Oglasnik GLASILO DELAVCEV • INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA • LJUBLJANA ] MAJA 1979 ŠTEVILKA 5 __LETO XIII. OB PRVEM MAJU Marsikaj, kar je bilo na svojem začetku eksplozivno seme prihodnosti, klijoče iz volje in naporov, vere in obupa, muk in smrti množic, se je počasi spremenilo v navado, ki jo prav tako sproti spreminjamo, prilagajamo sebi in času, da sami več ne vemo, kakšen je začetek, kakšni njegovi vzgibi in cilji. To je usoda domala vseh praznikov. Je takšna, počasi, a vztrajno spreminjajoča se navada tudi 1. maj? Prav in naravno je, da se boj poleže, da se napor umiri v počitku, da ideja usahne v realnost, ki je v njen nekdanji cilj, skratka: prav in naravno je, da tudi človekova pot čimpreje steče zložno in ravno, toda: prijetneje je človeku, generacijam, narodom, če vedo, da je bil boj smiselen, da napori niso bili zaman, da ideje niso bile same sebi namen. Kakšen je torej naš današnji prvi maj? Naj govorimo karkoli, a prav gotovo je prijeten občutek, ko ob koncu slehernega starega leta najprej poiščemo v novem koledarju vse praznike, zlasti dvojne, najbrž z največjim pričakovanjem prav prvi maj: ali bo mogoče ob dveh prazničnih dneh prost še kakšen dan, pred ali po praznikih, da bi tako izdatneje uživali svoj, zdaj že tradicionalni »prvomajski vikend«. Lahko bi celo patetično zapisali: naš boj ni bil zaman! Najprej praznik boja, potem praznik dela, zdaj oddih, vikend kot zaslužena nagrada za prvo in drugo, za dobojevani boj in opravljeno delo... In vendar je tudi prav in naravno, če človek iz tega prijetnega občutka, osebnega, nacionalnega, državnega in mednarodnega, stopi za trenutek v krvavi začetek: v 1. maj 1886 v Chicagu, ko je ameriška policija ubila šest in ranila okrog petdeset stavkajočih delavcev. Sledil je še sodni proces s petimi smrtnimi obsodbami in tremi na dosmrtno ječo. Tri leta kasneje je prvi kongres Druge internacionale proglasil 1. maj za mednarodni delavski praznik. Koliko prvih majev se je od tedaj zvrstilo, krvavih in nekrvavih, v boju in delu? Toda zahteve čika-ških stavkajočih delavcev, simbolično zapisane v treh osmicah: osem ur dela, osem ur počitka, osem ur posvečenih kulturi, so še zmerom neuresničene. Marsikje tudi še danes, ob praznovanju prvega maja 1979. Prav tako pa ne smemo mimo 27. aprila, dneva ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda. Ta dan so se združile vse napredne sile malega, slovenskega naroda, da bi strle zavojevalce. Dolg, težak in neizprosen je bil boj, boj ponižanih in tlačenih, da smo končno lahko 1. maj 1945 že praznovali na pragu svobode, dragocene svobode, priborjene z milijoni življenj. Od nas pa je danes odvisno, kakšno vsebino bomo dali praznikom! I SESTALA SE JE SKUPŠČINA SOZD Na četrti redni seji se je v torek, 10. aprila, sestala v sejni ljanje del in nalog pomočnika dvorani hotela Kompas v Ljubljani skupščina SOZD IMP. generalnega direktorja za Dnevni red je obsegal 12 točk in napovedoval dolgo sejo. program in razvoj imenuje Jurija Zavca, dipl. oec., ki je do- Pri pregledu sklepov prejš- prejšnji seji, je ponovno raz- slej te naloge opravljal kot vr-nje seje je predsednik ugoto- pisala prosta dela in naloge šileč dolžnosti. Delegati so vil, da dva sklepa, za katerih pomočnika generalnega di- predlog razpisne komisije po-izvršitev so bili zadolženi di- rektorja za program in ra- trdili. rektorji delovnih organizacij, zvoj SOZD IMP. Na razpis O zaključnem računu še nista izvršena, ostali so sta se prijavila dva kandidata. SOZD za leto 1978 je poročal uresničeni. Komisija je po opravljenem mag. Alojz Kosi, direktor in- Razpisna komisija, ki jo je predhodnem postopku pred- terne banke IMP. O tem ob-i<^skupšafia imenovala na lagala skupščini, da za oprav- javljamo poseben članek. Skupščina je ob sprejetju zaključnega računa sprejela še priporočilo, da naj v temeljnih organizacijah izločajo toliko sredstev skupne porabe, kolikor jih v tekočem mesecu potrebujejo in treba se je truditi, da bo višina avansov enaka kot doslej, ker je to kvaliteten vir financiranja poslovnih sredstev, za proizvodne TOZD pa veljajo čimbolj enakomerne dobave, ki jih morajo spremljati sprotni računi, kar doslej ni bilo vedno tako. O planu SOZD za leto 1979 je poročal Jurij Zavec. V letošnjem letu bodo vse TOZD v SOZD IMP ustvarile 5,115 milijarde realizacije. Hkrati z borbo za doseganje planov, bomo morali intenzivno izboljševati sistem Nadaljevanje na 2. strani SESTALA SE JE SKUPŠČINA SOZD FLkli INVESTICIJSKIH DEL V TUJINI SOZD IMF 1979 - 1955 El - elektro instalacije in naprave KI - klimatizacija in prezračevanje En - energetski objekti TS - termoinstalacije in naprave ter sanitarne instalacije in naprave DVR - države v razvoju SEV - vzhodno evropske države RD - razvite države Leto v 10 ^ din DVR 79 80 81 82 83 84 85 =====aa=ssssa ======= ======== ======* ======= ======== = = = = = = sj ======= BI 70 85 120 130 140 150 150 KI 80 100 140 160 170 175 200 En 45 55 80 95 100 100 95 TS 35 40 60 65" 70 75 75 Skupaj DVR 250 280 400 450 480 500 520 acaanaasaaia ======= ■*■**■« *====== 3o«a«a: ======= *=====* ======1 cBaassiiaassa El - 30 50 50 50 50 50 KI - 10 15 15 15 15 20 En 30 30 55 55 55 55 70 TS 70 30 60 60 60 60 60 Skupaj SEV < aaasaasassasz 100 100 180 180 180 180 200 R D saaaBaassses: f = ■»===- ======= =>”*= ======= ======= ======= ======= El 20 - 10 10 10 10 10 KI - - - - - - - En - - - - - - - TS - - 10 10 10 10 20 Skupaj RD ============= 20 ======== 20 20 20 20 30 SKUPAJ -S.- 330 i-asaaaa; 600 ====== 680 700 IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP — Industrijsko montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 9.400 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Meta Rotter, Borut Gržinič, Borut Wildmann, ing. Vinko Kuder, Karel Capuder, Alojz Kamin, Anton Križan, Ivan Herga, Tone Štrus (odgovorni urednik). Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije'IS SRS, št. 421-1-72 z dne 26. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka do prometa proizvodov. Nadaljevanje s 1. strani poslovanja. Tako bo treba pripraviti obračun poizvodnje preko računalnika, kar že v predpripravah pomeni poenotenje proizvodne dokumentacije. Najkasneje s 1. 1. 1980 pa naj bi začeli z razpisovanjem materiala preko računalnika. Še posebej je bilo poudarjeno, da naj TOZD sproti obravnavajo poročila o uresničevanju plana in se že sedaj pripravljajo na ukrepe, ki jih bodo morali sprejeti, ko bo nastopila določena kriza. Tudi o programu izdelave planskih dokumentov je poročal Jurij Zavec. Skupščina je program, ki je v Glasniku že bil objavljen, sprejela in imenovala komisijo za družbeno planiranje v SOZD IMP. Delegati v tej komisiji so: 1. ZAVEC Jurij, dipl. oec., DS SOZD 2. POLJANŠEK Samo, ing. stroj., DO Promont 3. GRŽINIČ Borut, dipl. oec., DO Emond 4. SITAR Milojka, dipl. oec., DO PMI 5. GRUDEN Jasna, dipl. oec, DO KLIMAT 6. KAMIN Lojze, oec., DO IKO 7. ROVANŠEK Anica, dipl. oec., DO LIVAR 8. KAFOL Ratomir, dipl. oec., DO IZIP 9. KAJBAR Ivan, dipl. oec., DO KLIMA 10. VRHOVEC Stane — predsednik skupščine SOZD 11. ROJC Janec, Koordi-nac. odbor sindikata SOZD IMP Obenem je bilo poudarjeno, da naj bi imeli v okviru SOZD enoten samoupravni sporazum o temeljih plana in enoten sporazum o določenem planskem obdobju. Poročilo o poslovanju v letu 1978 je skupščini podal tudi generalni direktor SOZD IMP Stanko Krumpak in ga kot samostojni članek objavljamo v celoti. O poslovanju interne banke je poročal njen direktor, mag. Alojz Kosi, ki je obenem posredoval delegatom še pregled finančnega stanja. Delegati skupščine so sprejeli naslednji priporočili: delavci, ki delajo na salda-kontih in v operativnih prodajnih službah, naj bi imeli večji pregled nad nastankom dura. Vse TOZD naj bi imele le toliko zalog, kot je nujno za normalno delo. Poročilo arbitražne komisije, ki je obravnavala odnose med TOZD TRATA in LSNL je prebral Tone Marolt. Komisija je ugotovila, da konkretnega zahtevka za povrnitev nastale škode TOZD TRATA ni predlagala, to pa je edino, kar bi arbitražna komisija lahko odločila. Konkretni zahtevek mora TOZD TRATA posredovati komisiji v 15 dneh. Z istimi vprašanji se je »ukvarjal« tudi svet samoupravne delavske kontrole SOZD. Sklepe je prebral njegov predsednik Andrej No-voselec in jih v celoti objavljamo: 1. Kadar pride do spornih zadev, podobnih tej, ki je v razpravi, ki dajejo slabo luč celotnemu IMP, se naj najprej poskušajo rešiti doma oz. v okviru organizacije. Podobno, kot se je zgodilo sedaj, si IMP ne sme več dovoliti. 2. Pogodba je bila konec leta formalno izpolnjena, ni pa upoštevana dinamika — zaradi objektivnih okoliščin in zaradi premajhne angažiranosti z obeh strani. 3. Sporna zadeva se naj s sporazumom med obema TOZD čimprej reši. K delu naj pristopita obe TOZD preko poslovodnih organov, organov upravljanja in DPO in naj do 1. 6.1979 sporočijo SDK, kako so rešili nastalo situacijo. 4. Potrebno je več strokovnega sodelovanja med obema TOZD (komercialne in tehnične službe). 5. Obe TOZD naj mesečno poročata SDK o izvrševanju plana. 6. Delavski kontroli obeh TOZD in DO naj namenita posebno pozornost urejevanju medsebojnih odnosov. 7. Imenuje se 3-članska komisija v sestavi Novoselec Andrej, Gognjavec Alojz in Čerin Aleš, da do 15. maja pripravi osnutek programa dela SDK in ga pošlje vsem delegatom. Že nekaj mesecev je v javni razpravi Samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah in obveznostih in odgovornostih med DS SOZD in TOZD. Doslej so prispele štiri pripombe, ki jih je komisija skupaj s predlagatelji uskladila in predlagala skupščini, da določi predlog in ga posreduje temeljnim organizacijam v sprejem. Aleš Čerin, pomočnik generalnega direktorja za pravno samoupravno področje, ki je poročal o sporazumu, PLAN IZVOZA 1979 - 1985 SOZD IMP PO POSAMEZNIH SKUPINAH Leto v 10 ^din 79 80 81 82 83 84 85 Elementi klime, in prezračevanja 16 16 16 16 20 25 30 Armature, črpalke 25 25 20 22 23 28 30 Elektro naprave in elementi 20 20 33 45 47 52 55 Odlitki 70 70 75 75 85 85 90 Kmetijska in gradb. 14 16 18 20 20 25 30 mehanizacija mmmmmmmm Skupaj 145 147 162 178 195 215 235 je še predlagal, da bi ga sprejeli do konca maja, s čemer so se delegati strinjali. Delegati skupščine so sprejeli, po opravljeni predhodni obravnavi, pravilnik o samoupravni delavski kontroli SOZD IMP. Informacije o programu razvoja zunanje trgovinske mreže in kadrov SOZD IMP je podal Janez Miklavc, direktor delovne organizacije IZIP. Plan investicijskih del, ki naj bi jih opravili v tujini, plan izvoza po posameznih skupinah in plan blagovnega uvoza za obdobje 1979—1985 objavljamo v celoti. Na zunanje trgovinskem področju je v letu 1978 delalo v SOZD IMP 56 delavcev, letos jih bo 61, v letu 1985 pa je predvidenih 110 delavcev (54 več kot leta 1978). Delo na zunanje trgovinskem področju nam otežkoča dejstvo, da še nimamo zuna-_ nje trgovinske registracije, strani pa TOZD TEN oddaja ker republiški komite za eko- dela zasebnikom. Delegati so nomske odnose s tujino še ni sprejeli priporočilo, da o te-izdal soglasja za zunanjo tr- žavah razpravlja delavski svet govinsko registracijo. Prav delovne organizacije in jih tako še ni registrirana SOZD reši. IMP, niti Interna banka, če- O nekaterih težavah in prav je od vložitve zahtevka uspehih je spregovoril gene-(18. junija lani) že minilo sko- ralni direktor Stanko Krum-raj leto dni. Zato so delegati pak: Seznam težav in TOZD, skupščine sprejeli sklep, da se ki jih imajo, se iz leta v leto vsem omenjenim forumom j ponavlja. Če bomo hoteli napiše pismo, da jih obve- prebroditi težave, ki se bodo stimo o težavah, s katerimi se pojavile že proti koncu letoš-srečujemo z željo, da bi po- njega leta, v začetku prihod-stopek pospešili. njega pa prav gotovo, bomo Delegati so se strinjali, da morali spremeniti obnašanje generalni direktor v imenu na vseh področjih, predvsem SOZD IMP podpiše samou- pa se potruditi pri izvozu, pravni sporazum o merilih in Dobre reference smo si ustva-postopkih za uresničevanje rili v Iraku, kjer na našem kreditnih odnosov s tujino največjem gradbišču zaklju-potem, ko ga bodo sprejele čujemo dela — tokrat celo TOZD in delovne skupnosti, pred rokom. Tudi finančni re-Ob koncu seje se je oglasil zultat bo, kot vse kaže — inž. Alojz Kračun, delegat iz ugoden. V Vzhodni Nemčiji TOZD ISO, ki je seznanil bo montažna dela zelo težko skupščino SOZD s položajem obdržati v sedanjem obsegu, v TOZD ISO, ki je trenutno J A kljub težavam moramo na skoraj brez dela, na drugi- tem tržišču še vedno ostati. Pripravljamo se tudi na rega je opozoril predsednik ustanovitev firme v . tujini, skupščine Stane Vrhovec že , kjer naj bi vložili približno med sejo, ob koncu pa se ga je 175 % sredstev IMP. Osnovni dotaknil tudi generalni direk-namen te ustanovitve pa je tor. Do točke »razno« na seji, večji izvoz naših izdelkov. ki je trajala pet ur, ni sprego-Z reorganizacijo se nam je voril noben od delegatov!! povečala režija. Biti moramo Trije, ki so spregovorili ob izredno pazljivi, na katerih koncu so izjeme, ki potrjujejo področjih se nam povečuje, pravila. Postavljeno vpraša-Na žalost nam razvoj stagnira, nje — zakaj — ni dobilo od-Razen livarne in TOZD govora. Mnenje, da je po-SKIP, ki sta tudi na tem po- trebna »reorganizacija« tudi dročju veliko naredila, vse tu, je več kot utemeljeno, ostale TOZD stagnirajo. Dejstvo pa je, da so na seji Leta 1974 je celoten IMP skoraj vseh pet ur uporabili sprejemal stabilizacijske na- poročevalci, kar je ob pravo-črte, ki bodo letos zopet za- časno posredovanem gradivu nimivi in bi veljalo pogledati, odločno preveč. Če vsaki de-kako so bili uresničeni. Ta- legaciji odmerimo za pripom-krat smo govorili o lastnem be, vprašanja in odgovore ob razvoju kot sredstvu proti tako obsežnem dnevnem redu zmanjševanju uvoza in koliko le deset minut (kar je malo), smo naredili? Generalni di- potem bi imelo sejo v nada-rektor je opozoril še posebej ljevanjih!! Ob pripravljanju na ravnanje z družbenimi naslednjih sej (»reorganizaci-sredstvi, ki ni vedno primer- ja« je predvidena šele z novim no. mandatom) bo treba razmiš- Na koncu pa naj se dota- ljati tudi o tej strani proble-knemo še vprašanja, na kate- ma. j §XRUS PLAN BLAGOVNEGA UVOZA SOZD IMP 1979 - 1985 Leto v 106din 79 80 81 82 83 84 85 ^ =s as *«*»»» »a[■■■■■■saBai iscaasasa aaaaaaas| ■ ■■aiaaaaa *aiaiai*ai»si=a Oprema 71 80 70 75 75 70 ,7° Repro materijal 130 145 160 175 190 205 220 Skupaj 201 225 230 250 265 275 290 1 Poslovno poročilo generalnega direktorja TOVARIŠICE IN TOVARIŠI! Samokritična, vendar konstruktivna analiza dosežene ravni materialnega razvoja in samoupravnih, družbeno ekonomskih odnosov je ena tistih vrednot kolektiva IMP, ki mu je vseskozi omogočala hitro rast pri doseganju rezultatov dela. Uspeli smo ustvarjati realno perspektivo za vsako organizacijsko enoto, vse od bivših obratov, kasneje ekonomskih enot ali danes temeljnih organizacij. Zato je kolektiv z razumevanjem sprejemal odločitve za vsklajen in učinkovit razvoj vsakega dela in organizacije kot celote. Za nami je prvo leto samoupravnega odločanja v pogojih sestavljene organizacije. Dosegli smo pomembne rezultate tako rekoč na vseh področjih naše aktivnosti. Nastopale so tudi nekatere negativnosti, oziroma nekatere negativne tendence, ki lahko ohromijo našo enotnost, uspešnost, prodornost in solidarnost v prihodnje. Vse to so bolj ali manj normalni spremljajoči pojavi vsakega hitrega razvoja, še zlasti pa organizacijskih sprememb. Seveda pa to ne zadošča za običaje in navade delovnega kolektiva IMP, ki smo jih ustvarili s trdim in poštenim delom v preteklosti. Takoj moramo ugotoviti negativnosti in njih vzroke in takoj moramo začeti politično in strokovno akcijo. V to smer bodo usmerjena tudi moja današnja razmišljanja. Kot je znano, predstavlja delovni kolektiv IMP enega večjih v slovenskem gospodarstvu, v jugoslovanskih okvirih spadamo med prvih sto največjih poslovnih sistemov. Velikost sama še ni vse, saj ima enak pomen tudi kakovost gospodarjenja. Ni moj namen, da se spuščam v podrobnejši prikaz doseženih rezultatov, marveč se omejujem na najpomembnejše ugotovitve. Še to, v prikaz podatkov niso vključeni dosežki delovne organizacije Klima Celje, ki je po odločitvi skupščine združena v SOZD IMP od 1. novembra 1978 leta; preprosto iz tega razloga, ker tekom lanskega leta še nismo dejansko vzpostavljali družbeno ekonomskih odnosov skladno s sporazumom o združitvi v sestavljeno organizacijo. DOSEŽKI LANSKEGA LETA Doseglksmo naslednje pomembnejše rezultate v letu 1978: — celotni prihodek 3 milijarde 798 milijonov, ki se je povečal za 36 %, — dohodek 1 milijardo, 454 milijonov, ki se je povečal za 37 %, v SRS za 40 %, — izvoz 34 milijonov, ki seje povečal za 229%, v SRS za 19%, — čisti dohodek 1 milijardo 38 milijonov, ki se je povečal za 23 %, v SRS za 30 %, — neto poslovni sklad 92 milijonov, ki se je povečal za 80 %, v SRS za 31 % — amortizacija 106 milijonov, ki se je povečala za 56 %, v SRS za 31 % — neto poslovni sklad 92 milijonov, ki se je povečal za 80 %, v SRS za 31 % skupaj sredstva za reprodukcijo 198 milijonov, ki so se povečala za 66 %, v SRS za 25 %. Podrobnejše ste dosežke posamezne temeljne organizacije obravnavali na sejah vaših delavskih svetov. V kolikor je bila obravnava preveč formalistična in tudi sicer naj spomnim, da je dolžnost delavskih svetov enkrat mesečno obravnavanje izvrševanja letnega plana, da je ob kvartalnih izkazih rezultatov in pogojev v obliki periodičnih in zaključnega računa nujno izdelati in obravnavati ustrezno analizo poslovanja in ob zaključnem računu je treba izdelati tudi celovito poročilo o sa-, moupravnem poslovanju. Vse to pa mora spremljati sprejemanje sklepov za ukrepanje pri odpravi nastalih pomanjkljivosti ali spremenjenih pogojev. Zanimiva je tudi primerjava doseženih rezultatov v zadnjih petih letih: — skupen obseg poslovanja je v letu 1974 znašal 1.058 milijonov din, v lanskem letu pa 3.798 milijonov din, kar pomeni 2,6 kratno povečanje, oziroma letno naraščanje za 37 % stopnje rasti — obseg montažne dejavnosti je znašal 1974 leta 618 milijonov, oziroma 58 % celotne dejavnosti IMP, v lanskem letu pa 1709 milijonov din, oziroma 45 % celotne dejavnosti IMP, kar pomeni 2,7 kratno povečanje, oziroma letno naraščanje po 26 % stopnje rasti — industrijska proizvodnja je znašala 1974 leta 384 milijone din, oziroma 36 % celotne dejavnosti IMP, v lanskem letu pa 1868 milijonov din, oziroma 49 % celotne dejavnosti IMP, kar pomeni 4,9 kratno povečanje, oziroma 48 % stopnjo letne rasti. — ostala dejavnost (projektiva, zastopanje, izobraževanje, družbeni standard) je 1974 leta znašala 55 milijonov din, oziroma 5 % dejavnosti IMP, lansko leto pa 203 milijone din, oziroma prav tako 5 % dejavnosti IMP, kar pomeni 3,7 kratno povečanje, to je 38 % letna stopnja rasti — obseg izvozne dejavnosti je leta 1974 znašal 71 milijonov din ali 6 % naše dejavnosti v letu 1978 pa 343 milijonov din, kar je 9% obsega celotnega IMP in to pomeni 4,9 kratno povečanje, oziroma 48 % letno rast — število zaposlenih brez vajencev pa se je povečalo od 4434 na 6435 v lanskem letu, se pravi za 45 %, oziroma stopnja zaposlovanja znaša okrog 9 % letno. To so izjemni rezultati, ki sem jih omenil iz več razlogov. Najprej gre za to, da se zavedamo naših 1 rezultatov in znamo pravilno oceniti, da doseženi trud in napori niso bili zaman. Drugič zategadelj, da imamo mero dinamike obnašanja tudi vnaprej, saj morajo biti rezultati v pogojih nove samoupravne organiziranosti samo boljši. In tretjič gre tudi za to, da utišamo nekatere jezne mladeniče, ki ne znajo pravilno ceniti celokupnih naporov kolektiva IMP bodisi, ker premalo poznajo zahtevnost naših proizvodnih programov, bodisi zato, ker skušajo vnašati v naše razmere izkušnje svojih bivših delovnih sredin namesto, da bi spoznavali specifičnosti montažne dejavnosti, industrije investicijske opreme in našo prostorsko dislociranost. INVESTICIJE Dosedanje rezultate spremlja intenzivna investicijska aktivnost naših temeljnih organizacij. Seveda nismo v celoti zadovoljni bodisi, da so roki izgradnje predolgi, bodisi zato, ker smo v preteklih letih — z izjemo 1978 leta — iz leta v leto razpolagali z vedno manjšimi sredstvi za razširjeno reprodukcijo. Vse to povzroča, da za to srednjeročno obdobje, ki se končuje čez slabi dve leti ne bomo uspeli realizirati vseh planiranih investicij in da smo v strukturi virov finansiranja bistveno povečali udeležbo tujih virov, kar seveda pomeni, da naše temeljne organizacije del ustvarjenega dohodka odlivajo drugam. Zaključene ali tik pred zaključkom so naslednje pomembnejše investicije, ki bistveno izboljšujejo pogoje dela predvsem za naslednje razvojno obdobje: — TOZD OV izgradnja proizvodno skladiščne hale in poslovnega objekta na novi lokaciji v Črnučah. — TOZD Dvigalo izgradnja proizvodno skladiščne hale in aneksa na novi lokaciji v Murski Soboti — TOZD Elektrokovinar izgradnja proizvodno skladiščne hale in poslovnega objekta na novi lokaciji v Ptuju — TOZD S kip izgradnja nove tovarne izdelkov iz armiranih poliestrov na novi lokaciji v Podpeči — TOZD livarna sive litine rekonstrukcija livarske linije. Za nadaljni ravzoj so skupnega pomena naslednje investicije, ki jih bodo kolektivi posameznih TOZD začeli tekom letošnjega leta: — TOZD TEN izgradnja nove tovarne energetskih in telekomunikacijskih aparatov in naprav — TOZD TRATA in ITAK izgradnjo nove tovarne črpalk, armatur, avtomatike in energetskih naprav — TOZD SKIP izgradnja tovarne gradbene mehanizacije — TOZD Klima proizvodnja izgradnjo tovarne konfortnih klima naprav — TOZD Inženiring in TOZD Projektivni biro izgradnja prostorov za dva do trikratno povečanje obsega poslovanja. Posebno pozornost bodo kolektivi naših temeljnih organizacij morali posetiti razreševanju socialnega statusa 67 zaposlenih rudarjev v naši TOZD TI O Idrija ob priliki izgradnje nove tovarne prezračevalnih elementov v Godoviču. Seveda pa v zvezi z investicijsko aktivnostjo ne zanemarjamo tudi nujnih potreb ostalih neomenjenih OZD. Na tem mestu sem izpostavil samo tiste, ki smo si jih zapisali za realizacijo v tem srednjeročnem obdobju ali pa so med tem nastopile izredne okoliščine. O tej problematiki bomo v bližnji prihodnosti morali začeti intenzivne razgovore in sprejeti konkreten program investicijskega poslovnega sistema IMP predvsem z dveh zornih kotov: prvič zaradi združevanja sredstev in drugič zaradi dogovora vrstnega reda v operativnem izvajanju. TEŽAVE, KI JIH MORAMO ODPRAVITI Tovarišice in tovariši. Dolžnost mi je, da opozorim še na nekatere zadeve, s katerimi nismo zadovoljni in katerih tendence moramo odpraviti. Gre predvsem za pojave, oziroma posledice, ki jih povzročajo naslednja žarišča: 1. naraščanje režije (v letu 1971 je znašala 27%, v letu 1978 pa 36 % vseh zaposlenih), 2. neustrezna politika delitve osebnih dohodkov, ki ohranja mezdno miselnost (odločba je zagotovljena plača ne glede na slab delovni rezultat), 3. naraščanje indirektnih stroškov zaradi slabega izkoriščanja kapacitet, neustrezne kadrovske strukture ali neustreznih investicij, 4. zaskrbljajoče zaostajanje lastne razvojne dejavnosti zaradi neustreznih delovnih pogojev, zaradi slabe kadrovske politike in zaradi nestimula-tinega nagrajevanja, 5. vedno pogostejše kritike naših poslovnih partnerjev zaradi upadanja poslovnosti pri odnosih do njih samih ali iz razlogov neustreznih poslovnih in samoupravnih odnosov med našimi temeljnimi organizacijami, 6. nesistematičen, premalo preučen in preveč kompliciran proces nastajanja novih ali izpopolnjevanja obstoječih sporazumov in pravilnikov, 7. po letu 1973 ne beležimo, z izjemo izgradnje dijaškega doma, nobene pridobitve za družbeni standard zaposlenih, mislim predvsem na počitniške in samske domove. Moj namen, da vas, tovarišice in tovariši delegati, danes opozarjam in pozivam na konstruktivno obravnavanje je dvojen: negativnosti moramo ugotavljati in odpravljati sproti, in nato, da se moramo zavedati odgovornosti pred celotno družbo in celotnim delovnim kolektivom IMP, ki pričakuje in zahteva od nas, ki smo danes zbrani tu na tem zasedanju navišjega samoupravnega organa poslovnega sistema IMP, da ustvarjamo, usmerjamo in vodimo proizvodni organizem, ki bo ponos slovenskega naroda in naše družbene ureditve. Seveda pa je jasno, da brez problemov nikjer ne gre. Toda v naštetih primerih gre za nekaj več, namreč za nerazumevanje, ki je posledica nestrpnosti ali rezultat preveč enostranskega gledanja, ki ne vidi prek meja svoje temeljne ali delovne organizacije. Vse to zahteva ojačitev političnih in strokovnih naporov če hočemo izboljšati nekatere slabe in naši socialistični samoupravni družbi neprimerne medsebojne odnose med temeljnim organizacijami. SOZD IMP — NOVA KVALITETA Po mojem globokem prepričanju naša samoupravna reorganizacija iz delovne v sestavljeno organizacijo pomeni bistveno drugačen in vsebinsko pravilen pristop. Borimo se za to, da ne ustvarimo lepljenke, temveč takšno poslovno in samoupravno organiziranost, ki nam mora omogočiti pospešeno rast in razvoj na daljši rok. Zato je potrebna kreativnost, veliko razmišljanja in ne prepisovanja, oziroma kopiranja Emon, Imosa, Gi-posa, Kem, itd. In naprej je treba urediti delitev dela, ekonomskega razmerja, pogoje dela in šele na to pisati akte. Prav tako nam mora biti povsem jasno, da je temeljna organizacija tista izhodiščna točka našega poslovnega sistema, katerih učinkovitost, programska usklajenost in pripravljenost za združevanje je dejanski pogoj za uspešno delo nas vseh, ki delamo izven temeljnih organizacij in delovnih skupnostih delovnih in sestavljene organizacije. Z drugimi besedami za spredaj omenjene probleme ne moremo in ne smemo iskati pretežni del vzrokov v sistemu samoupravljanja, marveč v sistemih vodenja, ki ga prakticirajo posamezne temeljne, delovne organizacije in tudi na ravni sestavljene organizacije. Ko torej razmišljamo o organizacijskih problemih poslovnega sistema IMP ne moremo ostati zgolj pri vodstvenih razmerjih in iz njih različno tolmačenje ciljev združitve v SOZD, temveč nastopajo določene zadeve tudi zaradi porasta birokracije. Vse preveč se ukvarjamo sami s seboj. Zapisati hočemo vsakršno razmerje, spoštovanje dogovorov in krepitev osebne odgovornosti v nastali situaciji potiskamo v ozadje. S tem se nekateri izmikajo družbeni kontroli, narašča nepreglednost in ustvarja se umetna slika o zapletenosti in neobvladljivosti dogajanj v SOZD IMP. Pojavi niso začasni in postranskega pomena. V tem je problem in past, pravilniki in sporazumi ničesar ne rešujejo sami po sebi, temveč nam le omogočajo. Omogočajo pa v pogojih sistema pripadnih ljudi in pernamentnemu delovanju subjektivnih sil. Past je v tem, da preveč splošno zapisane (prepisane) določbe aktov omogočajo kršenje dogovorjenih pravil igre z znanim neskončnim kopičenjem materialnih dokazov brez možnosti učinkovite in hitre odločitve v zvezi s sporno zadevo, po drugi strani pa past, ker je poudarjanje proceduralnih in metodoloških problemov pajčolan za nestrokovnost in šarlatanstvo. Ob tem nas izkušnje učijo, da se nedelavnost in nestrokovnost najuspešneje prilagajata vsakovrstnim formalnim kriterijem in zahtevam. Tako nanizane ugotovitve same ponujajo pot, po kateri je treba iskati rešitve: po eni strani v trdnejšem povezovanju posameznih proizvodnih programov v celovito ponudbo, po drugi strani v zaostrovanju kriterijev glede tega, kdo je v poslovnem sistemu IMP lahko nosilec posamezne vodstvene ali vodilne funkcije od ravni sestavljene, prek delovne vse do ravni temeljne organizacije. Skupna značilnost tega pristopa, ki ga skušamo uveljaviti v poslovnem sistemu IMP je organiziranost, ki se izraža v skupni postavitvi programske orientacije prek posamičnih proizvodnih in drugih dejavnosti in v načinu upravljanja pri čemer mislim tako na sprejemanje samoupravnih odločitev kot na njihovo izvrševanje po liniji vodstvenega procesa. Cilj nam mora biti učinkovitost, skupen Hnonvor z iasno razmejeno odgovornostjo. To pomeni, da moramo poenostaviti administracijo, omogočiti selekcijo problemov in kadrov in doseči njih pametno koncentracijo tam, kjer je konkretne probleme možno in potrebno razreševati. Predvsem pa gre za to, da mora razpravljanje od NA SEJMU ALPE-ADRIA TOZD Zastopstva — opr.ema iz programa Ideal Standard. Za oboje je bilo na sejmu veliko zanimanja TOZD Zastopstva — oprema iz programa Alfa-Laval formalnih, proceduralnih vprašanj preiti na reševanje proizvodnih in drugih strokovnih problemov s ciljem maksimalne rasti dohodka in zadovoljstva delovnega kolektiva. Dalje, mi smo na začetku obsežne naloge izdelave planskih dokumentov za naslednje srednjeročno in dolgoročno razdobje. Kljub temu, da določene zadeve obravnavamo na ravni SOZD, oziroma jih bomo morali, pa vendarle to še ne pomeni, da gre za sozdovske probleme in da jih mora razreševati sestavljena organizacija. Z večanjem poslovnega sistema se povečujejo tudi razlike med posameznimi temeljnimi organizacijami in proti temu se moramo skupno boriti, kljub temu, da isti problem nima enak značaj v različnih TOZD. Se pomembneje od povedanega pa je, da celokupno delovanje nekega problema, ne glede na število prizadetih temeljnih organizacij, prej ali slej zadene nas vse, ki smo združili svoje delo in sredstva v poslovni sistem IMP. Slabo gospodarjenje, neposlovno obnašanje, nespoštovanje sprejetih pravil igre, itd. kjerkoli nastopajo, so nevarnost za normalno odvijanje in poglabljanje sa- TOZD SKIP gradi v Podpeči nove prostore, kjer bodo proizvajali izdelke iz armiranega poliestra. Računajo, da bo poskusna proizvodnja stekla junija letos. Vrednost celotne investicije skupaj z obratnimi sredstvi je 59 milijonov din, tega je 12 milijonov obratnih sredstev, 12 milijonov pa vrednost tehnologije. V novi tovarni bodo zaposlili predvsem domačine, teh pa se je okrog 30 že prijavilo. * 1 2 3 4 5 6 moupravnih odnosov v celem IMP. Zato se moramo problemov lotevati ne s stališča posamezne TOZD ali DO, marveč z vidika naše skupne usode. Tovarišice in tovariši. Konkretneje govoreč, to pomeni, da stojijo pred nami zahtevne naloge predvsem na naslednjih področjih: 1. ustvariti delavcem razumljiv in učinkovit sistem samoupravnega odločanja, 2. aktivno sodelovati v procesu pripravljanja izdelave in sprejemanja razvojnih dokumentov poslovnega sistema IMP. 3. kadrovsko okrepiti lastne razvojne službe, bistveno povečati obseg sredstev za razvojno dejavnost in ponovno premisliti organiziranost razvojne dejavnosti v IMP kot celoti, 4. bistveno izboljšati organiziranost v notranjem poslovanju in odpravljati sproti vse pojave slabe poslovnosti, 5. krepiti lastno inženiring dejavnost kot sredstvo za enoten in usklajen nastop naših temeljnih organizacij pri pridobivanju dohodka doma in v tujini, ki jo je treba še zlasti okrepiti, 6. če hočemo realizirati ambiciozne razvojne plane moramo pridobiti več učencev, več štipendistov in zgraditi bistveno več objektov družbenega standarda. Skrb za dobro gospodarjenje mora še v večji meri preiti na vsakega člana delovnega kolektiva IMP. Enako pomembna je tudi enostnost delovnih kolektivov in njihova pripadnost poslovnemu sistemu IMP. Generalni direktor SOZD IMP: STANKO KRUMPAK SOLIDARNOST TUDI TOKRAT NI ZATAJILA Ob katastrofalnem potresu, ki je zajel socialistično republiko Črno goro in težko prizadel prebivalce Črnogorskega primorja, so delovni ljudje Jugoslavije tudi tokrat, že v prvih dneh katastrofe, izpričali solidarnost in nesebično ponudili svojo pomoč prizadetim. T udi delavci IMP smo med prvimi dali svoj prispevek v obliki denarne pomoči 100 din na zaposlenega iz sredstev sklada skupne porabe oziroma rezervnega sklada TOZD. Naša dolžnost in obveza pa naj bi bila, da bomo sodelovali tudi v nadaljnjih organiziranih akcijah pomoči prizadetemu prebivalstvu in gospodarstvu bratske republike Črne gore. KAKO SMO GOSPODARILI Razprava o zaključnih računih za leto 1978 na zborih delavcev in na delavskih svetih vseh nivojev samoupravljanja (TOZD, DO, SOZD) je za nami, pred nami je že obravnava poslovnega rezultata za prvo trimesečje tega leta, vendar ne bo odveč, če si v strnjeni obliki in vsebini ogledamo podatke iz bilance za leto 1978 in bilance stanja sredstev in virov sredstev (aktiva in pasiva) na dan 31. 12. 1978. Razprava o zaključnih računih za leto 1978 na zborih delavcev in na delavskih svetih vseh nivojev samoupravljanja (TOZD, DO, SOZD) je za nami, pred nami je že obravnava poslovnega rezultata za prvo trimesečje tega leta, vendar ne bo odveč, če si v strnjeni obliki in vsebini ogledamo nekatere podatke iz bilance uspeha za leto 1978 in iz bilance stanja sredstev in virov sredstev (aktiva in pasiva) na dan 31. 12. 1978. Ti podatki nam povedo, kakšen poslovni rezultat smo dosegli, kako smo razporedili dohodek, predvsem čisti dohodek in kakšna je finančna pozicija našega poslovnega sistema. Podatki so prikazani po delovnih organizacijah (seštevek podatkov TOZD in delovne skupnosti DO, ki so povezani v delovno organizacijo), za delovno skupnost SOZD, kjer so vsebovani podatki tudi za delovno skupnost interne banke in seveda seštevek celotnega poslovnega sistema IMP vključno z DO Klima Celje. Ta je sicer šele s 1. januarjem 1979 postala del našega poslovnega sistema SOZD IMP. Najprej si oglejmo bilanco uspeha z razdelitvijo dohodka in čistega dohodka. Celotni prihodek SOZD IMP, v katerem so vključeni vsi redni prihodki na osnovi plačane realizacije za dobavljeno blago in opravljene storitve ter na osnovi svobodne menjave dela za delovne skupnosti, kakor tudi vsi izredni prihodki, je bil dosežen v višini 4.300,312.OOOdin. Od celotnega prihodka je bilo za 2.586,403.000din porabljenih sredstev (materialni stroški in amortizacijo po minimalnih stopnjah), oziroma 60,15 % celotnega prihodka. Največji odstotek porabljenih sredstev je zabeležen pri DO PROMONT 66,75 % in IKO 66,34 %, kar je delno pripisati veliki udeležbi posameznih vrednosti v obliki materiala (TOZD SKIP) in tujih storitev na delovni nalog (TOZD OV). Prispevek delovnim skupnostim DO in SOZD znaša 3,59 % doseženega celotnega prihodka ali 154,277.000 din. Od ustvarjenega dohodka 1.559,632.OOOdin smo na osnovi samoupravnih sporazumov, družbenih dogovorov ali predpisov razporedili 263,060.OOOdin ali 18,87% ustvarjenega dohodka za pokrivanje splošnih in skupnih družbenih potreb. Ti prispevki in davki pa so brez tistega dela, ki se obračunava in plačuje iz bruto osebnega dohodka posameznega delavca, o čemer bomo govorili pri razporejanju čistega osebnega dohodka. Amortizacijo nad predpisano višino smo obračunali v znesku 66,196.OOOdin ali 4,24 % ustvarjenega dohodka. Zavedati se moramo dejstva, da je financiranje osnovnih sredstev iz amortizacije, ki je obračunana nad minimalnimi stopnjami še vedno cenejša oblika, kot pa financiranje iz poslovnega sklada pa četudi ni odbitne postavke pri izračunu davka in raznih drugih prispevkov in združevanj sredstev. Od ustvarjenega čistega dohodka 1.230,376.000din smo razporedili za bruto osebne dohodke 850,017.000 din ali 69,09 % ustvarjenega čistega dohodka. Če upoštevamo, da je v bruto osebnih dohodkih za 31 % davkov in prispevkov, smo torej iz bruto osebnih dohodkov plačali za 263,505.000din davkov in prispevkov. Odstotki razporeditve čistega dohodka v korist osebnih dohodkov po posameznih DO so naslednje: PROMONT 74,5% IKO 63,2% PMI 69,2 % LIVAR 70,2 % EMOND 71,1% IZIP 67,3% KLIMAT 61,8% KLIMA 77,1 % Za sklad skupne porabe smo razporedili 13,02 % čistega dohodka, od tega 5,17 % ali 63,630.OOOdin za stanovanjsko izgradnjo in 7,58 % ali 96,606.OOOdin za ostalo skupno porabo. Tako kot pri razporejanju čistega dohodka za osebne dohodke, smo se tudi pri razporejanju v sklad skupne porabe različno obnašali, kar nam povedo naslednji odstotki čistega dohodka, ki smo ga razporedili v sklad skupne porabe: DG .iadninimai r.~ amort. v ooo din L 7v..i sklad ooo din ■"*: "J v ooo din • r*v loi.c_.r. . nn Govprečdo uporab:jena sredstvi PROMONT 11,323 16,122 27,445 77,555 7,71 ,v PMI 12,931 24,312 77,243 73,765 . lo,25 EMOND ll,23o 2d,o6o 3\2?o 26,2*4 7,31 x KLIMAT 13,355 51,62'* L; 5, lo,; 46,395 11,76 IKO 9,02o 27,197 7 7,01;‘ , 57,4° 3 15,29 ZV LIVAR - 9,17b ■:,1/- lti,do7 5,57 ZV IZIP 2,od5 12,?9 • 15,Oc4 49,762 7,49 zv KLIMA 4,o73 6,c62 lo, ^41 16,4o3 5,5? a DS SOZD 1.179 - 1.179 Skupaj : 66,196 171, T'7 24?,56 • 73,426 ti,77 >v DG .inir.alna acorti. v ooo dir. :p?v - r a>. ..druževanje sredstev v ooo din Idplačilo posovi1 v ooo din Ostanek neto akumul. v ooo dinS FRGMCIIT c-,000 17,8Jo 5,-r> 14,8o9 PMI 5,604 42, -4; 17,742 11,975 13,56o EMOND , 6,286 4 ',5"4 17,65 ’ 16,42o 13,5o7. KLIMAT lo,3?5 \ ,.1 •; 1:, ;-~f 77,167 25,917 IKG 7,223 — , -TS 25,616 IZli I.lC? U , ’ T 4, '-•> - 11,959 L- v n.n 7,943 1 4,r 57 14,979 2,41o KLIMA 3,415 14,356 1 5 ,Cn? -4,5," 4,166 DS SCZD 2,353 7,577 - - 3,552 Skupaj : 53,668 C2 -97,6o' 108,663 PROMONT PMI EMOND KLIMAT IKO LIVAR IZIP KLIMA 11,8% 13,9% 14,2% 12,3 % 12,2% 13,6% 11,9% 12,5% (5,0 + (3,7 + (6,2 + (5,3 (3,5 (3,9 (7,0 (6,4 6,8) 10,2) 8,0) 7.0) 8.7) 9.7) 4,9) 6.1) Od čistega dohodka smo namenili za poslovni sklad bruto 176,373.OOOdin (164,013.000 + 12,360.000), oziroma 14,34% čistega dohodka, 11,31% dohodka ali 4,1 % celotnega prihodka. V odnosu na poprečno uporabljena poslovna sredstva, v višini 2.766,893.OOOdin znaša razporeditev v bruto poslovni sklad 6,37 %, kar je nizek odstotek, če upoštevamo stopnjo inflacije. Vsekakor pa moramo k razporeditvi čistega dohodka v bruto poslovni sklad prišteti tudi nadminimalno amortizacijo v znesku 66,196.000din, torej skupaj za poslovne namene razporejeni del dohodka 242,569.000din ali 8,77 % v odnosu na poprečno uporabljena poslovna sredstva. Glede na to, da je razporeditev dohodka za poslovne namene najkvalitetnejši vir financiranja razvoja vsakega gospodarskega subjekta, zlasti če gre pretežni del naložb v gradbene objekte in zaloge, si oglejmo kakšno akumulacijo so ustvarile posamezne delovne organizacije (brez amortizacije po minimalnih stopnjah): Ker je lahko v danem momentu minimalna amortizacija tudi vir za razširjeno reprodukcijo in ker smo dolžni iz prej navedenih sredstev združevati sredstva za gospodarsko infrastrukturo (cesto, elektrogospodarstvo itd.) in odplačevati v preteklosti najete kredite, si oglejmo, koliko nam ostane od neto akumulacije: Kakor je razvidno iz podatkov vse DO razen DO LIVAR izkazujejo ostanek neto akumulacije. Kaj pomeni ta ostanek akumulacije, če jo primerjamo s povečanjem zalog koncem leta 1978 v primerjavi s koncem leta 1977? Povečanje zalog znaša za DO: DO PROMONT PMI EMOND KLIMAT v 000 din IKO - 1,041 LIVAR + 29,000 IZIP + 37,600 KLIMA + 45,597 Skupaj: + 49,915 + 9,750 + 8,299 + 12,017 + 191,137 Nekatere DO so za financiranje povečanih zalog uspele trajneje pokrivati s sprejetimi avansi, ki jih v bodoče ne smemo zanemarjati, saj lahko predstavljajo kvaliteten vir financiranja poslovnih sredstev seveda pod pogojem, da jih trajneje združujemo na isto višino, če ne v posamezne TOZD pa vsaj na nivoju DO oziroma SOZD. Ob analiziranju bilance stanja sredstev in nivo sredstev na dan 31. 12. 1978 ugotovimo finančno pozicijo našega poslovnega sistema. Pretežni del aktive je vezan v poslovnih sredstvih in sicer 88,24 % oziroma 3.294,759.OOOdin, od katerih odpade na denarna sredstva in vrednostne papirje 8,79 %, na terjatve iz poslovnih razmerij 20,84 %, na zaloge 21,81 %, na dolgoročno planiranje 12,64 %, na osnovna sredstva v uporabi (po sedanji oziroma neodpisani vrednosti) 17,99%, osnovna sredstva v pripravi (nedovršene investicije) 12,25%. Med poslovnimi sredstvi so tudi sredstva v obračunu, v višini 429,822.000din ali 13,05 % poslovnih sredstev. Sredstva v obračunu predstavljajo medsebojna finančna razmerja TOZD in delovnih skupnosti izvirajočih blagovnih storitvenih odnosov, oziroma razna združevanja sredstev. Posebno pozornost je treba posvetiti zalogam, ki znašajo koncem leta 16,7 % doseženega celotnega prihodka in sicer pri DO: 25,3 % 9,4% 18,5% 16,6% PROMONT PMI EMOND KLIMAT IKO LIVAR IZIP KLIMA 9,2% 13,9% 16,9% 22,4 % Nadpoprečne zaloge je opaziti pri DO EMOND, DO KLIMAT, DO IZIP predvsem pa DO IKO. Tudi odstotek nedovršenih investicij je velik, kar je delno pripisati časovno razvlečenemu investiranju. Zanimiva je vsekakor ugotovitev, da predstavljajo dolgoročni plasmaji 29,3 % poslovnega sklada, od tega 4,9 % v terjatvah iz danih blagovnih kreditov, preostanek pa v obliki raznih združevanj sredstev (ceste, železnice, elektrogospodarstvo, nezadostno razvita področja itd.). Med viri sredstev (pasiva) zavzemajo postavko viri poslovnih sredstev 82,30 %. Med viri poslovnih sredstev predstavlja najkvalitetnejši vir poslovni sklad (trajni viri poslovnih sredstev), saj znaša 46,33 % >^eh virov po- a •o Postavka PROMOMT,Lj. FMI, Mb. EM0ND,Lj. KLIMAT,Lj. IKO, LJ. LIVAR, I.g . IZIP.LJ. KLIMA C. , DS SOZD SKUPAJ o ™I 2 3 4 5 5 7 5 lo ii 12 1. Celotni prihodek 659.293 630.532 861.143 747.088 556.699 295-236 147.704 368.124 34.493 4,300.312 2. Porabljena sredstva 440.111 389.310 517.571 427*581 369.292 173-798 52.983 203.877 . n.880 2,586.4o3 3. Dohodek (zap.l manj 2) 219.182 241.222 • 343.572 319.507 187.4o7 121.4J8 94.721 164.24? 22.613 1,713.9o9 4. Prispevek delovnim skupnostim 14.216 13-583 31-372 22.413 11.075 2o.42o 6.131 35.067 - 154.277 5. Ostanek dohodka (zap.3 manj 4) 204.966 227.639 312-200 297.094 176-332 I0I.0I8 88.59o 129*180 22.613 1,559.652 6. Prispevek iz dohodka SIS izobraž. 4.858 5-578 8.272 7-997 6.818 3.128 2-751 2.915 42.317 7. " " " znanosti 972 1.115 1.654 1.599 1.364 626 55o 583 - 8.463 8. " " " kulture - - - - - - " - 9. " n n zdravstva 2.213 2.354 2.83o 2.515 1.248 887 792 1.835 273 14.947 lo. " " " soc.varst. - - " - ' * - - . - 11. " " " dr.družb. 4o3 993 553 563 448 - ' 2o9 256 42 3-467 12. Prispevek za pok.in inv.zav. 2.75o 2-761 4.212 3.547 1.567 1.955 7o2 1-313 123 18.930 13. " za zaposlovanje 242 285 313 379 137 127 87 16o 3o 1.760 ,14. Davki iz dohodka občini 14 23 - - - - - 1 38 15. Davki iz dohodka rep. 2.754 2-787 2.829 3.663 4.127 1.148 1.452 1.76o " 20.520 CO 16. Del doh.za ohranitev čl.del.okolja 1.055 1.119 1.234 1.91o 1.275 378 315 885 24 8.195 er- 17. Del dohodka za članarine 336 271 514 391 166 145 71 263 lo 2.167 o E 18. Del dohodka za spl.ljudsko obrambo 455 151 85o 522 293 245 268 253 25 3.062 19. Del doh.za amortiz.nad min.stop. 11.323 12.931 11.23o 13.555 9-82o - 2.085 4.073 1.179 66.196 5 5 e CQ < 3 m 2o. Del doh.za kazni,sodne str. 64 14 17 59 23 lo 2o 11 4 222 21. Del doh.za zavarov.premije 1.763 I.508' 1.7o3 1.119 869 1.221 177 627 26 0 9-247 22. Del doh.za plač.bančnih st. 688 387 328 293 184 131 551 159 76 2.792 23. Del doh.za povrač.str.plač.prom. lo3 314 469 279 299 170 51 33o lo 2.025 24. Del dohodka za druga plačila 13.651 16.600 26.935 27-589 17-381 9.522 4.991 7-564 675 124.908 25- Vsega (zap.št.6 do 24) 43.644 49.191 63-943 65-98o 46.ol9 19.693 15.072 22.982 2.732 329-256 26. Čisti dohodek (5 manj 25) 161.322 178.448 248.257 231.114 130.313 81.325 73.518 lo6.198 19.881 1,230.376 a !®p" Postavka PROMONT,Lj . PMI, Mb. EBOND.Lj; KLIMAT,Lj. IKO Lj. LIVAR,I.g. IZIP,Lj. KLIMA C. DS SOZD SKUPAJ § “T 2 3 5 5 S 7 5 9 10 11 12 1. Del čist.doh.za osebne dohodke 120.257 123.431 176.448 142.781 82.4o3 57.111 49.478 81.899 16.2o9 850.017 2. Del čist.doh.za inovac.,racion. 3 - - 15 149 - - 7 - 174 3. Del čit.doh.za neposr.svobod.men.dela 563 - 299 65o 181 1.257 loo 656 39 3.745 4. Del čist.doh.za stanov.gradnjo 8.ol8‘ 6.551 15.425 12.294 4.563 3.148 5.117 6.835 1.679 63.630 5. Del čist.doh.za druge nam.v Sk.por 11.077 18.149 2o.oo3 16.071 11.306 7.923 3.595 6-528 1.954 96.6o6 6. Del čist.doh.za poslovni sklad 11.6o7 24.312 N 28.068 46.126 24.855 9.178 12.999 6.868 - 164.ol3 7. Del čist.doh.za zboj.mat.osn.dela - loo - - - - - - - loo 8. Del čist.doh.za kred.hitr.razv. 4.515 - " 5-5o3 2.342 - - - " 12.360 9. Del čist.dob.za posoj.po predp.DPS - - " - - - - - " - lo. Del čist.doh.za rezervni sklad 5.282 5.905 8.014 7-674 4.514 2.708 2:229 3-4o5 " 39.731 11. Del čist.doh.za druge sklade - - - - - - - - - - 12. Skupaj (zap.l do 11)= zap.26 161.322 178.448 248.257 231*114 130.313 81.325 73.518 I06.198 19*881 1,230.376 Povprečno porabljena poslov.sred. 380.484 363-195 537.305 553.126 242.113 164.865 201.322 197.859 126.624 2,766.893 Povprečje zaposl.na osnovi ur 996 1.103 1.498 1.39o 692 488 3o 3 667 120 7-257 Povprečje zaposl.na podi.stanja kon.mes. 9^4- 1.081 1.368 I.345 652 484 288 642 111 6.915 Planirani celotni prihodek 646.375 628.54-7 927.174 674.411 481-7o2 261.202 143.673 311*678 37.155 4,111.917 Planirani dohodek 245.212 259.o4o 366.020 318.193 181.037 113*o!4 90.163 141.983 26.5® l,741.22p 3 Planirani čisti dohodek 165.697 188.96o 252.887 228.4o4 130.228 72.537 69.664 89-566 22.511 1,220.454 O Planirani osebni dohodek 143.257 153.650 2ol.827 163.776 88.137 56.720 52.942 77.025 21.216 958.55o Planirana akumulacija 28.511 34.958 36.o92 47.897 26.175 15-817 12.324 9.633 - 211.4o7 O M M O w H Odplačila kreditov,ki zapadejo v naslednjem letu 5.894 n.925 16.42o 33-187 10.819 14.979 - 4.583 - 97.807 Rezultat reva1.neb,vr.osn.sred. 13.151 16.148 23.328 24.152 15-263 15-856 6.856 9-825 4.755 129.334 Rezultat reval.odpis.vred.osnov.sred. 5*997 5-965 12.113 lo.724 10.210 6.9o5 2.003 7.127 2.728 63.771 Vtut **Wr~ie z)i- i'S *i-ug 6- csi $-1«. vio ^ b>v g*avnem ie bi!a Prav°- čas"a-« On je eden redkih, ki na gradbišče ne prihaja vsak dan od doma, ampak stanuje v Še zadnja dela pri klimatskih Šentvidu. Tudi njegov sode-napravah. lavec je iz Šentvida, vendar Ekipa monterjev TOZD Elektromontaža na gradbišču Iskrine Eletrooptike onega pri Stični. Na delo pri- boljša. Pogrešali smo koordi-,monterjev na ljubljanskih haja od doma. nacijo del, saj smo včasih de- [gradbiščih se šola ali pa ima »Vsak dan porabim do sem iali drug čez drugega,« je popoldne druge obveznosti, uro in pol in prav toliko za pot dejal vodilni monter eleic- Od dvanajstih mogoče osta-domov! Terenskega dodatka troinstalacij Vinko Horjak, neta dva, ki sta pripravljena nimamo, ker je gradbišče v »Celotna vrednost elektro dlje delati, nenazadnje je Ljubljani. Osebnfdohodki so del je 12 milijonov dinarjev, temu vzrok tudi plačevanje solidni, če je obračunana Zaradi proizvodnega pro- nadur. S tega objekta se bodo norma.« grama so bile elektro instala- naši monterji preselili na so- Na gradbišču je bila sredi cije zahtevne. Delati smo za- sednjega — to je Inženiringe, aprila največja skupina elek- čeli jeseni leta 1977 in smo kjer že delamo,« je zaključil tromonterjev, ki jih je bilo 15. bili (razen nekaj kratkih pre- Marjan Ahčan, vodja opera-»Prej nas je bilo manj — v kinitev) ves čas na gradbišču, tivne izvedbe in montaže v poprečju 6 do 8 in smo lahko Glede nekaterih materialov TOZD Elektromontaža. sledili delom. Na žalost smo smo imeli velike težave. Tako delali po napačnih projektih smo nekatere elemente na- Za nami je še en objekt, (projekte so izdelali naši pro- mesto avgusta lani dobili Upajmo, da smo se ob teža-jektanti v TOZD Projektivni aprila letos. vah, ki smo jih imeli tu, tudi biro na osnovi projektne na- Težave smo imeli tudi s po- kaj naučili, loge investitorja, ki pa se je daljšanim delom. Večina tudi kasneje spreminjala — op. pisca). Kaj pomeni gotove instalacije preurejati — najbrž ni potrebno posebej razlagati. Poleg projektov je bil problem tudi material, ki pa najbrž ni bil pravočasno naročen. Gradbišče v Ljubljani je »problematično« še zaradi nečesa. Sem običajno prihajajo monterji le za določen čas, dokler niso dokončno razporejeni v skupine in potem odidejo na teren. Tako Že na osnovi prijav za leto- cev, ki nimajo šoloobveznih se skupina na takšnem grad- vanje, ki so prispele nepo- otrok. Tako jih je v eni izmeni bišču zelo hitro menja. Prav sredno na recepcijo, lahko tako so težave z nadurnim zaključimo, da bodo nekatere delom. Le redki so priprav- izmene izredno zasedene in ljeni delati več kot osem ur. da takrat ne bodo mogli leto-Menim, da bi dela na tem vati vsi, ki so se prijavili. Na gradbišču tekla nemoteno, če žalost se za glavno sezono še hočemo, da bodo naše bi imeli ustrezne načrte in če vedno prijavlja veliko delav- zmogljivosti nekoliko bolje bi bila organizacija gradbišča izkoriščene. T. ŠTRUS Kakšna bo zasedenost počitniških domov že doslej več kot polovica vseh prijavljenih. Razporeditev ne bo lahka in nekateri se bodo morali sprijazniti z razporeditvijo v druge izmene, če OBJAVA PROSTIH UČNIH MEST Interni razpis prostih učnih mest nima namena samo informirati člane kolektiva o ir. ’ '; - o učencev, katerih poklicev in v kateri TOZD bomo sprejeli. S tem razpisom — . umu zainteresirati vse člane kolektiva, da po svojih močeh pri kadrovanju mladega kadra sodelujejo. Prihodnost naše organizacije leži na mladih. Ne sme nam biti vseeno, kdo bodo ti mladi, ki bodo čez nekaj let stebri in kreatorji usode naše OZD. Še posebej moramo temu vprašanju posvetiti toliko večjo skrb, ker gre za enkraten tako masoven sprejem. Pozivamo vse, da v svojem domačem okolju pravilno tolmačijo možnost vključevanja v uk pri IMP in s tem pridobijo dobre, pridne fante, ki bodo kos nalogam poklica, za katerega se odločijo. Prosta učna mesta so v naslednjih TOZD: ZD »Ogrevanje-vodovod«, Ljubljana, o.sub.o., I ubljana, Titova 37: monter centralne kurjave izolater prodajalec tehnične stroke iOZD »Klima-montaža«, Ljubljana, o.sub.o., Ljubljana, Vojkova 58: monter klimatskih naprav TOZD »Klima-proizvodnja«, Ljubljana, o.sub.o., -jubljana, Vojkova 58: - ključavničar prodajalec tehnične stroke TOZD »Elektromontaža«, Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Vojkova 58: elektroinstalater — ključavničar — prodajalec tehnične stroke TOZD »Dvigalo«, Ljubljana, n.sol.o., Ljubljana, Smoletova 18: — ključavničar — strojni ključavničar - rezkalec — strugar prodajalec tehnične stroke T OZD »Tovarna elektronaprav«, Ljubljana, n.sol. o., 1.jubljana, Vojkova 5 — ključavničar — ličar - galvanizer prodajalec tehnične stroke T OZD »Tovarna regulacijskih armatur in aparatov«, Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Ul. Jožeta Jame 12: — ključavničar 6 učnih mest — strojni ključavničar 1 učno mesto — strugar 10 učnih mest TOZD »SK1P — Strojna kovinska industrijska proizvodnja«, Ljubljana, n. sol. o., Ljubljana, Celovška 479: ključavničar 15 učnih mest — strugar ' 4 učna mesta TOZD »Montaža«, Koper, n. sol. o., Koper, Ul. 15. maja 4: — monter centralne kurjave 4 učna mesta — monter klimatskih naprav 4 učna mesta — monter vodovodnih naprav 4 učna mesta Kandidati, ki želijo postati naši učenci, morajo imeti uspešno končano osnovno šolo. V času učne dobe prejemajo nagrado, ki znaša za: I. letnik 1.111 din II. letnik 1.389din III. letnik 1.667din Po preteku 6 mesecev učne dobe pripada učencem poleg redne nagrade še gibljivi del, če si ga zasluži: — za dober uspeh v šoli in na delu 20 % od svoje nagrade - za prav dober uspeh v šoli in na delu 30 % od svoje nagrade — za odličen uspeh v šoli in na delu 40 % od svoje nagrade Vsem udeležencem, ki ne morejo bivati doma, lahko zagotovimo oskrbo v našem dijaškem domu. Razliko med polno ceno vzdrževalnine v dijaškem domu in osnovno učenčevo nagrado krije TOZD, kjer se bo učil. Za sprejem v uk bodo morali kandidati predložiti: — prošnjo za sprejem v uk — rojstni list Prijave snrpiemaio službe posameznih TOZD do 15. septembra 1979. 28 učnih mest 3 učna mesta 2 učni mesti 20 učnih mest 15 učnih mest 2 učni mesti 35 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 5 učnih mest 5 učnih mest 1 učno mesto 1 učno mesto 2 učni mesti 12 učnih mest 2 učni mesti 2 učni mesti 2 učni mesti Letos smo že opravili izlete v naravo: pohoda na snežno, močno drsečo pot pod Stolom nas je odšlo 20; — o marčevem pohodu na Porezen, kamor nas je v dvojni organizaciji odšlo precej. Na poti smo pošteno zmrzovali in lovili ravnotežje v moči vetru in trdih, snežnih tleh. Pravo zimsko, kar zoprno okolje, le 300 metrov niže pa je bilo že kar pomladno; — s februarskega izleta po pobočjih Rašice do Mengeške koče, kjer smo zaključili prvo našo letošnjo, vsem namenjeno hojo, z 28 udeleženci. Bolj mali, ali za začetek dovolj. Zdrava hoja po primernem okolju prihaja počasi v zavest, zato upamo, da nas bo v lepem vremenu dosti več, recimo na Javorniku; — s poti na Kum, kjer smo začeli z Zasavsko potjo, se ne moremo kaj prida pohvaliti. Udeležba je bila pičla zaradi obiska Planice, zato pričakujemo v prihodnje dosti večjo družbo, ki bo do poznega poletja ali celo kasneje opravila vseh 13 postojank do Kumrovca; — da se bomo planinci tudi letos udeležili pohoda »Po poteh tovarištva in spominov«, o času in zbornem mestu vas bomo pravočasno obvestili; — o obisku narcisnih poljan na Golici, kamor se bodo podali bolj utrjeni, otroci, novinci pa bodo imeli lažjo pot na Javorniški rovt, kjer je tudi polno teh zaščitenih cvetlic, se pravi, da jih lahko samo občudujemo. Ker je to leto bogato s snegom, bo obisk narcisnih pobočij mogoč šele ob koncu maja, ali še kasneje, zato sedaj samo vabimo udeležence, kajti z napovedanimi datumi smo prišli že navzkriž, zato jih bomo interno na krajši čas objavljali po oglasnih deskah; — za čas, ki ga bomo v maju tudi našli za nadaljevanje Zasavske poti z iskanjem možnosti, da bi zamudniki po obisku Janč odšli isti dan še na KUM, če bodo prometne zveze dobre potem pa bi ostale poti nadaljevali skupaj in tako zaključili programski del zaokrožene smeri. FRAN VODNIK Ko se odločimo za planinsko potepanje Prijatelji in gore nas vsako leto bolj vabijo, da se odtrgamo iz slabega mestnega ozračja. Pa tudi delovno mesto nam jemlje moči in zdravje, zato se zavestno, ali na prigovarjanje pridružimo tistim, ki že leta hodijo po skalah, uživajo v miru in čistem zraku neovirano občudujejo gorsko floro in favno. To in še tisočero drugih zadovoljstev, kljub utrujenosti daje človeku notranje zadovoljstvo, ker se počuti kot del narave, živi z njo in od nje dobi tudi novih moči za svoje obveznosti. Zato smo tudi v našem kolektivu začutili potrebo, da s svojim društvom pomagamo mnogim v zdravo naravo iskat vsega zadovoljstva, ki je potrebno človeku, da spoštuje sebe in okolje, ki v njem živi ali dela. Zato mislimo, da odločitve za koristno rekreacijo ni potrebno vcepljati in dokazovati, pač pa je treba le peskati načine, kako se more ljudi množično pridobiti za planinske poti. Do zdaj so bili pri mnogih tudi upravičeni razlogi, da so z odločitvami čakali in često raje zavili v kako gostilno ali kino, namesto enodnevno kam v naravo. A zdravemu obstoju pomaga le okolje, ki si ga moramo poiskati kdaj pa kdaj. da se vsaj malo rešimo naše naporne vsakdanjosti. Pred desetletji smo imeli čisti zrak in urejeno primerno na- ravno stanje, danes pa je s tem že velik problem in kdor živi v njem, počasi hira, ga često tarejo bolezni, nevolja do dela, živčnost, melanholija, ter še druge nevšečnosti, ki niso za nas, često pa tudi za druge ne. Vsako pot, ki jo začenjamo, moramo poznati, posebno gorsko, da se primerno pripravimo. Vsak začetnik naj se zanima pri planincih, kako je s potjo in ti mu morajo razložiti in svetovati, ker imamo še vedno preveč takih, ki na poti omagajo, ker je prenaporna, ali pa so se podali nanjo popolnoma brez kondicije kot pravimo. Zato moramo za utrjevanje naše moči hoditi na bližnje griče. Zato je precej napačna želja, v svet gora stopiti šele po Triglavu. Seveda pa se na planinsko pot ne smemo podajati sami, kajti samotarci so imeli že številno zelo žalostne konce. Ker pa vidimo, da je planinstvo danes že močno razvito, v tujih deželah celo do meje, da brez vodnika ne smeš na goro. Pri nas je to še svobodno, a si vseeno lahko najdemo primerno družbo tudi na poti. Po gorah je tako: narava je nekje mati, drugje pa zelo surova in ne vpraša za človekove sposobnosti. Toda videti same nevarnosti nam nič ne koristi, čeprav je dokazano, da je človekov strah njegova največja napaka. Na planinski poti, ko se zanjo odločimo, da gremo po njej v skupini, zaradi sramu ne priznamo, da pot utruja, oziroma, da prehitro hodimo. Svoje težave moramo povedati vodji skupine, ki mora poskrbeti, da dosežemo cilj. Težave na poti odpravljamo na različne načine, kot so: kratek počitek, masiranje nog, požirek okrepčilne pijače, če je vroč dan, tudi dobra beseda pomaga do moči in še druge oblike so. Zato je res bolje, da se ne delaš prevelikega junaka v svojih sposobnostih, kajti kasneje ti moči popolnoma odpovejo in nastane lahko problem, da ostane kdo s teboj pri daljšem odmoru, ali se mora celo vrniti v dolino, da se izogneta nevarnosti popolne omaganosti. Sicer pa so taki primeri zelo redki tudi pri novincih. Na pot se moramo odpraviti šele po poprejšnjem obvestilu domačih, kam gremo, v katero smer, kdaj se vrnemo, kdo gre z nami in podobno, torej čim več sporočil v naše in naših zadovoljstvo, da ne nastanejo nepotrebne skrbi, če se pravočasno ne vrnemo, da vedo ukrepati. Seveda pa smo naše smeri dolžni vpisati tudi v knjige planinskih postojank in se tako zavarujemo, da nas najdejo, če pridemo v neprilike. Za začetek toliko, z željo, da ne bi imeli pomislekov za planinske poti, ampak bi se -»fniulni zsnromi norlnli **> o nnt r-T-i * Vt \ iotnKtiv Rodil se je 1. 1935 v Ljubljani. »To je od delavca do delavca Na Dobrovi je hodil v osnovno _ različno, prav tako od dela do šolo. V družini je bilo pet otrok. dela. Zgodi se, da moraš pošteno Dokler ni šel k vojakom, je moral delati, pa le s težavo dosežeš delati doma, ker je bil oče zapo- normo, drugič delaš manj, a je slen. učinek večji. Človek tudi ni vsak »Potem sem se zaposlil pri za- dan enako razpoložen. V pov-sebniku, ki pa je leta 1970 prene- prečju presegam normo okrog 15 hal z obrtjozaradi starosti. Nihče — 20 %.« njegove obrti ni nadaljeval. Tako — Prej ste omenili več razlo-sem 23. februarja 1970 prišel k 1 gov, Id vplivajo na doseganje, oz. IMP.« preseganje norme. Ali vam teh- Po poklicu je ključavničar, dela nologi točno predpišejo delovne pa v vrtalnici. postopke? »Naša skupina je že nekaj let 1 »Samo nekoliko. Potem gibe ista. Se dobro razumemo in drug študiram sam. Organizacija je pri drugemu pomagamo. To pa je vsakem delu zelo pomembna, tudi tisto, kar delavce »drži«, da Zato vedno, ko dobimo novo ne odhajajo.« delo, porabim kar precej časa, da — Ste že kdaj razmišljali, da bi ugotovim, kako bo šlo. Verjemi- odšli? te, da to ni izgubljen čas. Toda »Pridejo trenutki, ko človek nas pesti še en problem — velika premišljuje tudi o tem. Resno se prostorska stiska.« še nisem odločil, sicer bi že odšel. — Delavci za velike serije pri-Odločitve tudi uresničim. Pri delu pravite različna orodja, ali vsak smo precej umazani, mogoče bi zase ali pa jih uporabljate vsi? kje našel boljše delovne pogoje »Uporabljamo jih vsi, saj drug ali pa tudi ne. Toda zame je^po- drugemu pomagamo.« . membnejše osebno zado- — Ali so to že tudi inovacije? voljstvo.« »Večkrat gre za drobne stvari, — Vaše delo je normirano, ki jih ne velja niti omeniti komisi- Kako dosegate normo? ji, so pa koristne.« OBRAZ IZ KOLEKTIVA Marjan Zalaznik — Ste že predlagali kakšne inovacijo? »Sem. Konstrukcijsko spremembo pesta ročice. Trenutno je moj predlog v razvojni službi. Dvomim, če bo osvojen.« — Ste aktivni tudi v samoupravnih organih. Ali so vaši sodelavci obveščeni o dogajanjih v TOZD TRATA? »Kdor se zanima, je obveščen. Je pa še vedno del takšen, da se ne zanimajo.« — Je gradivo za seje vašega delavskega sveta dovolj zgodaj pripravljeno? »Le redko se zgodi, da ni. Na osnovi tega gradiva se razvija tudi razprava. Vendar pa samoupravljale! ne postanejo to kar čez noč, potreben je dolgotrajen proces.« — So vaše seje med ali izven delovnega časa? »Začnemo med delovnim časom, zaključimo pa običajno takrat, ko je večina že odšla domov.« — Kolikšna je razlika med predstavo o delu delegata v delavskem svetu, ki ste jo imeli ob izvolitvi lani in današnjo resničnostjo? »Se vedno zastopam isto stališče. Delavci morajo biti dobro obveščeni, pa naj gre za slabe ali dobre informacije. Sprejeti in razumeti so pripravljeni več, kot marsikdo misli.« Na delo se vozila vsako jutro s svojim avtomobilom oba z ženo. Ob vsakdanji gneči je včasih kar težko priti pravočasno! »Zame bi bil drseči čas sprejemljiv, če bi ga imela tudi žena. Sicer pa moje delo omogoča takšen čas, ki bi imel velike prednosti pred sedanjim načinom dela.« — Kaj delate v prostem času, če ga sploh še kaj ostane? »Del mi ga pobere vzgoja .otrok. Drugače pa grem najraje sam v naravo, kjer nabiramo gobe.« Takšen je utrinek iz njegovega življenja. Lahko si želimo čimveč takšnih delavcev, ki bodo znali in hoteli delati. T. ŠTRUS Poenotenje kadrovske evidence e-_____:___________) .___________ ) V skladu z zvezno in republiško zakonodajo smo začeli v juliju 1978 pripravljati enotne predloge vodenja kadrovske evidence preko računalnika za celotno SOZD IMP. Popolnoma urejena kadrovska evidenca na računalniku je izhodišče za izdelavo novega projekta OD, ki ga bomo začeli pripravljati v letošnjem letu. Za sodobno kadrovsko evidenco je potrebno imeti organizirano informacijo, ki ob uporabi vseh razpoložljivih sredstev in metod zagotavlja enotne informacije iz ustreznih virov in v ustreznem časovnem obdobju. Enotna baza podatkov bo služila kadrovskim potrebam, potrebam obračuna OD in statistiki. Vrednost informacije bo odvisna od kvalitetnih in ažurnih podatkov. Izvor podatkov je v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih; podatki se nato skozi kadrovske službe memorirajo na računalniku. Računalnik in računalniški projekt sta le delovna pripomočka, za vsebino podatkov in celotno funkcioniranje sistema pa so odgovorni delavci v temeljnih organizacijah in delavci v ustreznih kadrovskih službah. Tu pomeni avtomatizacija le nadomestitev človekovih opravil s strojem pri ponavljanjočem se delu z veliko množico podatkov, ki jih je treba križno povezati in primerjalno kvalificirati. POTEK IZDELAVE PROJEKTA Dne 22. 8. 1978 smo dostavili osnutek predloga nove Kadrovske evidence PAOS v delovne organizacije v proučitev vsebine projekta in posredovanje pripomb. Predlagana KE je bila vsebinsko potrjena na skupnem sestanku direktorjev PAOS delovnih organizacij 31. 10. 1978, kjer smo upoštevali tudi vse dane pripombe. Temeljne organizacije in delovne skupnosti kot uporabniki in posredovalci podatkov pa so pripravljeni predlog potrdili dne 13. 3. 1979. VSEBINA PROJEKTA Z vsebinskega stališča vsebuje novi projekt kadrovske evidence naslednje skupine podatkov; Splošni podatki: to so osebni podatki, ki predstavljajo delavca (priimek in ime, spol, rojstni podatki itd.) Podatki o bivališču: to so podatki, ki predstavljajo delavčevo bivališče in stanovanjske razmere (bivališče, občina, pošta krajevne skupnosti, stanovanjske razmere, velikost in vrsto stanovanja itd.) Izobrazba in poklic: to so podatki, ki predstavljajo delavčevo šolsko izobrazbo, strokovno usposobljenost ter dopolnilno izobraževanje (dokončano šolsko izobrazbo, poklic, znanje tujih jezikov, študij ob delu, itd.) Podatki o zaposlitvi: to so podatki, ki predstavljajo delavčevo medsebojno delovno razmerje v TO in DS (TO, delovno razmerje, delovni čas, nočna dela, dokumenti itd.) Politično in samoupravno delovanje: to so podatki o delavčevem političnem in samoupravnem udejstvovanju (članstvo, pomembne voljene funkcije, politične šole — tečaji, vojaška obveza itd.) Podatki o družinskih članih: To so podatki o delavčevih družinskih članih (priimek in ime, rojstvo, sorodstvo, spol, status) Glede na staro kadrovsko evidenco so na novo zajete sledeče skupine podatkov: rojstni podatki, dodatni podatki o zaposlitvi, podatki o pomembnih listinah, podatki o samoupravljanju in družbenopolitičnem udejstvovanju, udeležba v JLA in NOB, podatki o izobraževanju ob delu in podatki o ožjih družinskih članih. SISTEMSKA ANALIZA PROJEKTA Na podlagi razčiščenega in usklajenega predloga KE je SEOP napravila sistemsko analizo, kar pomeni, prenos in obdelavo podatkov na računalnik. Z uporabniki so dogovorjeni naslednji standardni iznisi: Sklep o osebnem dohodku: izpisali ga bomo ob spremembi RR, ob spremembi vrednosti RR, ob spremembi vrednosti minulega dela in za vse nove delavce. Sklep o letnem dopustu: izpisali ga bomo v začetku leta za vse delavce, med letom pa za vse nove delavce in za tiste delavce, pri katerih se bodo med letom spremenile socialno zdravstvene razmere ali če bo delavec menjal delovne naloge in se bo zaradi tega spremenil dopust glede na zahtevnost delovnih nalog. Izpis o sklepu o osebnem dohodku: izpisali ga bomo mesečno pred obračunom osebnega dohodka. Zajema vse podatke o sklepu o OD. Seznam zaposlenih — redni in izredni dopust: izpisali ga bomo mesečno. Seznam zaposlenih: izpisali ga bomo po potrebi za SLO in družbeno samozaščito. Izobraževanje ob delu: izpisovali ga bomo po potrebi. Zajema vse podatke o izobraževanju delavcev. .Zaposleni glede na usmeritev in stopnjo strokovne izobrazbe: izpisali ga bomo po potrebi. Izpis delovnih mest. izpisali ga bomo po potrebi. Izpolnjevanje statističnih RAD obrazcev: naslednji izpisi po potrebi (po dejanski strokovni izobrazbi, predvidena izobrazba za posamezno DM, podatki o pripravnikih, po dokončani šolski izobrazbi). Seznam zaposlenih — jubilanti v IMP — izpis po potrebi. Število delavcev po DM — izpis po potrebi Volilni imenik — izpis po potrebi Članstvo v družbenopolitičnih organizacijah — izpis po potrebi Funkcije v DPO ter članstvo v odboru in komisijah — izpis po potrebi. Poleg zgoraj navedenih standardnih izpisov so možni iz podatkov kadrovske evidence tudi drugačni — dodatni izpisi, vendar se bodo ti izpisi delali v okviru razpoložljivih računalniških in članskih kapacitet po posebnem naročilu in po posebni ceni. ZBIRANJE PODATKOV S tem je končano strokovno delo tako z vsebinskega kakor tudi z računalniškega stališča, ter se delo prenese v temeljne organizacije oziroma delovne skupnosti. Splošno kadrovski sektorji bodo morali v mesecu maju narediti posnetek dejanskega stanja na posebnem obrazcu. Obrazec je prilagojen tako, da bo računalnik avtomatsko izpisal tiste podatke, ki so sedaj zajeti v kadrovski evidenci na računalniku, kadrovske službe pa jih bodo samo dopolnile z manjkajočimi podatki, pri čemer odgovarjajo za točnost že izpisanih podatkov. Za posnetek dejanskega stanja oziroma vhod v računalnik bodo podana potrebna navodila z ustreznimi obrazci. Glavno breme pri tem bodo nosili direktorji splošno kadrovskih sektorjev TO in DO, ki bodo odgovorni za pravilen in pravočasen vnos podatkov v računalnik, pri čemer pa bodo potrebovali pomoč vseh sektorjev in oddelkov, posebno pa še montaž. V pripravljalnem obdobju v TO oziroma DS je potrebno posvetiti posebno pozornost tistim podatkom, ki jih ponavadi ne vemo, kot npr.: matične številke občana, krajevne skupnosti in številka krajevne skupnosti, številka osebne izkaznice ipd. Po usklajenem programu v zvezi s kadrovsko evidenco bo le-ta predvidoma zaživela s 1.8. 1979. Če želimo to doseči, tedaj mora biti posnetek dejanskega stanja po TO in DS narejen in pravilno izpolnjeni podatki na obrazcu posredovani v SEOP v najkrajšem možnem terminu. Z novim projektom kadrovske evidence, pravočasnim in pravilnim dotokom podatkov v računalnik ter posredovanjem ustreznih rezultatov obdelav, bomo postavili temelj za kvalitetno — dogovorjeno računalniško obdelavo v celoti. FRANCI ZATLER MARIJA PRIMC ZAHVALE Ob izgubi ta se zahvaljujem za darovano cvetje, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti vsem sodelavcem, osnovni organizaciji sindikata TOZD TEN, pevcem in govorniku tov. Marinku. DRAGO OMERZU Ob smrti mojega očeta se zahvaljujem sindikalni organizaciji TOZD TRATA, za darovano cvetje. Istočasno se zahvaljujem sodelavkam Mimi Brezovar, Mileni Pevec in Slavki Fridel za darovano cvetje in izraze sožalja. FANI ERJAVEC Ob boleči izgubi drage žene in mame Silve Šolinc se iskreno zahvaljujem za izraze sožalja, darovano cvetje in spremstvo na zadnji poti sodelavcem in osnovni organizaciji sindikata Klima Celje. HAROLD ŠOLINC S SINOM IGORJEM Izvršnemu odboru osnovne organizacije sindikata v delovni skupnosti Promont se iskreno zahvaljujem za obisk in darilo pri meni doma po dolgotrajni bolezni in težki operaciji. Ob vašem obisku sem bil močno presenečen in obenem tudi vesel, kajti dobil sem občutek povezanosti in pozornosti, ki sem jo bil deležen. Z veseljem se bom vrnil v svoj kolektiv, čim mi bo zdravje to omogočalo. Celotnemu kolektivu PROMONT pa še enkrat iskrena zahvala za pozornost, ki ste mi jo izkazali ob moji bolezni. Vaš sodelavec ALOJZ MLINARIČ Ob boleči izgubi mojega očeta se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sindikalni organizaciji TOZD Klima proizvodnja za darovano cvetje in izraze sožalja. Najlepše se zahvaljujem še vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti. IVAN ERKLAVEC Ob boleči izgubi svojega očeta Hribarja Franca se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD Izobraževalni center, Domžale za izrečeno sožalje, darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. MARIJA KEPIC Naši šahisti v finalu ŠIG V Radovljici je bilo tekmovanje v šahu, kjer so naši osvojili tretje mesto in s tem pravico nastopa v finalu ŠIG 79 v Novem mestu junija meseca. Kirbiš, Šeruga, Skok, Sed-lašek, Pelko, Mišček so izgubili le tri dvoboje, dvanajst pa dobili ter skupaj zbrati 67 točk in s tem dosegli enega najboljših rezultatov doslej. Čestitke zaslužijo vsi za nastop v finalu pa jim s skupnimi močmi v SOZD omogočimo delne priprave, da se bodo še bolj uspešno borili za uspeh. S NAMIZNI TENIS Dvakrat peti na ŠIG rezultati ra sig 79 v šahu 1 2 3 4 5 6 7 y 9 Lo T M i. ■ INGRAD CELJE 4 5 4 d 4,5 6 5 •\ e 415 I. • .10113 UTJKTOJl 11A2IBUR 3,7 2,5 4 4 4 4 6 u5 34,5 II. j. 1 1 4 U-jlv«JA4.iL 1 2,5 "'4 4 2,5 5,5 6 4 5 5 53,5 III SALONIT ALUOVC 5,5 r.' ; > 4,5 2,5 3 5 3 4 29,5 IV. S G ¥ vižULSul^Lv 4 4 2 5,5 1,5 1,5 5 3 5 26 5 V. 6. LRIllUiiJJt AJDOVŠČINA 1,2 k' 2,5 5,5 4,5 '' • V o,5 2,5 3 4 25 VI. 7. SLC VEDI Ja CESIE-TEHDIilA C 2 C 3 3 S', p v- 3 i r 22,5 VII. GRADIS LJuBLJaN« 1 7 2 1 3 5,p 3 4 2,3 r2 VEL DETOl ZASAVJE 1 C 1 3 3 3 5 2 3,5 21,5 IX. 1 0. HlUitOUC ETAŽA 1.ARI3UK 0 1,5 1 d 1 2 1 3.5 2,5 14,3 X. Igralke in igralci namiznega tenisa IMP osvojili peto mesto na ŠIG 79 v Hrastniku. Med 52 moškimi, ekipami so Cvetkovič, Fijolič (TRATA) in Rudi Troha (TIO) gladko prišli do četrt finala, kjer pa so bili nemočni proti reprezentantom Klingerju in Cankarju v ekipi Elektra Maribor, ki je tudi osvojila prvo mesto v skupini. Ženska ekipa Vera Močnik (TIO), Neža Kramarič in Marjeta Dikavčič (PMI) pa se je šele v finalu svoje grupe morala sprijazniti s porazom proti izkušenim igralkam INGRADA iz Celja. Vsem želimo, da bi še dolgo igrali — nastopali in pridobivali nove moči in tekmovalce. Strelsko tekmovanje Na medtozdnem tekmovanju v streljanju z zračno puško 7. 4. 1979 v Štorah, so člani organizacijskega odbora in gl. direktor Klime tov. Zupanc prisrčno sprejeli tekmovalce in jim zaželeli prijetno počutje ter izrekli dobrodošlico. »Dovolite, da vas na začetku športnih iger prisrčno in tovariško pozdravim v imenu nove članice SOZD IMP DO »KLIMA« Celje in v imenu koordinacijskega odbora pri konferenci OOS. Člani naše DO letos prvič sodelujejo na igrah SOZD IMP kot tekmovalci in danes tudi kot organizatorji, zato upamo, da bodo športna srečanja delavcev delovnih organizacij združenih v SOZD IMP omogočila, da se med seboj čimbolj sporazumemo, da se utrdijo prijateljske vezi in ne nazadnje tudi poslovne vezi. Danes ugotavljamo, da je organizirana športna dejavnost, ki jo družba omogoča in vzpodbuja, postala že potreba slehernega delavca, saj se krog aktivnih in rekreativnih športnikov iz leta v leto veča, ter pridobiva svoj najgloblji smisel in pomen, ki je brez dvoma v tem, da sprošča delovnega človeka, krepi njegovo moč in prizadevnost ter ga telesno in duševno vzpodbuja za nove delovne naloge. Tako kot že večkrat zapovrstjo bodo naši športniki pomerili moči za dosego boljših rezultatov za zmago. Zmaga je pomembna, pomembnejše od zmage pa je srečanje delavcev — športnikov sorodnih organizacij, ki niso našle stične točke samo na poslovnem področju, temveč tudi na športnem in kulturnem. Želimo vam obilo športnega zadovoljstva, ekipne in osebne športne sreče. Športni zdravo!« REZULTATI V TEKMOVANJU MED TOZD 1. DS KLIMA: Štuhec 186, Jelen 168, Kovačič 176, Martinec 166, Jarmnšek 158. 2. TOZD PANONIJA: Drvarič 160, Kovačič 166, Bagari 177, Varga 158, Ošlaj 159. 3. TOZD TEN: Bolta 161, Počkaj 156, Vidigaj 161, Svetek 162, Vidmar 165. 4. TOZD TRATA: Božičnik 151, Kastelic 162, Kavčič 163, Doležar 161. Prestor 149. 5. TOZD HLA: Zajc 160, Gorjanc 170, Zaletelj 165, Gliha 156, Kutnar 133. 6. TOZD IP: Fister 148, Kolar 124, Vitmajer 132, Špeh 143, Operčkal 173. 7. TOZD EM: Dolinar 155, Fras 147, Elkasovič 129, Lah 133, Peterlin 144. 8. TOZD ITAK: Martič 150, Ključanin 156, Lončar 112, Bizjak 144, Ašič 134. 9. TOZD TIO: Carli 123, Uršič 139, Kržišnik 153, Medved 129, Murovec 121. 10. TOZD MONTAŽA: Do-večar 165, Jelenc 139, Lužnic 110, Kapelj 105, Mejač 98. 11. TOZD KP: Gruden 117, Durič 137, Kedmenec 143, Ser-mek 127, Šimunič 80. 12. TOZD BLISK: Bučina 79, Fras 103, Seršen 108, Vinko-vič 142, Rebrica 149. 13. TOZD LSL: Zaletel A. 171, Vodenšek 81, Turk 109, Markel 108, Podržaj 49. 14. TOZD LBK: Hribar 89, Rovdi 91, Vadnal 113, Žager 97, Ladovac 106. 15. TS LIVAR: Nanut 150, Bregar 118, Skarza 86, Šušterčič 119 REZULTATI ŽENSKE 1. Dolinšek Mirjana DS IZIP — 155 2. Kolmanič Marta TOZD PAN — 152 3. Ašič Liljana TOZD ITAK — 134 4. Ratko Marija TOZD PAN. — 121 5. Zeme Milka DS KLIMA— 120 6. Kolar Dragica DS KLIMA — 115 7. Ojsteršek Zdenka DS KLIMA — 109 8. Lackovič Slava TOZD PAN — 86 Tekmovanja med TOZD Kegljanje 30.—31. 3. 1979 Pokrovitelj doslej najmnožičnejšega tekmovanja v kegljanju inž. Zima Anton — glavni direktor DO PROMONT, je v uvodnem pozdravnem govoru izrekel tudi naslednje besede: »Šport druži narode — v IMP naj druži TOZD«, kar so prisotni z dolgotrajnim ploskanjem potrdili (sprejeli). Tekmovanje je bilo na kegljišču v Staničevi ulici v Ljubljani, kjer so bili nastopajoči zadovoljni tako z organizacijo kot s počutjem in tudi z doseženimi rezultati. ŽENSKE 100 LUČAJEV L Hrs Nevenka, DS SOZD, 375 2. Gombovc Dragica, TOZD PANONIJA, 357 3. Hiršman Milica, DS KLIMA, 348 4. Nusdorfer Vera, PM — TOZD, 318 5. Gregorič Lavra, TOZD PM, 311 6. Podgoršek Zdenka, TOZD TRATA, 285 7. Vrkič Milena, TOZD PM, 229 8. Hrvatin Jasna, TOZD PM, 225 MOŠKI 4X100 LUČAJEV 1. TOZD PANONIJA: Željko 412, Županek 421, Novak 353, Drvarič 474. 2. TOZD OV: Stražišar 372, Pozvek 400, Remih 453, Obajdin 404. 3. TOZD TRATA: Skander 362, Presterl 376, Škrjanc 405, Grčar 422. 4. TOZD TEN: Kavčič 385, Oven 344, Gruden 413, Grčar 422. 5. TOZD MONTAŽA: Fujs 382, Žunko 424, Vidmajer 405, Muršič 339. 6. TOZD KLIMA — PROIZVODNJA: Simonič 388, Rozman 352, Rihtar 435, Lukič 374. 7. TOZD KLIMA: Petru 339, Presečnik 386, Ramšak 403, Koštomaj 399. 8. TOZD INDUSTRIJSKA PROIZVODNJA: Božič 333, Sunel 413. Martinc 383, Konda 396. 9. TOZD EKO: Rogina 409, Bavdek 358, Bračič 382, Mlakar 368. 10. TOZD PM: Kotar 361, Remijaš 361, Stegovec 349, Kodrič 395. 1 L TOZD TIO: Tratnik 341, Likar 345, Bajc 399, Tušar 378. 12. TOZD EM: Voljčanjk 349, Treh ; 321, Lah 400, Matu-šin 366. 13. TOZD IB: Lešnik 352, Topolovec 345, Borec 354, Stumberger 370. 14. TOZD BLISK: Cifer 341, Mesarič 369, Lukič 332, Lanjšek 344. 15. DS SOZD: Breznikar 286, Cvetanovič 283, Čušin 389, Oštir 371. 16. TOZD ZST: Jesih 354, Centa 287, Blejec 282, Deu 270. 17. TOZD PB: Maček 417, Sijanec 331, Vidrajz 296. 18. TOZD MONTAŽNA PROIZVODNJA: Bašker 310, Orač 332, Bojadijevski 304. 19. TOZD SKIP: Ljulj 301, Horvat 320. Referendum je celovita slika razmer in odnosov v kolektivu V jeseni 1977 in pomladi 1978 so delavci delovne organizacije Emond v časovni stiski, a po najboljših močeh, oblikovali samoupravne splošne akte statusnega značaja, kakor tudi tiste, ki pokrivajo pereča področja osebnih dohodkov, ipd. Ker je bila delovna skupnost šele ustanovljena in ker še ni bilo potrebnega strokovnega kadra, ki bi lahko k oblikovanju samoupravnih splošnih aktov prispeval določene elemente strokovnosti, je vsa naloga slonela na nekaj delavcih oziroma skupinah delavcev. Le-ti so akte oblikovali v njihovem najnujnejšem obsegu in tako storili več, kakor je bilo pričakovati. V teku leta 1978 pa se je pretežno iz delavcev dveh temeljnih organizacij, oblikovala kadrovska struktura nove delovne skupnosti, ki je pričela z delom tudi na doslej nekoliko zanemarjenem področju samoupravne normativne dejavnosti. »Statutarni« akti kot so samoupravni sporazum o združitvi v DO, statuti DO, TOZD DS in ostali so bili pomanjkljivi tako glede formalnih elementov statusa posamezne OZD, kakor tudi sestavin, ki zagotavljajo normalen potek dela in poslovanja. Zato so strokovne službe DO oblikovale spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o združitvi v DO ter statutov DO, TOZD in delovne skupnosti. V teh spremembah je bil dan poudarek predvsem urediti firme DO in imen TOZD, določil o zastopanju, predstavljanju in pooblastilih delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, skupnim določilom o kadrovskih zadevah in solidarnosti med TOZD in delovno skupnostjo, ipd. Skladno z določili zakonov sta bila v istem času oblikovana še samoupravni sporazum o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih med TOZD in delovno skupnostjo v sestavi DO EMOND (403. in 404. člen zakona o združenem delu) in pravilnik o zadovoljevanju stanovanjskih potreb delavcev TOZD in delovne skupnosti. RAZPIS PROSTIH DEL IN NALOG IMP — DO IZIP delovna skupnost išče sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: 1. Višji bilandst za delo v Iraku za dobo približno 2 leti Zahteva se: višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija — pri končani višji šoli — 2 leti delovnih izkušenj — pri srednji šoli — 4 leta delovnih izkušenj 2. Samostojni operater mehanogra-fije za knjiženje na stroju »DATA« Zahteva se: srednja šola ekonomske smeri ali gimnazija in 1 leto delovnih izkušenj 3. Samostojni referent v knjigovodstvu — saldokontist kupcev Zahteva se: srednja izobrazba ekonomske smeri ali gimnazija in 1 leto delovnih izkušenj Prošnje sprejema kadrovsko splošna služba DO IZIP 15 dni od datuma objave. Podrobne informatije lahko dobite v finančno-računovodsld službi DO IZIP. Poleg gornjega pa so strokovne službe vložile obilo napora tudi v ureditev delikatnega vprašanja osebnih dohodkov. To področje je bilo urejeno s samoupravnim sporazumom o skupnih osnovah in merilih za ugotavljanje in razporejanje dohodka, čistega dohodka, delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo (sprejet v marcu 1978) in odgovarjajočimi pravilniki o osnovah in merilih delitve sredstev za osebne dohodke in skupno porabo TOZD oziroma delovne skupnosti. Lahko rečemo, da je bilo to področje, kakor v večini drugih TOZD oziroma DO v sestavi SOZD IMP urejeno dokaj pavšalno in nepopolno. V samih aktih je bil sicer napisan poskus delitve sredstev po delu, oblikovana so bila nekakšna bolj ali manj realna merila delovnega prispevka režijskih delavcev in ločeno delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo, vendar so bila ta merila nestimulativna, pomanjkljiva. Da je bilo temu tako, dokazuje dejstvo, da delavci temeljnih organizacij in delovne skupnosti DO EMOND teh določil sploh niso uporabljali, temveč so ves sistem delitve sredstev za osebne dohodke zreducirali na razvpite RR (relativna razmerja). Kakor vsi vemo, pa je lestvica relativnih razmerij stara dediščina preteklih let. Tu ne gre toliko za očitek neprilagojene metodologije z analitsko oceno gradbeništva. Gre bolj za očitek neurejenosti »enotne liste« relativnih razmerij. Le-ta je bila že večkrat korigirana, spremenjena in dopolnjevana. Vsaka taka sprememba oziroma dopolnitev pa je bila obravnavana parcialno, kar sistematičnosti liste ni koristilo. V navedenih samoupravnih aktih so tudi določila o navezavi pravilnikov o normah TOZD, v katerih je urejen sistem delitve za normirana dela in naloge. Glede na dana stanja, je bila oblikovana v DO strokovna grupa treh strokovnjakov, da bi pripravila spremembe in dopolnitve samoupravnih aktov o osebnih dohodkih, vsaj glede delitve sredstev za osebne dohodke »režijskih« delavcev, pravilno — delavcev, katerih delo ni normirano. Grupa je do konca oktobra 1978 pripravila teze, katerih osnovna vsebina so bili osebni dohodki »režijskih« delavcev. Vse gradivo je šlo v poprejšnjo obravnavo med delavce TOZD in delovne skupnosti DO EMOND. Obravnava je bila opravljena na zahtevo TOZD ELEKTROMONTAŽA celo dvakrat, vendar je prispelo sorazmerno malo pripomb, in še te niso posegale v sam predlagani sistem. Glede na poročila o ugotovljenem razpoloženju delavcev delovne organizacije po TOZD in delovni skupnosti je bilo pričakovati, da bo referendum o navedenih aktih uspel in da so delavci dovolj seznanjeni s predlogi, o katerih naj bi na referendumu odločali. Referendum je bil v vseh TOZD in delovni skupnosti dne 5. 3. 1979. Referendum je glede vseh aktov uspel v vseh TOZD in delovni skupnosti, razen v TOZD TEN. To dejstvo je povzročilo takojšnjo družbenopolitično in strokovno akcijo, kakor nam to nalagajo predpisi in morala združenega dela. Nemudoma je bila oblikovana iz predstavnikov družbenopolitičnih organizacij vseh TOZD in delovne skupnosti ter strokovnjakov za samoupravno normativno področje, komisija za ugotovitev rezultatov referenduma s točno opredeljenimi nalogami oziroma cilji. V komisijo so bili imenovani tudi štirje člani iz TOZD TEN z namenom, da zajamejo dejstva globalno in vsebinsko. Komisija je zasedala po temeljitih pripravah 14. 3. 1979. Prva ugotovitev predstavnikov družbenopolitičnih organizacij posameznih TOZD in delovne skupnosti je bila, da je z zavrnitvijo predlogov samoupravnih aktov v TEN bila ostalim TOZD in delovni skupnosti v sestavi DO EMOND, storjena velika škoda. Delavci teh TOZD in delovne skupnosti so akte — celo najbolj delikatne — sprejeli z vzornim številom glasov ZA in so jim nerazumljivi razlogi za odklonilno stališče delavcev TOZD TEN. Še so dodali, da delavci TOZD TEN niso v sicer obsežni poprejšnji obravnavi dali bistvenih pripomb, tiste pa, ki so jih dali, so bile skoraj v celoti upoštevane. Izjave in navedbe predstavnikov TOZD TEN pa so odkrile pravi razlog odklonilnega stališča. Kratko povedano gre za vrsto problemov V procesu dela in poslovanju te temeljne organizacije, kamor štejejo — slabi pogoji za delo (hrup, onesnažen zrak in slaba osvetlitev, slabi sanitarni pogoji), zastarela in tehnično slaba opre-mlejnost z delovnimi sredstvi, pomanjkljiva organiza- cija dela, predvsem pa slaba informiranost delavcev v določenih delih delovnega procesa te temeljne organizacije. Gre za probleme, Ki so se akumulirali dalj časa in imajo svoje korenine deloma tudi v zgodovini razvoja TOZD. , Komisija je glede razlogov, ki so botrovali neuspehu referenduma v TOZD TEN sprejela sledeče sklepe: — pospeši se akcija za izboljšanje pogojev dela v kovinski delavnici z rokom pričetka »takoj« in z nalogo pogoje dela izboljšati v čim večji možni meri. Za izvedbo te naloge so bili zadolženi individualni poslovni organ, drugi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo ter družbenopolitične organizacije TOZD TEN in varnostna služba DO; — takoj je potrebno izboljšati organizacijo dela v kovinski delavnici, zlasti glede na povezavo s pripravo dela; za izvršitev so bili zadolženi tehnični direktor in delovodje TOZD TEN; — izboljšati je potrebno način informiranja delavcev ter ga vsebinsko in relacijsko poglobiti. Glede na enoglasno ugotovitev komisije, da so razlogi za neuspeh referenduma v sami TOZD TEN in ne v samoupravnih aktih, o katerih se je na referendumu 5. marca odločalo, je komisija sprejela edini možni in primerni« predlog delavskemu svetu TOZD TEN, da se predlaga ponovitev referenduma v zakonitem roku v tej temeljni organizaciji. Poseben poudarek je potrebno dati tudi izboljšanju medsebojnih odnosov v tej temeljni organizaciji ter vsebinski in količinski obogatitvi informiranja delavcev o vsej problematiki dela in poslovanja njihove TOZD, drugih TOZD v DO, DO same in SOZD IMP. Naj po tem obširnem povzetku kronološko razporejenih dogodkov kratko ugotovimo: — referendum ni le preizkus vsebine samoupravnih aktov, ki se predlagajo, temveč je tudi preizkusni kamen za atmosfero v kolektivu; — najprej moramo urediti odnose in probleme znotraj, da bomo lahko nastopali enovito navzven; — informiranje še vedno nismo razumeli in sprejeli kot eno življenjsko pomembnih ustavnih, zakonskih in dejanskih kategorij; — sistem samoupravljanja je živ, se dialektično spreminja in dopolnjuj vendar je sistem. Pravila igre, ki smo si jih postavili nas zavezujejo; — različne zadeve je potrebno obravnavati ob odgo- varjajočem času, na odgovarjajočem kraju in na pravilen način. BORIS KRIST, DIPL. 1UR. KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA TOZD KLIMA MONTAŽA, Vojkova 58 OGLAŠA Prosta dela in naloge za: — strojnega ključavničarja v predpripravi dela, Vojkova 58 — obratnega elektrikarja za vzdrževanje instalacij opreme, strojev, Vojkova 58 — več atestiranih elektrov.arilcev, Vojkova 58 — VKV ključavničarja v predpripravi dela — montaža, Vojkova 58 Komisija vabi k sodelovanju. Pisne prošnje sprejema kadrovska služba TOZD KLIMA MONTAŽA, Vojkova 58. Dodatne informacije: telefon: 345-061 int. 275 PRVI MAJ — NAŠ P Prvi maj — delavski praznik, praznik dela. Kako ga bomo praznovali? Včasih je bil simbol 1. maja rdeč nagelj v gumbnici. Kako je bilo in kako je, pa prisluhnimo našim delavcem. Lado Mazovec, nosilec spomenice 1941, direktor delovne organizacije 1KO, je takole pripovedoval: »Prvi maj smo pred vojno v Sloveniji praznovali različno v različnih predelih — odvisno od zavesti delavcev, pripadnosti delavskemu razredu, razvitosti itd. Izhajam iz delavsko-kmečke družine iz Zaloga, ki je bil že precej let pred vojno poznan kot delavski in revolucionarni center. Spominjam se, da so vevški in zaloški delavci v okviru Svobod in pozneje Vzajemnosti prirejali ob 1. maju pohode na bližnje hribe: Janče, Besnico, Pečar. Tu so bila zborovanja z uvodnim govorom o pomenu praznika, kulturnim programom in tovariškim srečanjem. Mladinci smo bili vedno dobrodošli v delavski sredi na teh shodih. Vsi smo imeli v gumbnicah rdeče nageljne in drugo zelenje, prepevali pa smo delavske in druge revolucionarne pesmi. Žandarji in agenti so redno spremljali ta zborovanja, do kakšnih ekscesov pa ni nikoli prišlo. Skojevci smo imeli posebno nalogo. Ilegalno smo morali pripraviti kresove in jih v noči na prvi maj zažgati. Žandarji so bili na kresove posebej pozorni in gorje mu, kdor ga je zažgal, če bi ga dobili. Nekaj sem jih tudi sam zažgal in se jim uspešno izmuznil. Prvo leto vojne prvega maja zaradi splošne zmešnjave nismo praznovali. Leta 1942 sem bil borec II. grupe odredov in smo 1. maj proslavili kot vojaška enota. Naslednje prve maje so partizanske enote praznovale vsaka po svojih možnostih, odvisno od tega, kje so bile. Nekatere s kresovi in kulturnimi programi, druge z boji. Leta 1945 smo 1. maj praznovali resno, na pragu svobode. Dobili smo obvestilo, da so naše enote že pred Trstom. Sicer smo bili pa tako zaposleni, da smo komaj utegnili praznovati.« — Kaj vam pomeni 1. maj? »Predvsem prezir nad pretečenim, nad tistim, kar zatira hotenja delavcev, demokracijo, svobodo. Je izraz zmage nad preteklostjo v smislu osvoboditve človeka, njegovega dela, njegovega jaza. Ob prvem maju smo običajno naredili »bilanco« doseženega na družbenem, gospodarskem, političnem in drugih področjih. Še tudi danes naj bi ob tem prazniku delavci pregledali, kaj smo naredili, česa ne, kaj je treba še storiti, da bomo po najkrajši poti dosegli cilje socialistične revolucije.« Marjan Hribar, monter centralne kurjave v TOZD Ogrevanje — vodovod: »Doma sem iz Šentlovrenca pri Trebnjem, stanujem pa v samskem domu v Kve- drovi in bom šel za praznike domov. Verjetno bomo imeli v krajevni skupnosti proslavo in se je bom udeležil. Sicer pa kaj posebnega nisem načrtoval. Običajno gremo kam na izlet ali pa se ukvarjamo s športom « Dušan Peterlin, monter elektro instalacij v TOZD Elektromontaža: »Prvi maj je praznik vseh delovnih ljudi in lepo je, če ga lahko temu primerno tudi proslaviš — v krogu družine ali s prijatelji. Ob teh dneh nas predvsem vabi narava. Z družino tokrat ne bomo šli na izlet, ker gradimo hišo in je treba vsak prosti čas čimbolj izkoristiti.« Ferdo Kunej, referent za kadre v Klimi: »L maj pomeni dan, ki ga praznujemo pač vsi delovni ljudje, eni ga izkoristijo ža obisk znancev in prijateljev, drugi za izlete po domovini, tretji spet za izlete v naravo, toda kaj bi našteval, na kratko lahko rečem le to, da gotovo lahko izkoristimo tako, da si naberemo spet novega »elana« za delo. Kako so praznovali ta praznik »včasih« bi težko povedal, saj sem bil takrat še tako mlad, da same razlike v praznovanju nisem toliko občutil. Po osvoboditvi je imel 1. maj — posebno obeležje, zato ker je bil takrat močan poudarek na izgradnji naše porušene domovine. Nepozaben spomin zame je bilo takrat to, da sem bil v JLA v Srbiji, kjer se je s proslavo 1. maja tudi v mestu, kjer sem služil vojaški rok proslavljala ustanovitev kmetijske zadruge v samem mestu. Seveda se je enako ali vsaj podobno proslavljalo tudi drugod, toda to, da smo bili povabljeni vsi pripadniki JNA, ki smo služili v tem mestu na veliki miting, ki ga je priredila skupščina tega mesta — je zame nepozabno. No, nepozabno je zame tudi to, kako so bili ljudje med seboj prijateljsko razpoloženi in koliko dobre volje in poudarka je bilo na medsebojnem razumevanju in pomoči. Danes je praznik še ostal praznik, tudi praznujemo ga, toda zaradi dobrega življenjskega standarda, ljudje ne poznamo več tiste prijateljske sproščenosti med seboj, saj skoraj vsak hiti, kot bi se bal, da ga bo čas prehitel, čeravno se včasih tudi to zgodi. O tem kaj si želim v bodoče bi lahko našteval, toda kratek zajem mojih želja je, da bi na svetu zavladal končno mir, da bi ne bilo sovraštva, prelivanja krvi terzatiranja ljudi, zlasti delovnega človeka in da bi vsi delovni ljudje na svetu lahko tudi samoupravno odločali.« ELA MULEJ TONE ŠTRUS Ob I. kulturnem srečanju gradbincev Slovenije V dneh od 3. 3. 1979 do 7. 4. 1979 je bilo v Slovenj Gradcu I. kulturno srečanje gradbincev Slovenije. Organizator in pokrovitelj srečanja je bilo Splošno gradbeno podjetje KOGRAD Dravograd, medtem ko so pobudo za to srečanje dali ZKPO Slovenije in Sindikat gradbenih delavcev Slovenije. Na srečanju so sodelovali likovniki, literati, recitacijske skupine in pevski zbori gradbenih podjetij iz vse Slovenije. - i V HUlMI (MulnaU nm I.U.. ,du u, «.« Otvoritev likovne razstave in literarni večer sta bila že 31. 3. v znanem umetnostnem paviljonu v Slovenj Gradcu. Osrednja prireditev, to je nastop pevskih zborov (15 po številu) je pa bila v izredno lepi športni hali v Slovenj Gradcu pred približno 1500 gledalci. Za malo mesto, kakršno je Slovenj Gradec je to res izreden obisk. Po nastopu pevskih zborov in recitatorjev je organizator podelil vsem sodelujočim posebna priznanja in priredil tovariško srečanje v Velenju. Na srečanju so sodelovali tudi likovniki IMP in sicer: kipar Hribar Marko iz TOZD Klima-proizvodnja, slikar Korenčan Janez, TOZD Klima-montaža, Petrič Oton — slikar Klima-montaža in kipar Pelhan Slavko iz TOZD TIO Idrija. Priznani kritik dr. Cene Avguštin iz Kranja je njihova dela zelo ugodno ocenil. Seveda je sodeloval tudi pevski zbor IMP, ki ga vodi pevovodja Miro Rozman. Zapel je tri pesmi in Naša delavca prejemata priznanje za razstavljene stvaritve na I. kulturnem srečanju gradbincev požel buren aplavz. Srečanje dali so si Dravograd, Ravne, stala stalna in že v letu 1980 bo je potekalo v brezhibni orga- kjer so obiskali rudarski SGP Primorje iz Ajdovščine nizaciji in v prisrčnem vzduš- muzej in na poti nazaj rojstni na Primorskm gostitelj in or-ju. Med drugim je organizator kraj Prežihovega Voranca, ganizator II. kulturnega sre-vse sodelujoče povabil na Kotlje na Koroškem. Čanja gradbincev Slovenije, krajši izlet po Koroški. Ogle- Taka srečanja naj bi po- EDVARD KRŽIŠNIK