Natisov 15.000.
„Štajerc"  izhaja  vsaki petek, datiran z dnevom
naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt 'leta razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo leto; za Nemčijo stane za celo leto 5 kron, za Ameriko pa 6 kron; za drugo inozemstvo se računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je plačati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3.
Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 80, za >/, strani K 40, za V* strani K 20, za »/a strani K 10, za >/ia strani K 5, za '/„ strani K 250, za >/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena   primerno   zniža.
Ne igrajte se z ognjem!
Politična gonja spodnještajerskega in deloma tudi koroškega prvaštva zavzema vedno surovejše, s tem pa tndi nevarnejše forme. Gotovo je, da hočejo duševni povzročitelji te gonje uresničiti nekako strahovlado, da hočejo s surovo silo brez ozira na pravico ter postavo ednostavno na podlagi surove pesti vse pod svoj jarem prisiliti. Samoumevno je, da zlorabljajo v ta namen neizkušeno, nezrelo in opi-janjeno mladino, ki jo vtaknejo v to ali ono uniformo in vlačijo od gostilne do gostilne . . .
Kes, »čuki" in »sokoli" v naših krajih postali so že jako podobni balkanskim b a n d a m srbskih ter bulgarskih komitadžev. Vsako nedeljo se priredi v tej ali oni vasi veselico ali slavnost, izrablja se pogrebe in procesije, izziva se s podlim pobalinstvom mirno prebivalstvo, ki ne razume vsega tega šundra in dirindaja. Res, „sokoli" in „čuki". — mnogo razlike namreč med temi rdečesrajčniki ni! — postali so že, kakor bi Nemec rekel, prava „L a n d p 1 a g e" v naših pokrajinah.
Da je surovost, podivjanost glavna smer teh sokolsko-čukovskih izletov, menda ni treba posebej omeniti. Saj vodijo „čuke" fanatični kaplani, od katerih jih je bila že v zadnjem času cela vrsta zaradi pretepavanja, žaljenja, lahke in težke telesne poškodbe sodnijsko kaznovana. In „8okoleu vodijo ednaki posvetni hujskači, advokatski šribarji, učitelji e compagnia bella. Pa zadnji izgredi in slučaji dokazujejo tudi sami ob sebi, da je podivjanost vrste teh rdečesrajč-nikov že popolnoma prešinila.
Opozarjamo le na par slučajev: Ko so se peljali „čuki" od pogreba pokojnega Robiča, napravili so v mariborski okolici velike škandale, tako da se je pričelo domače prebivalstvo braniti in je par teh pijanih fantalinov preklofu-talo ... V Pragerhofu napravili so „čuki" iz Središča zadnjič celo poulične demonstracije s svojimi garibaldinskimi srajcami in le treznosti prebivalstva je bilo zahvaliti, da ni pričelo po grbah padati. V zahvalo blatijo »čuki" zdaj železniške uslužbence, ki se morajo v težki svoji službi še s tako pijano druhaljo bosti . . . Pri sokolskem izletu v St. Janžu, odnosno pri vrnitvi v Ptuj napravili so zopet ptujski rdečesrajčniki škandal in, ker niso nikogar druzega dobili, pobili so c. in kr. pijonirja, kakor smo to   v zadnji številki   poročali.   Kakšnje iz-
grede so napravili ti fantalini že po Celja, Zi-danemmostu, Brežicah, Trbovljah, Hrastnika, v Sevnici, v Sv. Lenartu si. gor. in bogve kje povsod še, je znana stvar. Istotako znano je, kake politične vlome so napravili kranjski „so-koli" v lepo koroško Rožno dolino . . .
Na tej poti hočejo ti šolarji balkanske kulture napredovati. Tako poročajo, da bodejo zdaj dne 14. septembra zopet v ptujskem „ Narodnem domu" priredili veliko »slavnost", skupno s »Pipčarji" in bogve kom še. Nam je sicer res vse eno, ali obleče recimo dr. Fermevc hrvatsko „bragušo" ali pa »sokolsko" srajco. Ali namen te kakor vseh ednakih prireditev je izzivanje.    In tako, kakor v Ptuju, izzivajo povsod!
Pa slavna gospodo se igra z ognjem. Ljudstvo Be bode naveličalo tega večnega vznemirjenja javnosti od strani „čukov" ter »sokolov." Ljudstvo ne mara teh balkanskih šeg prenašati, kčr mu v vsakem oziru škodujejo! Ljudstvo mora biti že iz gospodarskih vzrokov mirno, kajti v politično razburjenih krajih grč vsako gospodarstvo rakovo pot.
Zato se bode na krat jeza ljudstva nad tej hujskariji sprožila, — in rdeče srajce bodejo izginile kakor kafra . . .    Svaka sila do vremena!
Politični pregled.
Naš cesar sprejel je v kopelji Ischl m. d. tudi ruskega poslanika pl. Giersa, katerega je odlikoval z velikim križem reda sv. Štefana. Nadalje je sprejel cesar italijanskega generala Ca-neva, zmagovalca v Tripolisu. Ta obisk je bil izredno prisrčen. Caueva ne more dovolj pre-hvaliti cesarjevo svežost in priljubljenost.
Deželne zbore se bode, kakor se poroča iz parlamentarnih krogov, na jesensko zasedanje sredi septembra meseca sklicalo. Tisti deželni zbori, ki so delazmožni — saj jih je itak prav malo — zbrani bodejo pa k večjem do erede oktobra, kajti tedaj se bode bržkone državni zbor sklicalo. Državni zbor izvršil bode letos tudi volitve v delegacije, katere bodejo svoje zasedanje tekom  novembra na  Dunaju   pričele.
Zadolžene kronovine. Mnogo let sem je že gospodarstvo avstrijskih kronovin popolnoma razrušeno, ker deželne uprave v resnici ne morejo izhajati s svojimi borimi dohodki. Največ dolga   in   primanjkljaja   ima seveda   Češka; ta
dežela ima 140 milijonov kron primanjkljaja ter 90 milijonov nepokritih dolgov. Ali tudi deželni proračuni vseh drugih kronovin razven štirih (Nižje-Avstrijsko, Zgornje-Avstrijsko, Salcburška in Vorarlberg) kaže vedno večje primanjkljaje. Na Moravskem znaša primanjkljaj 15 milijonov, dolg pa 20 milijonov kron. Na Moravskem je 50 milijonov deželnih obligacij v prometu in pri deželni moravski banki se je sprejelo dolga za 27 milijonov. Celo v vzorni Sleziji znaša primanjkljaj že več kot 1'/» milijona. Znani so veliki dolgovi in primanjkljaji v Galiciji, kjer je deželno gospodarstvo vedno bolj zanemarjeno. Deželni proračun Bukovine kaže 2 milijona primanjkljaja. Istotako boleha štajersko deželno gospodarstvo (v prvi vrsti zaradi slovenske obstrukcije!) in znaša letni primanjkljaj 2 milijona, njeni dolgovi pa znašajo že 8 milijonov. Kranjska ima skoraj I1/« milijona primanjkljaja, dolgov pa že 2 milijona. Koroška ima istotako primanjkljaj in dolgove. Tirolski deželni dolgovi znašajo 8 milijonev kron itd. Mizerija je torej prav občutna in skrajni čas bi bil, da se v tem oziru*'nekaj ukrene.
Ceni in prestolonaslednik. Kako daieč gredo Cehi v svoji narodni zagrizenosti, kaže sledeči slučaj: Češka akademija za umetnost in znanost je hotela imenovati ruskega (!!) profesorja Uspenski za izrednega člana. Protektor akademije je prestolonaslednik nadvojvoda Franc Ferdinand, ki tega imenovanja ni hotel potrditi. Češki „Narodni listy" so zdaj izjavili, da bodejo člani akademije odslej s prestolonaslednikom edino v češkem jeziku dopisovali. Celo bodočega našega cesarja hočejo ti češki hujskači koman-dirati in pod svoje podplate spraviti.
Za Galicijo ima naša mamica vlada vedno dosti denarja. Dne 19. p. m. se je vršilo mini-stersko posvetovanje, na katerem se je na zahtevo gališkega namestnika sklenilo, dovoliti lVs milijona kron za reguliranje  potokov v Galiciji.
Proti iredenti. Tržaški namestnik izdal je posebne odloke, v katerih je opozarjal mestno oblast, da ne sme italijanske podanike v javno službo sprejemati. Zato seveda velik dirindaj po laškem časopisju.
Župnik špijon. Laški župnik don Andrea Salvadori na južnem Tirolskem služil je dalje časa kot protiavstrijski špijon. V nekem pismu na italijanskega brigadirja je naznanil razne vojaške tajnosti glede potov in stez ob itali-jansko-avstrijski meji. Izjavil se je tudi pripravljenega, še nadalje   špijonirati.   Ali   zasačili   so
Kaj hvalijo gospodinje?
Sredstvu, ki olajša pranje! Kakor nobeno drugo, stori to pralni izvleček „Ženska hvala".   Kdor namoči perilo črez noč z „Žensko hvalo", zmanjša delo pri pranju na polovico. Kdor pere potem še s Schicht-
ovim milom, se mu sploh ni treba truditi.                                                 769
Stranchiil'ova grenčica iz zelenjave
je naravni izvleček (ekstrakt) najfinejših
V«l««Qirilllill   VOloiliaV  m naJbo,i  usPe5nih korenin. Stranchill'ova  grenčica ia selenjav j« JZUM. ciiVAAAlAU    ^t2&t/IlJ<tiV   vs!ed tega priMano najboljši želodec okrepcujoči prebavni liker.        «*
črnega vohuna in ga postavili pred sodnijo, kjer je bil na 18 mesecev težke ječe obsojen.
Najstarejši poslanec je pač ogrski državni poslanec Jos. Madaras, kije pred kratkim svoj 100. rojstni dan praznoval. Bil je že 1. 1833 za poslanca izvoljen. Od 1. 1848 naprej je nepretrgano kot zastopnik okraja Sarkeresztur član ogrske zbornice.
Balkanska vojna se bliža svojemn koncu. Zdaj so stopili tndi že zastopniki Bulgarije in Turčije v Konstantinopln skupaj, da sklepajo o konečnih mirovnih pogojih. Skoraj gotovo je danes Že, da bode tudi Adrianopel, ki je Bolgarijo toliko krvi stal, pri T n r č i j i ostal. To je pač britko za Bolgarijo, ki je bila pred par meseci na vrhuncu svoje slave in je že sanjarila o novi prestolici v Konstantinopln. Groza in beda na Balkanu je velikanska. Predno se bodejo te rane zacelile, minulo bo pač mnogo časa. In kali novih prepirov še niso izginile. Papirnati mir je, ki se je sklenil na Balkanu, in kmaln zopet bodejo divjaški handžari ta papir v tisočero koscev razsekali . . .
Nikita z globoko malho. Občutljiv črnogorski
„kralj" Nikita gotovo ni, rahločuten tndi ne in razžaljen tudi ne. Kakor znano, dobiva Nikita od raznih držav večje ali manjše „trinkgelde", s katerimi podpira svoj prestolček. Za te „trinkgelde" mu je seveda več nego za nedosežne ideale. Tako je dobival m. dr. tudi od Turčije 200.000 frankov „podpore." Ko je s svojimi čednimi zavezniki pričel vojno zoper Turčijo, mu je ta samoumevno podporo vstavila. Zdaj se pa poroča iz Konstan-tinopla: „Kralj Nikita in princ Mirko črnogorski prosila sta turško vlado, da naj jim izplača od začetka vojne vstavljeno podporo v znesku 200.000 frankov. Turška vlada izjavila je svoje zaničevanje nad to zahtevo in je prošnjo enkrat za vselej odklonila." — Res, Nikita ni rahločuten! Najprve napade na tolovajski način s svojimi kozjimi tatovi Turke, jim ukrade kos zemlje in zdaj pa še prosi za „zaostalo podporo." Sakrabolt, ta jugoslovanski „vladar" se pa razume na „kŠefte"  . . .
Vaš okus
prepričal Vas bo, če primerjate okus
naših   in   katerihkoli   drugih   kock,
da so
MAGGI    kocke
(gotova goveja juha) 3   vinarjev
Samo prave
z imenom MAGGI In varstveno  znamko   -«V  zvezdo   s  križcem
Nekaj o obrtnikih.
Da se dandanes malemu obrtništvu slabo godi, je itak znana stvar. Eden vzrokov te bede je dejstvo, da mala obrtni j a preveč „n a puf" dela, preveč izposoja. To je že usodepolno. Svoje liferante mora rokodelec takoj plačati, kajti strogi pogoji velike trgovine in velike industrije ne poznajo nobene milosti. Napram svojim odjemalcem pa nima mali obrtnik poguma, da bi silil na takojšno izpol-nenje plačilnih pogojev.
Tako prihaja „mali mož" v vedno večjo bedo : na eni strani mora hitro plačati, na drugi pa ne dobi ničesar. Posledice so odvisnost od liferanta, drago izdelovanje, nezadostno obrestovanje obratnega kapitala, zadolženje in konečno polom. Usoda rokodelca!
Semtertja se čita zopet prav žalostne številke o plačilni bedi malega obrtništva. V Nemčiji n. pr. ceni se v kakšnjem srednjem mestu neplačane zahteve rokodelcev pri njih odjemalcih na okroglo 500.000 do 700.000 markov na leto. V rheinsko-westfalskem industrijskem okraju se le 20 do 25 procentov naročenega krojaškega blaga takoj pri sprejemu plača; ostalih 75 do 80 procentov plača se šele po 4 do G mesecih. Pri čevljarjih se komaj 10 procentov iz delavnice oddanega gotovega blaga takoj plača. Istotako se tam n. pr. dve tretini peciva iz pekarij „na up" daje.
Ednake razmere se opazuje povsod, tudi pri nas v Avstriji in prav posebno v naših pokrajinah. Potem pač ni čuda, da rokodelstvo vedno bolj propada.
Zadnji čas bi bil, da bi se rokodelci v krepki organizaciji združili in enkrat tndi za svoje lastne interese pobrigali. Verujemo, da je boj proti starim navadam, starim šegam, proti medsebojni, mnogokrat prav malenkostni konkurenci težaven. Ali potreben je in pričeti se bode moral, kajti drugače preti malemu obrtništvo pogin. Začetek boja bode težak. Odjemalci obrtništva dostikrat v resnici niso v položaju, plačati takoj v gotovini. Ali v takem slučaju bi se dale vpeljati kakšnje za-modoe obresti, kakor so v trgovini že davno vpeljane. Nadalje bi morala oblast z vso strogostjo in odločnostjo „fušarstvo" zatreti in s tem nekako rak-rano na telesu poltenega obrtništva odpraviti. Oblast, ki tako rada svoj modri nos v vse mogoče stvari vtika, naj bi tudi pri teh vprašanjih več zanimanja kazala. Vse to so važne stvari!
Ali glavno je, da vržejo obrtniki sami svojo politično lenobo proč, da se združujejo, da zakličejo svoje zahteve enkrat glasno v javnost, kakor storijo to že drugi stanovi. V javnosti se pride s pestjo pod nosom mnogo dalje, nego s klobukom v roki!
Dopisi.
Vurberg. „Slovenski gospodar" me že več časa zaporedoma napada, češ da sem jaz kriv, da so se občinske volitve, katere bi morale biti že lansko leto, še-le sedaj vršile. Sam za svojo osebo, ker na kako čast ne reflektiram, bi na to ne odgovarjal, ker če ,, Gospodar" o meni piše, mi je to toliko kot bi me sosedov cucek oblajal. Odgovarjam pa le zato, da bote volilci vedeli, na kako nesramen način vas vaši izobraženi voditelji z lažmi hrunjo in farbajo. Pišejo v predzadnji številki „Slov. gospodarja", da sem bil jaz voditelj lanskih reklamacij proti volilnim imenikom in da smo z istimi povsod propali. Sramovati se mi bi pač ne bi trebalo, voditi ljudi do njih pravice, za katero ste nas hoteli prikrajšati, ker šlo se je takrat edino za volilno pravico največjega kmetskega posestva, katerega soposestnik sem tudi jaz sam. Znano vam pa je, da se reklamacij še na zahtevo vdeležil nisem, ker so takratni reklamanti tudi toliko izobraženi, da se svojih pravic sami zavedajo. Devetkrat bolj naj se sramuje dotični dopisnik, ko piše, da smo z rekurzi povsod propali, kar je laž, ker je c. k. okrajno glavarstvo v dotičnem odloku žu-panstva naročilo, zahtevi reklamanstva v toliko, kolikor postava dovoljoje, ugoditi. Da se je pa zahtevi reklamanstva ugodilo, dokaz so pri občini ležeči volilni imeniki, v katere smo letos vpisani, a se nas lani ni vpisati hotelo. Toraj če bote še devetkrat pisali, da nič nismo dosegli, ste pa devetkrat lažnivci! — Kar se pa tiče agitacij, o katerih pišete, je pa ljudstvo dovolj znano, kje in na kak način se je agitiralo. Ce smo pa mi pri agitacijah napravili kake nepo-stsvnosti, nas pa tožite, mi zato ne bodemo tako po občini letali in po Časnikih cvilili, kakor vi, ko čotite neprijetne posledice vaših agitacij. Stari Vilčnik pa še sedaj okoli vozi in plačuje pijačo, ker ima denar; sam pa obljubi, če mu dokažete, da je pijačo plačeval volilcem, za vsak ahtelc sto kron; toraj če to ni laž, kar pišete, pa še lahko lep kšeft na korist občine naredite, ker že tako „na korist" občine delate . . . Tudi stari Vilčnik ni prestopil sedaj v nasprotni tabor, kakor pravite, ampak on je drugega mišljenja že od tistega časa, kar vam je g. Adamec  pašo
oslov pismeno odpovedal. Tega ste sa imeli priliko prepričati, ker se že več let ni občinskih sej vdeleževal, se mo je menda tndi preneumno zdelo. Govorite dalje, da bi radi Domiterja napravili za žopana, ker je največji sovražnik župnikov, ki bi jih rad iz župnije nagnal; — pa vam povem, da je to le vaša izmišljotina iu laži-reklama! Sploh bi še pa nastalo vprašanje, če bi on to čast sprejeti hotel, ker ni tako častihlepen, to je pokazal pred desetimi leti, ko se mu je čast župana ponujala, pa jo je odločno odklonil; le vprašajte g. Adameca, ua katerega ste se že enkrat sklicavali, če to ni res. Sploh bi pa Domiter za to čast imel tudi toliko zmožnosti kot kdo drugi, saj volilne spise bi gotovo sam delal, kateri se sedaj delajo za drag denar, kakor več ednakega, na račun davkoplačevalcev drugje. To pa bi menda bila po vašem mnenjn največja lumparija, ker Domiter je „Štajercija-nec", zato ker se župnikovi dekli ne klanja in „brezverec", ker se od nje strahovati ne pusti, ki bi vsled tega celo faro „pobujšal." Resnica pa je, da smo sklenili se volitve ne udeležiti in se je tudi udeležili nismo, pa le zaradi vaših lumparij ne, katere pa sedaj, ko vete, da se bo morebiti sodnija z zadevo bavila, hinavci nam podtičete. A pušk v koruzo tndi nismo zmetali, ker je „Stajerc" enkrat pisal, da imajo tam teateršpilarji svoje zavetje. — Govorite o neki „zmagi", pa ne vem, kaka bi ta bila, ker je vaš generalni agitator, „der Herr von Habenichts uhd Zahlenichts" g. Felicij že pred volitvo povedal : „Brez boja ni zmage, brez zmage pa tudi ni slave"; ker tedaj boja ni bilo, je tudi slava osmojena; a kako ste do nje prišli in če bo trajna, bo morebiti prihodnost pojasnila.
Leopold Horvat. Vurberg, Dragi „Štajerc"! Vzemi ojstro krtačo, ter počohaj naše klerikalce, ker imajo bolhe in še drugo nesnago, katera jim ne da mira. Ti neslani backi hočejo črez nas zabavljati in nam našo pošteno agitacijo očitati in sramotiti. Pa poslušajte, kako je ta klerikalna stranka nad vse gnusno agitirala in kakšnih sredstev se je posluževala, da bi prišla do svoje smradljive Bčasti" in „zmage." Agitiral je od g. župnika do zadnjega kravjega hlapca vsak peto-lizec in podrepnik s protipostavnimi sredstvi in lumparijami, z lažmi, a preklinjevanjem, siljenjem in groženjem tako, da se bodo nekteri morali pri sodniji zagovarjati. G. župnik agitiral je od hiše do hiše, pri nekterih je celo po dva in trikrat nadlegoval ljudi in agitiral s tako silo, da so ljudje proti svojemu prepričanju morali glasovati, hot6 ali nehotč, ker drugače bi bil opsovan kot Bštajercijanec" in „brezverec." Ker so se pa ljudje naveličali te sitne nadloge, so se nekteri možje odstranili, kadar so videli župnika proti hiši iti; tedaj se je pa vrgel na žene, češ, žena ima pri moža velik opliv, naj ga vendar pregovori, da z nami voli, ker nam drngače slaba prede. Tako je delal, Bog nas prekriži, vrag, kjer je ni mogel sam opraviti, poslal je žensko, in ta je dosegla, kar je on želel. Ako bi g. župnik bolnike tako pridno obiskoval, bi nikoli nobeden brez spovedi ne umrl. Dalje, ako ste res tako pošteno in pravično delali, zakaj pa zdaj zopet okoli lazite, župan in njega pomagači z lažmi lovite podpise, da bi ljudje morali proti svojim resnicam laž-njiva pisma podpisati, da bi spet radi z lažmi vaše krivde pri oblastnijah zakrili. Delali ste z lažmi pred volitvo, ob volitvi in še zdaj po vo-litvi, bo res prišel čas do pravice! Zakaj ne volite župana, svetovalcev in odbornikov, se že tak pošteno delate in pravite, da nismo z reku-riranjem nič dosegli? Je grda laž; kar smo želeli, se nam je tndi ugodilo, namreč vpisovanje karčevinske sosečke v volilni imenik. Toraj sramota vsem lažnjivim klerikalcem, ki s tako srnradljivo nezrelostjo postopajo in se ljudem vsiljujejo, da bi jih morali zopet voliti. S katerimi denarji pa tedaj hočete mežnarijo zidati, ako ne z občinskim; znabiti z župnikovimi? Neumnež! In ti dopisunče, farško revče, sramoti tvojega brata, ki druzega ne zna, kakor i — a po časnikih, — poštene može in gospodarje, kateri imajo skušnjo na gospodarskem in političnem polju, pa pusti pri miru! Povemo ti tudi, kako je lisica oslu rekla, kateri je črez njo zabavljal: „Was ein Esel von mir spricht, das acht' ich nicht!"   —   Dalje piše, da bomo
3
pri prihodnjih volitvah videli sad naših laži. A vi pa jih že zdaj vidite, kako daleč se pride z lažmi; torej se ljndje že zdaj lahko prepričajo, katera stranka je bolj smradljiva, in da nam ne boste odgovarjali, saj nam tndi do zdaj niste, ker se sploh resnici ugovarjati ne da. Ker dopisujete kot božji ptičeki sami laži, občudujemo le ,Slov. Gospodarja", da še sploh vašo smrad-Ijivo gnilobo sprejema, kteia se vsakomur studi, sploh pa iz vaših dopisov svet spoznava, da smo v izobrazbi pred vami in da vas vsak šusterpub v tem ozira daleč nadkriluje. „Von einem Ochsen kann man halt nichts besseres verlan-gen, als wie ein Stuck Rindfleisch."
Kondomenti.
Sv. Duh Loče. Pod velikansko udeležbo ljudstva se je dno 26. p. m. gospoda Ed. Hafenrichter, posestnika fabrike stolov v Zbelovi, od bolnišnice v Konjicah, kjer je bil iskal pomoč od svojega trpljenja, na pokopališče sv. Ane k zadnjemu počitku spremilo. Našo vrlo gasilno društvo udeležilo se je pogreba v polnem številu pod komando g. hauptmana Petra Fleck. Ob odprtem grobu imel je č. g. arhidiakon ganljivi nagovor. Hvalil jo plemenite lastnosti pokojnikovega značaja, njegovo dobrosrnost in očetovsko skrb za njegove delavce. Glasno ihtenje polnoštevilno došlega delavstva je bilo dokaz, da jim je govornik iz duše govoril. Konjiški pevci zapeli so v srce segajočo žalostinko. Globoko ganjeni zapustili so udeleženci pogreba mesto miru . . . Vse drugače pa se je izvršil neki pogreb, ki smo ga vidli tukaj v Ločah. Bilo je ob 7. uri zutraj. Hitrih korakov prinese se malo, belo trugo k cerkvi in se jo postavi pred vratmi na tla. V trugi leži triletna mrtva hčerka neke vboge kočarice. Nesrečna mati joka glasno; a pričakujoči župnik Koželj jo še zaradi njene zamude pošteno okrega. Kajti ta žeg-nani gospod ima pač mnogo opravila, pa ne s skrbjo z dašami. Iz bližnega vrte. se prinese malo zemlje in se jo čez trugo potrosi. V dveh minutah je vsa ceremonija končana. Noben spremljevalec na blizo ležeče pokopališče, nobeno blagoslovljenje groba, nobenih molitev, nobenega zvonenja! Krščanska ljubezen, kje si, kje si ? . . . Ja, ja, vse gre narobe, odkar nočejo vbogi kmetje, ki sami nič nimajo, mežnar-ju poleg njegovega lepega dohodka še fiksno plačo dati, da bi mežnar potem še več dragega vina popil . . . Tudi uro mežnar ne navija več. Res čadne razmere! — Dne 17. avgusta na predvečer rojstnega dneva našega ljubljenega sivolasega cesarja priredilo je našo gasilno društvo slavnost, ki je vsled izredno mnogoštevilnega obiska od blizo in daleč dokazala, kako priljubljeno je naše vrlo gasilno društvo. Veselo je svirala šmarska godba, lepe deklice pa so prodajale rože v prid gasilnemu društvu. Ko je nastopila noč, zbrali so se mladi in stari k bakljadi, ki je korakala skozi vso vas; na čelu so šli godba in lampijone noseči gasilci. Vse hiše so bile razsvetljene, edino farovž ne! Župnik Koželj se je bil popoldne odpeljal. To lepo patriotično slavnost se je~seveda v ,, Gospodarju" oblajalo in v blato vlačilo. Ko bi se bilo praznovalo rojstni dan srbskega kralja Petra, gotovo bi nas bil „Gospodar" v deveta nebesa dvigal .. . No, mi ostanemo, kar smo: Štajerci in Avstrijci!                                       Domačini.
Račje (Požar.) Dnč 23. avgusta ob 7. uri zjutraj začelo je goreti pri posestniku J. Lašič. Ogenj se je tako hitro razširil, da je ob enem tudi pri Koderč, Botheju, F. Weis in Moschl gorelo. Zahvaliti se moramo Rački pož. brambi, katera je z 2 brizgalnima prišla, potem gasilcem iz Brezule, Hotinjevasi in Frama. Sila in nevarnost je bila velika; pri Moschlu je že ko-larna gorela in so jo z velikimi močmi oteli. Hvala vsem, kateri so pomagali! Posebno hvalo še zaslužita Johann Schalamon in Franz Šetar, katera sta pozno do noči delala.
Sv. Lenart v Slov. gor. Predragi „Štajerc"! Ko so v pretočenem tednu listi od vseh krajev in koncev prihajali in naznanjali radovednemu ljudstvu, kako je našega g. župnika cesarska pesem od nedolžnih nemških šolarjev razkačila in v najvekšo nevošljivost spravila, — bil si ti, naš spoštovani kmečki list, edini v resnici tiskan, ravno kakor se je godilo in zgodilo. Tvoj dopisnik je bil resnično in gotovo navzoč!    Kvasil  je  dosti „Slov. gospodar", pa
gotovo njegov dopisnik ni bil osebno navzoč; ljudje pravijo in so prepričani, da s tem laže. BNarodni list" poroča in na drugo in dolgo obrača; tudi iz njega je videti, da ni bil dopisnik navzoč. Kako so radovedni farmani in sosedje nesli tebe, dragi „Štajerc", iz prodajalne, je bilo videti, kako zdaj grejo po žegnano kraljevo vodo. Prigodilo se pa je, da je bila ena stara ženica na trgu in je vprašala, kaj se je zgodilo, da ljudstvo drug drugemu pripoveduje in se smeji; se ji je pa povedalo; ona pa reče: če je g. župnika ta poštena cesarska v vaakem jeziku pevajoča stara pesem žalila, za to jim bode ljubi Bog plačnik! In resnično, kaj še se je tisti popoldan zgodilo ? Imeli so g. župnik pri sodniji eno obravnavo in že je bil dan plačila; ni se jim iz nedolžnih grl po nemško  pelo, —
--------—   ampak od obtoženca  se jim   je  po-
nemško povedalo, da so oni.       Hornmeister.
Prihova pri Konjicah. Če narediš eno uro k nogam potovanja iz Konjic proti Prihovi, bodeš obstal in sam sebi rekel: ah, to je prijeten kraj! In v resnici je Prihoška fara ena imenitnih konjiške dekanije. Samo da je ljudstvo klerikalno in le nekaj jo junakov, kateri so ne-vstrašljivi naprednjaki. Kakor se vidi, se bodeš sčasoma, dragi „štajerc", tudi tam udomačil. Slišal sem, kako so se dve gospodinji pričkali zavoljo Tebe. Prva je rekla: „Ah Bog vari a Štajerca" pri hiši imeti, tam je zmirom nesreča, svinje se nočejo rediti, krave nočejo bit breje, ja še kura ne more pišete zvaliti!" — Druga pa pravi: „0h, draga soseda, kak se Ti motiš; glej, jaz in moj mož smo že veliko let na „Štajerca" naročena. „Štajerc" donaša zmirom dosti podukov, kateri so v gospodarstvu zelo potrebni in jaz pa moj mož se teh naukov dobro poslužima in hvala Bogu imava precej sreče pri živini; če pa kakšnja nesreča pride, pa tega „Štajerc" ni kriv! Draga prijateljica, če hočeš rejene in zdrave svinje imeti, moraš paziti na ednakomerno hrano in zdaj v vročini svinjske kakor tudi govejske hleve dostikrat prezračit. Ce nočejo krave breje bit, pa daj pleme izmenjati in če hočeš, da bo--kura piščeta zvalila, moraš dobit petelina !"• *r- ^Prisrčna Ti hvala za poduk in tukaj imaš denar in mi naroči „Štajerca", kčr jaz ne vem, kako se piše" . . . Draga prijateljica, kaj je še kaj novega? Ni kaj posebnega, kakor to, da sta se mačka in medved stepla. — Ja, za božjo voljo, kak je pa bilo to ? — Ja, mačkin mož je šal v Ameriko, da bi si nekaj premoženja zaslužil; ko je nekaj mescev preteklo, se je mački plesat zluštalo, povabila je svojega soseda medveda, zajčeka in pica pa za „muzikanta"; ko je picek „polko" zaigral, je plesala z zajčekom; ko je igral zajček, je plesala mačka z medvedom; ali medved je bil pri plesu malo neroden in je stopil mački na nogo; nato je mačka medveda okrempala, medveda je pa jeza zgrabila in je mačko precej nakle-stil. Mačka je sicer že okrevala in medveda so dali na tri mesece v Celje v „Tancšolo". In ko pride medved iz „Tancšole" nazaj, se bode ples spet znova začel. Zdaj pa z Bogom, prijateljica, pa ne smeš nikomur povedati, kar sem Ti jaz rekla" . . .
Novice.
Štrajk mežnarjev je izbruhnil v Gentu. Za zvonenje so dobivali mežnarji doslej 5 frankov na mesec, a to jim je premalo. Zahtevali so 15 frankov, kar jim pa cerkvena oblast ni hotela dovoliti. Vsled tega so stopili v štrajk; zutraj in zvečer, opoludne in ob dragih časih ne čuješ zvonenja. Mežnarji sedijo v krčmi, se pri-dušajo in jezijo in nočejo zvoniti . . .
Napad na vlak. V Galiciji so pri postaji Davodov roparji vstavili železniški brzovlak ter ga hoteli oropati za pošiljatve v vrednosti 400.000 kron. Potniki pa bo roparski napad z orožjem odbili.
Čudno rojstvo. V Palermi   porodila je kme-
tica Cezarina Facio mrtvega otroka, ki je imel 4 roke, 3 noge, 2 glavi, ali le eno truplo. Ena noga je imela 9 prstov, 03tali dve pa    po 6.
Velikanski gozdni požari so divjali na otoku Sardinija. Ves okraj od pristana Aranci do Terra-nuova Pausania bil je v ognju. Pogoreli so krasni gezdovi in v njih velike črede živine. Sodi se, da so ogenj nalašč zažgali.
Pogumni hribolazec. Italijanski alpinist Mario Piazenza splezal je na 7200 metrov visoki višek gore Nunkam v gorovju Himalaja. Na tako visoko goro še ni prišel noben človek. Piazenza in njegovi spremljevalci so skozi 6 noči v visokosti 6500 metrov v neki votlini ostali; imeli so se mnogo proti snegu in mrazu boriti.
Iz Spodnje-Štajerskega. Prof. Franc Robič f.
Po daljši bolezni umrl je deželni odbornik profesor Franc Robič v 73. letu svoje starosti. Ni bil naš človek in hude politične boje smo imeli z njim; ali bil je mož, pred katerim mora tudi nasprotnik klobuk sneti! Brez pretiranja lahko rečemo, da se je vlegel z Robičem eden najznačajnejših in najvplivnejših slovenskih voditeljev na Štajerskem v grob.
Robiča prištevajo slovenski klerikalci zdaj nakrat k sebi in k svojimi somišljeniki. To je neresnica, ki jo mečejo blagemu možu v grob. Nikdar ni bil Robič klerikalec v navadnem, še manj v spodnje-štajerskem zmislu besede. Predno se je še ta fanatična in brezobzirna klerikalna stranka pod vodstvom dr. Korošca ustanovila, bil je Robič žo za sloveasko ljudstvo delaven in je, to se mora priznati, s tihim delom, brez kričanja in ropotanja, mnogo uspehov dosegel. Ko so klerikalci z brezvestnim zlorabljanjem ka-toličanstva pridobili vso politično moč, skušali so tudi Robiča iz političnega pozorišča spraviti, kakor so bili spravili dr. Ploja. Ali to se jim ni posrečilo; vse Koroščeve intrige so bile zaman, niti lastni njegovi pristaši niso hoteli Robiča izbacniti. In tako so klerikalci Robiča raje v časti in javni funkciji pustili ter ga pričeli proglašati za svojega. Ne vemo, zakaj se Robič ni branil sramotnega pisarjenja, da je — klerikalec. Bil n i klerikalec! Bil je mirno čuteč diplomat, ki je skušal na vse strani pravičen ostajati in svojemu narodu kolikor mogoče koristiti. Klerikalna stranka nima torej nobenega povoda, jokati za Robičem krokodilske solze. Zagrenila mu je preveč uric njegovega dela polnega življenja in čakala je pretežko na njegovo — dedščino. kajti mandat pokojnega Robiča v deželnem odboru dobi zdaj mož, ki je glede osebe, zmožnosti, značaja, poštenosti in delavnosti ravno nasprotje Robičevo; — dr. Veratovšek je naslednik Robiča, koprive rastejo, kjer je doslej rodilo sadno drevje . . .
Ob grobu pokojnega Robiča, ki je kot človek, kot oče in mož, kot poslanec in deželni odbornik svojo dolžnost storil, ki je bil vedno delavec, nikdar pa ne hujskač, žalujemo tudi mi. In tudi mi, ki imamo glede štajerske politike druge nazore, ki smo se v življenju morali boriti proti Robiču, pravimo: čast temu slovenskemu možu, mirna mu žemljica! * *        *
Pionirski škandal, to se pravi nesramni škandal, ki so ga napravili ptujski „sokoli" in njih bratci, ko so v surovi pijanosti napadli ter pretepavali c. in kr. vojaka, — povzročil je v Ptuju, pa tudi drugod, mnogo razburjenja. Ptujsko civilno prebivalstvo je jako zadovoljno, da stoji v dobrem, skoraj prijateljskem razmerju s pij o n irj i. In zato obsoja vsakogar, ki hoče to razmerje kaliti. Pionirji sami so večidel tudi zadovoljni s svojo garnizijo. A tega si vendar ne morejo dopasti pastiti, da bi jih ta ali ona politično nahujskana drahal napadala. Cesarsko suknjo treba je tudi rešpektirati! Z eno besedo: razburjenost nad tem tolovajskim napadom je velika . . . Slovenski prvaki pa igrajo prav čudno vlogo. Delajo se nedolžne kakor novorojeno dete, — in človeku, ki te možice ne pozna, se skoraj zdi, da je dotični pijonir vsega kriv ... Ej ti prvaški pogum! Ali res takoj izginiš, kadar slečejo tvoji no3itelji rdečo garibaldinsko srajco ? Uvedle  so   se   razne stroge   preiskave,   ki
bodejo pač čisto resnico na dan spravile. Potem bodejo prvaki že molčali! Najsmešnejše je pač, da hočejo ti „sokolski" junaki zdaj napadenega pijonirja očrniti. Temu slovenskemu, v ptujski okolici rojenemu vojaku kradejo zdaj tako čast, kakor da bi bil naš pristaš. vee mogočo slabo lastnosti mu pripisujejo. Ej, prvaki, to je pač vse eno! Ko bi bil ta pijonir tudi roparski morilec, — vtem slučaju se mu je krivica godila. In pijana „sokolaška" druhal se v hipu, ko je nad tem posameznikom svojo alkoholično jezo stro-sila, gotovo ni vprašala, ali je ta pijonir ideal človeka ali pa bogve kaj. In pijana druhal bi prav gotovo tudi najvzornejšega Človeka napadla, ki bi ji prišel nasproti . . . Odgovornost za svoje divjaštvo ta klavrna gospoda seveda noče prevzeti! Kajti pijanost je minula in le maček je ostal ... Mi si dovolimo le eno vprašanje: Kaj bi „sokoli" in njih prijatelji storili, ko bi jih bil srečal recimo srbski vojak? Objemali in poljubovali bi ga od pete do glave, ležali bi pred njim na trebuhu in vpili bi mu aživijo", da bi uglušil ... Avstrijskega vojaka pa so pobili na tla in ravnali z njim, kakor se ravna z divjo zverino! S tem je pač naša sodba o ptujskih „8okolih" in njih prijateljih končana!
V Mahoričevi krčmi „pri srbskem Petra" se največ razburjajo nad „Štajercem." Seveda, seveda! „Štajerc" seveda te čislane krčme ne spoštuje dovolj očitno . . . Mati Mahoričeva se bržkone tudi kesa, da je pijonirja na tako surovi način iz lokala nagnala. Kajti enkrat je bila ta krčma že pijonirjem prepovedana; le na veliko prosjačenje in feh-tanje od strani Mahoriča se jim je zopet dovolila. In zdaj se pri Mahoriču bržkone zopet bojijo, da bi pijonirji tja zopet ne smeli iti. Čudno! Po našem mnenju je popolnoma vse eno, ali prepove vojaška oblast pijonirjem obisk Maho-ričeve krčme ali ne. Kajti pijonirji, ki držijo kaj na svojo čast, itak n e morejo več v gostilno zahajati, kjer se je enega njih tovarišev vun vrglo!
Učitelj Šerona, sin nemškega mežnarja, bi si najraje vso svojo kozjo brado spulil, tako se jezi nad „štajercem." Ravno sedaj, ko se Šerona Vincencij na vse strani trudi, da bi kje nadučiteljsko mesto dobil, pride v ta nečuvani škandal. Ja, ja, smola! Šerona je pač mislil, da sme ponoči vsako lumparijo izvršiti. čez dan niti svojih šolskih pobičev ne sme pre-tepavati, ponoči pa hoče pijonirje klofutati! Ti zgaga ti! No, gospodine Vincencij ali Vinko ali kako se že imenujete, Vaše postopanje res ni priporočljivo za bodočega nadučitelja! Ponočni pretepi in pedagogika nimajo ničesar skupnega. Vi, Šerona, bolje bi bilo za Vas, ako bi namesto zadnjega dogodka doživeli, da bi Vas lastni oče, nemški mežnar Scherona, po skrajnem koncu hrbta pretepel, makari s tistim štrikom, s katerim je zvonil . . . Manj pijače, manj politiko-vanja, manj pretepaških lastnosti in več resnosti za učiteljski stan!
Železniški uradnik Haladea v Ptuju je bržkone turškega plemena. To ne sklepamo le iz njegovega imena, tudi ne iz njegove fizioguomije, pač pa iz njegovega dogodka s pijonirjem. To je bilo že kurucovsko-azijatsko! No, v naših krajih so že pred stoletji turško nadvlado štrli; zato bodemo tudi sedaj gotove turške manire izčrpali! Za sedaj čakamo, kaj bode pristojna železniška oblast glede Haladea rekla . . .
Tožiti hočejo pretepači pijonirjev v Ptuju našega urednika Linharta. Govorijo vsaj tako okoli. In grozijo se in pridušajo . . . Oj te sirote! S prav velikim veseljem bi naš urednik tako tožbo sprejel, kajti pred sodnijo bi imel vsaj priliko, svoje trditve dokazati! Pa ne bodejo tožili, prizadeti prvaški gospodje Niti v sanjah jim ne pride na misel, da bi tožili; kajti take tožbe so riskirane! In resnice se ne da zatreti! . . . Naš urednik čaka jako zadovoljen na tožbo. Le pojdimo pred sodnijo, le pojdimo!
Iz Hajdine se nas prosi popraviti, da se omenjeni sokolski napad na c. in kr. pionirja n i vršil v gostilni ali neposredno pri gostilni g. Grah ar j a. Napad seje seveda vršil na cesti in za celo zadevo je precej ednako, ali se je zgodil par sto korakov bližje ali dalje. Preiskava bode že   resnico   dognala. Gotovo je, da
—   4   —
je ravno tako dotični pijonir, kakor tudi da so „sokoli" in njih prijatelji pri Graharju pili. S tem pa seveda nočemo v nobenem oziru krivdo na g. Graharja metati.
Na Mm je sedel modri Cekunec pri „Na-rodnem listu." V zadnji številki poroča iz Ptuja: „Poleg deške godbe so vpeljali naši modri nemškutarji še dekliško godbo. Če je godba na pihala za mlade deklice primerna in zdrava, je seveda drugo vprašanje." — Tako piše Cekunec! V pomirjenje njegovih živcev mu zašepetamo na uho, da je sedel na lim. Kajti v Ptuju ni nobene „dekliške" godbe; pač pa so se enkrat dečki-godci preoblekli — za šalo v ženska krila . . . Naj se torej Čekiinec Dikar ne boji za pljuča ptujskih deklic. Raje naj pazi bolj na — svoje možganice!
Sejmi v Ptuju. Na konjski in živinski sejem dne 2. t. m. prignalo se je 160 konjev in 1160 kos&v govede. Na svinjski sejem dne 3. t. m. se je prignalo 892 svinj. Kupčija je bila pri nekaj višjih cenah prav dobra. Prihodnji živinski sejem se vrši dne 16. septembra, prihodnji svinjski sejmi pa 10. in 17. septembra.
Tečaj za pletenje košev se vrši od 1. decembra 1913 do 15. februarja 1914 na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu. Natančneje pogoje glej v inzeratu!
Sejem V Vojniku. Letošnji letni in živinski sejem v Vojniku se vrši dne 9. septembra   1913.
Umrl je v Mariboru občinski svetovalec in hišni posestnik g. Georg L e n d 1 e r. Lahka mu žemljica!
V Ljutomeru bil je zdaj že petič g. c. kr. notar Julius T h u r n za župana izvoljen. Kot občinski svetvovalci so bili izvoljeni gg. Maks 11 T'n i g m an n, Alois Krainz in dr. Ernst S c h w a r z. čestitamo !
Ljutomerske okrajne volitve so imele sledeči uspeh: V skupini najvišje obdačenih so bili izvoljeni gg.: M. H 6 n i g m a n n, O. H 6 n i g-m a n n, A. Krainz, M. M a 11 e g, Jos. N o v a k, Fr. S c h m Ld t, dr. E. S c h w a r z in dr. P. V a r d a. Trg Ljutomer odposlal je v zastop gg.: Joh. E r j a v e t z, Joh. Gross-kopf, Jos. H e r n d 1, A. N o v a k, H. S i d e-r i t s c h, Jos. Strasser in J. T h u r n. V okrajnem zastopu imamo torej zopet 15 napredno mislečih mož. Slovenski črnuhi in narodnjaki so se združili pri teh volitvah.
Nezgoda. 11 letna Jozefina Kokl v Pobre-žu pri Mariboru padla je iz drevesa iu se je težko poškodovala.
Ponesrečil je posestniški sin Johan Marinič v sv. Urbanu pri Ptuju. Hotel je s strelom iz stare lovske puške uničiti gnezdo 63. A stara puška se je razstrelila in kos železa je fanta na čelu tako hudo ranil, da so ga morali v bolnišnico odpeljati.
Sam obstrelil se je kočar Podgrajšek iz Rečja pri Konjicah. Na lovu se je s puško za-motil v grmičju; petelina sta se sprožila in šrot iz obeh cevi je šel v njegovo truplo, tako da je smrtnonevarno ranjen.
Ogenj. V Konjicah nastal je v gostilni g. Wesounig ogenj. Gostilna ni bila z opeko krita. Ogenj se je izredno hitro tudi na gospodarska poslopja razširil in jih je v najkrajšem času vpepelil. čez vse Konjice so letele iskre. Gasilci so takoj došli in so sosedno poslopje rešili. Poslopja so zavarovana, ali Wesounig trpi vendar za 10.000 K škode.
Zaprli so v Ptuju frizerskega učenca Johana Borovič, ki je več koles ukradel. — V Gradcu so zaprli Johana Goseh, ki je kot dragonec iz garnizije v Slov. Bistrici dezertiral in se pod tujim imenom okoli klatil.
Iz Koroškega.
Št. Janž v Rožu. Piše se nam: Ob priliki ob-držane tombole razburja se »Mir" čez tukajšno gasilno društvo in zlasti čez „zločin" nadučitelja; gotovo se „Šmir" zato jezi, ker je gasilno društvo pri tej veselici v prid občini napravilo čez 400 kron čistega dobička. Koroški vijalet se bode v svojih temeljih porušil, ker je gasilno društvo razposlalo nemška povabila, brez da bi vprašalo redakcijski komite „Šmira." Tudi lampijone z gasilskim pozdravom »Gut Heil« se je rabilo. Omenjeni redakcijski komite obstoji iz člana ženskega spola, iz nekega bodočega direktorja, nekega filozofa, nekega orkester-kapelnika itd. Zato blujejo zdaj ti prvaki ogenj in žveplo na učitelje in druge prijatelje gasilcev. V „Šmiru" pačejo  imena, ki se glasijo   slovensko.   Ja,   ja,
to je breztaktoost prve vrste. Ravno pri nas so nemška družinska imena (n. p. Mllller, Stich, Fugger, Einspieler, Schweiger itd.) navadna. In delo za gasilno društvo je bilo dobro, kar dokazuje že doseženi čisti dobiček. — Priredbe slovenskega izobraževalnega društva rabile bodejo pač več časa in truda; kajti njih poglavarja se vidi cele ure dolgo, roke na hrbtu, zamišljeno proti nebu gledati. Ta možic ima s študiranjem „teatra" in s tam-burašenjem toliko opravili, da prepusti vse domače in poljske delo svojemu sivolasemu očetu ter svoji na smrt bolani materi. On pa se udeležuje raje panslavističnih izprehodov. Ja, tako nastopanje je pač blagor za stariše in vas, zlasti ako se očetovo govedo rabi za prevažanje teaterskih sten. „Šmir" govori tudi nekaj o narodni strpnosti. Bržkone mu ni dopadel cesarski govor g. nadučitelja, ki je temeljil na cesarjevim geslom »z združenimi močmi.« Ali pa se jezi >Šmir«, ker je več kot 500 oseb cesarju »hoch« klicalo, le par nabujskanih pa v splošni smeh >živio< ? I Očitanje, da imamo pri gasilnem društvu tudi Slovence, je pač dokaz, da isti potrebo in pravilno delo društva izpoznajo in da tudi vedo, da v gasilnem društvu ni prostora za narodnostno hujskarijo. To je pač tudi vzrok, da so nekateri društvo zapustili. »Šmiruc bodi tudi povedano, da se g. nadučitelj ne domišljuje, da bi brez njega društvo ne moglo obstati. Ali res je, da je g. nadučitelj za gasilno diuštvo mnogo storil. Društvo je v svojem sedanjem sestavu v neumornem delu in s par sto kronami gasilno orodje iz žalostnega stanja spravilo. Na papirju je pač društvo že preje obstojalo. Dolžnost gasilnega društva je, da ima svoje orodje v redu, ne pa da poseduje kako zarjavelo šprico s par metri od miši razdjanih šlavhov ter se potem baha s svojo slovensko tendenco. To so vzroki, da se je iz starega zaspanega novo gasilno društvo uresničilo, ki je tudi k zvezi pristopilo. Očitanje, da hoče g. nadučitelj društvo v nemškem taboru obdržati, je smtš.io. G. nadučitelj nima ničesar od svojega dela in se ne poteguje za vodstvo. Sramota pa je, da vlačijo »Smirovci« delavne može v blato . . . Tukajšnim »Smi-rovimc dopisunom se vse smeji. Ti poštenjaki naj si zapomnijo, da jih smatra vse prebivalstvo za politične tepce I »Šmir« se tudi jezi, da je bilo pri tomboli par otrok. Morali mladine pa gotovo ne more toliko škodovati, nego kak »teater« in hujskajoči govor. Ravno o klerikalnem »teatru« in zlasti o skušnjah se tukaj prav mnogo govori. Saj te skušnje so vedno zvečer in se vloge tako razdeli, da zamore vedno en parček domu skupaj iti. Ali se dobi v slovenski literaturi same zaljubljene igre? To so pač dobrodelni nameni za vasi Zanimivi in zabavni so, zlasti v Svečah, kjer se baje za težki trud tudi ceno vino dobi ... Ali se morda še kaj več želi? Gut Heil I . . .
Vrba Ob jezeru (Darila). Piše se nam-. •"*■" Tvrdka Fratelli Feltrinelli v Beljaku darovala je v priznanje delovanja našemu rešilnemu oddelku 400 K, g. dr. Eugen Pollak iz Gradca pa 25 K, za kar se izraža najtoplejšo zahvalo.
Pobegnila je iz Beljaka šivilja Kati Feistritzer z nekim krojačem. Preje napravila je dolga čez   . 600 kron.
Automobil zgorel je na cesti pri Beljaku bratoma Leitner. Potniki so še pravočasno vun skočili.
Mlada vlomilka. V Kollerjevo kočo v Achal-mu je bilo vlomljeno. Najprve so zaprli hlapca Scharfa, kipa je zamogel svojo nedolžuost kmalu dokazati. Zdaj so dali pod ključ 17 letno deklo Amalijo čas, ki se je s tem izdala, da je napravila z ukradenim denarjem večje nakupe.
Smrtna nesreča. Pri delu padel je premo-gar Dominik Spiller v Arnoldsteinu 160 m globoko. Nesrečnež je kmalu nato izdihnil.
Požari. V Lilngdorfa pri sv. Jakobu v Rožu nastal je pri posestnici Krištof ogenj, ki je gospodarsko poslopje ter hišo z vsem pohištvom vpepelil. Posestuica ima za 14.000 K škode, ki je večidel z zavarovalnino krita. Ogenj se je potem razširil na hišo posestnice Daxhofler, ki je istotako pogorela. Tu znaša škoda 3000 K. Vsa vas je bila v nevarnosti. — V St. Martinu a. K. pogorelo je veliko gospodarsko poslopje posestnice Stangl. K sreči je bila živina na paši. Škoda je velika.
Automobilska nesreča. V Napplachn peljal se je posestnik Jobst s svojo 5 letno hčerko na vozu, ko je srečal neki automobil. Le-ta trčil je v voz in vrgel pesestnika v jarek, kjer je nezavesten in z zlomljenimi udi obležal. Splašeni konj pa je bežal z vozom in otrokom naprej. K sreči so ljudje zamogli voz vstaviti, tako da se otroku ni ničesar zgodilo.
Utonila je v „Annenheimu" na Ossiacher-jezeru neka 22 letna guvernanta iz Dunaja.
Ustrelil se je v Celovcu zaradi bolezni in brezposelnosti advokaturski uradnik Franc Dru-ževič. Bil je takej mrtev.
Iz strehe padla je v Celovcu 70 letna dekla Barbara Svetina in se je smrtnonevarno ranila. Starka je slaboumna.
Smrtna nesreča. V gorovju Waogernitzen padel je sin posestnika PnBnig čez skale. Bil je tako težko ranjp.n, da je kmalu nato umrl.
Tat. V Kameringu ukradel je neki tat po-sestnici Meinhart 250 K denarja. Ves drugi denar in razne vrednostne predmete pa je pustil nedotaknjene.
Pobalinstvo. V Freudenbergu so neznani po-balini v sadovnjakih raznih posestnikov polomili 43 jablanov. Pred kratkim vlili so tudi petrolej v vodnjak posestnika Kolvrota.______________
Gospodarske.
Letni in živinski sejmi na Štajerskem.
Sejmi brez zvezdice »o  lelni in kramaraki »ejmi; sejmi, zaznamo-
Tani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (*»)
pomenijo letne in živinske sejme).
Dne 8. septembra v Gamlitz (Gomilici), okraj Lipnica; v Frauenbergu, okraj Liezeo; v Oppenbergu, okraj Rotlenmann; na Ptujski Gori, okraj Ptuj.
Dne 9 septembra v Slivnici*, okraj Maribor; pri S». Vidu**, okraj Ptuj; v Rušah*, okraj Maribor; pri Sv. Gorah**, okraj Kozje; v Vojniku*, okraj Celje; pri St. Jerdeti*, okraj Laško; v Graden-Piber**, okraj Voits-berg ; v KOflichu*, okraj Voitsberg; v Gamlitz**, okraj Lipnica; v Spodnji Polskavi*, okraj Slov. Bistrica; v Zrečali,okraj Konjice; v Ilzu (sejem s hmeljem), okraj Fiirstenfeld; v Leobnu*; v Št. Mihaelu nad Ljubnem* (z muiopoljsko plemensko živino); pri Sv. Jurju**, okraj Sv. Lenart v Slovenskih Goricah; v Armoiu (sejem s ščetinarji); v Rogatcu* ; pri Št. Rupertu**, okraj VVeiz ; v Šmarju pri Jelšah**.
Dne 10. septembra v GroBKleinu (s klavno živino), okraj Lipnica; v Ptuju (sejem s ščet:narji); v Dobju*, okraj Kozje; v Mariboru; v Gradcu (sejem z rogato živino); v Imenem (sejem s ščetinarji), okr. Kozje.
Dne 11. septembra v Hirschegg-Reinu**, okraj Voitsberg; na  Bregu   pri Ptuju (svinjski sejem).
Dne 12. septembra v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino).
Dne 13. septembra v Dobovi*, okraj Brežice; v Mautern**; pri Sv. Antonu v Slovenskih Goricah**, okraj Sv. Lenart v Slovenskih Goricah; v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 14. septembra v Glashiltten**, okraj Deutichlandsberg.
Dne 15. septembra v Ormožu (sejem z drobnico) ; pri Št. Vidu na Vogau**, okraj Lipnica; v Zdo-lah**, okraj Brežice; v Mozirju**, okraj Gornjigrad; v Loki**, okraj Laško; v Eibiswaldu (Ivrnici)**; v Gnasu**, okraj Feldbach; v SOchau**, okraj Ftlrstenield; v Št. Mihaelu nad Leobnom (sejem z žrebeti); v Waldu**, okr. Mautern; v Rušah**, okraj Maribor; v Gleisdorfu** ; v Weizu**; v Št. Jaožu pri Spodnjem Dravogradu**, okraj Slovenji Gradec; v Braslovčah**, okraj Vransko; v Kra-kauhintermuhlen*, okraj Murau ; v Spitalu ob Semeringu*, okraj MQrzzu;chIag; v Judenburgu; v Rogatcu**; pri Sv. Ani na Krembergu**, okraj Cmurek ; v Golobinjeku, okraj Kozje; v Petrovčah*   okraj Celje.
Dne 16. septembra v Ormožu (sejem s ščetinarji); pri Sv. Jakobu*, okraj Bruck; v Ljutomeru**; v Radgoni*,
Dne 17. septembra v Kapelah**, okraj Brežce; v Ptuju (konjski, govejski in živinski sejem); v Gradcu (sejem z rogato živino); v Imenem (svinjski sejem), okr. Kozje.
Dne 28. septembra v Stanzu*, okraj Kindberg ; na Bregu pri Ptuju (svinjski sejem); na Dobrcni**, okraj Celje.
Dne 19. septembra v Oblarnu*, okraj Grčbning; v Rogatcu (sejem s ščetinarji); v Gradcu (z zaklano klavno živino).
Dne 20. septembra v Brežicah (svinjski sejem).
Dne 22. septembra v Kindbergu*; v Fehringu**, v Ilzu**, okraj Fiirstenfeld; v Ligistu", okraj Voitsberg; v Hartbergu na L^bing", okraj Hartberg; v WeiBkir-Oberzeiiingu"; v Št. Jurju v Framu", okraj Maribor; v Angerju**, okraj Birkfeld; v Deutsch Feistritzu*, okraj okraj Arvež; v Triebenu*, okraj Rottenmann; v Ormožu"; v Trojachu*, okraj Murau; v Langenwangu*, okraj Murzzuschlag; v St. Flo-rijsnu*, okraj Deutschlandsberg; v Irdningu.
chenu", okraj Judenburg ; na Sticfing", okraj Wildon; v Podsredi**, okraj Kozje; v Laškem";   v   Murau" ; Frohnleiten;   v   Lučanah"
Ribič z velikim doršom
na hrbtu Je znamenje
pristne Scottove
emulzije ribjega olja
n le ta narejena je po priznanem Scottovem ravnanju. Kfcr pa se dobi mnogo bolj ali manj slabih posnemanj, katerih zavoji so pravi Scottovi emulziji jako podobni, naj se pri nakupu natančno pazi na našo ribičevo varstveno znamko in naj se vsa posnemanja zavrne. Cena originalne steklenice 2 K 50 h. Se kupi v vseh apotekah. Proti vpošiljatvi 50 h v znamkah na Scott & B o w n e, z. z o. z., punaj VII., in s »klicavanjem na ta list se izvrši enkratna dopošiljatev poskusa potom apoteke.                    28
vojne nevarnosti zadržalo, dobi se, dokler traja zaloga za polovično izdelovalno ceno K 195 za en kos. 8 kosi stanejo samo K 6-70. 6 kosov samo K lr—. Edina razprodaja po povzetju M. Swo-boda, Dunaj, Ml/ž. HieOgasse 13.
Kri in soke čistoče zelenjave se že od starih časov sem kot priljubljeno in naravno pijačo za vzdržanjc in preprecenje bolezni rabi. Tudi za preprecenje preobile debelosti ni boljšega, nego primerno zeliščno zdravljenje, kakor je nudi najbolje staro-znani, zdravniško priporočeni dr. Richterjev čaj iz zelenjave za zajutrk. Ta čaj ne povzroči le bivstvenega znižanja teže, temveč vpliva na vse truplu izredno ugudiio in je na vsak uačiu popolnoma neškodljiv, ker ne odpravi lemasti marveč osveži kri in pospeši odvajanje. Zato presega na daleč vsa druga sredstva zoper debelost.   (Edina   fabrika:   Institut  Hermes, MUnchen, liaaderstr. 8.)
Loterijske številke.
Senzacijska ponudba. 5000O spalnih odej iz pristne bmske himalaya-volne, cirka 200 cm dolgih in 130 cm širokih, ki so hile določene za eksport na Balkan, ki se jih je pa zaradi bivše
Gradec, dne 3. sept. Trst, dne 27. avg.:
84, 41, 60, 87, 38. 73, 28, 19, 57, 15.
Zastopni
majerski ljudje
852
sprejmejo. uprav«
-- Vprašal „Slajerca.'
Ptujska vina   m
40—50 kron, graščinska vina 6tf—6* kron. Portugizec,visoko in temno-rdeč, velefin 60 kron, star Etna-rizliog, mil in močan, primeren za primeSanjo kisli kakovosti, 66—7* kron, pristna slivovka in tropinovec 116 K za HO litrov prodaja J. Kravagna v Ptnjn, Štajersko.
Lepo posestvo m
blizu okrajne ceste v prijazni Studeniški fari se proda. Hiša in gospodarska poslopja so zidana in so v prav dobrem stanju. Posestvo obstoječe iz lepih, rodovitnih njiv, travnikov in gozda, meri 10 oralov. Cena 9600 kron. Pojasnila daje Frane Vodenik, trgovec v Sp. Poljeanab.
■S-Korpulenco-fr
debelost
odpravi znameniti pristni dr. Kiehtrrjev čaj za zajotrk. Edino neškodljivo sredstvo prijetnega okusi in garantirano zanesljivega vpliva. En zav. K 2 50, 3 zav. K 7--; dopo-iiljatev poštnine prosta od inštituta .Hermes', Mhnehen l."it. Baaderstr. 8. — Spričevala: dr. med. Qn.: konstatira 6-6 ja celo 9'/, kg znižane teže v ca 21 dneh. Dr. W. K. v K.: Z uspehom Vašega čaja za zajutrk jako zadovoljen . . . Dr. Seh. E. v. B. Sem jako zadovoljen s čajem za zajutrk, ker je moja teža se znižala. flfspa H. v D. Na moje največje veselje sem izgubila 40 funtov teže           816
Malo posestvo s.-,o
se proda, >'(ureod kolodvora in od farne cerkve   v   Poliča-
nah, obstjji iz: 2 svinjski stali, donosnik, vrt, dobrem stanu. penzijonista ali obrtnika, se za 3200 kron odda. pri   g.   M.   Kn
Poličane.
hiše, hrama, 1 kravja, sa-njiva, vse v pripravno za za kakšnega majhno ceno Več se izve ■y,   Spodnje
Kdor želi imeti pridnega in pri
amerikanskem nasadu zastop-
nega               8Š3
:§£-> viničarja -c-^t
srednje   starosti  s  3 delavci,
posebno v Ptujski okolici, naj
se     oglasi    na     npravništvo
„Stajerca" v Ptnju.
Kmetsko posestvo 8B6
na južnem Štajerskem, nemško prebivalstvo, okraj Maribor, ca. 14'/, oralov, okoli 2000 sadnih dreves, en del gozd za podirati, stanovalna hiša, gospodarsko poslopje z govejim in svinjskim hlevom, hlevom za perutnino, šupo itd. Poslopje za prešo masivno s kamro za prešo, remizo za vozove, 2 kleti, izvirna voda, dohodek za sadje in vino ca. 5000 K. Cena skupaj s kmetijskim orodjem 22 000 K. Ugodni plačilni pogoji. Pojasnila na kupce same daje brezplačno uprava , Beal. Markt", Gradec, Hamerlingg. 6 (3094).
	Pridni	majer	863
zanesljiv,    28		et   star,	išče
službo	s 1. oktobrom. Po		iud-
jbe r	a upravo	„Stajerca	
Pridn
krepki
4^-> učenec <-4¥
se takoj  proti mesečni  plači sprejme pri .Ion. Biihiii, umetni mlin Fram (Franheim )
Mizarski pomočnik]
ki sna za stavbo (Bau) delati, vzame se takoj v delo pri Frane Kancler, mizarski mojster v Spodnji Hajdini it. 12, poŠta Ptuj. Plačlo 8-10 K na teden, hrana in stanovanje.             860
Ameriko
Od             346
Antwerpena
z   12.000   do   19.000 tons velikimi parni ki z dvojnimi
S m v bitmi
Red Star Line
Prvorazredni parnikl. Zmerne cene. Izborna   oskrba.    Odpoto-vanje vsak teden v soboto v Novi York, vsakih 14 dni v četrtek v Boston, Poizvedbe pri: Red Star Linle, Antwerpen, Dnnaj IV.,   WiedenergQrtel 20,   lullus   Pepper,   Innsbruck,   SUdbahnstrasse   2, Frano   Dolenc,   Ljubljana, kolodvorska ulica 41, Leopold Franki, Gradec, Joanneumring 16.
Priporočam  slavnemu občinstvu   mojo   bogato   založeno
lončarijo
z visokimi pečmi, štedilniki (šparherd), kmečkimi pečmi, vse sorte posode; sprejemam vsa naročila in se izvršujejo točno in po zahtevi. Kdor bi bil rad dobro in ceno postrežen, naj se poda v lončarijo h Ungartorgasse 16, PTUJ.     778
Kelcn,
§3 2 majerja in gg H 2 viničarja §J
vsak z i delavskimi močmi se spremejo pri vinogradniškem oskrbništvu „A n n e n h o f Franheim-Kranichsfeld     763
Usnjarski učenec 707
se   takoj   sprejme   pri  Felix
Heinschko,  Št.  Lovrenc  nad
Mariborom.
strojne in ' elektro-inženirje, stivbene ini., _ 2oraetre in arhitekte (železno betonstvo in kulturna tehnika). Novi laboratoriji. Sprejema se absolvente višjih obrtnih šol.             632
Proda se dobro idola
krčma "^HS
s popolno koncesijo in tobak-trafiko, je v ravnem kraji za cesto, edina v vasi, s posestvom vred, obstoji iz njiv, travnika in gozda, dobro gospodarsko poslopje. Cena 6800 kron. Za odgovor se prosi znamka. Naslov: 6. Resner, Post Pbltscbach (Steiernark) poste restante.       759
Lepo posestvo
obstoji iz 6 sob, kuhinja, pe-rilne kuhinje, vodnjak, klet, svinjski hlevi in lep vrt, se za 6400 K proda; 2000 je vdele-ženih; pri Fr. Terstenjak v Pobrežju, Kraustaudnerslrasse 67 pri Mariboru.    835
Le enkrat v življenju
50.000 spalnih odej a K 1-95
določenih za eksport na Balkan, ali zadržanih   zaradi   bivše   vojne   nevarnosti, iz pristne  bmske nimalaja-vome,   vsled tega i izredno   tople  in za zimo   neobhodno  po-j trebne,  cirka  200  cm   dolge   in   130 cm J široke, v čudežnih   pisanih in mele-desinih, Is krasnimi barvanimi  bordurami,  se samo r čisto kratek čas za polovico izdelovalne cene samo K 195 za komad proda.   Te zimske spalne odeje so dvojni denar vredne, in le ■Jg se dobijo pri nas   po sledečih senza-cijskih  cenah:
zimske spalne odeje stane samo.........K
zimskih spalnih odej    „        „     .........K
o   „        „              „      „     „      ,     .........K
Edina razprodaja po povzetju
M. Svvoboda, Dunaj, III 2,  HieBgasse 13.—114.
Zanesljivi, trez
konjski hlapec
dokler traja zaloga
1 kc 3   .
195
570
II-
644
se   takoj   sprejme Mnrschetz,   špediter
i  Josef Ptuju,
Priden, dela
Žagar~W$
dobi   dobro   plačano    trajno
službo pri R.   Kunze, Sv.   Jnrl'
na J. žel. Trezni žagar naj se
tam oglasi.
Hlapec,
zanesljiv in tr takoj k  2 konjema Vinz. Leposcha, Ptuj
c sprejme
pri   firmi
840
Občinski stražnik
ejme se v sv. Troji,
r.   Več se   izve  pri
8kem uradu.
i slov. občin-
12 ČAJ
po „K5ller(<
pri prebavnih in črevesnih težavah 12o Cena K 160 in K 260 za zavoj . Se dobi pristno v apotekah; Kjer te ne, tam se obrnite naravnost na izdelovalca
»•- j. eichLer -m
apoteka   „Zum guten Hirten" Gradec, LeonhardstraBe 6.
Orožje in kolesa
410
na obroke; deli najcenejši. I1L cenik zastonj, F. Dušek, tvor-nice pušk, koles in šivalnih strojev, (»počno n. drl. železnici ŠL 2052 (Češko).
Naročite, Werndl-infanterijsk« puške model 67/77 zakrogljo, nastavek, strelja na 2.200 korakov, samo K 8-50; 50 pa-tronov K 8—. Ista puška, prenarejena v Lancaster-puško za šrotne patrone, kaliber 28, dobro vstreljena na 60 korakov, samo K 12-. 60 patro-nov K 6-—.
Friedrich Ogris.
puškar,   St.   Nar/rarctea   in Rosental. na Koroškem.
Pekovski učenec sos
močen   in   iz dobre  hiše   se
takoj sprejme pri gosp. Josef
Orni; v Ptnjn.     80S
Hiša na prodaj. a>7
Nova, z gostilniško koncesijo, tobak-trafiko; pripravna za trgovino, tudi vrt in celo gostilniško opravo, blizo tovarn pri Celju; poizve se pri Fr. 1'ušnik, Gaberje 86, Celje.
2 viničarja^   796
trezna, pridna, poštena, eden s 3, drugi z 2 pomožnima močmi, se iščeta. Zgorajšni pogoji se morajo strogo izpolniti in le taki, ki jim odgovarjajo, naj se tekom 14 dneh osebno oglasijo pri .lusifovir, Franheim-Fram.
Gostilna   „Brauhaus" v Ljutomeru   820
se pod ugodnimi pogoji takoj za 20.000 K proda. Naplaček K 6.000—. Vpraša se pri lastniku   Math.   Stcrmann   v
Ljutomera.
Billige Kohle.
Premog po nizki ceni.
Hochwertige Lignit-Stiickkohle aus dem - Kohlenwerke in Ladanje (Kroatien) -
mit 3847 Kalorien und einer Zusammensetznng von
45-87% Kohlenstoff, 3 38% Wasserstoff, 17 05% Sauer- rmd Stickstoff, 002% Schwefel, 25 20% Wasser nnd nnr     8 50% Aache,   nach    vorgenommener Analyse bei der k. k. geologisehen ReichsaDstalt in Wien.
Preis Kronen 120-—
franko verladen Waggon ab Station Friedan.
Ta premog stane K 120*—
(Waggon) od postaje Ormož (Friedan). Auftrage nehmen entgegen
874
Briider Slawitscli, Pettau
0677
40
—   6
Velika okazijska razprodaja v žepnih mitih! *
Velika fabrika žepnih robcev vstavila je svoj 'obrat in smo vsled tega velikansko množino žepnih robcev v razprodajo prevzeli. — Nudi se torej zdaj redka prilika,  izborne  žepne  robce, iz
najboljšega belega garna s platnenim aprttom, smešno poceni kupiti. — Ti žepni robci so gladko-beli kakor tudi beli z barvano bordnro ter celo-barvani v zalogi in so preje en tncat 6 kron Ustali. — Sedaj se te žepne robce v okazijski razprodaji po sledečih nizkih cenah prodaja: '/, tneata iepnih robcev stane sam*.........K 1 95
i -   • •  - ■.........-$i
Ed na razprodaja po povzetju:
M. SWOB0DA, Dunaj, III. 2 Hiefigasse 13-114.
Ysled strele pogorelo mi je vse moje pohištvo in zaloge, ki sem jih pustil šele pred par leti pri zavarovalni družbi „Franco-Hongroise" v Gradcu zavarovati.
Od tega zavoda se mi je precejšna odškodnina tako hitro in kulantno danes izplačala, da se čutim dolžnega, zgorajšnemu zavodu mojo najboljšo zahvalo izreči in vsakomur ta zavod za zavarovanje priporočati.           8t8
St. Nikolai b. Wiederdriess
26. avgusta 1913.
Gregor Brišnik 1. r.
Mostna jaboljka!!
846
kupuje na sklep po vagonih v vsaki množini,
"I8t0tak0 namizna jaboljka, eksportna trgovina sadja Karl Bergler, St. Polten, Nižje Avstr. Osebno prevzetje na vseh štajerskih postajah. Ponudbe naj se stavi skrajno, event, brzojavno.
Čevlji,
katerih podplate
se poleti
in pozimi
z „Kora" sredstvom za podplate (SohlenhSrtor) in katerih gornje usnje se z od 18c6 sem krasno priznanim „3eehundu gumitranom mazilom za usnje ali z „Lora" kremo za čevlje neguje, ostajajo dvojno trajni. — Se dobi v primernih trgovinah. Edini izdelovalec: J. Lorenz & Co., z. z 0. z. Eger na Češkem. Delna fabrika z. Nemčijo : Biihm & Lorenz, Chemnitz i. Sa.           860
Zidana hiša
z vrtom za zelenjavo in sadonosnikom (30 k. sadnih dreves, ki še nosijo) in lepa trta se za 2400 K, breme od posojilnice 500 K, zaradi starosti takoj proda. — Vprašanja na g. Pucki, kremar, Rosswein pri Mariboru.           849
Gostilna pri peku
Sv. Martin pri Wurmbergn     852
z lepim vrtom za sedeti in verando ter novo zidanim kegljiščem. Vsak dan sveže Gotzovo marčno pivo, izborna naturna vina, mrzla in gorka jedila. Za mnogobrojni obisk vabijo naj-prijazneje z velespoštoranjem
Josef in Cenovefa Berlinger.
Kari Kasper
trgovina z m eSanim blagom in zaloga smodnika
PTUJ
priporoča svojo bogato zalogo                         857
špecerijskega blaga,
bukovih polen za kurjavo, nadalje smodnika za lov in razstreibo, cintižnore, dinamit ter predmete mnnicije za lov kakor patrone, kap-seljne. šrot itd., nadalje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju za travnike, njive in vinograde i. s. Tomazovo moko, kaj ni t, kalijevo sol itd. po najnižjih cenah.
Razglas.
Tečaj za pletenje košev na deželni viničarski šoli v Silberbergu pri Leibnitzu.
Da se znanje napravo navadnega pletenega košastega blaga, ki se ga rabi v gospodarstva, zlasti pa v vinogradništvu ter sadjarstvu, po celi deželi razširi in udomači ter da se kmetijskim delavcem za zimski čas opravilo in zasla-žek preskrbi, sklenil je deželni odbor, prirediti na omenjenem zavoda v zimskih mesecih in sicer v času od 1. d e c e m b r a do 15. februarja tečaj za pletenje košev za 12 udeležencev.
Udeleženci dobijo na zavodu prosti poduk in prosto stanovanje; edino za hrano, ki se jo tadi od zavoda preskrbi, plačati je mesečno 24 kron.
Naznanilo napraviti je do 15. novembra t. 1. pri štajerskem deželnem odboru potom občin, okrajnih zastopov ali kmetijskih  filijalk.
Sprejmejo se le prosilci, ki imajo na Štajerskem domovinsko pravico in so najmanje 16 let stari.
Prošnjam za udeležbo je priložiti krstni in domovinski list, nraviostno spričevalo in izjava prosilca oz." njegovih starišev ali korporacij (okrajnih zastopov, filijalk, občin) glede plačila za donesek k hrani. '
Gradec, 25. avgusta 1913.
Od staj. deželnega odbora.
res
Zaloga pohištva
trg M 3 Maribor
podiužiiua Ptuj
». 3
Obrtna zadruga mizarskih mojstrov
r. z. z o. z.
izdeluje   in  prodaja   gs^r"  pohištvo najboljše kakovosti po primerno nizkih cenah. sm~ Postrežba solidna in ločna. "»»     873
Roleanx ali okenska zagrinjaia
dobite najceneje in najnovejše amerik. sorte, lepe in jako praktično mondirane, kakor tudi Žaluzje ali polke, veliko lepše in napol ceneje kakor navadno, se dajo praktično in hitro odpirati in zapirati, tudi za zimo so jako praktične. Prosim zahtevajte pojasnilo, proračuni in vzorci zastonj. Zanesljivim kupcem tudi obisk zastonj. I. Pucko, mizarski mojster, Ptujska gora Maria-Neustift) pri Ptuju.            859
Pozor!    50.000 parov čevelj!! 4 pare čevelj za samo K 8*50.
Zaradi vstavljenja plačil več velikih tvornic se mi je naročilo, veliko množino čevelj globoko pod izdelovalno ceno oddati. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih žnorastih čevelj, usnje, rujavo ali črno, galoiiranih, kapenbezac, močno iebljana usnjata podlaga, veleelegantna najnovejša facija, velikost po štev. Vsi 4 pari koštajo samo K 8'50 Pošlje po povzetju. B. Luetig, ekaport čevelj, Neu-Sandez 9. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj.                    866
Gospodinja
za kuhinjo, vrt in perutnino, ki zna tudi nemško, poštenega značaja se sprejme takoj pri neki graščini. Vpraša so pri upravi ..Štajerca."      871
Redka okasija!
Čudežno ceno! pBgr* 600 kosov za samo 3 K 80 h. "VI
Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, gre natanko, za kar se 3 leta garantira, ena moderna zidana kravata za gospode, 3 k. najGn. žepnih robcev, 1 nežni prstan za gospode z imit. žlahtnim kamenjem, ena nežna cleg, garnitura damskega kinča, obstoji iz krasnega koljerja iz orient, biserov, mod. damski kin« s patent-zaklcpom, 2 eleg. damska armbanda, 1 par uhanov s patent-kaveljem, 1 krasno žepno toaletno zrcalo, 1 usnjata denarnica, 1 par gumbov ia manšete 3 gradov duble-zlato s patent-zaklepom, 1 veleeleg. album za razglednice, najlepši razgledi sveta, 3 jux-pred-meti, velika vesclost za mlade in stare, 1 jako praktični seznamek ljubavnih pisem, za gospode in dame, 20 korespondenčnih predmetov in Še &0U drugih rabnih predmetov, neobhodnih v vsaki hiši. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, stane samo 8 K 80 h. Pošlje po povzetju centralna razpoš. hiša
Gh. Jung-wirth, Krakov A.|3.
NB. Pri naročbi 2 paketov se doda zastonj 1 prima angleško britev. Zakar no dopade, denar nazaj.                   884
Zelo lepo  in rodovito posestva
kje se po 7 glav goveje živine redi, obstoječe iz prav lepega sa donosnika, njiv, gozda in tako dalje z lepim dobro ohranjenin. poslopjem v Johannisbergu pri Slapah pod Ptujsko gcro,se bode 6edaj v nedeljo to je 7. septembra popoldne od 2. do 4. ure zaradi preselitve za vsako ceno skupaj ali na kose pod roko ali na licitiringo raiprodalo. Kdor želi eno dobro posestvo poceni in dobro kupiti, naj pride gotovo k razprodaji k Krivetcu na Joha-nnisberg pri Slapah.                                861
====== Redka priložnost. ========
Prav lepo posestvo z 10 orali zemlje ob glavni cesti blizu mesta Slov. Bistrice se takoj zaradi bolezni po ceni proda. Ravno tako ena dobio idoča gostilna s trgovino mešanega blaga ob državni cesti brez konkurence na lepem prostoru in nekaj zemljišča se takoj zaradi slarosti za samo 7000 gold, proda. Vse natančneje od Prani Pftelinz, Zgornja Pulskava.                861
§> tudi   starejša  oseba,   ki   ima oskrbeti 1 konja in 1   kravo-in ki dela samostojno v malem kmetskem gospodarstvu, '9   nadalje   ena   dekla   za   domače   delo, . sprejmeta   se    pri   dobri   plači   in
oskrbi pri Johann,Zaff pri Mariboru, Drauweiler.
Izjava.
Jaz podpisana preklicem iu obžalujem, ker sem žalila gospoda Janeza Vei*fič-a, kmeta v Zg. Senarski, zaradi meje pri travniku, in se mu za-. h valujem, da me ni tožil.
Maria Zver
niča  v
Zgornji Senarski  pri  Sv. Trojici slov. gor.                           86»
Prodati imam več posestev i. s.:       836
1.   lepo gostilno v Sv. Barbari   pri   Vuroibergu,
2.  lepo kmetsko posestvo v Pobrežu pri Mariboru, 3. lepo kmetsko posestvo v Senarski pri sv. Trojici si. g., 4.. lepo posestvo v Georgen-dalu, 5. lep gozd za podirati v Dorfl pri Maren-bergu, 6. lepo posestvo v Selzabergu pri Sv. Rapertu si. g.,    7. lepo posestvo v  Monšpergu
pri Ptujski gori.
Vsa ta posestva se prodajo ali pa z drugimi izmenjajo.
FRANZ SCHUTZ,' Zgornje Žerjavce pri Sv. Le-_____________nartu v slov. gor.
Svetovno mojsterstvo v industriji ur vendar pridobljeno!
Ekstra-plošča, veleelegantna
Kavaljirska zlato-duble-ura
premirana marka Splendit                867*
trn- samo K 490- -pi Ista ima dobro 36 urno anker-kolesje  in je električnim potom s pristnim   IS karat,  zlatom prevlečena. Garancija, da gre precizno.   * leta. 1 k. K 4 90, 2 k. K »■—. Vsaki uri se doda zastonj fino pozlač. verižico.   —   Ednaka damska ura s ploščo in v elogantni izpeljavi K 5'80. Nadalje oferiram, pravo Glona-srebrno anker-remont. dvojn.  pok. lepo gtav.   preci-
zijsko kolesje, teče v kamenjih, za samo K 6—-.
Riziko izključen.    Izmenjava dovoljena, ev. denar  nazaj.    Razpo-
Siljatev po povzetju.
Ignaz Cypres, Krakova, Szewska I3|I36.
Ilustrira ni cenik zastonj.
~   7   —
strogo solidna, ki zna samostojno   kuhati in se razume na delo v vrtu, dobi dobro službo pri g.
LEOPOLD SLAWITSCH, trgovca v Ptuju.
874
1 kila sivo, slišano K 2—, heljse K S-40, napol belo prima K 260, belo K i-—, prima mehke kol daune K 6 ~, vele-pnma K 7-—, 8'.— in 9 60. Danne sive K 6 —, 7 — bele prima K 10—,  prsni puh K 12 — od 6 kil naprej franko.
Gotove, napolnjene postelje
iz gosto-nilnega rdečega, plavega, rumenega ali belega in* leta (nanking), 1 tuhna, cirka 180 cm dolga, 120 cm Široka, 7. 2 glavnima blazinama, vsaka cirka 80 cm dolga, GO cm široka, zadostno napolnjena s sivim, puhastim in trajnim pisteljnim perjem K 16-—, napol puh K 20 —, pnh K 24. PosameznetuhneK10-—, 12-—, It —, 16-—. Posamezne glavne blazine K 8—, 3-50, i—. Tuhnc 200 : HO cm velike K 13—, 15-—, 18-—, 20—. Glavne blazine 90 : 70 cm. velike K 4 60, 6"—, 5-60, spodnje tuhne iz najboljšega posteljnega gradla 180 : 116 cm velike K IS-— in 16'— razpošilja od K 10-— naprej franko proti povzetju ali naprej-plačilu
Max Berger, Deschenitz štev. 215|4 (BSh-merwald.                        795
ISrcz rizike, ker je izmenjava dovoljena ali se vrne denar. Bogati ilustrirani cenik vsega posteljnega blaga zastonj.
iiSBHIIII
kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Copetti, Maribor, Kaserngasse 11.                 828
v vsaki množini kupi po najboljši ceni
Max Straschill, Ptuj.
Ljudska kopelj mestnega kopališča y Ptuju.
Čas za kopanje 1 ob delavnikih od 1   . ure do 2. ure popoldne (blagajna je od I
12. do  1. ure  zaprta); ob  nedeljah  in ^ praznikih oe 11. do IS.   ure  dopoldne. B|
1  kopelj   t  vročim  zrakom, paro „Brau«eiad" i rjuho K. —-70
iz d o b r e   h i š e pri najboljši oskrbi se sprejmeta. Pomoč   pri   štndiranju   in nadzorstvo zastonj. Vpraša se pri J. Copetti, Maribor, Kaserngasse 11.                                827
za 12,14,16,18, 20 K in tudi flnejše sorte y velikem izbira se do bi?a t veliki trgovin
Johann Koss
CELJE
aa kolMiTenkem prostora cenik).
na glavnim trgu zraven apoteka
priporoča   svojo   zalogo:   Otročjih   igrač, rasnih
rrst usnatega blaga kakor kofre, taike za šole, £u nakupovanje in za denar, toaletne reči, pisalne in kadilne predmete. Razne stvari iz jekla npr. bestek, žlio, nože za žep i« prave Solinger britve itd. Blaga Iz celuloida bi raga, kako tudi pletarsko blage npr. kerbe za potovanje vseh vrst. Razno blaga Iz stekla bi porcelana, talarjs, ?iskre, sklede, flaie, ilaio bi druga v to stroko spadajoče reči. tazarnl addelak i« od 20 vin. laprej   Poseb— lepe reči pa sa M dB K l'2Q-
*** Safer (Schaffer) «*w
se takoj sprejme za „Gut Brandhof" pri Mariboru. Zahteva se, da mora biti nemške narodnosti, oženjen, praktičen v vseh s strokah veleposestva, v poljedelstvu, krm-stvu, mlekarstvu in svinjereji. Prednost imajo oni, ki so dovršili kojo poljedelsko šolo ter razumejo tudi slovenski. Pogoji jako ugodni in plačilo dobro po osebni do-govoritvi. Ponudbe s prepisanimi spričevali na „Dampf-miihle Gustav Scherbaum & Soline in Marburg."      842
8 1300 klaftrov zemljišča, veliki vit za zelenjavo, polja, hiša zidana kakor vila, okoli '/« ure od mesta oddaljena, se zaradi slučaja smrti pod jako ugodnimi pogoji in po najnižji ceni proda. Zlasti priporočljivo za penzijoni-8ta.    Prijazne ponudbe na gospo
Josefa Purgai,
Studenice pri Mariboru,  Kolonie-strasse št. 28
ali  pa   v tobak-trafiki Draugasse štev. 15.                 8H
Čekovnemu računu št. 808051 pri c. kr. poštno - hranilnič-nem uradu.
Mestni denarni zavod.
priporoča se glede vsakega med hranilnične zadere spadajočega posredovanja, i sto tako tudi za posredovanje vsakoršnega posla ayst. ogersko banko. Strankam se med uradnimi urami rado volj no in brezplačno vsaka zadeva pojasni in po vsem i       ,      =   vstreže.                 s
$ Obienje $
djgt z avst. ogersko g $t banko. $
m
m Ravnateljstvo, m
m m #
Giro-konto pri
podružnici avst.
ogerske banke
v Gradcu.
Uradne ure
za poslovanje s
strankami    ob
delavnikih od
8—12 ure.
veliko trgovino Johann Koss, Celje »a
zaradi njene solidnosti, nizkih cen in velikega izbira, kjer se s samo dobrim blagom postreže; tam se vse dobi, kar kmet le potrebuje, naj si bode manufakturno blago, gotovih oblek za moške, ženske in otroke, klobuke, Čevlje, sploh obutalo, strikane in šifonaste srajce, kravate, otročje vozičke,  na«
----=================    grobne vence in trakove, * eno besedo vse.    ===============----
�516
Ena ura
Ako naj bode v resnici dobra, naj ne donasa vsak hip jezo, temveč
trajno veselje,
potem Vam svetujemo, ako hočete tako kupili, da se obrnete na pravi vir, torej na švicarsko fabriko ur. Da se zamore dobili ure brez colninskih izdatkov po originalnj h fabričoih cenah, drži švicarska fabiika ur fa-brično zalogo v Ljubljano, kjer se oddaja ■ire že od K 410 naprej; le natanko naj se piše naslov
H. Suttner v Ljubljani št. 701.
Ta firma nima samo lastno protokolirano fabriko ur v Švici (fabrična znamka »Iko«), temveč tudi glavno zastopstvo fabrike za ure »zenith«.
Zastonj in franko dobi vsak naš čitstelj veliki krasni katalog o urah, zlatem in srebrnem blagu; treba je le dopisnico na tvrdko Suttner pisati.
Št. 410.   Nikel-patent Roskopf
tra, ki gre 36 ur . K 4-10.
SI. 1. Nikel ril. remont. K 5-—.
Št. 719. Srebrna oil. rem. K 780
Št. t-65.	Nikel-v*	rižica s	>ri-
veskom     .   .		..KI	
St. 866.	Srebrna	verižica,	60
gramov	težka	.    . K iiO.	
Razpošilja po povzetju ali naprej-plačilu svote.    Kar ne dopade, se zamenja ali denar nazaj.              601
Grand prix svetovna razstava Paris 1900.     316
Kwizda Korneuburški svinjski prašek
dieteticno sredstvo za konje, govtdo, in ovce. Cena 1 skatlje K 1 40,   '/, škat-
lje K —-70. Se rabi čez 60 let v naj-večih hlevih pri pomanjkanju veselja za zreti, slabi prebavi, za izboljšanje mleka in poveeanje množine mleka krav.
je pristen le s  poleg stoječo varstveno znamko in se dobi v vseh apotekah ter drožerijah.
Glavna zaloga: FRANZ JOH. KWIZDA
c. in kr. avslr.-og., kralj. rum. in kralj. bulg.  dvorni Jiferant
okrožni lekarnar, Korneuburg pri Dunaju.
Najbistvenejša
v gospodinstm je puter. Štedilna in pametna gospodinja rabi na mesto njega edino resnično, preiskušeno nadomestilo putra. — Blaimsehein'ova „Unikum"-inargarina ki stane pri ednaki kakovosti le polovico. — Vire nakupa v vsakem mestu ali vsaki vasi Avstrije naznanijo na vprašanja edini izdelovalci svetovne znamke Blaimscbeinove „Unikumu-margarine in fabrike putra, Dunaj, XIV.          677
Brata Slawitsch
w Ptuju
Florianiplarz in Bngartorgissc
Striporočata izvrstno Šivalna stroje Nahmaschinen)  po sledeči ceni:
Singer A ročna maSina   K 60-— Singer A   .... K  60— 70— DUrkopp-Singer    . K 70 — 90'-DUrkopp-Ringschiff za Šivilje  ....... K130-—
Dllrkopp-Zentralbobbin
za Šivilje.....K140 —
Durkopp-Ringschiff   za
krojače......K160—
DUrkopp Zentralbobbin mit ver sen k bare m Oberteil,
Luxusausstattung..............K 160'—180—
DOrkopp-Zylinder-Elastik za čevljarje......K160—180—
Minerva A..................K 120-__
Minerva C za krojače in čevljarje........K160-—
Howe C za krojače in čevljarje.........K  90 —
Deli (Bestandteile) za  vsakovrstne stroje. — Najine cene so nizjj kakor povsod in se po pogodbi plačuje tudi lahko na obroke (rate). Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, ker solidnost je le tistim znana, kateri imajo načine od nas.
Cenik brezplačno.                                      ti
Opomin: DUrkopp-maSine so izborno primerne za vsa Šivalna dela in čtikanje. Navodilo za Slikanje dobi vaak kupec xastouj.
Zahtevajte v vseh  trgovinah, gostilnah, kavarnah, vpeljajte v vsaki hiši izvrstne „Š t a j erčeve" u ž i g a I i c e.   V velikem se jih  naroči naravnost pri „Landerbank", Dunaj I., drugače pa pri glavni  zalogi  BRATA SLAWITSCH, PTUJ, in vseh drugih zalogah.
ne
743
v obrazu, na rokah, odpravi tekom 6 minut
l neškodljiv,   zanesljivi   uspeh,   ena doza K 4'— zadostuje. PoŽlje strogo diskretno.
;. dr. fl. RIX laborat. DUNAJ, IX.. Berggasss 17 H.
Zalogo v Mariboru: lekarna pri „angclju varuhu," lekarna „Marija pomagaj" in parfumerija Wolfram, v Ljubljani lekarnar p-jelenu", v dišavi A. Kauč in Adria „Drogerie.'
.zlatem
Najboljša pemska razprodaja!
Ceno peije za postelj!
1  kg sivih   slišanih 2 K; boljših
2  K 40 h; na pol belih 2 K 80 h; belih i K j belih mehkih 6 K 10 h; 1 kg najfinejših sneženo belih, sil sanlh 6 K 40 h, 8 K; 1 kg llauma (Daunen) sivega 6 K, 7 K; belega
10 K; najfinejši prsni 12 K. Ako se vzame 5 K, potem franko.
MK- Gotove postelje -*»a
iz krepkega, rdečega, plavega, belega ali rumenega nanlinga, 1 tuhenl, 180 cm dolg, 120 cm širok, z 2 glavnima blazinama, vsaka 80 cm dolga, 60 cm široka, napolnjene z novim, sivim, trajnim in flamnastim perjem za postelje 16 K; pol-tlaure 20 K; daune 21 K; posamezni tubenti 10 K, 12 K, M K, 16 K; glavne blazine S K, H K 60 h, 4 K. Se pošlje po povzetju od 12 K naprej franko. Izmenjava ali vrnilev franko dovoljena. Kar se ne dopada denar nazaj. S. BatliSCSl, Dcschenitz Nr. 716, Češko (Bbhme.il)  Cenik gratis in franko.             823
ta
(Wohnung- und DienstYermittlung)
za                                      »o«
službe, učence, stanovanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
vse vrste posredovanja najhitreje. "^8
Vprašanja in pojasnila v mestni stražnici (rotovž).
pralnico (Sit. GroB-Bamp, =« v P t u i n. t=^=^
781
Vsled balkanske yojne
sem prisiljen 20.000 kosov imit.
srebrnih ur z dvojnim man-teljnom
z izbornim anker-rem.-kolesjem, teče v rubinskih kamenjih (8 pokrovi), ki so bile za Turčijo določene, po smešni ceni K 6— za en kSs prodati; nikdo naj bi ne zamudil le ugodne prilike, nabaviti si to izborno, v resnici napol šenkano uro. Naročite takoj, ker bodejo t kratkem času razprodane. 3 leta pismene  garancije.    Pošlje   po  povzetjn
eksportna hiša ur MAX BOHNEL
Danaj, IV., Margaretenstrasse Štev. 27/3.            M7
Katalogi zastonj.
Vsem gospodinjam!
Ako hočete  sveže, dobro   špecerijsko   blago po
jako   nizki   ceni knpiti,   potem   pojdite le že v
več kot 40 let obstoječo trgovino
Hans Sirk, Maribor
_________poslopje rotovža, Hauptplatz.             459
Trgovina z orožjem, c. k. zaloga sinidnika
LECHNER u. JUNGL,  GRADEC,  Sporgasse  1
priporoča po fabričnih cenah kot najboljše orožje za branilev autom. žepne pištole, precizno pristreljeno v sistemih „Brow-?™.8"i nSteyer", „Mauscr" in „Bayard". Revolvri v najbogatejši izbiri ic od K 6o0 naprej. Flobert-puške in karabinerji, dvocevne Lancaster-lovske-puške od 36 K naprej. Patrone, ovilke patronov itd. Cenik zastonj in franko.                31
Vozički za otroke
(Kinder-Sitz- und LiegewSgen), v katerih lahko otrok sedi, pa tudi take za ležati, imata vedno v zalogi in priporočata po 13, 16, 20, 24, 30, 35, 40—50 K. Cene so nizke, vozički so lično in močno izdelani. Pismenim naročilom se hitro, pošteno in točno uslreže.              854-
fabolčnica
prav dobra, domača, se nadomesti skoz natumo sredstvo »Muskatin." „Maskatin" je žlahtni na-tnrni preparat za naredbo dobre domače pijače. Z Muskatinom nareta pijača da moč, poživi in krepča živce. Maskatinove pijače pride en liter na 4 do 5 helerjev. Muskatin se vsaki dan po pošti in vlaku pošilja po povzetju. Muskatin se samo dobi v glavni zalogi Hans' Andraschitz v-____________Mariboru, koroške ulice._________721
Priporočljiva domaČa sredstva. m
Kitajski železni Malaga, kapljice za okrepčanje krvi proti slabosti in bledičnosti (Bleichsuht) itd.; steklenica 2 K. — Tekočina za pr*a in pljuče, stekl. T20 K proti kailju, težki sapi itd. — Čaj in pilule za čiščenje krvi a 80 vin. — Čaj proti gihtu it 80 vin. — Balzam za giht, ude in živce stekl. 1 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani bolečine. — Bleiburiki živinski prašek a 1'20 K. Prašek proti odvajenju krvi t živalski vodi k V60. — Izvrstni strup za podgane, miži, ščurke a K 1"—. Raz-poSiljatev   L. Horbst, apoteka, Bleiburf na Koroškem.
Namesto K 12— samo K 5*
15.000 parov žnornastih čevelj
glasom slike, popolnoma iz dobrega usnja in močnim podplatom, ki so bili določeni za Turčijo, so mi vsled vojne nazaj ostali. Moram to zalogo v kratkem oddati in prodam vsled tega čevlje pod izdelovalno ceno za samo 5(— K — za par. Se dobijo v vsaki velikosti za gospode in dame. Razposiljatev po povzetju skozi:
Eksport Perlmutter. Dunaj. 1, Beustilt
in
se dobi
rezano blago, perilo in obleke
pri Adolfu Wesiak, Maribor, Fieibaossasse-liagystiaBl!
do novega Hauptplatza proti „Narodnera domu") v novo zgrajeni -VVarenhalle.-
Meščanska parna žaga.
N« novem lentnem trgu (Lendplatc) V Ptuju zraven klaln.ce m plinarsk* hiie postavljena je parna žaga vsakomur
Vsakomur se lea hlodi itd., ter po zahtevi
takoj razžaga. Vsakdo pa mne tadi um
oblati, vrtati, spahati i. t. i.
307
V zdraviliščih zoper pljučne bolezni   ^T1?nTTlvr  1?
m. dr. v Davosu, Arosi, Levnlnu itd. se rabi stalno            MJiUJj13I -jjKOClie'
kot priznano sredstvo SIROLIN-„Roche"; olajša in odpravi bolezni organov za dihanje  v  razmeroma kratkem   času. Stori jako dobro, poveča apetit in vpliva   skrajno   ugodno na splošno počutenje. Originalni zavoj a K 4-— se dobi v
vseh apotekah.
'i?»i»ltlj in odforoini nrtdnik: Kazi Linhart.
Tiskal: V. Blanks t P tu in.
33�331
9457
73
74