V sredo m saboto
izhaja in velja:
Za Celo leto .	6 for. 20 kr.
»	P°1 leta	.	3	„	30	„
»	četert leta	.	1	„	70	„
.	mesec .	.	—	„	60	„
Po posti:
celo leto .	7 for. 60 kr.
»	pol leta	.	3	„	80	„
»	^etert leta	.	2	„	—	„
e mesec . . — „ 70 „
Oznanila.
Za navadno dvestopno versto se plačuje: 5 kr., kteta se enkrat 8kr.,ktera se dvakrat, 10 kr. ktera se trikrat natisMije; veže pftmenlie plačujejo po prostoru.
^a vsak list mora biti kolek (štll!^e|j) za 30 kr.
^t%isi se ne vračajo.
V Celovcu v sredo 18. julija 1866.	rJTi?C«lj MA*
Ali dobomo res novo ministerstvo ?
Kakor na komando so zagnali nemški in ladjarski časniki močen glas, naj sedanje ministerstvo odstopi, nastopi pa novo in sicer ^ko, ki bode Nemcem in Madjarom po-
Mi Slovani smo kaj veselo in zaupljivo 8edanje ministerstvo pozdravljali, — priča temu so nam vsi časniki, deželni zbori in zaupnice ali adrese. Pa serce naše je bilo Pr> ministerstvu ne zavoljo tega, ker mu je pervosednik grof Belcredi, timveč ker je ministerstvo kazalo tfiko politiko, ktera je Pravična vsem narodnostim in primerna Av-8jriji. Kar smo pa v teku celega leta dodeli, prepričalo nas je vnovič, da so zlate °bljube in lepe besede kaj dober kup! Po-8abno mi Slovenci nimamo ničesar, da bi mli dolžni grofu Belcrediju veselo hvalo peti. Ali mar to, da smo dobili Bacha za deželnega poglavarja v Ljubljani in Me-rzčri-ja v Gradcu? Ali mar to, da so urad-j1* časniki nas Slovence prav dobro černili m žalili pa pisarili o nemškej, edinozveli-Čavnej politiki ? Ali mar to, da so nam pošiljali terde Nemce za učenike, knjižni-carje, uradnike v slovenske naše šole, knjižnice in uradnije? Ali mar to, da je Bel-credijeva „Oest. Const. Ztg.“ modrovala in ®atn dokazovala, da pri vojski, ktera se je pripravljala na Nemškem, ne gre „za špe-c'fično avstrijansko idejo“, timveč da je ta v°jska Nemcev zoper Nemce in ima namen, 'noč in slavo naše raznojezične Avstrije v nemškej deržavi vterditi in razširiti? Po naših mislih mi Slovani za tako politiko in *nke naprave ne moremo nobene hvalo peti ?edanjemu ministerstvu, ako ravno bi to radi 12 celega serca.
Vendar pa na ves glas kličemo in pro-
simo : Naj ostane sedanje ministerstvo.
Avstrija naša je v< velikej nevarnosti: vnanji sovražniki imajo v svojej oblasti že velik kos naše deržave, — da, na vrata našega poglavitnega mesta, serca našega, na Dunaj že terkajo sovražni Prusi! Gorje nam, ako zraven teh homatij navstane še burja notranja, ako se jamejo pikati in se kavsatinaše razne narodnosti. Ravno to bi pa menda žalibog zuotranji sovražniki naše Avstrije radi sprožili! V ta namen kričijo nekteri časniki po novem ministerstvu, ktero naj skliče oži deržavni zbor na Dunaju pa deželni zbor v Pesti. Od tod pričakujejo vso pomoč in srečo, — mi pa se bojimo od tod vse nesreče, vse nevarnosti in pogube. Slovani pa Romani na enej in Nemci pa Madjari na drugej strani, — to bi bila domača, notranja vojska, veliko hujša, kakor smo jo doživeli leta 1848.
Pa tudi to dobro vemo in sprevidimo, zakaj da Nemci in Madjari tako po bratovsko trobijo v en rog in zakaj da so ravno zdaj tako močno zagnali svoj glas?
Čehi so najhujši in največi nasprotniki dualizma, najmočnejši delajo za federativno ali zvezno Avstrijo, ktero, bi vsem narodom delila enake pravice. Ti Čehi morajo zdaj molčati in zdihovati pod težkim jarmom vnanjega nasilnika. Zdaj torej je pripravni čas, zdaj smo na konju, zdaj moremo v motnem ribiti, — tako mislijo centralisti in dualisti, in žalibog res se nam jje bati, da bode njihova obveljala. Potem pa navstanejo časi, o kterih je slavni naš Palacky prerokoval strašne reči.
Zatorej je naša misel ta le: Naj ostane sedanje ministerstvo, le samo tega bi se ne ustrašili, ako bi grof Mensdorf, ki je vodil vnanjo politiko, odstopil in kermilo prevzel
mož, kteremu je avstrijanska politika čez vse ! Naj pa že pride, kar hoče, tega smo prepričani, da le ministerstvo, ki je navzeto avstrijanskega duha, kakor ga je presvitli naš cesar naznanil tako modro in* jasno v oktoberskej diplomi in v septernberskem manifestu, da le tdko ministerstvo reši Avstrijo našo nevarnosti in pogube in; jej pripomaga do stare moči, sreče in slave. Vstopimo se vsi narodi — kot pristni in enakopravni bratje — okoli presvillega cesarja, ki nas je volje vladati v duhu diplome in manifesta — ustavno in svobodno !
Dežele notranje-avstrijansbe.
lse Celovca. (Cerna vojska; bolniki in ranjeni; monturna komisija; plan. 1 o v c i; š o 1 e; 1 et i na.) V našej Avstriji pač vendar rada obveljava stara beseda: „Prepozno jc“ ! Na Češkem, kjer je toliko ljudi, kjer so ljudje tako omikani in živi, ter že od starodavnih časov kar zelo hudi na Pruse, kjer so tako prosili orožja, — tam na Češkem ga niso hotli ljudem dati in napraviti černo vojsko, pri nas na Koroškem se bode pa neki v resnici napravila. Le škoda, da so naši ljudje nekako bolj merzli in počasni, da ne znajo z orožjem v čaker hoditi, da naša dežela ni za tako vojsko in da so že od francoske vojske sem le ostrašeni. Marsikdo se še trepetaje spominja, kaj so počenjali Francozi s tistimi, kteri so se jim v bran postavili. Javeljne se jih bode kaj prida k čer-nej vojski oglasilo. Vsak mož bo menda na den dobival 54 kr., vsak oficir pa na mesec 50 gld. Kedar kaj več zvemo, tudi več povemo. — Bolnikov in ranjencev je
Besednik.
šolske zadeve v Velikovcu!
9. julija
(Konec.)
Kdo pa je za otroke v istih 3 urah od-8°voren? Starši ne morejo biti, — naj jih Uceniki pasejo 1 Dalje kar zadeva mojškre in P°dučevanje po hišah, odgovarjam, da je ^ed koristnim gledati na najkoristnejše in PrČ občnih zadevah ne na sebične osebno želje. Mojškre naj učijo tedaj plesti, ker-Pafi i. t. d., kedar drugod, — zgodaj vstaja-j?Či — učeniki pa, ako imajo res tako ve-v'bo hišnih podukov (!?), naj že nekaj pred s°lo učijo, ker terdijo, da mestnjanski otroci £uno vstajajo.Gledč nagladovanje šolarjev, ako ®olo le od 9—11. ure obiskovali, prosim, naj blagovolijo gospodje naznaniti, kaj se je kaj zavolj tega drugod kedaj žalostnega prisodilo ? Iz vsega se vidi res prava očetov-?fa skerb za mladino!! Vendar še lepše bi “do, ako bi svojo skerbljivost obračali bolj ba zdravje, kakor na polni želodec ljubih otrok. Bolehali so leta 1864 po zimi precej
v 2. razredu, posebno pa prav priden mla-denčič nekega naših c. k. uradnikov. Spoznala sta dva zdravnika gg. Dr. Hussa in Žonta, da je njegovi bolehnosti šolska so-parica škodljiva; zakaj moralo jih je v najmanjši šolski sobi 71 prebivati, med tem ko je perva veča izba 4. razreda le 34, več sežnov veča 3. razreda pa le 65 otrok štela ? Ali so v Velikovcu šolske izbe le za inštalirane učenike in so mar nimajo voliti po številu šolarjev? Še večo očetovsko skerb za šolo bi skazovali, ako bi vsi prav vestno v šolo hodili. Tu bi pač mogel kaj povedati iz kratko pretečenih dni, pa tudi že od lanskega leta; pa v misel jemljem le od srede letošnjega (leta), da je prava očetovska skerb za mladino pri nekterih le slaba! Začelo se je drugo polletje 16. marca; kakor pervi dan godilo se je tudi 20. m. in 5. aprila in že dovoljkrat poprej, da sta iz šole ostala celo dva učenika (se ve da le zavolj hude bolezni! 1) Dobila sta 6. aprila gosli za ušesa, ktere so mlajšega precej ozdravile, starejši pa ni preveč maral za to godbo. Priča je spet 6. in 9. juli, ker ga spet celi den ni bilo v šolo. Če bode treba, povedali tudi bomo, zakaj so tako godi. Gorje pa duhovski gosposki, ako bi se pre-derznila še kaj svariti; priletel bi menda nad njo ne več le sam župan, ampak cela
derhal; kajti v Velikovcu so učeniki menda le za petje in Bog ve zakaj še, — ne pa za poduk in izrejo šolske mladine! Ker pa sem istega mnenja, da se posebno tedaj, kedar so precej odraščeni fantini in deklice sami sebi prepuščeni in so jim bolezni učenikov znane, marsikaj pogovarjati in pisati — — more, kar se ne spodobi, torej sem priporočal in terdil že dvakrat živo potrebo, ktero bom, ako ostanejo vsi opomini le,bob ob steno, govorč od velikovške šolske moralnosti, tudi dokazoval, naj se ločijo deklice od fantov vsaj v 3. in 4. razredu. Naj si vendar vzamejo to zadevo k sercu isti učeniki in njih prijatelji. — Eden naših učenikov je med ljudi gerdo laž zatrosil, da ga je duhovska gosposka za verni la zavolj pevske družbe; pa bolje bi bilo, da bi bil molčal ali pa govoril vsaj resnico in povedal, da ga je le zasluženo svarjenje doletelo zavolj tega, da ne spolnjuje svojih per-vih in najimenitnejših dolžnost. Dozdeva se mi dolžnost zagovarjati pravico in resnico, in povedati moram, da so se nekteri naših mestnjanov preveč napuhnjeno obnašali, drugi pa ploskali z rokami, ko so čitali po časnikih, kako da se zagovarja pevski učenik, čemijo pa gospod dekan, ki so storili lo samo svojo dolžnost. Pravica in resnica naj živi! Vsakemu svoje!
— 226 —
v	Celovcu okoli 1200—1300, kteri se vsi prav dobro počutijo; lehko ranjeni ležijo po barakah, težko ranjeni pa v vojaškej bolnišnici. Ljudstvo vse, posebno pa usmiljene gospč, jim kaj ljubeznjivo strežejo in imenitnih darov pošiljajo. — Hiše, kjer so bile glavne, realne in gimnazijalne šole še en dan niso prazne stale; že koj drugi den jih je posedla monturna komisija in zdaj so vse izbe napolnjene z vojaško obleko, posteljno napravo, pertenino itd. >V nedeljo to je 15. t. m. se je po mestu zagnal glas, da je telegraf prinesel ukaz, naj monturna komisija hitro vse pobaše in odrine nekam na Oger-sko, kar pa ni bilo res; danes v torek je vse še v Celovcu. Menda hudobni ljudje take laži raznašajo in prebivalce strašijo. — Planinski lovci ne pojdejo k severnej armadi, temuč ostanejo na Koroškem in bojo s čer-no vojsko branili, da Garibaldi s svojimi prostovoljci kje ne mahne črez mejo v našo deželo. Zdaj se plan. lovci po de^di nabirajo ; nabirna komisija je te dni bila v Tergu, pa jih je le 9 dobila; odtod je odrinila v Kerško dolino, morebiti da so jej tam bolje godi. —- Konec šolskega leta je lotos bil nekaj prej. Realne šole so se končale 11. julija in niso na svitlo dale kakor navadno svojega letopisa; zatorej povemo kaj več o teh šolah. Na realki je bilo 196 učencev; vsi ti so se letos kaj dobro učili in lepo obnašali. 18 učencev je bilo pohvaljenih, 5 med njimi je sprejelo, šolsko darilo, 147 per-
vi	razred in prestopi v višo šolo; 9 jih pa v enem predmetu ni bilo zrelih spoznano za viši razred in mora po dokončanih šolskih počitnicah iz tega predmeta skušnjo ponoviti; — 21 učencev je dobilo drugi razred, eden pa celo tretji. — V latinskih šolah je bilo, kakor tiskani letopis kaže, 407 učencev, med kterimi je bilo Nemcev 308 in Slovencev 99. Kako so se obnašali in učili, ne moremo povedati, ker to v letopisu in naznanjeno. -- Rež so ljudje že poželi, pa se nočejo okoli Celovca nič kaj prav hvaliti, slame je dosti, zerna pa le pičlo, tisti mraz meseca majnika je vse„ pokazil; —, bolje pa je pšenica, ječmen, oves, nova detelja in turšica; sena so nasekli pri sredi, pa so ga srečno pod streho dobili, po planinah je sena veliko in se da lepo spravljati. Pa kaj, ljudje niso ničesar prav veseli, ker se od vojske čujejo tako žalostne novice in se nam še v našo deželo sovražnik ponuja od več strani. Sam Bog nas obvaruj, tega nam se manjka, da smo čisto pri kraju. — Se nekaj nas straši, kar časniki pripovedujejo; odstopilo bo menda res sedanje ministerstvo, pride pa menda nemško-
Kar zadeva 2. in 3. vprašanje, smo pri 2. hvala Bogu vsi spoznali, da hodijo v ve-likovško šolo tudi kmečki otroci, ktero do-voljkrat še v oktobru paša in drugi jesenski opravki zaderžujejo, da ne morejo hoditi v šolo. Torej bi bilo kaj dobro in koristno, da bi se šola začenjala še le meseca novembra. Bog le daj, da bi enako vsi spoznali, da je vsakemu sveta dolžnost slovenske otroke, kteri še črez 100 gld. na leto za šolo plačujejo, tudi kaj naučiti! — Kaj in koliko se naučijo, dokazoval bom drugikrat.
Ravno tako smo tudi pri 3. vprašanju bili vsi ene misli, da, se pri verskih rečeh sploh ima ravnati prijazno in ljubeznjivo in z lepim opominjevanjem. Jaz pa sem se še prederznil terditi, da, kakor ste telo in duša v tesni zvezi in se podpirate, ravno tako mora biti tudi pri šoli vnanja uravnava taka, da dušnemu napredovanju ne nasprotuje in da prazni bi ostali vsi lepi opomini, vse prijazno ljubeznjivo napeljevanje, ako bi kateheti in učeniki sami ne spolnjevali tega, kar svoji mladini priporočajo: kajti besede le mičejo, zgledi pa vlečejo! Terdil sem, da bi vsaj nekoliko pripomoglo, ako bi se zapirala šolska vrata med sv. mešo, veliko pa, ako bi gg. učeniki pridno vsak s svojim razredom radi šolsko mešo obiskovali, lepo ž njimi
madjarsko: po tem pa smo pod kapom in nam ni pričakovati srečnega konca,—
Iz Velikovcn, 13. julija. J. Z. (Ogenj. — H u d o d e 1 n i k. — Časniki.) Že zopet moram od ognja pisati. 1’ogorel namreč je po noči 8. julija en skedenj v celovškem predmestju. Velika sreča je’bila, da so ni celo predmestje vnelo, ker so večidel vse hiše z lesenimi strehami pokrite. Velika hvala gre tudi meščanom, ki so koj, ko so ogenj videli, na pomoč pritekli in izdatno delali.
To noč (8. jul.) se je pa tudi nekaj drugega še zgodilo. Enemu hudodelniku je po sreči izšlo, da je pobegnil. Čuvaja ni bilo ravno doma, ker je tudi pri gori imenovanem ognju pomagal.
Časnike zdaj kaj zlo radi prebirajo. Komaj se listonosec more pričakati. Pa zdaj, ko smo mi premagani, že tudi skorej vsalc glavo pobeša. Bog daj, da bi se to enkrat na bolje obernilo!
Iz llnloz R. B. (Labo d s k e vladi-kovine duhovniki oziroma na Matico slovensko). Slovenci izročujejo svoje sinove višim učilnicam, da bi dovršivši predpisane nauke in predmete, razbistrivši si um, razjasnivši si zdrave pojmove in nazore, narod 6voj podučevali, njegove pravice branili, da bi mu bili učitelji in voditelji, da bi mu pomagali dušno in tvarno. Hote pa na pomoč biti narodu, treba je podpirati zavode njemu na korist ustanovljene; k takim zavodom so šteje Matica slovenska. Sprva smo se za trdno na-djali, da bode konči (vsaj) vsak slovenski duhovnik gotovo deležnik tega zavoda ter se trudil še druge ude pridobivati. Ako mi kakor omikanejši možje med narodom ne bodemo podpirali svojih narodnih društev, kdo jih pa bode; dolžnost naša do naroda to zahteva. Zdramimo se, kdor ne more ustanovnik biti, plačaj vsaj 2 gld. na leto. Matica je sedaj dobro osnovana, ki po odstranjenih prvotnih ovirah marljivo dela. Labodska vladikovina ima z vsem 500 duhovnikov; misliti bi po takem šlo, da šteje vsaj 400 matičarjev, pa glej čuda goloma, naj novejši imenik matičarjev kaže samo 96 duhovniških udov, 3 so sekovski vmes, tedaj 93. Res, da je trda za novce, toda dva gld. na leto ne pokončata še nijednega duhovnika labodske vladikovine, včasih odleti kak novčič za nepotrebne reči. Velika dre-mota vlada med Muro in Dravo, kjer je najblažnejši kraj vsega Štirskega, za kteri so sedanji vladika sekovski grenko se solzili; razun Maribora je samo 5, reci: pet
molili in se obnašali tako, da bi imela deca žive izglede, kako se gre v cerkvi lepo obnašati. Lahko si dragi bravci mislite, da sem se s tako opombo hudo zameril; glave so se jim obesile, kakor da bi bili zadolženega serca. Vsakega v zadregi vendar serčnost ne zapusti, — oglasil se je nek podučenih, rekši: „Ni treba, da bi vsi k meši hodili, dovolj je, ako gresta le dva«. Pri takem ugovoru sem umolknil nehote se prepirati in si mislil, da, dovolj dobro bi bilo, ako bi bila hodila z otroci vsaj vselej dva; večkrat pa je prišel pretečena leta z otroci le en sam in se vsedel k orglam, mladina pa je počenjala, kar je hotla in pohujševala pričujoče ljudstvo . Pritožil se je zavolj tega, kako se obnašajo otroci in učeniki, že marsikdo! 18. junija 1863 me je obiskal tudi nek popoten duhovsk svetovavec, sedaj župnik na gornjem Koroškem, in mi bridko tožil, kako da se obnašajo učeniki in otroci pri šolski meši. — Da tudi po tem zagovarjanju ne hodijo s svojimi otroci vsi učeniki k meši, mi ni treba praviti. Ali prav bi bilo zvedeti, kolikokrat so prej to sveto dolžnost spolnjevali!? — Jaz le to opominjam, da, kadar ni šole in pa po zimi, še k or-glanju večkrat nobenega ni bilo in moral je mežnarjev hlapec svoje „viže“ na orglah pri sv. meši z blagoslovom dudljati. Znabiti
matičarjev duh., namreč dva župnika in trije kaplani. Predlanskim že so obetali vsi duh. skupščinarji na Ptuju pristopiti, pa na nijednega ne zadeneš, vsa ptujska dekanovina *) nima ne enega duh. matičarja, velikone-deljska 1, sv. jurjevska, ki šteje 26.000 ljudi, nikogar (Ljutomer mejaš Prekmurcem in Medjimurcem, šteješ li se med pokojnike ?) Jarenina nijednega. Videm, največa.dekano-vina, niti se ne bere v imeniku! Jemljemo li to merilo za omiko, razvoj in napredek učenejšega razreda, bogme slabo po nas! —• Bratje slovenski! na vse kraje moramo težko zaslužene petice deliti, ne odrocimo še svoji dušni materi drobne pomoči, ona ima pravico pri nas podpore' iskati.
Korošcev tudi ne moremo hvaliti, ker samo 11 duhovnikov matičarjev šteje in 10 svetovnjakov, čeravno ima 123.000 Slovencev. — Čeravno je Slovencev malo število, vendar, ako nam je poštena volja, lehko svoji Matici lice dično osvetljamo, kar gotovo učinimo.
Iz Kranja. V (N o v i mestni odbor. Konec lat. šol in programa.) Naj vam sporočim iz naišega mesta par novic, 8. t. m. se jo volil novi mestni odbor. Razun druzih pripravnih mož postal je tudi ljubljeni naš profesor na tukajšnji gimnaziji in iskreni slovenski rodoljub, mnogo-spoštovani g. Janez P a j k, mestni „očak**. To je gotovo kaj radostna novica, ki jo bode ves slovenski svet z veseljem zaslišal. Bog blagoslovi njegovo delovanje ! 11. so že tudi volili župana in njegova dva svetovalca. Za župana je bij izvoljen spet g. Matevž Pirc. Kakor hitro ga vlada poterdi, prične se delovanje novoizvoljenih naših mestnih očakov. Bog daj srečo! — Latinske šole se končajo pri nas, kakor tudi v Ljubljani, 21. t. m. Programe se bodo tudi izdale, — le želeti bi bilo, da bi si bilo vodstvo pri izdelovanju prijazne opomine naših časnikov kaj prida k sercu vzelo ; sicer jih spet ne bomo veseli. Vendar drugikrat kaj več. (Prosimo ! Vredii.)
Iz finčeisUcga 10. julija, a.— (Kako je tukaj?) Naši pohišarji — ki blago po hišah prodajajo — prišli so zopet nazaj domii. Vsak ima veliko dopovedovati. Ne-kteri ponašajo dunajske kratkočasnice in popisujejo florisdorfove kačnate šance in dunajski strah, — drugi pomanjkanje dtharjaj tretji se bahajo, kako so lepo in dobro ter-
*) 1 isava: s k o f i j a, dekanija ni po našem , kef
— tja je grška in latinska končnica; — ia>
— O vina slov.: vojvodina, banovina, kneževina-
da pa nima noben dolžuosti k sv. meši or glut hoditi? Saj terdijo tako radi, da le od srenje živijo! Morda — pa znano mi je, d« je cerkvena denarnica lansko leto učenikom gotovih 522 gld. 48 kr. za Finšingerjevo pevsko ustanovo, 314 gld. 18 kr.~pa za razn« druge opravke pri cerkvi izplačala ; razun tega daje cerkev enemu učeniku kot meŽ' narju še nekaj polja, dva verta in prosto prebivališče; ali vse to ni toliko vredno, da bi vsaj eden gotovo orglat hodil? Svet nai sodi! Ker je v Velikovcu gg. učenikom z9 cerkev sploh malo mar in io od srenje živijo, bi pač dobro bilo, da bi se kaj prena' redilo. Vem tudi za Wedenikovo in Malij' njevo šolsko ustanovo, perva znaša 1000 gldo druga 3000 gld.; znano mi je tudi, da letu9 učnina navadno še precej črez 200 g. znašal koliko torej še pride na srenjo? Kar občin9 podučenikom za prebivališče letno priklad9 daje, storila bi pri nekterih bobe, akc bi stanovnino sama odrajtala, najboljši p ako bi vsem podučnikom skupaj blizo šol* stanovanje priskerbela. — V istem čas«> ko je velikovška šola le 715 učencev ^ učenk imela, štela jih je celjska glava9 šola 1910, ne pa le 1602, kakor je bil° v 42. listu „Slovenca1* tiskano. Tako. Bo£ pomagaj 1
— 227 —
Žili na Parskem, Virtemberškem in Baden* skem; Poljanci takraj Kolpe, Zaveržani, Pod8tenci in Moravičani unkraj Kolpe pa kažejo franke iz Francoskega. Eto ti Babilon — bazar! — Pa ni se dosti. Veliko tukajšnjih Stanovnikov gre na Hervaško in Slavonsko. Iz Beligrada, kjer je, kakor na Parskem, prepovedano po hišah prodajati, kažejo mladi, od 12 do 18 let stari kramarski, avstrijske križavce, naše cekine in ruske zlate imperijale. Iz Debrecina, Pešte, Temešvara prihajajo merzlični, bolehni domu — samo ožtiorani so po celem životu, kakor da bi bili še v povojih zaviti. Več tukajšnjih ljudi teržuje tudi po Češkem, Saksonskem, kjer imajo tudi zaloge blaga; na Pruskem gre pohišna kupčija tudi dobro, samo 12 tolarjev jo treba na leto davka plačevati. Pa poslednji so bojč škode v sedanjem vojskinem času, in se bili prisiljeni poprej kupčijo popustiti; pri ljudeh je neiztirjani denar zaostal, v zalogah blago trohni in gnjije ali pa roparskega Prusa čaka. —
Ni se torej čuditi, da naši ljudje radovedno pričakujejo novic od zdanje vojske.
Pisma vojaška se prebirajo na sredi terga poslušalci tiho pričakujejo besede, kdaj da bo od tega pa tega povedano, da še živi. Strašno je poslušati javkanje matere, ktere sin je v pismu za mertvega naznanjen.
Vsak dan pričakujejo pošte stari in mladi, oče in mati, žena in otroci, brat in sestra, prijatel in prijatlica in ogledujejo Potnike. Prišli so že nekteri lahko ranjeni, kterim gre vse na roko in jim streže — ali popraševanja o budi vojski ni konca ne kraja. Vsak ve kaj groznega povedati Dosti je, ako je res, da so nekteri celi dan do člena v človeški kervi bredli — in čez germade trupel lezli in se borili! Strahovito !
O«! Kolpe 10, julija. x. (Zgodovinska čertica.) Žalostne čase smo dočakali — čase, v kterih se zasmehuje prisega in napisana pravica ne velja več: moč je zdaj postava in „fait accompli1', to je ukradi ptuje blago in bo tvoje, je govorjenje ne-kterih zdanjih vladarjev. Britko je to!
Ako ubogi cigan v silni potrebi krompirja na ptuji njivi si nabere, da sebe in svojo 'ačne otroke preživi, že ga preganjajo, od Poneija do Pilata; — naredijo pa visoki in tiiogočni „gospodje" na milijone škode, doni jim hvala nasproti, — samo obderžati, to je, dobro skriti morajo anektirano ali ukradeno reč.
Britko, žalostno je to, pa vendar se godi po omikanej Evropi! Da pa slednjič pravica mora obveljati, to dokazuje povestnica. Znani so časi za Marije Terezije. — Njen oče Karol VI. pričakuje svojo smertno uro brez skerbi, ker si misli za gotovo, da bo njegova liči se vsedla na slavni prestol Habsburgov, Uteri od grofa Rudolfa že 407 let v blagor veličanstva srečno vladajo.
„Pragmatična sankcija" je bila postava, po kterej pride Marija Terezija za svojim Očetom kot naslednica in vladarica na tron svojih preddedov. Za dobro so to spoznali stanovi, namestniki avstrijanskih narodov in dežel, zagotovili so to evropejski vladarji, kteri so pri tem še cesarska darila prejeli in jih radi vzeli.
Pa komaj so sosednje deržave lepe darove pospravile, že stegujejo njih vladarji svoje dolge perste; koma’ je truplo ranjkega Karola Vi. položeno v mirni grob svojih slavnih preddedov: — že pridere Pruski Prič, brezvestni in nepošteni, kteremu je bila resnica to, kar je bila Pilatu, sč svojo roparsko armado, kakor lačni volk v Sle-zijo, jo posede in si misli', kakor galski Brennus, „serčnost velja" — serčni, kar dobi, njegovo je.
Sedem lot se vojskujejo hudi sovražniki: Parei, Saksonci, Francozi, Prusi, da, skorej Vsa Evropa želi Avstrijo raztergati — in
tako nadlegujejo v hudih stiskah Marijo Terezijo, ktero že „nadvojvodico Toskansko" sramotno imenujejo; že se mogočni roparji pogovarjajo, kako bojo obleko delili. — Kdo reši Marijo Terezijo v tej ve-likej nevarnosti? V Požunu 11. septembra leta 1741 govori kraljica Marija Terezija te cesarske besede: „Zapustili so me moji zavezniki, najmočnejši sovražniki in moji linj bližnji žlantniki ali sorodni se zoper me vojskujejo, — pomoči pričakujem le samo od Vaše zvestobe in Vaše serčnosti. — V Vaših rokah sem zdaj!“ — Madjari in Slovani — mladi in stari — zagrabijo za meče in z zgjnjenim sercem kričijo,: „Moriamur pro Maria Terezia, rege nostro" ! to je : Kri in življenje za kralja našega!
Izgovorjeno — dodelano ! — Avstrija je rešena. Avstrijanski narodi z zedinjenimi močmi so mogočni in za Avstrijo sami zadostni. — Da si Avstrija narode svojo pridobi, to naj bo njena perva skerb! Avstrija! Kako dolgo časa že in kolikokrat kličejo vedno zvesti narodi tvoji: „Imej zaupanje v samo sebe !“
Bz Scmiicikcji« tei'ifti 10. julija. (Hlapen; kukavica; slavček,- naše polje in Pavček). Sanje od tako imenovanega okrajno-uradnega hlapona, od katerih sta nam „Novice" in zadnjič tudi, „Pri-morjan" pripovedovala, niso več basen. Sliši se namreč, da nek mašinar že čez 3 mesece v nekem gradiču na Pivki obrazec (model) za ta hlapon napravlja, ki pa ne bo potreboval železnih kolesnic; tedaj bo se bolj vstregel vsem potrebam. Iznajdec in podpornik njegov si menda nadjata od to iznajdbe velike sreče, — govori se od 1,500.000 fr. Tudi resnicoljubni Senožečani bodo veseli, ako se pripelja po tem lilaponu v „Novicah" že večkrat omenjena hiša „šolskega zaklada" ali bliže naše cerkve, ali pa na kako „fundo" v Terst.
Tudi „Laibacharca" nam je v svojem „Feuilletonu" pod napisom „Karstncr Cau-sereien" prinesla staro naravno novico, da kukovica ne dela nikoli sama gnjezda, ampak da le nosi svoja jajca v ptuja gnjezda, pa to jev naravno in že vsakemu otroku znano. Čudno pa je to, da sta se v našem tergu kragulj in slavček pobratila, da se obiskujeta, preserčno ljubita in eden drugemu strežeta. To pa ni varno, torej gorje tebi slavček, lcedar ti bo kragulj kljun pokazal.
Prav lepo nam naše polje kaže, posebno nam sočivje in krompir obilen sad obeta. Rež pa je deževje hudo potlačilo, da se bo na nekterih njivah komaj seme pridelalo.
Še nekaj. Pretečeno nedeljo o polnoči je, naš policijski služabnik „Pavček" nekega znanega rogovileža zavoljo ponočnega razsajanja in upora s sablo v zatilnek mahnil in mu taleč veliko rano napravil, da je šla sabla 3 perste globoko v meso. Ranjenec pa čaka ubogega „Pavčka" zjutraj ob 4 pred hišnimi vratrni, in mu jih nabije na her-bet toliko, da jih je komaj okoli nosil!
s X £Jiihljanl, 15. julija. (Žalostni časi, djanski patriotizem; volitve za kupčij s ko zbornico.) Vedno temnejši postajajo oblaki, kteri se zbirajo nad Avstrijo, in čudno čudno zamotana je politična situacija. Kakor se kaže, nam francoska pomoč, od ktere so že sanjali nekteri prehitri politikarji, ne bode prišla in tako ostanemo zopet sami nasproti dvema sovražnikoma. Sam Bog vedi, kako se bode obrnilo, vendar upajmo najboljše! Po hudih viharjih tem jasnejše solnce sije! V teh žalostnih časih pa se zopet najbolj kaže v djanjih radodarnosti patriotizem. Akoravno nekteri tako radi očitajo narodnim družbam najnesramnejše reči in jih grdijo, kadar le morejo, kar posebno v sedanjih hudih časih niso opustili, pokazalo se je djansko, kdo ima več patriotizma, ali obrekovani in pri vsaki priliki oskrunjeni narodnjaci, ali pa ti
zabavljivci. Ako pregledujemo zapisnike pa-triotičnih daril, videli bomo, da marsikterega taccga rogovileža še celo najti ni med tistimi, ki so položili svoje darove na oltar domovine. Prazne besede in fraze nič ne veljajo, djanja sama najbolj govore!
Ene stvari pa ne smemo pozabiti, akoravno so časi viharni in razsaja vojna burja okoli nas, — to so volitve za kupčijsko zbornico. Krepko stopite na noge rojaki in pokažite, da se dobro zavedate, ter izvolite si za svoje zastopnike može, ktere ste že prvikrat si izvolili. Volite može, ktere vam priporočajo znani rodoljubi, z eno besedo volite si domače možake, kteri najbolj poznajo Vaše potrebe in kteri imajo resno voljo Vam pomagati. Storite tako !
Iz Kobaridu, 9, julija. (Zakaj smo zgubili? Vesele novice.) Bil sem danes zjutraj v naši podružnici, v Starem selu. Nazaj grede dohitim moža, že priletnega. Po lepem pozdravljenju me kar hitro pobara:	Kaj je novega iz vojske? Slišim,
da so naši na Češkem zgubili, je li res ? Da bi tako ne bilo, mu odgovorim. Na več krajih so se že naši s „Prajzi" tepli, ali bitva najstrašnejša bila je pri Kraljevem Gradcu. Tam so se naši prav junaško borili, in zmaga je bila skorej naša, pa glejte, proti koncu se je sreča od njih obernila, in zgubili so. Mislili smo, da bo naša velika pa serčna vojska na severju vse sovražnike potepla. Tam gori se nismo ničesar bali, tu doli na Laškem pa nismo bili brez strahu. Sedaj pa glejte, kako so se je vse pre-bernilo! To je pač čudno! — Prosim gospod, meni se pa to nič čudno ne zdi, ker sem enačili priinerljejev veliko doživel. Mar-siktero opravilo mi je šlo prav slabo od rok, dasiravno sem prej mislil, da mi za gotovo pojde dobro. Nasproti pa mi je tam nesreča prizanesla, kjer sem se je bal. Kako smo se jeseni bali, da bo po zimi predrago seno, in da ne bomo mogli živi nice prere-diti. Bog pa je dal gorko zimo, da se je živiuiea mogla pasti; in seno je šlo prav po nizki ceni. Tako pomaga Bog človeku, lcedar spozna svojo šibkost in je v strahu, — zapusti pa ga, kedar preveč v svojo moč zaupa! — Tako nas prosti slovenski kmet politizira, in njegova politika ni tako bosa. Pa pustimo to, da „Slovencu" ne bode treba slišati, da je ultramontan. Imam pa veselih novic povedati. Neizrečeno so se serca naša razveselila, ko se je raznesel glas, da je presvitli cesar poterdil tisto popravo vo-iitne postave za goriški deželni zbor, ktero sta znana rodoljuba Winkler in Gorjup nasvetovala in zarad ktere je bil v deželnem zboru meseca januarja tak hud boj in prepir med slovenskimi in laškimi poslanci. Zdaj je Slovencem vsaj na voljo dano, da si pridobijo 3 slovenskevposlance več, kakor je tudi le po pravici. Se nekaj veselega vemo! Pervi naš borivec v deželnem zboru, č. g. Winkler, je postavljen za c. k. okrajnega predstojnika v Korminu. G. Winkler se je krepko potegoval za narodne naše pravice, ni skrival svojega slovenskega rodoljubja, — tudi spisuje ročno knjigo za slovenske župane, slednjič jo predsednik goriške či-tavnice. Pri vas v Celovcu je čitavničin predsednik prosil za pravico, naj bi mu dovolili, da si napravi tiskarnico; bralo se je, da se mu je prošnja spodbila posebno zavoljo toga, k e r z a n j i m s t o j i č i t a v-niea. Pri nas torej ni več noben madež ali greh, biti čitavničin predsednik; bote videli, da se bo tudi pri vas na bolje zasukalo : Bog bo dal ljudem pameti
Ptuje dežele.
Romanska. Vojske s Turkom ne bo. Turška je jenjala in novega kneza princa Hohenzollernskega za pravega romanskega kneza spoznala. Zanaprej se bode moralo 500.000 pijastrov letnega davka Turkom
odrajtovati, in Romunija jim ostane še bolj podveržena, kakor je bila za kneza Kusa. Armada je tudi že zapustila tabor ob Donavi in se napotila proti glavnemu mestu Buku-reštu. Deržavni zbor je izdelal novo ustavo, na ktero je knez koj prisegel. — Tu tedaj zdaj ne bo vojske.
Španska. Zadnje žalostne homatije so zdaj spodrinile tudi Odonella in njegovo ministerstvo, ki so ga po svetu imenovali liberalno. Zdaj pa je prevzel znani maršal Narvaez novo ministerstvo, ki ga zovejo konservativno ali še slabše. Ali težko bo kaj prida opravilo, ker gre v deržavi že dalj časa vse vprek in narobe — Odonell spodriva Narvaeza, Narvaez pa Odonella itd 1 Žalostno !
Angleška. Minister grof Derby je v parlamentu novo ministerstvo naznanil in pri tej priliki med drugim to le rekel: „Zdanje (tory) ministerstvo ni za vojsko vneto. Z zunanjimi deržavami bode sker-belo mir in prijatelstvo ohraniti ter se v tuje zadeve ne vtikati. Pripravljeno je pomagati, kjer se bo prosilo, žugalo pa ne bo. V zdauji vojski ostane popolnoma neutral-no t. j. na nobeno stran, ali pripravljeno je vojskovalcem prijazno pomoč nakloniti itd.“ — Kakor bralci sami lebko razsodijo, ni tudi ta programa ni tič ni miš, in da Angleška gleda zdaj pred vsem le na svojo korist, naj bode potem Peter ali Pavel minister !
Severno boj i šče.
Serce nam kervavi, kedar pogledamo, kaj se tu godi in kaj hudega nas še čaka. Sovražnik ima že veči del Ceske, Moravske in Šlezije v svojih rokah in je po nekem sporočilu tudi že v nadvojvodino avstrijsko stopil in naravnost proti Dunaju maha, da bi tu Donavo prekoračil in si glavno mesto osvojil. Zdaj tedaj ni nobena šala, kar Prus namerja, in kaj bi še le bilo, ko bi mu tudi to, kar Bog obvaruj, srečno izpod rok šlo! Kakor se zdaj kaže, bilo je vse, kar se je o premirju govorilo in pisalo, zastonj, ker Prusi hočejo po vsaki ceni svoj namen izpeljati, Napoleonovo posredovanje pa do zdaj tudi še ni nič sadu obrodilo. Pogoji, pod kte-rimi je Pruska pripravljena premirje skleniti, so pa tudi takošni, da jim Avstrija ne more lahko priterditi, razun če noče več biti velika deržava. Pruska namreč tirja, naj Avstrija stopi iz nemške zveze, naj izroči Pruski vse severne terdnjave in severne železnice j nadalje tirja, naj preredi ves ta čas prusko armado, in da naj vsako rekrutiranje ali nabiranje vojaških novincev ustavi, in naposled naj se naša južna armada tako postavi, da bo od južnega in severnega bojišča enako oddaljena. Razun pervega pogoja, za kterega naj bi se še o pravem času zmenili in pogodili, ker ni bistven in ne sega Avstriji do živega, so vsi drugi taki, da se mora na nje z mečem in topom — odgovoriti! To tudi sedanje bojne priprave kažejo, da se hočejo v kratkem še enkrat dobro spoprijeti in ošabne Pruse nabunkati, ako Bog da in sreča junaška! Nekaj naše armade stoji zdaj pri Olomucu, nekaj pri Dunaju v obkopanem taborišču, nekaj pa okoli mesta Linča. Vsa skupaj šteje blizo 400.000 vojakov. Okoli 200.000 se jih je še iz razvalin Benedekove armade nabralo, drugi pa so prostovoljci, novinci in pa južna armada, ki jo ravno te dni na vrat na nos po železnici na sever dere. Tudi Albrecht je že tam in njegova desna roka gen. John. Poveljniki posameznih armadinih oddelkov so tudi večidel na novo izvoljeni in da nam sovražnik s svojimi groznimi puškami na iglo ne bode preveč škodovati mogel, oskerbeli so ti tudi sila veliko tacih pušek.
Tudi na Dunaju so ljudje zelo prestrašeni. Bolj boječi beže v varniše kraje. Pa
— 228 —
tudi vlada se pripravlja na odhod na Oger-sko, le minister pravosodja g. pl. Komers ostane na Dunaju in bode namestoval vsa druga ministerstva. Cesarica je z Rudolfom in Gizelo že 13. t. m. v Budim odšla. Na ondotnem kolodvoru jo je pozdravilo več ko 80.000 ljudi. Cesar se neki podi k vojski. Narodna banka je spravila vso gotovino v srebru in zlatu v trdnjavo Komorn. Rokopisi ces. knjižnice so se poslali v Gradec. Ministri so pripravljeni vsak čas Dunaj zapustiti. Grof Degenfeld je neki za poveljnika mestne posadke izvoljen, baronu Gablenzu pa se je izročilo obkopano taborišče v Florisdorfu. — Od Clam-Galasa se sliši, da ga je vojaška sodba za nedolžnega spoznala. Kaj se bo pa z Heniksteinom in Krizmaničem zgodilo, ni še znano. Naj-beržesejima tudi ne bo prehudo godilo, dasi-ravno so se res dosti žalostne reči na bojišču odile. Tako so bili Clam-Gallasovi vojaki 3 ni brez jedi in brez patrčn v ogenj komandiram. Več polkov ni dobilo, ko so kroglo naj hujši žvižgale, druzega povelja, kakor tu pa tam ostati, da so bile potem cele verste ena za drugo postreljene. Polk „Khevenhiil-ler“ so napotili v neko močvirje, kjer so razun nekaj malega vsi žalostno poginili. 18. lovski batalijon je več ur na polk „pruski kralj“ streljal in še le, ko se je daniti začelo, zvedeli so, kaj da delajo. En oddelek polka „Gjulay“ je zašel v ribnjak ali bajer, kjer so vsi razun bandernika potonili. In tako se pripoveduje še več tacih reči, ki niso našim poveljnikom kar nič na čast! — Iz Prage zvemo, da so jo Prusi še le 8. t. m. z 8000 vojaci posedli, in da čedalje hujši ravnajo. Praga mora ne le zase davščino plačevati (40.000 gld.), ampak tudi za druga mesta, kjer ljudje nimajo ali ne morejo kaj dati. Vendar pa je vse mirno in težko pričakuje rešenja iz teh nadlog. Vsi časniki milo tožijo in prosijo pomoči. Razun posadke se mora tudi silno veliko družili vojakov prerediti, ki skozi mesto naprej gredč. Železne ceste se z nova popravljajo. Proti Pelznu ni sovražnika. Prusi se tudi Cehom kar zelo prilizujejo in jih mamijo s prijaznimi oklici itd., pa svesfci smo si, da ne bodo nič opravili. — 16 j. so mesto Oberhollabrun blizo Stockernua posedli. Zdaj nimajo več deleč do Dunaja. Kakor pri Svitavi in drugod zgrabile so se straže tudi pri Jetzelsdorfu. Na vso moč skušajo tudi Bretislavo (Lundenburg) v pest dobiti, da bi tako našo od Dunaja ločili. Zdaj je nevarnost res velika! — Od „nemških bratov11 se le toliko zamore za gotovo povedati, da se nam od njih ni nič prida nadjati in da tudi sami ne bodo mogli nič posebnega opraviti, ker se povsod preveč obotavljajo!
Južno bojišče.
Tudi Lahi se nič ne menijo za to, da je naš cesar Napoleonu Benečijo odstopil. Po vsej sili jo hočejo z orožjem dobiti. Kakor se do zdaj kaže, ni zdala tudi tu še nič Napoleonova beseda, kajti Cialdini se ni ne le nazaj čez Pad vernil, ampak pomikuje se čedalje bolj naprej, tako da je bil že te dni v Padovi. Lahko se zgodi, da se bodo Benetke po suhem in po morju oblegale. Naša armada je samo po terdnjavah razstavljena. Pa tudi od Napoleona se nič ne sliši, kaj prav za prav z Benečijo namerja. Oni dan je imel princ Napoleon v Verono odriniti, pa je še — doma ostal. Vse okoliščine so žalostne! Naši se hočejo pri Soči braniti in terdnjave obderžati v zastavo. Mostovi čez Adižo, Brent® in pri Mestri so pokončani. če Lahi res mislijo čez mejo vdariti, potlej imajo opraviti z vsemi Jugoslovani!
Razne novice.
*** I* Ljubljane: Generalkomanda je zdaj vendar le prišla v Ljubljano , ako-ravno nas je g. Issleib že tolažil s tem, da Ljubljana ostane vse eno „srce Slovenije11. S čim pa bo zdaj tolažil Celovčane ? Morebiti da bode izdal njim v tolažbo zopet en zvezek svojih poezij? Sreča je še za Celovec, da imajo med svojim zidovjem tako izvrstnega pesnika!
V četrtek zvečer se je peljal skezi Ljubljano nadvojvoda Albreht, „zmagavec pri Ivustoci11, in se mudil kakih 10 minut. Velika množica ljudstva se je znašla na kolodvoru in z veselimi živio-klici pozdravljala visocega gospoda. Tudi mestni odbor se je predstavil „in corpore". Zakaj se mu pa ni naznanil od deželne vlade prihod g. nadvojvoda, to se nam kaj čudno zdi ?
Kakor gre glas, misli neki napraviti vlada na Kranjskem črno vojsko in poslati v ta namen 3000 pušk. Gotovega vendar v tej zadevi še ne vemo nič povedati.
Račun dohodkov in stroškov za
Slomšekov spominek.
Skupina prejšnjega računa 1776 gld. 90 kr., dva cesarska zlata, 3'4 križastega tolarja in 8 dvajsetič. — Dalje so darovali sledeči gospodje: Muršec Jožef doktor in profesor verazakona više realke v Gradcu 18 gld., Grašič Anton 2 gld. 96'4 kr., Oblak Janez 1 gld. 50 kr., Urbanček Jan. 1 gld. 50 kr., Bilec J. 1 gld. 50 kr. vsi v Ternovem; Zupan Ulrm v Suhorju 1 gld., Frbhlih M. 53J/a kr., Ličan Aleks v Bistrici 2 gld. — V Pliberški dekaniji na Koroškem so darovali:	Vestermajer
Jakob 5 gld., Venko Bartol, Kuster Valent., Leskovar Jožef, Torkar Matija, vsaki 1 gld., vsi v Pliberku. Hafner Jožef pri sv. Mihelu 5 gld., Ledvinko Alojzi, tudi tam 1 gld., Ihcentaler J. v Vogričah, Treun Anton v Mižieah, Plahuta M. pri sv. Danielu, Kokič Jož., kurat v Strojni, Ambrož Matija v Černi, Laknar Jož. v Koprivni, Žerjav M. pri sv. Mariji na Jezeru, Vidmar Juri v Kotljah, Feihtinger v Gutenštanju, vsak 1 gld., Bergman Val. pri sv. Mariji na Jezeru 2 gld. V Ruški fari so darovali: Grizold Davorin in njegova družina 6 gld., Hleb Luka kmet 5 gld., Sernec Mihael župan 3 gld. 50 kr,, Glazer Pavl, trgovski sin 3 gld., Glazer Jožef 2 gld., vsi v Smolniku Burcar Božidar 4 gld., Suhač Anton 2 gld., Fohn Franc, Ribič Dragotin podučitelj, Jakob Peter trgovec, Rataj Jožef mesar, Pintarič Franc krčmar, Somer Vincenc pek, Marin Miha kmet, vsi v Rušah, vsak 1 gld., Robnik Jožef kmetovski sin, Harič Dragotin kmet, Jurko Kašper kmetovski sin, flerbst Martin kmet, Sernec Gregor kmet, vsak 1 gld., vsi v Smolniku. Lambert Dragotin kmet v Smolniku 1 gld. Razni dobrotniki v Labnici, Rušah in Bizeni 11 gld., Trafenik Franc župnik v gornji Polskavi 3 gld.	(Dalje pride.;
V Mariboru 1. julija 1866.
Matija Prelog,
denarnčar.
Loterija.
Tersti *9	30 «5	83	93.
Prihodnje srežkanje je 25. julija 1866.
Danajska borsa 17. julija 1886.
6 °/» metalike	....	. 65 —
570 nacijonal	....	. 60.25
1860 derž. posoj ....	. 72.90
Bankine akcije ....	. 649.--
Kreditne „	. 136.70
London	.....	.	. 132 60
Novi zlati .....	.	.	6.30
Srebro			.	127.60
Lastnik A. Einspieler. Odgovorni vrednik J. Božič. Za tiskamo F. pl. KI einmayerj a odgovorni vodnik R. Bertschinger.