Leto 1901.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXV. — Izdan in razposlan dne 29. septembra 1901.
Vsebina: (St. 14t) in 150.) 149. Dopustilnica za železnico Rakonice — Louny. — 150. Dopuslilnica za lokalno železnico od Hartberga v Friedberg.
149.
Dopustilnica z dne 17. avgusta 1901. 1.
za železnico Rakonice—Louny.
Na podstavi Najvišega pooblastila dodeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi Vincencu Feyerfeil, c. kr. notarju v Karlinu, v družbi z Jožefom Čermiikom, tvorničarjem v Rakonicah, Vincencom ftiho, načelnikom okrajnega zastopa v Lounem in drjem Valentinom Stopko, županom mesta Louny po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 1. julija 1901.1. (drž. zak. št. 85) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokomotivne železnice, katero bo napraviti kot glavno železnico drugega reda s pravilnim tirom od postaje Rakonice na progi državne železnice Rakonice— Protivin čez GhrâStany, Lhota, Domoušice, Opočno, Jimlin in Zemëchy k stiku z dvema zveznima deloma na lokalno železnico Postoloprty — Louny :
§• 1 •
Za železnico, ki je predmet le dopustilnice, uživajo koncesijonarji v členu V. zakona z dne 31. de-
cembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2. iz 1. 1895.) omenjene ugodnosti
§. 2.
Za dopuščeno železnico dodeljuje država za dobo od časa, ko se začne obrat, do preteka 76. leta dopustilnega trajanja poroštvo letnega čistega donosa v višini potrebščine za 4odstotno obresto-vanje in razdolžno kvoto prednostnega zajma, katerega bo vzprejeti zastran nabave novcev in raz-dolžiti v zgoranjem času, in to tako, da bo državna uprava dopolnila primanjkljaj, če bi letni čisti donos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo.
Oznamenjeni prednostni zajem pa se sme vzprejeti samo do tistega, svoječasno po državni upravi določenega nominalnega zneska, ki je potreben v nabavo zneska 7,500.000 kron v gotovini največ.
Od letnega, po §. 2. s poroštvom zagotovlje-j nega čistega donosa je., v odplačilo prednostnega zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga I določi državna uprava po razdolžnem črtežu, katerega odobri ona in po katerem se mora razdolžiti vsa napravna glavnica v času, dokler bo trajalo dopustilo.
(Slowenisch.)
104
§. 4.
Doplačilo prevzetega poroštva mora državna uprava opraviti zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo pa za pogojeno obrestovanje in za počrtežno razdolžbo zajma ob dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, opravljal delna plačila tudi poprej, ako vložijo koncesijonarji dotično prošnjo šest tednov poprej, preden izteče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti zadnji čas tri mesece po preteku obratnega leta, da so bile na-prejščiue odmerjene previsoko, morajo koncesijonarji precej vrniti dobljeni večji znesek.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§- 5.
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor z naprejščino, ki daje obresti po štiri od sto na leto.
Kadar preseže čisti donos železnice zagotovljeno letno vsoto, se mora dotični prebitek precej odpravljati državni upravi v povračilo dane naprej-ščine z obrestmi vred tako dolgo, dokler se ta ne odplača popolnoma.
Pri tem je poplačati dospele obresti, preden se vrnejo najprejščine.
Terjatve države iz takih naprejščin ali obresti, ki' še niso bile plačane do časa, ko mine dopustilo ali ko odkupi železnico država, je opraviti iz še ostajajoče imovine podjetja, kateri pripada zlasti tudi odškodnina, ki jo je plačati za odkup (§. 17)
§• 6.
»•
Kaki stroški za beležbo efektov na domačih in unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine in pa davki, ki jih bo podjetju plačevati po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun za razhodek.
Isto velja tudi o upravnem prispevku, katerega bo plačevati za prednostni zajem, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo dajati posojajočemu finančnemu zavodu.
Za državna doplačila ne bo plačevalo podjetje nikake dohodnine.
§■ 7-
Gradnjo dopuščene železnice je začeti precej po dobljeni dovolitvi za njo in jo dokončati naj-dalje v dveh letih, računaje od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati obrat po njej nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo.
Da se bodo držali gorenjega roka za gradnjo, in pa da izvršč in opremijo železnico, kakor je primerno dopustilu, morajo dati koncesijonarji na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti po krivdi koncesijonarjev, se sme izreči, da je za-pala ta varščina.
§. 8.
Da izdelajo dopuščeno železnico, se dodeljuje koncesionarjem pravica razlastitve po določilih do-tičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se dodeljuje koncesijonarjem tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§• 9.
Koncesijonarjem se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopustilnica, potem dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice in pa drugačnih ukazil, ki se dadö, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi,| zlasti zakoni o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 1 6. novembra 1851. 1. (drž. zak. št. 1 iz 1. 1852.), in pa zakonov in ukazov, ki se morda dadö v bodoče.
§. 10.
Gradnja dopuščene železnice se izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod
neposrednim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organov, ki jih ono odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je oddati po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposredno ingereneijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih ob gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
§• H.
Koncesionarjem se priznava pravica, da s posebnim dovolilom državne uprave in s pogoji, ki jih ta postavi, naredé v izvršitev dopuščenega železniškega podjetja posebno delniško družbo, ki stopi v vse pravice in zaveznosti koncesionarjev.
Koncesijonarji imajo pravico, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti eventualno v delne zadolžnice razdeljen prednostni zajem v nominalnem znesku, ki ga določi državna uprava in katerega bo obrestovati s 4 odstotki največ in razdol-žiti v 76 letih (§. 2).
Ta prednostni zajem je oddati po ukazilih, katera ukrene državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne napravne glavnice potrebuje odobrila državne uprave.
Pri tem veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice, vštevši nabavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagajniških dotacij, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni porabi prve napravne glavnice treba še drugih novih staveb, in ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo do-tični stroški prišteti napravni glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množitev obratnih 'naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Družbena pravila, in pa obrazci prednostnih obligacij in delnic, ki se morda izdado, nadalje raz-dolžni črtež za prednostne obligacije in za delnice in
pa pogodba o oddaji prednostnega zajma potrebujejo odobrila državne uprave.
V pravila delniške družbe, ki se napravi, je vzprejeti določilo, da morajo biti vsi udje načelništva (upravnega svéta, ravnateljstva) avstrijski državljani 1er prebivati v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru.
g. 12.
Vojaščino bo prevažati po znižanih tarifnih cenah. Za uporabljanje vojaške tarife za osebe in reči se bo v tem oziru in pa gledé polajšil potujočim vojaškim osebam ravnati po določilih, ki bodo veljala vsak čas pri avstrijskih državnih železnicah.
Ta določila je uporabljati tudi na deželno brambo in na črno vojsko obéh državnih polovic, na tirolske deželne strelce in na žandarje, in to ne samo ob potovanju na račun državne blagajnice, ampak tudi, kadar potujejo te osebe službeno na svoj račun na orožne vaje in prigledne zbore.
Koncesijonarji se zavezujejo, da pristopijo k dogovoru, sklenjenemu med avstrijskimi železniškimi družbami zastran nabave in imetja opravnih reči za prevažanje vojakov, in pa zastran vzajemnega pripo-maganja z osebjem in z vozili za veče vojaške prevoze, nadalje da pristopijo k vsakikrat veljajočim predpisom o železništvu za čas vojske in pa k dodatnemu dogovoru, ki je obveljal 1. dne junija 1871. 1., o prevozu takih bolnikov in ranjencev, katere je na račun vojaške blagajnice prevažati ležeče.
Vsakikrat veljajoči predpis za vojaške prevoze po železnicah, in pa vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za koncesijonarje moč in veljavo z dnem, ko se po dopuščeni železnici prične obrat. Predpisi omenjene vrste, ki se izdajo po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za koncesijonarje veljavnost tedaj, kadar so se jim priznanih uradoma.
Koncesijonarji so dolžni, oddajaje službe se ozirati v zmislu zakona z dne 19. aprila 1872. 1. (drž. zak. št. 60) na doslužene podčastnike iz vojske, vojne marine in deželne brambe.
§• 13.
Za prevažanje civilnih stražnih čet (varnostnei straže, finančne straže itd.) je slično uporabljal
znižane tarifne postavke, ki veljajo za prevažanje vojakov.
§. 14.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila na račun koncesijonarjev država ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, in koncesijonarji bodo morali upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju ali ki se eventualno ustanové poprek. Načine, kako je voditi ta obrat, je uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in koncesijonarji.
Pri tem se državni upravi pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljati raz-redbo blaga in vsa na prevažanje tovorov se nanašajoča postranska določila, kakor tudi ustanavljati dajatve, ki jih železniško podjetje opravlja za javne službene namene, sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda, oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali dokler še niso povrnjene poroštvene naprejščine. ki jih je dala država.
Po preteku tega časa se je koncesijonarjem ravnati po obratnih pogojih, oziroma po dotičnih v obratni pogodbi ukrenjenih določilih.
Uredba tarif za osebe in blago in pa uredba dajatev za javne namene se pridržuje vsakikrat za-konodavstvu, in taki uredbi se morajo pokoriti koncesijonarji.
§• Ib-
Koncesijonarji imajo dolžnost, po pogojih in pridržkih, navedenih v členu XII. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.), vsakikrat dopuščati državni upravi na njeno zahtevanje skupno rabo železnice za promet med že obstoječimi železnicami ali pa takimi, ki se še le napravijo in bodo v državnem obratu, in to takö, da bo imela državna uprava pravico, prosto določevaje tarife, za primerno odškodnino odpravljati ali dajati odpravljati cele vlake ali posamezne vozove po vkupno porabljam železnici ali posameznih njenih kosih.
§• 1«
Dopustilna doba in ž njo vred v §. 9., lit. b) zakona o dopuščanju železnic izrečena obramba zoper
napravo novih železnic se določa na 90 let, raču-naje od današnjega dne, ter mine po tem roku.
Državna uprava sme izreči, da je izgubilo dopustilo moč tudi pred iztekom gorenjega roka, ako se ne bi izpolnjevale dolžnosti, v §. 7 ustanovljene o začetku in dovršitvi gradnje in o začetku obrata, zastran take krivde koncesijonarjev, ki bi se ne mogla opravičiti v zmislu §.11, zakona o dopuščanju železnic.
§• H-
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščeno železnico, ko bo dodelana in v obrat oddana, vsak čas odkupiti po nastopnih določilih:
1.	Odškodnina, ki jo je dati, če se železnica odkupi, bodi v tem, da država namesto ioncesijo-narjev prevzame, da sama plača v §. 11 ozname-njeni prednostni zajem in pa kake druge po koncesionarjih z odobrilom državne uprave v založbo zaračunljivih napravnih stroškov (§. 11, odstavek 6) vzprejete dolgove v zneskih, še neplačanih ob Času odkupa in da razen tega plača znesek v višini delniške glavnice, v kolikor bi ta še-ne bila razdolžena v času odkupa, v gotovini ali v državnih zadolžnicah.
Zadolžnice je pri tem računiti po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, kateri so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1, pride država po odkupu železnice in z dnem tega odkupa brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odobrilom državne uprave vzprejetega zajma obremenjeno last in v užitek tukaj dopuščene železnice z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajniške zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesijonarjev, in družbena postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glavnične reserve, v kolikor niso le-te že bile namenu primerno uporabljene z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči železniškemu podjetju najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugačni imovinski predmeti, kamri morajo bodi si kot pritiklina železniškega podjetja, bodi si v poplačilo državnih terjatev iz poroštvenega razmerja (§. 5), ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo ;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju (št. 1) in ki se eventualno začasno ové s pridržkom poznejše izprave, s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki mora paziti na to, da se stan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave pritrditve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenitev.
5.	Koncesijonarji so dolžni, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, kateri je ustanovljen za odkup, prevzeli fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi koncesijonarji ne izpolnili te dolžnosti, ima državna uprava pravico tudi brez pritrditve koncesionarjev in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Počenši s časom odkupa se bo odkupljena železnica obratovala za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
Čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo železniškemu podjetju, ki pa mora samo poravnati vse iz gradnje in obrata železnice do zgoranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
6.	Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 3) vknjižiti državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Kcncesijonarji so dolžni, dati državni upravi na zahtevanje na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž njih strani.
§. 18.
Ko mine dopustilo in tistega dne, ko mine, preide brezodplatno na državo neobremenjena lastnina in užitek dopuščene železnice in vse premične in nepremične pritikline, vštevši vozila, gra-divne zaloge in blagajnične zaloge, kake dovlačnice, ki so last koncesionarjev, in postranska opravila in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glav-nične reserve v obsegu, povedanem v §. 17, št. 2.
Ko mine to dopustilo, in pa tudi, ko se odkupi železnica (§. 17), obdržč koncesijonarji last pri-čuvnega zaklada, napravljenega iz lastnih donosov podjetja, in pa kar bi imeli po obračunih terjati, potem tudi last posebnih naprav in poslopij, narejenih in pridobljenih iz lastne imovine, katere so si koncesijonarji sezidali ali pridobili sami po pooblastilu državne uprave z izrečnim pristavkom, da te reči niso pritiklina železnice.
§• 19.
Ako se napravi delniška družba, omenjena v §. 11, ima komisar, ki ga postavi državna uprava, tudi pravico, kolikorkrat se mu zdi primerno, hoditi v seje upravnega sveta ali drugega zastopa, kateri bo veljal za predstojništvo družbe, in pa v vélike zbore, ter tam ustavljati vse sklepe in odredbe, nasprotne zakonom, dopustilu ali družbenim pravilom, ali pa kvarne javni koristi in finančni koristi po-roštvujočega državnega zaklada ; toda v takem primeru je komisarjeva dolžnost, precej si izprositi odločilo ministrstva za železnice, katero je dati brez odloga in katero naj veže družbo.
§• 20.
Ako bi se poleg vsega poprednjega svarila večkrat prelomile ali opustile v dopustilnici ali v zakonih naložene dolžnosti, se pridržuje državni upravi tudi pravica, poprijeti se zoper to zakonom primernih naredeb ter po okolnostih izreči, da je dopustilo izgubilo moč še pred iztekom dopustilne dobe.
VVittek s. r.
150.
Dopustilnica z dne 28. septembra 1901. 1.
rega odobri ona in po katerem se mora razdolžiti vsa napravna glavnica v času, dokler bo trâjalo dopustilo.
§. 4.
za lokalno železnico od Hartberga v Friedberg.
Na podstavi Najvišega pooblastila podeljujem v porazumu z udeleženimi ministrstvi delniški družbi .Lokalna železnica Fürstenfeld—Hartberg (—Neudau)“ v Gradcu po pogojih in načinih, določenih v nastopnem, po določilih zakona o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238), in pa zakonov z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz 1. 1895.) in z dne 1. julija 1901. 1. (drž. zak. št. 85) zaprošeno dopustilo za gradnjo in obrat lokalne železnice, katero bo napraviti kot glavno železnico drugega reda s pravilnim tirom od Hartberga v Fried-berg.
§• 1.
Za železnico, ki je predmet te dopustilnice, uživa družba v členu V. zakona z dne 31. decembra 1894. 1. (drž. zak. št. 2 iz leta 1895.) omenjene ugodnosti.
Doplačilo prevzetega poroštva mora državna uprava opraviti zadnji čas tri mesece po predložbi dokumentiranega letnega računa potem, ko je bil ta račun pregledan.
Erar bo pa za pogojeno obrestovanje in za počrtežno razdolžbo zajma ob dogovorjenih rokovih dospelosti po meri potrebščine, izpravljene na podstavi proračuna o donosu, toda pridrževaje si obračun na podstavi letnega računa, opravljal delna plačila tudi poprej, ako vloži družba dotično prošnjo šest tednov poprej, preden izleče rok.
Ako bi se pokazalo po dokončni ustanovitvi letnega računa, katerega bo predložiti zadnji čas tri mesece po preteku obratnega leta, da so bile na-prejščine odmerjene previsoko, mora družba precej vrniti dobljeni večji znesek.
Doplačilo se mora zahtevati od države zadnji čas v letu dni po preteku dotičnega obratnega leta, ker bi sicer nehala pravica do njega.
§. 2.
Za dopuščeno železnico, za katero je po od' redbah ministrstva za železnice pisati samostojen obratni račun, dodeljuje država za dobo od časa, ko se začne obrat, do preteka 76. leta dopustilnega trajanja poroštvo letnega čistega donosa v višini potrebščine za 4odstolno obrestovanje in razdolžno kvoto prednostnega zajma, katerega bo vzprejeti zastran nabave novcev in razdolžiti v zgoranjem času, in to tako, da bo državna uprava dopolnila primanjkljaj, če bi letni čisti donos ne dosegel zneska, za katerega velja poroštvo.
Oznamenjeni prednostni zajem pa se sme vzprejeti samo do tistega, svoječasno po državni upravi določenega nominalnega zneska, ki je potreben v nabavo zneska 4,040.000 K v gotovini.
§• 3.
Ud letnega, po §. 2 s poroštvom zagotovljenega čistega donosa je v odplačilo prednostnega zajma, ki se vzprejme, porabiti tisti znesek, ki ga določi državna uprava po razdolžnem črtežu, kate-
§• 5.
Z zneskom, ki ga bo plačevala državna uprava vsled prevzetega poroštva, je ravnati zgolj tako, kakor z naprejščino, ki daje obresti po štiri od slo na leto.
Kadar preseže čisti donos dopuščene železnice zagotovljeno letno vsoto, se mora dotični prebitek precej odpravljali državni upravi v povračilo dane naprejšČine z obrestmi vred tako dolgo, dokler se ta ne odplača popolnoma.
Pri tem je poplačali dospele obresti, preden se vrnejo naprejščine.
Terjatve države iz lakih naprejščin ali obresti, ki še niso bile plačane do časa, ko mine dopuslilo ali ko odkupi železnico država, je opravili iz še ostajajoče imovine podjetja, kateri pripada zlasti tudi odškodnina, ki jo je plačali za odkup dopuščene železnice (§.14).
§• 6.
Kaki stroški ža belažbo efektov na domačih in unanjih borzah, kake kuponske kolkovnine in pa
davki, ki jih bo podjetju plačevati za dopuščeno železnico po preteku davka prostih let, se smejo postavljati v obratni račun za razhodek.
Isto velja tudi o kakih upravnih prispevkih, ki jih bo plačevati za prednostni zajem, in pa o kakih povračilih za davke in pristojbine, ki jih bo dajati posojajočemu finančnemu zavodu.
Za državna doplačila ne bo plačevalo podjetje nikakega davka.
§• 7.
Gradnjo dopuščene železnice je dokončati naj-dalje v dveh letih računaje od današnjega dne. Dodelano železnico je takoj izročiti javnemu prometu ter vzdrževati obrat po njej nepretrgoma ves čas, dokler bo trajalo dopustilo do 22. dne julija 1980.1.
Da se bode držala gorenjega roka za gradnjo in pa da izvrši in opremi železnico, kakor je primerno dopustilu, mora dati družba na zahtevo državne uprave zagotovilo, položivši primerno varščino v vrednostnih papirjih, v katerih se smejo nalagati novci varovancev.
Ako se ne bi izpolnjevale zgoranje dolžnosti po krivdi družbe, se sme izreči, da je zapala ta varščina.
§• 8.
Da izdela dopuščeno železnico, se dodeljuje družbi pravica razlastitve po določilih dotičnih zakonitih predpisov.
Ista pravica se dodeljuje družbi tudi zastran tistih dovlačnic, ki bi se morda naredile in o katerih bi državna uprava spoznala, da je njih naprava v javni koristi.
§- 9-
Družbi se je ob gradnji in obratu dopuščene železnice držati tega, kar ustanavlja ta dopu-stilnica, potem dopustilnih pogojev, ki jih postavi ministrstvo za železnice, in pa drugačnih ukazil, ki se dadô, pa tudi tega, kar velevajo semkaj mereči zakoni in ukazi, zlasti zakon o dopuščanju železnic z dne 14. septembra 1854. 1. (drž. zak. št. 238) in red za obrat železnic z dne 16. novembra 1851. 1. (drž zak. št. 1 iz 1. 1852.), in pa zakonov in ukazov, ki se morda dadö v bodoče.
Kar se tiče obrata, se odpuščajo varnostne na-redbe in prometni predpisi, obseženi v redu za obrat železnic in v dotičnih dodatnih določilih, v toliko, kolikor in dokler se bo to z ozirom na posebne prometne in obratne razmere dopuščene lokalne železnice, sosebno na njeno zmanjšano vozno brzino zdelo dopustno ministrstvu za železnice, in na to stran bodo veljali dotični posebni obratni predpisi, ki jih izda ministrstvo za železnice.
§. 10.
Gradnja dopuščene železnice «e izvrši po uka-zilih, ki jih izda ministrstvo za železnice, in to pod neposrednim vodstvom in nadzorom ministrstva za železnice, oziroma organov, ki jih ono odpošlje v to.
Gradnjo in dostavke je oddati po podrobnem projektu in proračunu stroškov, ki se sestavi pod primernim vplivom državnih organov, pod neposredno ingerencijo vlade in kolikor moči po pogojih, navadnih ob gradnji državnih železnic.
Dela za gradnjo je oddati ločeno od nabave novcev.
Vrednost dostavek gradiva, odstopov zemljišč in drugih oprav, ki se zagotovijo s prevzetjem osnovnih delnic, je določiti z dogovorom med državo in udeleženci, in če bi se tak dogovor ne mogel skleniti, s prostovoljno sodno cenitvijo.
Vse stavbno gradivo, nadalje vozila, šine in drugačne železniške sestavine in pa vsi predmeti za opremo se morajo nabavljati samo in edino iz domačih tvornic.
Izjemo od tega določila sme ministrstvo za železnice v porazumu s trgovinskim ministrstvom dovoliti tedaj, kadar bi se dokazalo, da domače fabrike ne morejo opraviti dotičnih dostavek gledé cene, kakovosti in časa, do katerega jih je izvršiti, po istih pogojih, kakor jih ponujajo unanje fabrike.
Stavbna dela je izročati v prvi vrsti domačim delavskim močem.
11.
Družbi se priznava pravica, po pogojih, ki jih ustanovi državna uprava, vzprejeti eventualno v delne zadolžnice razdeljen prednostni zajem v nominalnem znesku, ki ga določi državna uprava in katerega bo obrestovati s štirimi odstotki in razdolžiti v 76 letih (§■ 2.).
Ta prednostni zajem je oddati po ukazilih, katera ukrene državna uprava.
Znesek resnične in pa nominalne napravile glavnice potrebuje odobrila državne uprave. .
Pri tun veljaj to načelo, da se ne smejo v račun postavljati nikakoršni drugi stroški razen stroškov za sestavo projekta, za gradnjo in opravo železnice, vštevši nabavo vozil z odobrilom državne uprave res uporabljenih in prav izkazanih, in pa razen zneska za nabavo gradivne zaloge in blagajniških dotacij, katerega ustanovi državna uprava, prištevši interkalarne obresti in razdolžne kvote, ki so bile med grajenjem res izplačane, in kar je res bilo kurzne izgube ob dobavi glavnice.
Ako bi bilo po popolni porabi prve napravile glavnice treba še drugih novih staveb, ali ako bi bilo treba pomnožiti obratne naprave, se smejo dotični stroški prišteti napravili glavnici, če je državna uprava privolila v namerjane nove stavbe ali v po-množbo obratnih naprav in se stroški izkažejo, kakor gré.
Obrazci prednostnih obligacij, in pa delnic, ki se izdadö na novo, potrebujejo odobrila državne uprave.
§. 12.
Obrat železnice, ki je predmet te dopustilnice, bo vodila na račun družbe država ves čas, dokler bo trajalo dopustilo, in družba bode morala upravi državnih železnic povrniti stroške, ki ji zares nastanejo po tem obratovanju ali ki se eventualno ustanove poprek. Načine, kako je voditi ta obrat, je uravnati z obratno pogodbo, ki se sklene med državno upravo in družbo.
Pri tem se državni upravi pridržuje, po svojem izprevidu urejati obrat, ustanavljati tarife za prevažanje oseb in blaga, in pa ustanavljati razredbo blaga in vsa na prevažanje tovorov se nanašajoča postrauska določila, kakor tudi ustanavljati dajatve, ki jih železniško podjetje opravlja za javne službene namene sosebno na korist poštne uprave in državnega telegrafskega zavoda; oziraje se vsak čas na obstoječe prometne potrebe, in to tako dolgo, dokler se bo res zahtevalo državno poroštvo ali dokler še niso povrnjene poroštvene naprejščine, ki jih je dala država.
Po preteku tega časa se je družbi ravnati po postavljenih obratnih pogojih, oziroma po dotič-nih v obratni pogodbi ukrenjenih določilih.
Uredba tarif za osebe in blago in pa uredba dajatev za javne namene se pridržuje vsakikrat za-konodavstvu in taki uredbi se mora pokoriti družba.
§. 13.
V ostalem naj določila §§. 7, 9. 11, do vštevši 15 Najviše dopustilnice z dne 22. julija 1890. I. (drž. zak. št. 163) za lokalno železnico od Fürstenfelda v Hartberg s krilom v Neudau veljajo tudi za sedaj dopuščeno železnico z merilom,
a)	da vsakikrat veljajoči predpis za vojaški prevoz po železnicah, potem vsakikrat veljajoči predpisi o železništvu za čas vojske zadobé za družbo moč in veljavo z dnem, katerega se začne obrat po železnici od Hartberga v Friedberg, in da predpisi omenjene vrste, ki se izdajo po tem času, pa se ne objavijo v državnem zakoniku, zadobé za družbo veljavnost tedaj, kadar so se ji priznanih uradoma;
b)	da naj se v §. 9, odstavku 2 omenjene Najviše dopustilnice obseženi pokazna §. 3 te dopustilnice, zmislu primerno nanaša tudi na §. 7 sedanje dopustilnice;
c)	da se pokaz v §. 13, odstavku 1 Najviše dopustilnice sedaj nanaša na točko 2 v naslednjem g. 14 izpremenjenega §. 12 imenovane Najviše dopustilnice;
d)	da naj stopijo na mesto g. 12 imenovane Najviše dopustilnice naslednja določila §. 14.
g. 14.
Državna uprava si pridržuje pravico, da sme dopuščene železnice, in to tako železnico Fürstenfeld—Hartberg s krilom v Neudau, ki je predmet Najviše dopustilnice z dne 22. julija 1890. 1. (drž. zak. št. 163), kakor tudi sedaj dopuščeni nastavek od Hartberga v Friedberg, ko bodo dodelane in v obrat oddane, vsak čas odkupili po nastopnih določilih:
1.	Odškodnina, ki jo je dati, ako se železnice odkupijo, bodi v tem, da država namesto družbe prevzame, da sama plača v g. 11 oznamenjeni prednostni zajem in pa kake druge po družbi z odobrilom državne uprave vzprejete zajine v zneskih, še neplačanih ob času odkupa, in da razen tega plača znesek v višini delniške glavnice, v kolikor bi ta še ne bila razdolžena v času odkupa, v gotovini ali
v državnih zadolžnicah ; od tega plačila pa je, ne kraté v dopustilu in v pravilih omenjenega popolnega izplačila družbenih prednostnih delnic lit. a) odbiti kake državne terjatve iz neplačanih poroštvenih naprejščin z obrestmi vred (§. 5).
Zadolžnice je pri tem računati po tistem kurzu, ki se pokaže za poprečnega med denarnimi kurzi, ki so se v ravno preteklem polletju uradno zaznamovali na dunajski borzi o državnih zadolžnicah enake vrste.
2.	Izplačavši odškodnino, predpisano v št. 1, pride država po odkupu železnic in z dnem tega odkupa brez daljnje odplate v bremen čisto, oziroma samo s še ne poplačanimi ostanki z odobrilom državne uprave vzprejetih zajmov obremenjeno last in v užitek železnic z vsemi dotičnimi rečmi, naj bodo premične ali nepremične, vštevši tudi vozila, gradivne zaloge in blagajniške zaloge, kake dovlač-nice, ki so last družbe, in postranska opravila, in pa iz napravne glavnice narejene obratne in glav-nične reserve, v kolikor niso le-te že bile namenu primemo uporabljene z odobrilom državne uprave.
3.	Sklep državne uprave o izvrševanju pravice državnega odkupa, ki se mora zgoditi vselej s pričetkom koledarskega leta, se v obliki izjave priobči družbi najpozneje do 31. dne oktobra neposredno zadnjega leta pred odkupom.
V tej izjavi se določi:
a)	Čas, od katerega se opravi odkup;
b)	železniško podjetje, ki je predmet odkupa, in drugačni imovinski predmeti, ki morajo bodi si kot pritiklina železniškega podjetja, bodi si v poplačilo državnih terjatev poroštvenega razmerja, ali iz drugih pravnih naslovov preiti na državo;
c)	znesek odkupnine, ki jo država plača železniškemu podjetju (št. 1), in ki se eventualno začasno ové s pridržkom poznejše izprave s povedbo plačilnega roka in plačilnega kraja.
4.	Državna uprava si pridržuje pravico, vro-čivši odkupno izjavo postaviti ob enem posebnega komisarja, ki mora paziti na to, da se slan imovine od tega časa počenši ne izpremeni na škodo državi.
Vsaka oddaja ali obrememba nepremičnih imovinskih predmetov, navedenih v odkupni izjavi, potrebuje od časa odkupne izjave privolitve posebnega komisarja.
Isto velja o vsakem prevzetju novih dolžnosti, ki segajo čez mejo rednega opravilnega obrata ali provzročujejo trajno obremenitev.
o. Družba je dolžna, poskrbeti za to, da bo mogla državna uprava dne, ki je ustanovljen za odkup, prevzeti fizično posest vseh v odkupni izjavi navedenih imovinskih predmetov.
Ako bi družba ne izpolnila te dolžnosti, ima državna uprava pravico, tudi brez privolitve družbe in brez sodnega posredovanja prevzeti fizično posest navedenih imovinskih predmetov.
Počenši s časom odkupa se bodo odkupljene železnice obratovale za račun države, in potemtakem so vsi obratni dohodki na korist, vsi obratni stroški pa na škodo državi.
čisti donosi, ki se pokažejo po obračunu do časa odkupa, ostanejo družbi, ki pa mora ßama poravnali vse iz gradnje in obrata železnice do zgo-ranjega časa nastale obračunske dolžnosti in drugačne dolgove.
ti. Vlada si pridržuje pravico, na podstavi odkupne izjave (št. 3) vknjižiti državno lastninsko pravico na vseh nepremičnih imovinskih predmetih, ki preidejo vsled odkupa na državo.
Družba je dolžna, dati državni upravi na zahtevanje na razpolago pravne listine, katere bi bile morda še potrebne ž nje strani.
Wittek s. r.
(Slovcnlsch.)
105
1