelj (J) 1, Klevišar (T) 1, Žerovnik (T) 1; moški pari — polfinale: Marušič — Janškovec (T) : Somrak — Markun (T) 2:0; Bevk — Frelih (K) : Kavčič — Buh (J) 2:1, finale: Bevk — Frelih (K) : Marušič — Janškovec (T) 2:1; ženski pari — finale: Luin — Žerovnik (T) : Krajzelj — Pavli (J) 2:0; mešani pari — polfinale: Zaletel — Bevk (K) : Klevišar — Marušič (T) 2:1, Krajzelj — Kavčič (J) : Žerovnik — Klevišar (T) 2:0, finale: Krajzelj — Kavčič (J) : Zaletel — Bevk (K) 2:1.
Ce analiziramo letošnje prvenstvo, dobimo nekaj zelo zanimivih podatkov. V jesenskem delu tekmovanja je bilo doseženih 266 golov, kar je povprečno 5,91 gola na tekmo. To povprečje, ki je daleč nad jugoslovanskim in slovenskim povprečjem priča o sposobnosti gorenjskih strelcev. Največ golov je bilo doseženih v 7. kolu — 43, najmanj pa v 8. kolu — 22. Najučinkovitejša ekipa so Železniki s 37 goli, najmanj golov pa je doseglo Visoko — 10. V celotnem tekmovanju v konkurenci so bili doseženi samo trije neodločeni rezultati, in sicer vsi trije v Železnikih. Največ avtogolov so dosegli igralci Visokega — 4, od skupno 14. Največ golov (11) na tekmi smo videli v srečanjih Triglav (B) : Preddvor (6:5) in Železniki : Trboje (9:2). Brez gola sc ni končala nobena tekma. Ce upoštevamo samo rezultate polčasov tekem, je prvo moštvo Jesenic pred Kranjem.
Najboljši strelec jesenskega deta prvenstva je Tavčar (Železniki), ki je bil razen v eni v vseh tekmah uspešen.
Lestvica strelcev GNL: 17 golov: Tavčar (?,) 14 golov: Hribar (J) 12 golov: Koblar (J) 10 golov: Mlakar (?.)
9 golov: Posedi (K), Nunar (Pd) 7 golov: Lavtižar (J), Demšar (Z), R. Erzin (S) 6 golov: Sovič, Pavlin (Pš), Kast igar (K), Tepina (S) 5 golov: Jelenič (Pd), Skrjanc Z. Erzin (S), Bajželj (K)
Na lestvici strelcev se je do sedaj vpisalo 74 nogometašev.
Pionirji — II. skupina
V zadnjem kolu je bila odigrana samo ena tekma, medtem ko so bile ostale registrirane s 3:0 p.f.
Rezultati III. kola:
Triglav B : Preddvor 0:1 (0:1) Svoboda : škofja Loka 3:0 p. f. Železn-ki : Trboje 3:0 p. f. Predoslie : Visoko 3:0 p. f.
Lestvica:
1. Železniki 7 7 0  0 25:2 14
2. Preddvor 7 4 2  1 10:12 10
3. Predoslje 7 4 12 17:10 9
4. Trboje 7 4 1  2 11:10 9
5. Sk. Loka 7 3 0 4 13:11 6
6. Svoboda 7 1 2  4 6:16 4
7. Triglav (B) 7 0 2 5 3:14 2
8. Visoko 7 0 2 5 4:20 2
TONE KASTIVN1K
Na minuli letni konferenci gorenjskih rokometnih sodnikov so ugotovili, da je na Gorenjskem število rokometnih sodnikov odločno premajhno. Trenutno jih je na tem področju le 18. V polni sezoni, ko so v teku vsa tekmovanja, sc večkrat zgodi, da jih Je premalo, šc posebno ker vsi niso vedno na razpolago. Cesto mora en sodnik soditi v istem dnevu pa dve tekmi, zato tako sojenje ne more biti popolnoma v redu.
Težava je tudi v tem, da je na Gorenjskem premalo kvalitetnih sodnikov. Od vseh ima samo eden republiški naziv. Zaradi slabega sojenja gorenjskih sodnikov jf bilo žc mnogo kritike, tako od sodniške komisije pri RZS pa vse do klubov, ki tekmujejo v gorenjski ligi. Vsled tega je bilo tudi precej protestov, v gorenjski hgi-Vendar pa so na konferenci ugotovili, da je vzrok temu tudi slabše poznavanje pravil igre med igralci. Zato so sklenili, da bodo imeli sodniki po raznih klubin sestanke, kjer bodo razlagali pravila igre. Razen tega je sodniška komisija organizirala tečaj za nove sodnike, ki se ga je udeležilo 13 kandidatov.
Sodniško komisijo, ki bo v prihodnjem letu ista kot doslej, oo še naprej vodil Nikica Božinovic z Golnika. — P. S.
IIIIIIIIIIIII« .....•«>i|ini||||!iwinn,i' IlIlilllllllllll'lilllllilllltilllllllHIlillllllllillll.....Illllilllllll.lli:
'•Nl^-illll^lVfllllllillllllllllllllllllllllllllllllltllll
Trener naših veslačev Peter Klavora piše o XVIII. olimpiadi v Tokiu
XIV. Dan počitka
Ker smo se prebili v finale, smo bili res vsi veseli in z nami se je veselil ves jugoslovanski tabor. Sedaj je bilo vse lažje in tudi finalne borbe so bile šele v četrtek, 15. oktobra. Naslednji dan smo imeli prost dan in to jc bilo dovolj, da so se fantje lahko popolnoma odpočili.
Naši japonski prijatelji so nas vabili v svoje klubske prostore, da bi se zabavali z njimi in jim pripovedovali o Jugoslaviji. Za našo domovino so se zelo zanimali. Toda nismo jim mogli dosti povedati, saj oni niso znali dosti angleško, mi pa nič japonsko. Imeli smo sicer mali slovarček japonskih besed, toda izgovarjava nam je delala težave. Ce smo kaj izgovorili po japonsko, so nas Japonci le debelo gledali in nam prijazno odgovarjali v angleščini, da niti besede ne razumejo. Seveda smo potem odnehali, le eden se ie japonščine kljub temu hotel učiti. Pravzaprav le tri besede, ki posebno pridejo v poštev pri dekletih. Neka očarljiva domačinka ga je namreč zapeljala. Ne smem pa povedati, kdo je, ker ga bo sicer dekle na Bledu pustilo.
Na povratku v olimpijsko vas bi na avtobusu doživeli kmalu polomijo. Stevardesa v avtobusu se je nenadoma spomnila, da mora vsaka ekipa zapeti pesem. Ona je otvorila, nato pa je dala mikrofon najbližjemu veslaču Ko-
rejcu. Po dolgem obotavljanju se je odločil in zapel žalostno pesem. Razumeli smo ga. Korejci so izpadli iz nadaljnjega tekmovanja. Tako je mikrofon romal od naroda do naroda in na vso srečo smo bili mi bolj zadaj. Že so peli Italijani in na vrsti bi bili Jugoslovani. Zelo nas je skrbelo in lahko bi se blamirali, ker sta bila naša pevca Borut in Kleva iz Izole v drugem avtobusu. Sicer Loiz tudi dobro zapoje, toda malo sramežljiv jc že. Italijani so nehali in zaploskali smo. Najdalj smo ploskali mi in rešili smo se. Bili smo namreč že v vasi.
Nihče ni bil posebno utrujen in večerja je vsem zelo teknila. Hrana je bila pravzaprav zc'o dobra, toda bila je precej enolična, Dan na dan smo jedli isto za kosilo in večerjo: pečeni in pohani piščanci, pečena govedina, včasih dunajski zrezek ali pa pohane ribe. Pohane ribe smo najbolj cenili. Za pecivo smo dobili majhne potičke, zavite v celofan papir, od sadja pa smo dobili le jabolka in limone. Japonci so se opravičevali, da ne dobijo drugega sadja in da bodo kmalu uspeli pripraviti večjo izbiro.
Zanimivi so bili naši poskusi jesti s paličicami. Domačini in ostali vzhodnjaki so zelo spretni z. njimi, toda nikomur izmed nas se ni posrečilo najesti se s tem jedilnim priborom. Enkrat sem opazo-
val Joža, ki se je mučil s paličicami in desetkrat je nesel v usta, le enkrat uspel, ostalo pa je bilo okoli krožnika in v naročju.
Ker smo imeli do finala več kot en dan, smo ta večer izkoristili za zabavo. Seveda vsak po svoje. Eden je šel na »randi«, drugi v plavalni bazen, tretji pa na košarkarsko tekmo Jugoslavija : ZDA. Vsi smo pa imeli težave in le malo nas je bilo, ki smo bili zadovoljni. Japonci so nam dali namreč izkaznice, v katerih je pisalo z velikimi črkami VESLAČ. S temi izkaznicami smo lahko gledali le veslaška tekmovanja, v druge olimpijske stadione in dvorane pa nismo imeli prostega vstopa.
Ker nismo hoteli plačati visoke vstopnine, smo se tihotapili na vse mogoče načine v te dvorane, ki so pa bile zastražene desetkrat in dobro se je bilo treba znajii, če si hotel priti notri. Najbolje sta napravila Lojz in Boris, ki sta se v kopalkah in z brisačo čez ramo pomešala med avstralske plavalce in tako brez težav prišla v prostor z garderobami, pozneje pa v veliko dvorano. Veko se kaj takega ni spomnil in je pri vratih lepo poprosil mnoge čuvaje, če gre lahko v dvorano, češ da igrajo Jugoslovani vaterpolo. Zelo so bili prijazni, vsi so se prijazno nasmehnili in Veko je bil prepričan, da gre lahko notri. Seveda so ga biljeterji z nasmehom spet vrgli ven, na njegovo veliko presenečenje.
Mene je zanimala košarka med našimi in ZDA. Najprej sem lepo
prosil, ker nisem videl nobene druge možnosti. Nisem uspel! Končno mi je Eiselt iz Ljubljane prinesel izkaznico od Daneua in seveda Japonci na vratih so bili zelo presenečeni, ko sem prišel šc enkrat. Gotovo so verjeli v dvojnike. Naši nogometaši so pa imeli drug štos. Deset jih jc priteklo eden za drugim mimo presenečenih domačinov in še predno so ti ugotovili za 'kaj gre, so že naši sedeli pomešani med številnim občinstvom v dvorani.
Največjo smolo je imel tisti, ki je imel sestanek z Japonko. Po
večerji je odhitel  s kolesom v stanovanje, da se je uredil. Ko' je spravil v grmovje, ker je o' že precej pozen in se je bal, nc bi zamudil na sestanek. Japonci so namreč zelo točni. Imel P je smolo, da mu je nekdo izma*£ nil kolo iz grmovja in potem .1 moral revež peš. Ker je bil zmenek popolnoma na drugem k°nc vasi, je seveda'zamudil. Nihče 2 ni čakal in večer je prebil prec televizorjem.
Naši japonski prijatelji na Todi
0614^^10834^373729576725674573364850^86728^8019837393491433773^337
P%/$+/+$/+^%/%+-SX
ZG