St. 80 PiMa plaćana t soioficl (tflfiio ceucatc ceu la posta)
trstu, v petek 3, aprila 1925.
Posamezna številka 20 cent.
Letnik l
Uhaja, iz vzemi! pondeljek, vsak dan zjutraj. A«tiketa št. 20, I. nadstropje. Dopisi naj s« pfsraa s« ne sprejema>o< rokopisi ■« 11« Proi. F. P«ric. — Lastnik tiskarna F.dino:-znaša za mcsec L 7.—, 3 me»aca L 19.50 Za inozemstvo mesečno 5 lir več. — T.
-»Htvo: ulica sv. Frančiška
z flM,	. • ij '
,a.io ufedniltvu. Ne£r»nkiran» čajo. _ Odtfovc -^ ^ tiskarne Edin-' L 32.— in cei, uiedniStva m uprave ti. i 1-57.
^ii t
DINOST
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 20 cent. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm.) — Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po 40 ceaL osmrtnice, zahvale, poslenice in vabila po L 1.—, oglasi d#«arnih savodo? mm po L 2.—. Mali oglasi po 20 cent. beseda, najmanj pa L 2.— Oglasi naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti, v Trstu, uliaa sv. Frančiška Asiškcga Stav. 20. L nad. — Telefon uredništva in uprave 11-57.
vsem, kar je v zvezi z upravo. S to odvratno in žaljivo pripombo se kaže «Pic-coio» v Hiči človeka, ki z eno roko dela koncesije praktični potrebi, z drugo pa jih zopet odtega. Da gospoda: ne odkloni ji vi praktični potrebi. Na sodni >a h gre za naj-razno vrstne jše in visoke moralne in materijalne koristi ljudstva, za imetje ljudstva, za imetje in čast. Ni tcwej nikaka «trma», če zaiiteva naš človek pravico, da more rabiti jezik, v katerem edinem more izdatna braniti svojo stvar! Saj priznava to «Piccolo» sam, ko brani tisto nesrečno, povsem nezanesljivo institucijo toknatčev, češ da odgovarja razmeram! Tolaži pa s svojo vero, da bo prihodnji rod poznal italijanski jezik.
Vidimo, torej, kako se «Piccok)» mučno zvija spričo manjšinskega vprašanja. To pa zato, ker bi hotel svoje pravično razpoloženje napram drugorodcem uveljaviti le v nekaterih pogledih- Mi pa pravimo, da se mora manjšinsko vprašanje rešiti ▼ vseh pogledih, v njegovi celoti, na vseh panogah javnega življenja! To vprašanje •se ne more odpraviti s kako parcijalno dobrohotnostjo, marveč le, če se reši povoljno in pravično na vseh njegovih straneh. Zato bi prosili «Piccola», da nam že enkrat odkrito in jasno razloži svoje stališče napram manjšinskemu vprašanju v vsem njegovem obsegu, da nam brez ovinkov in pridržkov pove mero pravic, ki bi jih hotel dovoliti narodnim manjšinam. S takim omahovanjem med «da» in «ne» ne pridemo dalje z reševanjem tega proble
ludi «Piccoio» ne more tajiti in sedaj tudi ne taji več.
Prostor nam ne dopušča, da bi se bavili z njegov rmi nadaljnjimi razmotrivanji o — iredentizmu. Pride pa tudi to.
Ss|n pDslsniKg zenice
Proračun ministrstva javnih del sprejet
RIM, 2. Ob 15. uri je podpredsednik on. Paoiucci otvoril sejo poslanske zboa*-
Razprava se nadaljuje
Priznavamo «Piccolu», da smo njegova izvajanja v odgovor na članek g. Pagnacocj o manjsir»?kem vprašanju, čitali v precej dmgačnem razpoloženju, nego se to na vadno godi. Imeli smo vtis, kakor da se tržaški list hoče z resno voljo približati resnemu razpravljanju, kot je to potrebno1., ko gre za tako resno stvar. To bi bil majhen korak na poti do računanja z resničnostmi. Cujmo torej «Piccoila»f
Tudi mi smo — pravi — za «široko mero*> liberalnosti in strpljivosti. Gre pa za to, da določi prava mera. Vlada mora, zasledujoč svoje namene, znali postaviti meje, ki predstavljajo pravično črto, onkraj katere bi začelo slabljenje nje avtoritete. Iredentizem se more pospeševati s creveliko strogostjo in zatiranjem, ki peraja moralen upor. More se pa pospeševati tudi s preveliko cdjenljivostjo napram nedopustnim zahtevam v okviru države. Mi ne preziramo ne ene, ne druge teh nevarneteti, to je pogrešek, ki se more storiti iv eni ali drugi smeri. Vlada more zasledovati napram drugorodcem tudi smer, ki ne odgovarja povsem političnim gibanjem in zahtevam njih glasil (Če prav razumemo, misli «Piccolo» tu na stališče, ki iga zavzemljejo italijanske nacijana£i<-stične struje napram drugorodcem. Prip. ured. «Ed.»). Smer, ki nima nič žaljivega za temeljno dostojanstvenost človeka, ki vsebuje tudi spoštovanje njegovega materinskega jezika; smer, ki se more sklicevati na duh pravičnosti in na logiko, ki ji morajo tudi drugorodci priznavati lojalnost.
Nato pa začenja «Piccolo» nekoliko reluiirati te svoje pametne in pravilne nazore. Govori namreč o italijanskih «pasovih«, ki so si jih Nemci in Slovani osvojili. To da so «predmostja», utrjena umetno pod prejšnjo vladavino. Vse te pasotve prisoja «Piccolo» Italijanom in s toni odreka vsako narodno pravico tistim Slovanom, ki živijo skupno z italijanskim življem na istem ozemiju. Drugače pa je, meni tržaški list, s tastimi ozemlji, kjsr Ts'amci in Slovani tvorijo! kompaktne mase in ki imajo svoj neoporečen krajeven značaj. Te mase naj ne živijo pod vtisom, da se jih hoče zatirati in pogaziti, da so smatrane kot inferijorne v primeri z državljanskimi predpravicami drugih držav-lianov.
Tu
moramo že o-pozoriti «Piccola», da druge države z narodnimi manjšinami, ki so že rešile manjšinski problem, ne delajo take raz.l:ke med drugorodci, ki živijo v kompaktni masi, in tistimi, ki živijo pomešano z večinskim narodom. Klasičen primer nain dajeta Danska in Estonska. Tam jezikovne in šolske pravice manjšin zakonito določili na podlagi kulturne samouprave brez ozira, aH živijo kompalttno alt pa pcimešano. Vsem delom manjšin so načeloma zajamčene rečene pravice. Pač pa je določen številčen odstotek — in to zelo nizek —, pri katerem nastajajo 'te pravice. To je edino načelo, po katerem se more manjšinsko vprašanje rešiti res pravično in zadovoljivo.
Nato začenja <Piccolo» zopet pravilno razpravljati vprašanje postopanja napram narodnim manjšinam. Po1 našem mnenju — tako piše — zagreša težek pogrešek tis1: ki kaže čusiva nestrpnosti ali nespo-?■ n;a do jezika drugorcdcev! Misli, da i izsiljuje spoštovanje do svoje lastne perijemosti, v resnici pa izzivlje ozlo-v ijonje. Zavedamo ise — naglasa *Pic-co!o» — da drugorodci ljubijo svoj jezik :r sv :ije narodne običaje. Naš namen ni, ^ bi jih hoteli prisiliti, da se jim odrečejo t:i da bi potem gojili tajna čustva. Ober.em pn se — zopet majhen korak naiaj od pravilne črte — zaveda potrebe, da se širi med njimi poznavanje italijanskega jezika kot drugega njih občevalnega jezika.
Pripomniti meram:: mi stotikrat, da mi nismo nasprotni temu, da si naše ljudstvo priuči tudi italijanski jezik. Odklanjamo pa vsako nasilje in zahtevamo polno spoštovanje našega jezika! Z vsem poudarkom naglašamo, da bi bila najbolj kričeča krivica, nasprotna ne le načelu jezikovne pravičnosti, ampak tudi ivsaki logiki, če bi na podlagi dejstva, da naš človek pozna tudi italijanski jezik, hoteli obglaviti njegov lastni materinski jezik/ To bi pomenilo, da ga radi velike njegove preonosti, njegove inteligence, hočejo zadeti z naj-hv
jšo — kaiznijo, ki mere zadeti človeka, ki ljubi svoj narod in njegov jezik! S ta fcimi namerami bi le zagrajaii poti do po voljne rešitve manjšinskega vprašanja!
■Jgodno na9 preseneča izjava v «Pic-cctju . — čeprav jo zožuje s pripombo «z nekega izvestnega vidika* — da bi mogli gojitev njihovega jezika v šoli prepustiti drugorodcem samim, naj sami poskrbijo kakor hočejo. Toda zopet sledi na mestu korektura te izjave. Taka uredba se mu zdt nevarna m meni, da je bolje, če <se pouk njihovega jezika vrši v šoli pod dir n Vi ni m nadzorstvom države. To da je pred vsem vprašanje praktičnosti, ki ji presplošni programi morejo le škoditi. Tudi to načelo bi mogli mi sprejeti, če se bo izvajalo po izjavi «Piccola»: šola naj bo taka. da bodo z njo zadovoljni drugorodci
«* država! Pametno je rečeno tudi, da om. Casati, bivši naučoi minister v Musso-sc> a ctrugorodcev ne more biti taka, ka- Hnijevi vladi Vodstvo je sklenilo, da bo rT ,e blla Avstrijo, pa tudi ne taka, pričelo z reorganizacijo stranke posebno ;n 113 Toskanskem! S tem je tr-|na jugu države. V maju se sestane ckžavni J*st zavrnil tiste, ki zahtevajo po- odbor, ki ae bo bavil z vprašanjem ustav
zakon.
polno izenačenje našega šolstva z onim v (nih svoboščin m z načrtom za bskavm I vsej državi tudi v jezikovnem pogledu.
Pravilno je tudi, ko pravi «Piccolo», da bi s spoštovanjem «jezikovne zavestih dru-gcrodcev pridobili pri njih tiste simpatije, ki so potrebne za funkcijoniranje državne uprave. Odpravlja pa ugodni 'vtis z dosta vkom o «trmastih zahtevah *> glede živ-
Pavle Radii na dvoru
Pristopu bivšega ministra Cas&tija k li-	J_t
beraini stranki pripisujejo politični kro^j ReRonstnikcIjD vlade v soboto — Sestanek opozicije — Domžale postanejo mesto
veliko važnost. Casati se je s tem postavil
v popolno opozicijo, v kateri se nahajajo! BEOGRAD. z (Izv.) Vlada bo podala že tnje ve^^Giolitti, Orlando in	o^avko v -soboto. VoWna vlada
-------- ------—- b------- landra. TakTse liberalci orga^tzirajo v ^r^|a bloka |e demi^o odložila, da
ljenja na sodni)ah, drugih uradih tn v dve izraziti skupini: v liberalno in narodno S€ med1 tem casom lahko konshluirala
liberalno stranko. Formalna ustanovitev narodna skupsema in da si je zagotovila liberalne stranke se bi vršila v najkrajšem Pro^^fke dvana7stme. Tako ^e razv^ja-času v Rimu. To skupino vladi prijaznih *> dogodki popolnoma normalno.
liberalcev vodi on. Sarrocchi,
liberalni tisk, posebno «Giornale d'Ita-lia» priznava Casatiju, da je šel prekq osebnosti (Casati je osebni prijatelj Mus-solinija) radi ideje.
Beoešev ekspase o mtim varaosli
t zunanji komisiji senata
PRAGA, 2. Pred zunanjo komisijo senata je minister Beneš poročal o podrobnostih pogajanj za anglaško-francoeski pakt katera so se vršila tv letih 1919-1923 oc mirovne konference in od konference v Caimesu do genovske konference. Minister je Omenil tudi pogajanja, ki so se vršila v istem času v Društvu narodov in ki so dosegla svoj višek v ženevskem protokolu.
Beneš je glede vprašanja varnosti pripomnil, da je v prvem času šk> za garancijski pakt med Francijo, Anglijo m Bel
fi<jo, pozneje za splošni garancijski pakt in ončno da se je porodila misel na delen pakt, kateremu naj pristopi tudi bivši sovražnik. Smisel nemških predlogov je, da hoče Nemčija sprejeti «status quo» na zapadu, medtem ko bi se obvezala, da bo glede vzhodnih mej izvrševala določbe versailleske pogodbe in da ne bo izzivala nobenih sporov. Pogodba za razsodišče na
(podlagi že obstoječih mednarodnih kon-ma, katerega veliko važnost za državo. venci j predstarvlja že ganancijo. Nemški jc o: ' -	načrt ne stremi za tem, da bi <se vprasanje
mej prepustilo razsodišču, racli česar je minister zatrdil, da so prezgodnje vse skrbi radi načrtov Nemčije.
Čeh osi o vaška bo proučila nemiške pred loge. Garancijski pakti pomenijo znaten korak naprej na poti miru. Dokler pa ne bo C^ehoslovaška poznala natančnega be sedila pakta in konvencij za razsodišče, ne bo provtzeda ncnbeaiih obvez.
S svojim rvstopom v Društvo narodov bo mce.	Nemčija — je rekei Beneš nadalje — mo-
Državni podtajnik on. Grandi je odgo- rala prevzeti vse dolžnosti in vse- pravice, voril na vprašanje poslancu Viola in • ki izhajajo iz pakta Društva. Briand, Her-Greco, da so se vršile občinske volitve vjriot in Skrzvn^ci so se skupno z gorvor-Pratelli v največjem redu. V občini ni bilo! nikom izrekli za to, da je trel>a nemške
predloge proučiti in ne zavrniti a priori.
Nato je Beneš zaključil tako-le: "Naša politika je vedno stremela po zagotovitvi naše varnosti z lastnimi silaani in z defenzivnimi zvezami ter po združenju prak-
na; večjem
nikakega zbiranja fašistov. Radi tega je bilo vprašanje omenjenih poslancev popolnoma odveč (odobravanje). On. Vicla je vztrajal pri trditvi, da so se vršila pri vor litvah v .Pratelli nasilja. V občini so se
zbrali fašisti, ki so zmerjali volilce i-n jim tičnih potreb z moraličnimi ideali. Teh
grozili. Fašisti so tudi zasedli občinski dom; pretepali so bojevnike, volilcem so b^le odrečene volilne legitimacije (hrup). Ko je bilo razvidno, da bodo zmagali bojevniki, so vdrli v dvorano fašisti in volili z izkaznicami drugih volilcev (hrup, medklici državnega podtajnika Grandija). On. Greco trdi, da cm. Viola pretirava; kajti c-bčina Pratella je premajhna, da bi se mogli dogodki odigrati tako, kakor jih je opisal on. Viola. Pri vsej zadevi gre le za osebnosti. Sedanji predsednik pokrajinske organizacije bojevnikov je bil svoječasno fašist, pozneje je stopil na stran Viode in
načel je prežeta tudi politika Male entente in francosko-čehoslovaška konvencija. Na zadnjih razpravah na ženevskem zborovanju je ta naša politika doživela popolno priznanje.* _
Posojanja nemških republikancev
za kandidaturo dr. Marxa
Razdvojenost desničarjev glede enotne kandidature- Mesto Jsrresa — dr. Gessler
BERLIN, 2. Pogajanja za skupnega kandidata republikanskih strank pri ožjib volitvah napredujejo; vodstvo socrijalistične se hooe danes tolika bolj maščevati nad; stranke se je že izreklo za enotno repubii-faii'siti. (Medklici, hrup vedno bolj narašča, j kansko kandidaturo ter sklenilo, da bo psovke padajo, bojevniki in nekateri fa- takoj pričelo pogajanja v tem smislu z
šisti si grozijo, predsednik komaj vzipo-stavi red).
Nato se je nadaljevala razprava o proračunu ministrstva za javna dela. Resolucije sta predložila on. Aidi Mai in on. Brescia.
Resolucije so razvijali nadalje on. Ceci, D'Ayala in Manaresi. Sprejeta je bila resolucija poslanca Manaresija, ki odobrava iv"ladno politiko javnih del. Odobreni so bili tudi vsi členi proračuna. Seja je končala ob 19.15. Jutri seja ob 10. in 15. tiri.
Senat odsotni na nedoločen (as
razpravo o reorganizaciji vojske
RIM, 2. Danes je senat nadaljeval razpravo o zakonskem načrtu za uredibo vojske. Proti tozadevnemu načrtu vojnega ministra Di Giorgio je govoril še general Giardimo. Za načrt je nastopil Di Robilant, poročevalec za manjšino osrednjega urada.
Minister Di Giorgio je razložil nato glavne točke svojega načrta, proti kateremu je pred zaključkom seje govoril še ministrski predsednik Mussolini, ki je predlagal, da bi se razprava o uredbi vojske odgodila na nedoločen čas. Senat je ta predlog «sprejel, nakar je bila seja zaključena.	_
Reorscnlzadla liberalne stranke
On. Casati pristopil k liberalni stranki
RIM, 2. Sinoči se je sestalo vodstvo liberalne stranke. Sestanka so se udeležili gr. uff. Borzino, on. Boeri, Ducos, Soleri in generalni tajnik avv. Piras. Tajnik je poročal o položaju stranke. Omenil je med drugim, da pristopajo dannadati nov« člani k stranki. Tako je včeraj jaivil svoj pristop
demokrati in s katoliškim centrom. Jutri se se stanejo demokrati. Njihova naklonjenost napram dr. Marxu je obče znana, tako da je sedaj skoraj gotow>, da se bodo te tri republikanske stranke zedinile za kandidaturo dr. Marxa.
Desničarski listi razpravljajo obširno o vprašanju kandidature Jarresa pri ožjih volitvah. «Berlmer Boersen Zeštung* na primer poziva svoje desničarske pristaše, naj odklonijo kandidaturo Jarresa, sicer bo zmaga republikancev pri ožjih volitvah neizogibna. Skupine, ki podpirajo glasilo «BerHner Boersen Zeitung*. se nadejajo*, da se bodo vse desničarske stranke končno zedmile za kandidaturo ministra državne hrambe cfcr. GessJerja.
Zunanji minister Stresemann je podal
Med tem se Pašić posvetuje s politiki za sestavo vladne liste. Danes je konferiral z ministrom Slvnetozarjem P ribiče vičem. Pa-
skupščine v Beogradu in uvodni članek pod naslovom: «Kaj se je dogodilo v Beor gradu in kaj bo nadalje». V tem članku s« pripoveduje, da so racHčevski poslanci pred svojim odhodom v Beograd poslaH Pavla Radića m dr. Nikiića k Stepanu Radiću v zapor, ki je rekel dr. Nikiču sledeče: < Pozovi vse naše, da bodo najboljši in najpreudarnejši. Od tega ne moremo popustiti, da mora Jugoslavija biti seljaška
šić se je posvetoval tudi s predsednikom, država, Hrvati pa morajo imeti svoj sabor verifikacijskega odbora dr.jem Srskićem.	Ci	1 A~a
Takoj po formalni demisiji bo Pašić predložil kralju že gotovo listo novih ministrov.
Danes dopoldne se je sestal širši odbor opozicijskega bloka. Iz vladnih krogonr do>znavajo, da so radičevci očitali Davido-viču, da je bil na zadnji seji izredno rezerviran in pasiven. Po seji je bilo izdano poi-ročilo, ki očita vladi, da je brez vsakega delovnega programa. Radikali in samostojni demokrati pa menijo, da je prišla opozicija s tem očitkom na dan samo zato, da skrije nesoglasja svojega bloka. Vlada bo namreč v svoji deklaraciji pred narodno skupščino začrtala svoj program.
Popoldne so» se sestali samostojni demokrati. Svetozar Pribičevič je poročal o svoji konferenci s Pašićem. Kljub je njegovo poročilo odobril.
Ob 17. uri <se je sestal ministrski avtet; seja je trajala do 20.30. Ministrski svet se je pečal z delovnim programom narodne
in svojo vlado». Stepan Radič je pri tej priliki rekel tudi Pavlu Radiću: ^Ohranite v spominu, da Beograd ni Budimpešta ter da popuščate -sebi, ako v pravem času pct-puščate bratu».
Isti članek pravi dalje, da ako bi bila na obeh straneh enaka želja za sporazum, da bi se mogli prvaki narodnega in opo-zicijonalnega bloka sporazumeti in izdelati načrt za revizijo ustave. Ta načrt ustave bi kralj predložil narodni skupščini. Nato naj bi se vršile nove volitve za tako preurejeno Jugoslavijo, v kateri bi morali Hrvati »meti svoj sabor ih svojo vlado ter nettranjo samostalnost, ki bi bila pa večja in širša, kakor predvojna samouprava.	_ _
Jugoslovenski delegati za mednarodno trgovsko konferenco v Rimu
BEOGRAD, 2. Na mednarodni medpar-lamentarni trgoivski konferenci v Rimu bo _ „	parlament zastopan po 10 članih. 6 radi-
skupščine. Posamezni ministri so poročali kalov je že določenih, opozicija bo deler o svojih resortnih vprašanjih. Finančni girala 4 člane. Najbrž bo opozicija dele-mindster je izjavil, da bo kmalu izdelal girala sledeče: demokrata dr. Kumanudija, načrt za izenačenje davkov in davčne u- poslanca Hrv. seljačkega kluba dr. Trum-prave v vsej državi; načrt bo nato pred- biča, predsednika muslimanskega kluiba ložen narodni .skupščini. Notranji minister dr. Spaha in poslanca Jugosl. kluba Ivana je javil, da bodo v juniju razpisane volitve Vesenjaka,. Event. pride od zemijoradni-ofrlastnijske skupščine. Ministrski svet je škega kluba dr. Joca Jovanovič. sklenil, da se Domžale v Sloveniji progla-
sijo za mesto.
Najvažnejši dogoidek današnjega dne je
Dr. Srkulj izpuščen iz zapora
ZAGREB, 2. Proti policijski razsodbi, s
aivdijenca Pavla Radića pri kralju. Pavle	kaiero je bil bivši zagrebški župan dr. Sr-
RacHć je bil sprejet ob 18. uri in se je mu-	kulj radi nedovoljenega nošenja orožja
dil na dvoru do 20.30. Novinarjem je iz-	obsojen na 14 dni zapora in 1000 Din
javil, da je biLa avdijenca zgolj informativ-	globe, je dr. Srkuljev za • »vomik dr. Ko-
nega značaja in da je z izidom avdijence	vačević vložil priziv na velikega župana,
zadovoljen. Drugih pojasnil ni hotel dati	Veliki župan je nocoj izdal naredbo, da
Pavle Radić. V vseh političnih krogih komentirajo ta dogodek z velikim zado ščenjem.
Nov program Rsrdiceve stranke
ZAGREB, 2. Ker policija še ni dovolila
morajo dr. Srkulja takoj izpustiti iz zapora. Ob pol 7 zvečer je bil dr. Srkulj izpuščen.	_
Spalafkovic se vrne v Pariz
BEOGRAD, 2. Poslanec Spalajkovič je
izdajanje «Slobodnega doma», je danes danes odložil svoj mandat ter se vrne na izšla posebna izdaja «Hnvata» namesto poslansko mesto v Pariz. Posl. Neiić odi-«Slobodnega doma». V tej številki so ob- de prihodnje dni v Prago, da izroči posla-javijena obširna poročila o sejah narodne niške posle svojemu namestniku.
Pcsojanja za pristop Romunije
k grško-jugoslovenskemu defenzivnemu dogovoru
ATENE, 2. Uradna poročila zatrjujejo,
vestem, da je francoski poslanik Daeschner dobil instrukcije, naj naznani Ze dim j enim državam, da se Francija prav malo zanima za. Coolidgnjcv predlog. Dr-
^ urac^ pcroci-ia za^um žavni sekretar Kdogg je k temu pripomnil: da je romunska vlada izrazila Grčiji zeljo. Qd Francije nismo zahtevali nikakih to-za pristop k grško- fugo slovenskemu defen-, ^devnih {z- -m ra<liicža ne mCremo dati zivnemu dogovoru. Gretja ,e odgovorila,! ^dedjnph pojasnil,. Senator Borah, ki se da pozdravlja z globokim zadoščenjem }c vzdržal slehemeža komentarja, je mne-
tesno zvezo balkanskih držav in je pri pravljena pričeti tozadevna oogajanja, ko bo sklenjen in podpisan defenzivni dogo-
nja, da bo francoska vlada Daeschnerjeve instrukcije prej ali slej raziveljavila.
V uradnih krogih se zatrjuje, da bri-
vor z Jugoslavijo. Tudi Jugpsiajv^a soglaša |tanska -m japOTlska podpc>ra ne bi zado-s pnstopom. Romunije k defenzivnemu do- j stovaja M ^^^ uspeha konference, govoru. Pohhčm krogi pravijo, da končna | potre}yno je da ^ konference udeleži veljavna izpeljava tega nacrta m prav|vseh t vefcsy w r	z moćao
lahlca. Od potovanja ministrskega pred- j marnarico. Čeravno ni zaenkrat mogoče ika Michalocopulosa v ne ograd m v
sednika
3ukarešt bo odvisen nadaljnji potek teh pogajanj.	_
Vprašanje razorožitve konference
Odklonilno stališče Francije
J pregledati posledice francoskega odklonilnega stališča, obvladuje vendarle mnenje, da bo francosko zadržanje močno vplivalo na vprašanje črtanja francoskih dolgov v Ameriki. Velika važnost se pripisuje v Beli hiši dejstjvtu, da se je predsednik Coo-WASHINGTON, 2. Radi zadržanja lidge postavil proti posojilom, ki bi jih Francije se bo razorožit ve na konferenca utegnile tuje vlade uporabiti v svrho obo-letos komaj vršila. V Beli hiši se čudiija roževanja.
DNEVNE VESTI
Čitatelji se spominjajo, da so svoječasno didaktični ravnatelji dobili ukaz, s katerim se je prepovedala raba slovenskih učnih knjig v tržaških šolah. Ta prepoved je povzročila med ,	.	i našim učitelistvom pravo konsternacijo. Po-
na zborovanju nemške ljudske stranke vjvscm upravičeno. Kajti kako naj učitelj do-Cherunicu to dni značilne »zjavc gledb sega USpehe, ki se zah«rrra*o od njega, če pa
Zopet prepoved mm nioiti irhK^^^T2^-
kaj do uspesnostt šolskega pouka — uvaževati tudi didaktični ravnatelj v Nabrežini! Če pa je izdal to prepoved v sporazumu z višjo obiasljo, potem pa bi stali zopet pred eno nerazrešljivih ugank, na kakršnih tako obiluje vsa naša uprava.
nemške ztxnafl|e politike. Rekel je, da zaenkrat ne more v podrobnostih pojasnjevati položaj, ks ga je ustvarila nemška inicijativa za garancijski pakt; vendar pa
V	i _	_ "g f. 1	M #	•	1
nima tega neogibno potrebnega učnega pripomočka?! S takimi odredbami se spravlja uči-teljstvo v obup. Smelo pravimo, da take nesmiselne prepovedi ni izdala še nobena učna
se mora že sedaj predvidevati, da bo zu-!lJPrava na \sem božjem svetu. Razumljivo je, nanja politika, ki jo bo morala zasledovati Nemčija v bodočnosti, nepopularna in bo zahtevala od vseh Nemcev veliko saroo-zataje vanje. _
Trtenle dveh letal
5 letalcev mrtvih
DUNAJSKO NOVO MESTO, 2. Na le-
tališču ise je dogodila težka nesreča. V višini 200 m sta trčila dve letali in sta pacMi na tla. Letali sta biH popolnoma razbiti Petorica letalcev j« izgubila pri tej nezgodi življenje.
Tafore nevarno obolel
LONDON, 2. Kakor zatrjujejo poročila iz Indije, je slavni pesnik m filozof Rabin-dranatb Tagore nevarno obolsJ.
da smo se kar oddahnili, ko nam je par dni potem prišla od poučene strani vest, da je tržaška šolska oblast to prepoved preklicala. Tem bolj nas je osupnilo, ko nam je sedaj prišla v roke okrožnica didaktičnega ravnatelja v Nabrežini, s katero sporoča ljudskim šolam, da se ne smejo rabiti naslednje slovenske knjige: M. Josin, E. Gangl: 111., IV. berilo — Editoriale, Trieste; Kleinmayr: III., IV., V. berilo; Vider: I. berilo — Trevisini IV., V. berilo; Vider: I. berilo — Trevisini, Milano; Janko Samec: III. berilo; Comitato m.i slov.: IH., V. berilo — Editoriale, Trieste, Didaktični ravnatelj v Nabrežini se sklicuje na dejstvo, da rečenih knjig ne vsebuje seznam, priobčen v «Uradnem vestniku> št. 43 od 21. oktobra 1924. Menda zato, ker ne odgovarjajo Gentile-jevi šolski reformi. S tem pa prepoved nikakor ni upravičena in ostaja še vedno gorostasen afront proti nalogi Šole, kakor smo že gori omenili. Kajti razlog, radi katerega je tržaSka šolska oblast umaknila prepoved in dovolila rabo dosedanjih učnih
ČehoslGMiki listi o Izjavah Hafličeve stranke v skupščini
Neda vne izjave poslancev HRSS v jugoslovenski s-iupščini je z zadovoljstvom zabeležil skoraj ves čehoslovaški tisk. kateri je ob tej priliki nagiašal. da pomeni preobrat v tej stranki utrditev jugoslovanske državne ideje in ogromen korak na poti h konsolidaciji političnih prilik v Jugoslaviji.
Nekateri listi so posvetili tozadevnim dogodkom v beograjski skupščini uvodne članke, tako piše -Cehoslovenska Republika* pod naslovom <Na poti do sporazuma med Jugo-sloven* da ne veruje sicer, da je po tem naglem preobratu nastopilo povsem vedro vreme, toda počasi postaja poiožai v skupščini vendar jasen. Ako pa se pomisli, s kakšnimi simpatijami so spremljali sovražniki Jugoslavije Radičevo politiko, imajo izjave Pavla Radića le tem večji pomen. Hrvat*' ne želijo več, da bi se vrnili časi, ko so se nahajali v krem-pljih nasilne oblasti. Priznavajo položaj, ki ga je ustvarila viaovdanska ustava. Imajo sicer nektere svoje želje, ki se nanašajo na spremembo te ustave, toda to vprašanje je sedaj le vprašanje notranje politike.
Glasilo narodne demokracij? «Narodni Po-litika», vidi v Radićevi izjavi Pašićevo ia Pri-
bltevićevo zmago. -Po tolikih spremembah se TTača Radić kot spokornik pod jugoslovenjko »»tavo, katera je dovetila jugaslovenske brate do končne zmage nad vekovno sužnoatjo. Paftić in Pribičevic siojita kot zmagovalca, toda njuna zmaga ni le osebna, temveč je amaga vrvi J ene narodne in državne ideje, (katera je morala zmagati, ako se ni hotelo, da aaj se skupna stvar vseh Jugoslovenov Se ■nadalje vlači po blatu v veselje vaem sovražnikom. Ako bi bil Radić prišel v skupščino pred petimi leti, bi bili Evropi prihranjeni nje-Ifovi obiski in njegove spomenice. Vsekakor pa je bolje priznati zmoto nego v njej vztrajati. Pa&ić razume pomen njegovega čina. Sedaj pa je dolžnost Radićevih pristašev in voditeljev njegove stranke, da dokažejo, da je prišel njihov preobrat iz moralnega prepričanja.
Kramarevi »Narodni Listy» se bavijo v u-vodniku pod naslovom «Preobrat v Kraljevini 5HS» z Radićevo politiko v zadnjih letih ter razpravljajo o sedanjem političnem položaju in o Pašićevi taktiki. O Pašieu pravijo sledeče: «Ni ae bal uporabiti silo in hotel je prodreti z voljo države, ni se hotel umekniti in je bil pripravljen tudi na sJkrajni korak. Ni se tega bal, ker je hnel v srbskem narodu močno oporo, zanašajoč se, da bo srbski narod znal ohraniti, kar je izvojeval ob teŽUih okolščinab.
Pa tudi Hrvati so videli, da je tu krepka volja, iti ne pozna šale ne sentimentalnosti, ko gre za obstoj ali neobstoj države. In ker je Pa-šića podpirala vsa njegova stranka, so Hrvati uvideli, da gre za nekaj več nego mandate, da je to boj na življenje in smrt, v katerem bi morali podleči. Odrekli so se torej sanjam o republr<i in angleški kraljevini ter sprejeli monarhijo, kakršna je, kar pa jin* »-ni moralo biti težko, 'ker vsi vidii^ zasluge kralja Petra in kralja Alell^andra za osvobojenje in svoboda za katero jamči danes kraljevina t>HS. Toda v tem hipu je prišel tudi hip državniške preizkušnje za Pašića. Lahko bi bil pred celim svetom, da ne veruje v preobrat svojih nasprotnikov, da so vse to le besede, s katerimi hočejo ohraniti svoje mandate, lahko bi bil mislil, da je šele tedaj prišel pravi hip za razveljavljenje vseh mandatov in razpis novih volitev. Hrvati bi se bili kompromitirali, ker bi bili popustili v tem, kar so prej pro-povedovali, samo zato, da bi rešili svoje mandate. V volilni borbi bi ne imeli več prejšnjega sijaja pogumnosti in nepopustljivosti. Pri takih okoliščinah bi bil mogel Pašič tvegati nove volitve. A on tega ni storil in zato mu mora biti vsak odkritosrčni prijatelj Jugoslavije hvaležen. Skupščina je verjela izjavam lojalnosti in z isto lojalnostjo je overovila vse sporne mandate razen onih, ki jih je bilo težko overovati. A to radi lega, "ker je zelo važno, da se pred nepristranskim sodiščem dokaže, da aretacija Radića in nekoliko hrvatskih poslancev ni bila le volilna mahinacija, temveč potrebna obramba države proti najresnejSemu njenemu kompromitiranju.»
Večina ostalih listov je objavila brzojavna poročila, pospremljena s pripombami, ki pričajo o velikih simpatijah čehoslovašie javnosti napram Jugoslaviji.
— Smrtna kosa. Kakor da ni dovolj, da se nam dogodki zadnjih časov odvzeli toliko zve-
«Adria». Četa MD.P. fm že ob drugih prilikah pokazala, da noče zaostajati t spretnosti sa drugimi četami, zato bo v nedeljo prav gotovo napela vse svoje moči naproti Adrijašem za dosego zaželjenega uspeha. Vsled tega ni čudo, da vlada za to tekmo veliko zanimanje.
—	Uradu razpored tekem & t m. Skupina B: «Sparta*, — MJ3P. - Opčine, na igrišču «Adrije». Začetek ob 13.30, sodnik g. Kralj Viktor.
«Adrian» I. — M J) J5. - T«et, na «Adnje». Začetek ob 15., sodnik g. Smerdel. Počivajo vse druge čete. — T. K.
— S. D. «Adria», V nedeljo 5. t. m., bo igrala H. četa «Adrije» prijateljsko tečemo z C. S. «Salu9» na vojaškem igrišču v Kokmji. Tekma prične ob 14.30. Zbirališče nogometašev ob 13. pri DJCD. - Sv. Jakob. — T. K.
—	Športno Udruženje sklicuje svoj prvi redni občni zbor za v nedeljo, 26. t. m., ob 10, uri predpoldne. Kraj se objavi pravočasno.
Iz tržaškega življenja
Odkritje »eioj&tezoe trgovine s kAiium
Ogromna količina	zaplenjena.
Številne aretacije.
V povojnem času se je skoro po vseh večjih evropskih mestih razpasla strast uživanja kokaina. Na tisoče in tisoče lahkoživcev, v prvi vrsti žensk, se je slepo udalo opojnemu boli-
iz trlafka pokrajin«
— Loke* mm Krmmm. Jx rmmk krajev m ali«
in čita, da ae prirejajo razne zabava, le pri nas jc v tem ociru spanje in to vsled nestrpnosti domačih strankaoslcih razmer. «Le sloge
jači» bodi nai rek. Zgled nam bodi naie uči-teljstvo in «naši malčki*, featori prirede v nedeljo, 5. t. m., ob 16. uri v prostorih gosp. župana Ant. Muha otroško veselico v korist šolarske knjižnice.
Na sporedu je poleg italijanskih točk tudi Aškerčev «Iskarijot», pesem -Stari Medo*, prizorček -Mati in sm», «Vene« elovenaTiih narodnih pesmi« in igra «Cista vest*. —
Upajmo, da delo nadih malčkov vzbudi mladino h kuhurnemu delu ter da obrne hrbet Škodljivcema našega naroda — plesu in alkoholu.
Vesti z Goriškega
— Predavanje t	V nedeljo, 5. t. m.,
ob 16. uri se bo vršilo v Komnu v dvorani g. Zigona zanimivo predavanje, ki ho poeebne važnosti za naše kmetovalce. Kmetovalci iz Komna in okolice, ne zamudite te lepe prilike in pridite na predavanje v polnem številu!
Opera «V vodn^Jot» se ne bo predstavljala, kakor je bilo prvotno javljeno, dne 4. in 5. t. m., ker je to iz tehničnih razlogov nemogoče (zaposlenje godbe v ital. gledališču). Uprizorila pa se bo na TrUkooočai pondeljek
padel tako nesrečno, da si je zlomil levo roko. •Zelen križ» ga je prepeljal v goriško mestno bolnišnico, kjer bo nesrečni upokojenec užival
nekaj časa svoj pokoj
— Zidarjeva nezgoda. V sredo popoldne so kopali v Dragovici pri Batah delavci in zidarji temelj za novo hišo Olge Bitežnik. Ker je •▼et skalovft. so morali razstreljevati skale s pomočjo min. Okrog 5. pop. so zažgali tri mine, od katerih sta se dve sprožili, medtem ko se tretja n&akor ni hotela vneti. Po krat
kem čakanju se je hotel 33-letni zidar Alojz Madon iz Dragovice prepričati, zakai se neki mina ne sproži. Toda v trenutku, ko se je Madon približal, se je mina sprožila in Madon
(Si sc
, KO
vitkemu strupu. Tudi v Italiji se )e ta po- popoldne in v torek zvečer po V4aki nočL gubna strast zelo udomačila, posebno vJJever- fPrva predstava je namenjen« deželanom, ki mh mestih kraljestva, kakor v Milanu, Turinu, i jjm bo mogoče se vračati z večernimi vlaki. L> eno vi in tudi v Trstu. Kljub zelo strogim | ker konča predstava prav gotovo do 18. ure. oblastvenim odredbam proti razpečevalcem — . -k	-
omamlii«-:^ sirupa, je tajna trgovina s ko-
kainom lepo cvetela, ker je donašala kupče-valcem ogromne dobičke in ker odjemalcev seveda ni manjkalo. V zadnjem času je strast do kokaina navidezno pojemala, a motil se je, kd or je mislil, da se je popolnoma izgubila.
pre<
Zbor in solisti so se naučili svoje vloge pod društvenim pevovodjem g. Kome lom, orkester, bro-ječ 30 godcev, vodi društveni učitelj prof. Lipicer, režija pa je v spretnih rokah g. Cirila Bratuža, režiserja bratskega dramatičnega društva, ki je posodilo potrebne kulise. — Besedilo je natisnjeno v lični brošurici, ki je na
Pred kratkim je varnostno oblastvo v Mi- prodaj po L 1. — Ker se je bati navala pri
lanu prišlo na sled velikopotezni in dobro or ganizirani tajni trgovini s kokainom na debelo. Prišle so na dan ogromne količine, pravcate zaloge, kokaina in morfija. Odkritju je sledilo več aretacij, toda večina krivcev je bila še daleč roki pravice.
Te dni pa je tržaška policija, ki je slutila, da so bili milanski razpečevalci v «kupčijskih» zvezah s Trstom, prišla do senzacijonalnega
blagajni, naj blagovolijo udeleženci z dežele vsekakor poprej — že med tednom — nabaviti si vstopnice, <ki bodo ves teden na prodaj v Narodni knjigarni, ulica Carducci 7.
— Debela prvoaprilska šala. Kod drugod po bežjem svetu, tako so v sredo, dne 1. aprila, znanci in prijatelji «vlekli« znance in prijatelje in prvoaprilska kronika bi lahko zaznamovala marsikako smešno zgodbo. Toda naj*
odkritja. Policijski agenti so zvedeli, da se v bolj debelo šalo si je privoščil bivši kapitan hotelu Vanoli na trgu Unita zelo pogostoma Le Lievre, ki ima na Korzu potno agencijo ustavijo gotovi gospodje, navidezno trgovski in tobakarno. Približno ob 11. zjutraj je Le potniki, ki so redno prihajali in kmalu nato : Lievre dal zapreti agencijo in tobakarno, na zopet odpotovali. Sčasoma se je to potovanje ! zaprta vrata obeh trgovin pa je dal nalepiti začelo dozdevati agentom sumljivo; prežali so napi«: «zaprto radi smrti gospodarja«. Skoraj
na ugodno priliko, da ugotove, kdo so pravzaprav ti potniki in s kakšne vrste trgovino se
istočasno se je raznesla po mestu vest, da je Le Lievre-ja, ki je v Gorici splošno znan, po-
pečajo. Nekega dne so naleteli na dva izmed vozli avtomobil in. da je podlegel zadobljenim teh sumljivih potnikov, ko sta ravno vstopila poškodbam. Kmalu pa se je izkazalo, da je
v hotel, noseč vsak po težak kovčeg. Agenti so stopili za njima, toda neznaca, ki sta to zapazila, sta tedaj nenadoma spustila kovčege na tla ter urno smuknila skozi vrata. Bežala sta v staro mesto, kjer sta se skrila v neko vežo v ulici Malcanton. Zasledujoči policisti pa so ju kmalu iztaknili ter ju spremili na kvesturo. Tam sta bila spoznana eden za lekarnarja Dina Rosa iz Milana, drugi za tr-
hudo potegnil
a se le
Le Lievre na račun 1. aprila lahkoverne Goričana.
— Goriški Coilarig. Jeseni je bil obsojen pred goriško poroto na večje število let ječe Ivan Krapež iz Gorenje Tribuše, ker je pred par leti ubil nekega finančnega stražnika, ki ga je hotel aretirati, ko je vtihotapljal jugo-slovenski tobak čez mejo. Krapež je bil obsojen v kontumacu, ker ga še do dandanes ni
stih sinov iz naših vrst, nam še smrtna kosa govca Danila Filet iz Padove. Iz kovčegov, ki mogla zalotiti mogočna roka pravice. Tam-podira stare stebre naše stvari v okolici. Drug sta jih Rosa in Filet pustila na begu in ki so ka^šnji orožniki so sicer že večkrat poskušali za drugim odhajajo v večnost. Za Ivanom Tur- jih policisti zaplenili, je prišlo na dan kakih j Krapeža ujeti, toda dosedaj še vedno brez-* kom v Skorklji je legel v grob Bernard Godina 80 kg kokaina. Spričo te ugotovitve sta moža uspešno, kajti povsod, koder hodi in brodi, v Skednju. Tolažba ob takih udarcih je, da priznala, da kupčujeta s kokainom; Rosa, ki , ga spremlja njegova zvesta karabina; prepa-nam je, kakor Ivan .Turk, tudi Bernard Go- je lastnik velike lekarne v Milanu, je celo san z nj0 j^j travo m opravlja druga poljska
dina ostavil pošteno in narodno vzgojeno dru- priznal, da se je pečal s to trgovino celih šest	"*r----J ——
žino. Ohranjen mu bodi blag spomin! Žalujoči let. Pri zaslišanju aretirancev se je dognalo, družini iskreno sožalje! i da sta bila Filet in Rosa v kupčijskih stikih ----; z nekaterimi uglednimi osebami v našem me-
Iz ureda foL dr. „Edinosr v Trstu shj v£č teh°s^>e*rctiran.ih-raed
neki Marceilo N. m Attilio F.; imena ostalih
policija se
o „	.	0 osebe
-j --------- —---^ --- — prizadete pri vsej stvari.
državljan. Vse kolka prosio. Priložite tudi i Dognalo se je, da sta se tihotapca Rosa L 2.40 v znamkah.	in Filet preskrbovala s kokainom in morfi-
Štomaž: Stranka je zamudila rok in ni jem v Milanu. Razen v našem mestu, sta za ni o nobene pomoči O drugem vpra- imela pomagače in odjemalce v Brindisiju in sanjai nam ni ničesar znanega, ker se drugih pristaniščih. Zdi se, da še je opojno
ega,
sila.
stranka ni nikoli pri nas zglasi
Tajništvo,
Društvene vesti
— Tržaška kmetijska družba v Trstu skli-
blago večinoma tihotapilo po morju v inozemstvo, predvsem v Egipt, Indijo in Ameriko. Središče te trgovine, Ai je brezdvomno donašala ogromne dobičke, je bilo v Milanu. Tudi iz Genove, Brindisija, Napolija in dru-
, - , ., _ ji gih italijanskih pristanišč so dospele vesti o cuje za danes ob 4. uri popoldne važno odbo- |teviInih aretacijah razpečevalcev kokaina in tovo sejo v prostorih podpredsednika.	j mor|ijat iz česar sc da sklepati, da so varno-
,	„ • _	, . , - stna oblastva na sledu vsej podjetni družbi, ki
—	Izlet na Kuceij m Trnovsko planoto, ki . sodcč ogromni količini zaplenjenega
ga priredi Planinsko društvo (ne 'kakor po- w moraia razpolagati z velikim kapitalom, motoma javljeno včeraj «Mladmsko društvo*), Pri|akovati ■ novih aretacij, obeta biti vsled krasnega vremena nadvse »	dva kupčevalca kokaina sta bila
lep Odhod z jutranjim vlakom z državnega! dvčerajSniim aretirana v hotelu «Metro-kolodvora ob 6-10 do Batuj Od tu na Kucel,	v ^ s Nicol6 pučka gU 27-letni Ka-
ta dalje na Trnovo, po daljšem odmoru v reJ CarKni iz Chiavarija in 64-letni Dominik Gorico in z vlakom v Trst (dospe ob 21.25 zv.) pesenti iz Spezzije. Dospela sta v naše mesto Pričakovati je tore, vec,e udeležbe naših pla- ; pretekH lorek 5n prines\a s 8eboj poldrugi ki-nink in planincev, da v prijetni družbi in po- logram kokaina, da bi tu oddala svojim od-mladanski naravi preživijo dan res planinsko. jemalcem Kovčeg s kokainom je bil skrit med Hrana iz nahrbtnika.	, i zavesami na oknu v Carlinijevi sobi, kjer so
_ M. D. «Zarja» - Ro,an. Danes točno ob |	preiskavi agenU iztaknili. Carlini in
20. odborova seja. Prosim, da se odborniki	tovari8 gU bi]a odYedcna v zapor
udeležijo polnosievilno seje. — rredsedniK.
—	Jutri ob 20. nogometni sestane.*. — Načelnik.
dela. V razliko od istrskega Collariga sicer ne zagreša novih zločinov in tudi svoje karabine se poslužuje pri presledovanju le v skrajnem slučaju. Podoben je Collarigu le v to-ii-ko, da se nikakor ne da ujeti, ker mu bolj prija čisti zrak njegovih gor nego oni mračne ječe.
V sredo zjutraj so napravili čepovansxi orožniki ponoven poskus, da bi Krapeža ujeli in so se v to svrho podali v Gor. Tribušo. Toda Krapež jih j« pozdravil s streli iz karabine in potem jo je pobrisal skozi poslednja vrata hiše ter se je zatekel pod okrilje drugega svojega zvestega tovariša — gozda. Streli niso zadeli nikogar iz orožnikov, ker je naj-Jbrže Krapež hotel samo preplašiti orožnike, kajti ljudska govorica pripoveduje o njem, da je Krapež nepogrešljiv strelec.
— Nesrečen i, aprila. 53-letni Franc Am-brožič iz Štandreža je sicer pričel praznovati prvi april precej srečno, toda praznovati ga
je za dobil precej težke poškodbe na prsih in -obraru od drobcev kamenja. Najhujše pa je, da obstoja velika nevarnost, da izgubi Madon obe očesi. Drugače bo ozdravel v treh tednih.
— Iz Bfljane. Na ustanovnem občnem zboru novega godbenega društva pod imenom orkester «Edinost» - Biljana v Brdih, je bilo nabranih pod geslom «v slogi In edinosti je naša zmaga* L 27.50 za polit, društvo "Edinost« v Trstu in za goriški pokrajinski odbor.
DAROVI
Mesto zalivale počastilcem pokojnega Ivana Turka, daruje družina L 150 Sol. društvu.
V isti namen se je zbralo v ožjem krogu sorodnikov L 100. Pokojniku blag spomin, ostalim naše sožalje!
Cene na trgu Cavour
(Odda j a nad e b e 1 o) Česen 1200, pomaranče 160-200, (karfijol 110-150, kapus 160, čebula 60-140. solata 100-340, limone (100 kom.) 6-7, jabolka 80 -320, orehi 400, krompir 65-85, 'krompir (nov) 160, grah 170-240, paradižniki 300, radič 120-300, radič (rdeč) 100-200, špinača 150-200
Vincenc Černatič
jetrdski čuvaj v pokoju
je danes ob 3. pop. v 83. letu, mirno v Gospodu zaspal.
Pogreb nepozabnega pokojnika se bo vršil v soboto, 4. t. m., ob 10. predp. iz hiše žalosti, Cologna št. 13.
TRST, 2. aprila 1925. Josiptna Wlachovicz, hči; Ivan, zet ter ostali sorodniki.	2?8
Mali oglasi
KAMIJON 18 HP, v dobrem stanju, se proda. Via Conti 6, mirodilnica.	436
STROJ za gTsmoz, na nafto, vzamem na posodo ali kupim takoj. Naslov pri upr&vnU Štvu	457
VOJNI OSKCDOVANCL Za nove prijave iti likvidacijo vojne odškodnine obrnite se nai nasluv STOLPA, Via XXX Ottobre 19, buffet,
463
STANOVANJE za malo slovensko družino izven mesta, in sicer v o\olici Trsta, tudi na Opčinah. Plača se dobro. Ponudbe pod ♦ Mirna stranka« na upr^vništvo.	458
MESARSKEGA vajenca, pridnega in pošte-n nega, sprejme Josip Milostnik v Ilir. Bistrici.
458
SLUŽKINJO z dobrimi spričevali, ki zna dobro- kuhati, sprejme takoj mala družina. Dobra plača. Pralnica, Via Battisti 20. 460
ZA VOJNE OŠKODOVANCE V SENOŽEČAH!
Danes dospe rag. Stoila za sestavo novih vlog za vojno odškodnino in bo uradoval v
gostilni Mlaker.	461
RADI SMRTI gospodarja se proda vodna sila z obstoječim jezom, rezervoirom turbino in poslopjem na državni cesti. Pripravno za mlin in žago. Dugar Marija, Ročinj 107 (Ronzina).	455
&AB1CA, avtorizirana, sprejema noseče. Zdravnik na razpplago. Dobra postrežba. Govori slovensko. Tainost zajamčena- Slavec. Via Giulia 29.	64
PEKOVSKEGA vajenca, krepkega, od 14—16 let starega, sprejme pekarna Viktor Jejčič, Dobravlje pri Ajdovščini.
454
Otroci imajo radi
dobro in tečno mlečno kavo, kakor se jo dosež2 le s pridatkom zdrave in pristne

-J 'l f ^ .'v.

»Ijem ln znsn
Peter Brumaf
«
ki ugaja vsakemu otroku.	(275);
Skrbne matere naj si to zapomnijo Veliji prihranek. Največja izdaiuost.

Vsi potrti naznanjamo sorodnikom, prijateljem In znancem, da Je naš p eljublienl soprog in oče
po&tar v pok.
v 63. letu svoje dobe danes zjutraj mirno in vdano v Gospodu zaspal, okrepčan z vser i tolažili sv. vere
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v soboto dne 4. apri'a ob 10. uri izpred hiše žalosU v Šempetru pri Gorici.
Na izrecno željo blagega ranjkega opustimo vsa osebna naznanila In ga priporočamo prav toplo le v molitev.
V ŠEMPETRU PRI GORICI, dne 2. aprila 1925.
Emilija Brumat roj. Goffo, soproga.	277
Dr. Miroslav, Ivan, Julij, Bogoljub, sinovi. Marija, Em!, hferc-

mzmmmm

. tVUr j^i. T5 s
ZAHVALA.
Povodom smrti in pogreba našega preljubljenega soproga in očeta, gospoda
SPORT
Vesti Is Istre
— Iz Dekani, Domače mladinsko društvo
«Dekani» priredi prihodnjo nedeljo ob 13. uri predavanje o živinoreji. Predaval bo g. inž. _ Tekma za kupo zlatarje g. AL Povha, Podgornik iz Gorice v dvorani g. župana na V nedeljo, dne 5. t. m. se bo vršila nogometna povabilo «Prosvete» iz Trsta. Predavanje bo tekma /a kupo zlatarja in urarja g. Al. Povha posebno za naše ^raje važno in zanimivo, radi
na igrišču S D. «Adria» v ul. Calvola med. česar upamo, da bo udeležba s strani zamte- , }ing od 116.90 do 116.20.
ver je prvega apnia tudi prvi dan v mesecu, je Ajnbrožič zjutraj dvignil v Gorici svojo poiojnino.
»rav so
je končal precej nesreffno. Ker je prvega aprila
». Čepn
pokojnine upokojencem v novih pokrajinah prav pičLo odmerjene, ai je vendar Ambrožič
Erivoščil par meric vina. Bodisi da Ambrožič ot upokojenec ni vajen na par meric vina, ali pa, da je bilo teh meric preveč, pa naj bo temu kakorkoli hoče, zgodilo se je tako, da Ambrožič ni več kaj sigurno stopal proti svojemu domu. Do njega se je sicer srečno priklatil, toda ko je stopal po stopnicah, je
Borzna poročila«
DEVIZE Amsterdam od 960.— do 975— Belgija od 123 — do 125.— ; Parir 126.^0 do 127.-London od 116 — do 116.30 ; New York od 24.27 do 24.40; Španija od 3*3.— do 348.- ; Švica od 463. — do 47L— ? Atene od 39.— do 405«; Berlin do 575.— do &H6.— ; Bukaraftt od 11.— do 11.50; Prmga od 71.90 do 72.40: Ogrek* od (».0337 do 00343; Dunaj od §.0840 do 0.0348; Zagreb od 39. - do 39.25.
VALUTA; Avstrijske kron* od 0 0335 do 0.0345 dinarji od 38.85 do 89.15 ; dol«ji od 24.20 do 24.35; novci po 20 frankov od 93.— do 94.— fuut Šfcer-
gostilničarja in posestnike
izrekamo svojo prisrčno zahvalo vsem onim, ki so nas za časa dolge pokojnikove bolezni tolažili. Posebno prisrčno se zahvaljujemo vsem mnogobrojnim prijateljem in znancem ki so pokojnika v tako veličastnem številu spremili na zadnji poti k večnemu počitku. Naša prisrčna zahvala veljaj preč. duhovščini, darovateljem krasnih vencev, pevskemu zboru za ginljive žalostinke, kakor tudi vsem ljubljenim Goričanom in deželanom, ki so od blizu in daleč prihiteli, da s svojo udeležbo pri pogrebu izkažejo ranjkemu zadnjo čast. Bog vsem skupaj stotero poplačaj!	GORICA, 1. aprila 1925.
Žalujoča družina.
276
četo M. D. Prosveta* iz Trsta in prvo četo resiranih živinorejcev velika.
Benečijslte obveznice 78.60.

PODLISTEK
V. J. KRI2ANOVSKA:
(22)
Moč preteklosti
Roman v treh delih.
Iz ruščine prevedel Ivan Vouk.
Minuto časa je stala tam okamenela od straha, potem pa se je obrnila in začela bežati, kakor da jo preganjajo furije. Vsa iz sebe od strahu se je spustila po stopnicah navzdol in prišla na hodnik, toda v razburjenju ni opazila, da je prišla v drug hodnik. Kakor preganjam jelen je bežala brez uma in ileteia v neko sobo, kjer je stala velika postelj z
d ftlitnofn.
Kakor blisk ji je šinila ▼ glavo misel: »Izgubila se v tem zazidanem kraju*; nato je zagledala vrata, v kateri je tičal ki jut, in stekla tja. Z močjo, ki se je ne bi nihče pri njej nadejal, je obrnila zarjaveli ključ in pahnila vrata, da bi jih odprla.
V tem trenotku je zaslišala žvenket razbitega
pril tal c
stekla in porcelana in koj nato znani baronov glas. Jezno je zmerjal in končno je razdraženo zavpil:
— Vrag te vzemi! Kdo je tam?
Valerija je zavpila s pridušenim glasom, v glavi se ji je zavrtelo, svetilnik ji je padel iz rok in padla je nezavestna na tla.
Ko je Pavel Boriso«vič prišel v svojo sobo, se je vsedel v naslanjač zraven okna, gledal na samostanske razvaline in se globoko zamislil.
Večerni dogodek ga je zelo vznemirjal; skrbno j« iskal naravno razlago za tisto pogrebno petje in glas zvona, ki je brez dvoma prihajal iz doline. Ali ft bilo mogoče, da je «oni svet* tako živ in otipljiv, da ga morejo živi ljudje zaznavati s svojimi čutili?
Baron ne bi bil vedel povedati, koliko časa je sedel tako globoko zatopljen v svoje misli, ko ga ie predramil iz misli pridušen ropot, kakor da je nekdo trkal na zid.
Začuden je vstal, udarci pa so prihajali is vdolbine, v kateri j« stalo stojalo. V tistem hipu se je stojalo premaknilo, predmeti, ki so pa aa njem stali, so z ropotom padli na tla in se razbili, a sukno se je odgrnilo — očividno so se za njun skrivale duri.
S kletvijo je baron stopil k vhodu, ko je zaslišal ženski krik in padec težkega telesa.
Z nogo je odstranil črepinje cvetlične vaze in razne droonjave, odrinil je, kolikor je sploh mogel, težko stojalo, a nato je vzel svetilnico in s težavo šel skozi odprtino. Pri svetlobi luči je takoj zagledal brez zavesti na tleh ležečo Valerijo.
V beli jutranji halji širokih rokavov, ki so odkrivali lakte, je bila krasna kakor kip. Zlati lasje so se vsuli naokrog, a v majhni razdalji je ležal svetilnik z razbitim steklom in ugaslo svečo.
Baron je zagledal nedaleč od vrat mizo in postavil nanjo svetilko, deklico in jo nesel naslanjač. S toaletne _____ , _ steklen ičico z angleško soljo in začel otiraU Val eri j ine sence in njene hladne ročke.
Ko ji je dal povohati sol, je vstrepetala in odprla oči; tedaj jo je baron on1 s svojim plaščem m ji prinesel kozarec vina, ki ga je pokorno izpila,
Jc naslanjaču stol, sedel nanj
ki |o vprašal:	t , „
1 —-Zdaj mi povejte, kaj ste delaliv sobah in na kakšen način sle prišli tja?
— Prav slučajno sem odkrila vbod, — je odtio* vorila In povedala vse, kar se je zgodilo. — Rado-
vednost me je vlekla tja: prižgala sem starodavni svetilnik in se podala na raziskovanje. In nisem občutila strahu, dokler nisem zagledala tiste strašne slike, na kateri drži mrtva ženska živega moškega za roko. Zaslišala sem grozen stok in grohot in sem se zgrozila ter zbežala.
Umolknila je in zaprla oči in ni povedala, da jo je najbolj prevzelo to, ker je bil mrlič podoben njej, a je moški bil pravi portret barona.
Nastopil je molk; baron je pobledel in postalo mu je strašno: spomnil se je 6Vojih sanj ali prikazni iz prve noči, ki jo je preživel v Montignoso, toda prizadeval si je zatajiti razburjenje.
V tistem trenotku ga je Valerija zagrabila za roko in s pretrganim glasom je rekla:
—	Ne izzivaj mo prošlosti in ne razkriva j mo pepela; ne izkušajmo nevidnost, da si ne nakopljemo maščevanj a I
Baron je dvignil glavo in jo gledal z neprikritim vadličenjem. Njegov pogled, poln strastnega vzhičenja, jo le takoj priklical v resničnost in njen bledi obrazek I« Uro zardeL
—	Moram v ivojo sobo, toda kako? Skozi zaklet^ sobe ss bojim.