Ur�lja gora
 in  Uroš Podovšovnik
GALERIJA
N
apravljal se je čaroben dan. Čeprav je bila takrat 
še črna noč, se je jasno slutil. V temi je pre-
sledkoma odzvanjalo cingljanje. Nevidni zvončki 
so z vetrom v parih igrali svoje melodije. Te so se z 
vseh strani združevale v celovito pesem. Ko je kako 
uro kasneje svit začel preganjati črnino, so se nočne 
slutnje razkrile tudi očem. V obrisih se je pokazala 
pokrajina. Bela. Zalita s snegom. Vsak premik je 
odstiral nove presunljive slike. Vsaka minuta na 
poti k dnevu je stregla z novo, drugačno svetlobo.
Telo je sprva kar stalo tam. Kot vkopano. Um je 
begal. Neodločen, kam naj krene. Nezmožen sprejeti 
kakršno koli odločitev. Kamor koli bi že potisnil prvi 
korak, vedno bi za njegovim hrbtom mimo njega 
steklo na desetine ostalih pravljičnih podob … m
DECEMBER 2 0 0 9 48

49