Uredništvo: Schillerjeva cesta štev. 3, dvorišču, I. nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob* 4. uri popoldne. * * Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne. * * Nefrankirani dopisi se ne sprejemajo. * * Anonimni dopisi se ne uva-žujejo. NARODNI DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele: celoletno ... K 25•— polletno ... K 12-50 četrtletno ... K 0 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28'— za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Stev. 17. Telefonska številka 65. Celje, v soboto, dne 22. januarja 1910. | račun 48.8», 1 Leto II. Komu je treba vojne na daljnem vzhodu? Pred približno 14 dnevi, v času največjega šuma, katerega so vzbudile vznemirljive vesti z daljnega vzhoda in ko smo se vsi ukvarjali s strašno prikaznijo nove rusko-japonske vojske, je priredil ruski list »Rusko Slovo« anketo svojih dopisnikov na daljnem Vzhodu in je tudi natisnil mnenja nekaterih odličnejših domačih in tujih politikov. Med slednjimi bije v oči članek Rudolfa Martina iz Berlina. Vladnega svetnika Rudolfa Martina, znamenitega ^ nemškega finančnika in politika, pozna ruska javnost že tri leta, od tedaj, kar je izdal brošuro o ruskih financah, v kateri je prišel do zaključka, da nastane na Ruskem tekom dveh let državni bankrot. Do bankrota pa ni došlo, nasprotno ruski državni papirji se v kurzu dvigajo. Spominjamo se n. pr. na 200 miljonsko notranje posojilo iz 1. 1905, katero se je oddalo s kurzom po 95 in 5% zunanje posojilo iz 1. 1906 v znesku 80 milj. frankov s kurzom po 88 rubljev. Kurs prvega znaša danes 100, drugega 102 rublja. Vendar pa so izvajanja nemškega politika zelo zanimiva in upamo, da si bodo čitatelji sami odgovorili potem na zgoraj stavljeno vprašanje. Vladni svetnik Rudolf Martin piše: 2e nekatere mesece sem je možno opazovati v politiki Japonske in Kitajske napram Rusiji nekatere spremembe. Zolto pleme je postalo poma-lem agresivno. Japonske vojne ladije merijo blizo kamčatskega obrežja mirno morsko globino — prav kakor bi bil ta polotok japonska last. Kitajska vlada pa proglašuje, da nikakor ne priznava ruskih administrativnih pravic v Charbinu in drugih man-džurskih mestih. Nadaljuje se gradnja železnice Peking-Kalgan-Urga in odličen japonski državnik poziva Japonce,_ naj razširijo svojo oblast vse do Sibirije. Kitajci in Japonci smatrajo vzhodno Sibirijo, zlasti pa njen južni del za zemljo, katera bi se dala z velikim uspehom kolonizirati. Japoncev ni zadovoljil portsmoutski mir iz 1. 1905. Ko ste bili 1. 1908 anektirani Bosna in Hercegovina, zlasti pa ko je 1. 1909 vzbuknil na Balkanu nov vihar v srbskem vprašanju, so brž Japonci spoznali, da se je zgodil v svetovni zgodovini za nje ugodni preobrat. Kajti kakor hitro je začela delati Avstrija na Balkanu aktivno politiko, ne more Rusija v slučaju vojne z Japonskim umakniti cele svoje armade z zapadnih mej. Japonci upajo vsled tega, da če izbruhne med njimi in Rusijo vojna, bode skušala Avstrija pod vplivom Aehrenthalovim razširiti svojo moč na balkanskem polotoku, kar bi imelo v posledicah vojno z Rusijo. Energična politika Avstro-ogrske na Balkanu pa ne more trajati samo kratko dobo. Habsburžani so spoznali, da je aktivna politika na Balkanu najlepše sredstvo, da se enkrat za vselej rešijo vsa sporna vprašanja v državi sami in tesnejše zvežejo Ogrsko z Avstrijo. Vse to dobro vedo Japonci, katerih diplomatični zastopniki na Dunaju in Berlinu so z neobičajno- vnemo študirali vzroke in pomen srbskega vprašanja. Japonci ne morejo in ne smejo ostati mirhi pri boju za gospostvo žoltega plemena na-daljnem Vzhodu. Zaradi tega skušajo doseči popolno* gospodarstvo nad Korejo. Istočasno se namreč začenja probujati Kitajsko in se po evropejskem vzorcu organizirati. Ako se Japonci čimpreje ne postavijo na čelo žoltemu plemenu, jim utegnejo Kitajci prvenstvo vzeti. Kitajska nima doslej bojnega brodovja, ki bi bilo vredno pozornosti. Rusija še ni doslej obnovila svoje mornarice v vzhodni Aziji. Ako hočejo Japonci vzeti Vladivostok, morajo to prej storiti ko bo tam usredotočena močna vojna flotila, obstoječa iz oklopnic, križaric, torpedovk in zlasti podmorskih čolnov. Ko bi imela Rusija dobre podmorske čolne, bi lahko z oporo na Vladivostok gospodarila po celem japonskem niorju. Nemški podmorski čolni lahko plavajo okoli nepretrgoma 1.000 kilometrov, francoski 2.000 km. Ako bi imela Rusija v Port Arthurju svoj čas 20 podmorskih čolnov, bi ga Japonci ne bili mogli blokirati. Ako Rusija nadalje zgradi drugi tir velike sibirske železnice, vzraste njena vojna moč silno v vzhodni Aziji, zlasti v Vladivostoku. Zato se morajo Japonci na vsak način poprej polastiti Vladivostoka, Po-amurja in Kamčatke kakor bi se Rusiji tekom nekaterih let posrečilo položiti drugi tir sibirske železnice in pomnožiti v Vladivostoku svojo vojno mornarico. Med Japonskim iri Kitajskim obstoji dogovor skupnega postopanja proti Rusiji. Isti dan, ko doseže železnica Peking-Kalgan-Ugra sibirsko mejo, bodo Kitajci hoteli zagospodovati nad zabajkalskimi kraji. Saj si sedaj gradijo primerno in potrebno pot do tja. In v Kini ter Japanu je velikanski prebitek stanovalcev; že ta okoliščina sama sili oba naroda, da mislita na kolonizacijo vzhodne Sibirije. LIS JE K. Orlov in njegova žena. Rnski spisal Maksim G o r k i. Preložil Pedor Gradišnik. Dalje. Ko so se pa slednjič ta vrata odprla in je vstopil Grigorij, je obsedela na svojem stolu, trdno in nepremično, in pri srcu ji je bilo, kot da so naenkrat legli ti težki jesenski oblaki tam zunaj z vso svojo mučno težo na njeno dušo. Grigorij je obstal pri durih, vrgel svojo mokro čepico na tla in stopal s težkimi koraki proti Matroni. Bil je popolnoma premočen, voda je curljala ž njega. V obraz je bil rdeč, oči so zrle motno, ustnice so se smejale široko in banalno. Matrona je slišala, kako pljuska voda v njegovih škornjih, ko je prihajal bliže. V vsem je napravil nanjo silno žalosten utis. „Ti si mi lep človek!" je dejala Matrona tiho. „Ali naj padem na kolena pred teboj in te prosim odpuščenja?" je vprašal Griška in zanič-ljivo zmajal z glavo. Ona je molčala. „Ne ? Dobro, kakor hočeš . . Ves čas sem razmišljal, ali sem pravzaprav kriv pred teboj ali ne ? No, slednjič sem se odločil: da, kriv sem. In sedaj te toraj vprašam: ali hočeš, da te prosim odpuščenja ?" Molčala je še vedno; močni vzduh po žganju, ki je prihajal od njega, je silil v njo, in bolestno čustvo je spreletelo njeno dušo. „Slišiš, ti — ne delaj mi obrazov! Poslušaj me, dokler sem miren!" — je vskipel Grigorij preteče. „No ali odpuščaš?" „Ti si pijan," je vzdihnila Matrona. ,,Pojdi, lezi spat!" „Ne laži! Jaz nisem pijan, ampak samo truden . . . Letal sem tja in sem in razmišljal . . . Jako mnogo sem razmišljal, ljuba moja! ... Ti, varuj se!" Zapretil ji je s prstom, in nenavaden smehljaj mu je spačil usta. „Čemu molčiš?" „S teboj ne morem govoriti!" „Ne moreš? Zakaj ne?" Naenkrat je silno vskipel in njegov glas je bil glasnejši. „Včeraj si mi napravila škandal", je govoril dalje, „ očrnila si me . . in jaz te prihajam sedaj prosit odpuščanja! Le to premisli!" Govoril je v silnem razburjenju, s tresočimi se ustnicami in z napetimi nosnicami. Matrona je že vedela, kaj pomenijo ta znamenja. Pestri prizori iz preteklosti so vstajali pred njeno dušo: klet, sobotni prepiri, vsa motna teža njenega življenja . . . „Že razumem", je rekla ostro in odločno. — ,Sedaj vidim, da si postal zopet popolna živina .. Ah ti! .. „Popolna živina . . to ne spada k stvari!.. . Sedaj te vprašam: Ali odpuščaš? Kaj pa pravzaprav misliš ? Morda misliš, da tako silno potrebujem tvojega odpuščanja ? .. Pomagam si prav lahko tudi brez njega.. In vendar prihajam, vidiš, in te prosim zanj. . Ali si razumela?" „Pojdi proč od mene, Griška!" je vskliknila Mogoče je, da se posreči petrograjskemu kabinetu doseči sporazum z mikadovo vlado v vseh točkah, dasiravno ni verjetno, da bi se prebrisani Japonci izjavili, da bodo odslej povsem mirni, Kajti akoravno bi se to za enkrat zgodilo, bi nasfopili v istem trenutku z novimi zahtevami, kakor hitro bi se oglasila avstrijska politika na Balkanu z novimi željami in načrti. Kakor hitro Rusija energično nadaljuje z gradnjo drugega tira sibirske železnice in z obnovljenjem svoje mornarice, pozabijo Japonci na vse svoje dogovore in bodo gledali, da najdejo novi povod k prepirom. Taki prepiri pridejo kar sami od sebe. Saj že lahko privede veliki prirastek japonskih izseljencev v Sibiriji k raznim prepirom med Rusijo in Japonci. Isto velja za Kitajce. Ako Rusija dopusti, da se desettisoč žoltih sosedov naseli v Sibiriji in Poamurju, se bodo kmalu smatrali za gospodarje v deželi. Ce pa Rusija popolnoma prepove doseljevanje, pa utegne to tudi vesti do vojne. In tako se mi zdi, da je vojna med Japonsko in Rusijo neodložljiva; v vsakem novem dogovoru med obema državama vidim le povod k novim prepirom. Rusija se te vojne ne more izogniti. Najboljši izhod za Rusijo bode ta, da zgradi drugi sibirski tir in novo brodovje v vzhodni Aziji, četudi bi trebalo povečati državni dolg za nekaj miljard. Ako ne bode mogla imponirati Japonski z rtbvo železnico in novim brodovjem, pa bode plačala še mnogo več miljard za vojno ... Jasno je, da nemški učenjak, med tem ko riše Rusiji strahove na steno, misli vse kam drugam. Komu je torej treba vojne na daljnem Vzhodu? Češko narodno šolstvo v I. 1908. V zadnjih dneh meseca grudna preteklega leta je izdal deželni šolski svet češki knjižico: „Letno poročilo o stanju narodnega šolstva v kraljevini Češki za leto 1908." Iz sledečih podatkov se vsakdo lahko prepriča, kako daleč so že naši severni bratje in kje smo še mi Slovenci; prepriča se pa tudi lahko, kako hinavsko je tarnanje Nemcev, češ, da se jih na Češkem zapostavlja. Šolstvo v kraljevini Češki je razdeljeno v šolske okraje; teh je skupaj 119 in sicer 66 čeških in 53 nemških. Vseh javnih ljudskih šol je Matrona bolestno in nejevoljno ter se obrnila stran od njega. „Proč naj grem?" seje smejal Griška zlobno. Jaz naj grem proč .. in ti hočeš ostati sama, čisto prosta in svobodna? Ne, iz tega ne bo nič! Ali si že kedaj videla kaj tacega ? .. Zgrabil jo je za ramena, jo vlačil okolu in ji držal nož pred obraz — kratek, debel, oster košček železa, že na lahko zarjavel. „N-no?" je siknil. „Ah da, le prebodi me!" je rekla z votlim glasom in oprostivši se njegove roke, — se mu je umaknila. Griška je stopil korak nazaj. Zvok njenih besed ga je presenetil. Že večkrat je slišal take besede iz njenih ust, a nikdar jih še ni izprego-vorila tako obupno. Da ni kazala popolnoma nobenega strahu pred možem, ga je povsem omamilo. Še pred par sekundami bi jo bil umoril — sedaj tega ni bil več zmožen. Preplašen vsled njene apatičnosti napram njegovim grožnjam je vrgel nož na mizo in vprašal silno razburjen: „Kaj pa hočeš pravzaprav, ti sotanska ženska ?" »Popolnoma nič nečem, popolnoma nič!'" je kričala Matrona, histerično ihteč. „In ti, kaj pa hočeš ti? Ali si me prišel morit? Dobro, umori me toraj!" Dalje prihodnjič. na Češkem 5498 (v čeških okrajih 3179, v nemških 2319) z 18.033 razredi; deških šol je izmed teh 364, dekliških 339, ostale so mešane šole. Na 3196 šolah je nčni jezik češki, v 2302 pa je učni jezik nemški; v čeških okrajih je 26 nemških šol, v nemških okrajih pa 43 čeških šol. Razmerje učnega jezika je 5813% : 41'87% češkega proti nemškemu; če pa pogledamo razmerje obeh narodnosti po zadnjem ljudskem štetju, ki izkazuje 62*68% Čehov proti 37*26% Nemcev, vidimo, da so Čehi pri šolah prikrajšani za 4'52%, oziroma za celih 250 šol. Ta škoda je letos večja kot lani, ker jo od novo ustanovljenih 42 ljudskih šol samo 23 čeških in 19 nemških. Na jeden razred pripada razmerno v celi deželi 56 otrok, in sicer v čeških okrajih 57 (najmanj v Pragi 46), v nemških okrajih 54 (najmanj zopet v Pragi 40). Po številu razredov imajo nemški okraji več edno in pet razrednih šol kot češki, v katerih prevladujejo zopet trirazrednice. Nekaj je tudi sedemrazrednic in edna osemraz-redna šola. Šolskih ekspositur je 190. Meščanskih šol je 599, (368 v čeških in 231 v nemških okrajih, in sicer 344 moških (211 + 133) in 225 dekliških (157 -f 98). Vseh razredov je 2268. Kar se tiče učnega jezika, se podnčuje v 367 mešč. šolah češko in v 232 nemško; v odstotkih 61*27% : 38*73% (za 1*41% so tudi tukaj na boljšem Nemci). Izmed 13 novo ustanovljenih meščanskih šol je 10 čeških in 3 nemške. Nemščina kot neobvezni predmet se podučuje v 357 meščanskih in 628 ljudskih šolah čeških; češčina pa v 59 meščanskih in 92 ljudskih šolah nemških. Francoščina se podučuje v 342, angleščina v 6, Stenografija v 50, pisanje na stroju v 7, goslanje pa v 126 mešč. šolah. Delo v šolskih vrtih je uvedeno v 385 meščanskih in 4220 ljudskih šolah; vseh šolskih vrtov je 5103, poskusna gospodarska poija pa ima 1079 šol. Šolske zdravnike ima 344 šol (med temi 295 čeških); v 79 šolah so šolske kopelji, v 22 posebne šolske kuhinje; 21 šol ima lastno šolsko hranilnico. Na 47 šolah je uveden popolnoma, na 37 samo deloma poludnevni poduk. Pomožnih razredov ?a slaboumno mladino je 6 (vsi v čeških okrajih in sicer 5 v Pragi, 1 v Kladnu.) V Luži sta dva razreda za škrofulosne otroike, v Nemškem Brodu razred za otroke, kateri niso bili sprejeti iz ljudskih v meščanske šole. Za šoli odraslo mladino je pri javnih ljudskih šolah 137 gospodarsko-nadaljevalnih kursov (v čeških okrajih 112, v nemških 25.) Četrti razred je uveden v 44 (25 -j- 19) meščanskih šolah, in v 15 šolah (9 -j- 6) so dekliški nadaljevalni kurzi. Za šolo obvezne otroke na Češkem so 4 zavodi za gluhoneme, 1 za slepe, 1 za slaboumne in 16 zavodov za poboljšanje hudobnih otrok. Otroških vrtcev je 355 (104 + 251) s 792 Vojaško leto Pavla Poljanca. Po pripovedovanjih in pismih prostovoljca Pavla Poljanca priobčila Ljudmila Novakova. (Dalje.) Vodja naše šole je bil stotnik Madziara, ki pa je bolehal in živel nekje na dopustu. Nadomeščal ga je nadporočnik Saxe, ljubeznjiv in strog častnik, ki smo si ga vsi priljubili. Kot nadpo-ročnikov pomočnik je gospodaril nad nami mlad kadet Ropp, ki je bil kaj ponosen na svoje ka-detstvo. Občeval je z nami kakor paša, zlasti s poljskimi mojimi tovariši, a Židov in Čehov tudi ni maral. Z menoj je ravnal nekoliko bolje v mnenju, da sem štajerski Nemec najboljšega kova, edini nežidovski Nemec naše šole. Svojo avtoriteto je kazal jako rad zlasti pri vsakdanjem nadzorovanju naših sob, kjer je kritikoval vse po vrsti, pregledoval si red na policah, posteljah in celo v skrinjicah. Ob takih inšpekcijah smo stali ves čas v pozoru ter poslušali njegova navodila in kara-oče opazke. Morda je bilo nekoliko neprevidno, če smo se ob takih prilikah pomenljivo pogledovali. Opazil je, da ne sprejemamo njegovih opazk dovolj resno in sledile so hude litanije o naši nerednosti in neolikanosti. Tudi mene je doletela zato mala kazen. Kadet je imel 40 majhnih vojaških figuric, ki bi jih bilo treba pribiti na steno na dolgem hodniku. Ob slabem vremenu smo imeli namreč na hodniku vaje s puško in one podobice so nam služile kot cilj pri merjenju. Kadet me pokliče: »Enoletnik Poljanec!« »UKaznjte, gospod kadet!« »Ali hodite po večerih v mesto?« »Navadno, gospod kadet.« »Ali greste danes zopet?« »Mislim, da grem, gospod kadet.« »Kam ste namenjeni?« »Ne vem, gospod kadet.« pestmijami in 24.087 otroci, otroških oskrbova-lišč je 166 (119 +47) s 13.476 otroci; otroških jaselc je 72. Za šolsko mladino obstoja 589 igrališč, 8 ogrevališč ter 31 počitniških (ferijalnih) kolonij. Šol, na katerih sprejemajo revni otroci opoldne toplo juho, je 1755; na 2030 šolah se otroci obdarujejo o Božiča z darili. Zasebnih ljudskih šol s pravico javnosti je 167 (78 v čeških in 89 v nemških šolskih okrajih) s 425 razredi; .učni jezik je v 98 češki in v 69 nemški. Brez pravice javnosti je zasebnih šol 36 (13 -+- 23) z 80 razredi. Meščanskih zasebnih šol s pravico javnosti je 19 (8 -j- 11), brez pravice javnosti so 4 (vse nemške.) " Najvažnejši del letnega poročila je statistika o šolski mladini; žalibože je pri tej točki opuščena natančna razdelitev otrok po narodnosti. Približno število si itak lahko vsak sam izračuna. Šoloobveznih otrok v kraljevini Češki je 1,154.334 (lani 1,143.780) in sicer 577.945 dečkov in 576.389 deklic. Na češke okraje pripada 703.368, na nemške 450.966 otrok. Javne ljudske šole obiskuje 1,011,064, (499.704 dečkov in 511.360 deklic), javne meščanske šole 102.752 (56.101 + 46.651). V zasebne ljudske šole hodi 19.692, v zasebne meščanske 2091 otrok. Od ostalih šoloobveznih otrok jih hodi 13.462 v srednje in strokovne šole, 1228 se jih podučuje doma; zaradi telesnih in duševnih bolezni ostaja brez pouka 3869 otrok (362 gluhonemih, 93 slepih, 1561 slaboumnih, 1853 brezumnih.) Normalno razvitih otrok brez poduka je v celi kraljevinisamo — 176!!! Razven šoloobveznih otrok hodi v šole 6110 talcih, ki še šoloobvezne starosti niso dosegli in 6865 takih, ki so šoloobvezno starost že prekoračili. S tem vred hodi torej v šole 1,126.858 in sicer v čeških šolskih okrajih 691.385, v nemških 435.473. Prirastek za ieto 1908 znaša 10.797 otrok. V šole s češkim učnim jezikom hodi 701.544 otrok (med temi v nemških okrajih 16.936J, v šole z nemškim učnim iezikom pa 425.314 (v čeških okrajih 6777). V odstotkih 62 26% : 37*74%; proti prejšnjemu letu 1907. se je število povečalo ua korist Čehom za 0*4%- Vendar pa v primeri z ljudskim štetjem hoži še 0*42% čeških otrok v nemške šole. Kako malenkostno številce v primeri s tisoči naših slovenskih otrok, ki polnijo nemške šole. Od otrok se jih uči drugega deželnega jezika 151.344 (v čeških okrajih 132.352, v nemških 18.992.) 16.934 otrok ima do šole dalje kot 4 km. Zaradi zanemarjenega pošiljanja otrok v šole se je naložilo 35.331 kazni izmed teh 8716 denarnih, kar znaša 39.306 kron. Konečno naj še omenimo tudi zelo zanimivo statistiko učiteljstva. Na javnih ljudskih šolah po- »Pridite po ukazu dol k meni! Pribili mi boste te figure na hodniku. Da?« »Toda, gospod kadet, saj imamo ordonance za ta posel, zakaj ravno mene?« »Kaj ordonance! Imajo druge opravke. Le pridite!« »Gospod kadet, ordonance utegnejo prav gotovo, ker nimajo popoldne skoro nobenih poslov. Poslal bom enega moža gospodu kadetu v pisarno.« »Nobenih izgovorov! Če nočete zdobra, pa vam ukažem: Enoletnik Poljanec pride po nkazu figur pribijat! Ste razumeli?« »Razumel, gospod kadet.« Dva trenotka so še govorile najine oči, nato salntiram in grem. Žrebljev mi kadet ni dal. Dobro, si mislim ter kupim za osem vinarjev velikih žrebljev v kantini. Kladivo si izposodim v kuhinji ter grem zabijat. Tokrat mu pošteno pribijem vojačke! Kmalu se spravim na delo in zabijam žrebelj za žrebljem, da je odmeval hrum po vsej kasarni, najhuje pa tolčem ob kadetovi sobi. Gotovo me je slišal in razumel, kar sem tudi nameraval. Svoj posel sem že skoro dovršil, kar se prikaže skozi vrata kadetova glava. »Poljanec, pridite potem na trenotek sem k meni!« »Pridem, gospod kadet!« Potrkam, vstopim, v eni roki čepico, v drugi kladivo in ostanek žrebljev. »Ukazujte, gospod kadet!" »Tako, zdaj je gotovo, kaj ne? Nekaj bova si pogovorila, sedite!« Pokazal mi je postelj. Na stolu je sedel kadet, drugega stola pa ni bilo v sobi. »Morda blagovolite cigareto ?« mi je prijazno ponudil škatljicj. »Prosim, prosim.« Prižgem in čakam premišljujoč, kako bi mu kaj vrnil v primerni obliki. Kadet je bil vsaj dve dučuje (brez veroučiteljev in indusfcrijalnih učiteljic 18.121 oseb in sicer 14.962 možkih in 3159 žen. Od lanskega leta se je razmerje v prospeh žen zboljšalo za 0*5%. Na meščanskih šolah je '3 049 oseb (2256 mož, 793 žen, ali 73*99%: 26 01%); proti prejšnjemu letu je število učiteljic padlo za 0*1%. Na jedno učiteljsko moč pride v čeških okrajih 54 otrok (v Pragi 43,) v nemških pa samo 51 (v Pragi 37). Učiteljic ženskih ročnih del je 3360. Veroučiteljev s stalno plačo je 482, z remuneracijo 74, od cerkve nastavljenih pa 3707; v 1024 šolah oskrbuje verski poduk posvetna učiteljska moč. Na zasebnih šolah podučuje 446 učiteljev in 533 učiteljic. Na Češkem obstaja 8 moških in 1 žensko češko učiteljišče in ravno-toliko nemških, ki jih vzdržuje država (češka učiteljišča imajo 1325 pripravnikov in 268 pripravnic, nemška 1336 -j- 283). Razven tega obstojate 2 zasebni češki moški učiteljišči s 198 pripravniki; ženskih zasebnih učiteljišč je 6 čeških s 858 pripravnicami in 4 nemška s 551 pripravnicami. Brez pravice javnosti ste 2 češki ženski učiteljišči s 252 pripr. ter 1 nemško žensko učiteljišče s 77 pripravnicami. To so v kratkem suhe številke omenjene knjige, ki pa govore jasno in glasno dovolj, kako visoko v kulturi stoji narod češki. Politična hronita. Štajerski deželni zbor. 28. seja dne 21. jan. Na dnevnem redu je bilo najprej utemeljevanje predloga posl. Otteria o uvedbi javne kvalifikacije za ljudsko — in meščanskošolsko učitelj-stvo na Štajerskem. Ta važni predlog se glasi sledeče: Deželni zbor skleni, da se razširita §§ 33 in 34 postave o šolskem nadzorstvu na Štajerskem tako, da bode imel vsak učitelj na zahtevo vpogled v nadzorniško poročilo in bode lahko vložil ugovor proti sodbi o svojem delovanju in obnašanju. Ra-vnotako bi naj bila dostopna pismena poročila deželnih šolskih nadzornikov o inšpekciji kake učne moči. Ravno tako mora imeti vsak učitelj vpogled v službeno tabelo, da vidi, kaj je tam zapisal nadzornik in šolski vodja ob priliki prošnje za kako drugo mesto. Dež. odboru se nalaga, naj sestavi poseben odsek iz lastnih članov, udov dež. šolsk. sveta in prostoizvoljenih zastopnikov učiteljstva, da se o tej zadevi posvetuje, izdela zakonski načrt in ga še predloži tekom tega zasedanja deželnemu zboru". Predlog se je odkazal naučnemu odseku. — Radi pomanjkanja prostora priobčimo Otterjevo utemeljevanje v izvlečku prihodnjič. Tudi nadalnje točke dnevnega reda so se vse tikale šolstva. Poslanec Sedlaczek je utemeljeval predlog, naj bi stopil deželni odbor z vlado v do- ali tri leta mlajši. Sedaj se je hotel nekako opravičiti, češ, da je dobro menil in da mi je naložil pribijanje figur zato, ker mi zaupa. Ordonance so baje prenerodni ljudje in istotako večina prostovoljcev, ki bi mu najbrž ne izvršili dela popolnoma v redu, mene pa da ima rad, ker se lahke name zanese. Škoda se mi vidi, da mi ni prišel takoj na misel odgovor, kako sem mu hvaležen za čast in zaupanje. Obrnil se je razgovor na drug predmet ter pravim, da me spominja kadetova sobica zelo moje dijaške sobe, ker ima gospod kadet tukaj ravno tak nered. Bil sem radoveden, kaj poreče. »Kaj, nered? Dovolite mi, tukaj vendar ni nereda!" Na mizi je ležalo križem nekaj knjig, kart in risarsko orodje, drugače pa je bilo po sobi res precej pospravljeno. »Gospod kadet, po navadnih pojmih leže te stvari na mizi vendar v slabem redu. Ne vem, kako bi gospod kadet pogledal in kaj bi rekel, če bi našel takšen red v naši sobi gori.« Pogledal je po mizi in se nasmehnil. »Vaša soba gori je vendar nekaj celo drugega. — Primerjali ste svojo dijaško sobo z moj* — kje pa ste študirali?« »V Pragi, gospod kadet.« »V Pragi?« »Da, v Pragi, na češkem vseučilišču.« Dirnil ga je moj odgovor in radoval sem se, videč, da mu ni prav. »Za vraga, kako pa na češkem?« „Prišlo mi je tako na misel in ugajalo mi je. Bili so lepi časi.« »Tega ne razumem. Kako pa ste izhajali z jezikom ?« »Hvala, prav dobro, gospod kadet, prav tako, kakor se zdaj moram spuščati v poljščino.« Vsega mu nisem razkril, vidno je pojemala njegova naklonjenost, ki jo je ohladila najbolj govor, da bi se opustila namera zapreti gozdarsko šolo v Gusswerku. Kler. posl. Schoisvvohl je stvarno popravil, da se ne gre za opustitev temveč le za dveletno prekinjenje poduka, ker sedaj ni potrebe pO gozdarjih. Predlog se je odkazal deželnemu kul-tarnemu odseku. Tudi Schacherlov predlog za ustanovitev deželne deške in dekliške mešč. šole v Donawitzn in Wastianov za ustanovitev 4. raz. na mariborski deški meščanski šoli sta se odka-zala naučnemu odseku. Zanimivo pa je bilo glasovanje o dr. Verstov-škovem predlogu za delitev dež. šolskega sveta. Posl. Verstovšek je predlagal, da se ima prvi odstavek § 37, postave z 8. febr. 1869 vbodoče takole glasiti: Najvišja šolska nadzorovalna oblast v deželi je c. kr. deželni šolski svet, kateri obstoji iz dveh oddelkov, nemškega in slovenskega. Nemški učni zavodi in šole spadajo pod nemški, slovenski in utrakvistični slovenskemu. Slovenski oddelek dež. šol. sveta obstoji iz sledečih članov: c. kr. namestnik ali od njega določeni namestnik kot predsednik; člani: 4 Slovenci, ki so zmožni biti voljeni v dež. zbor, zastopnik namestnije, dež. šolski nadzorniki, ki imajo nalog nadzorovati slov. oz. dvojezične ljudske šole; 2 duhovnika lavantinske škofije slovenske narodnosti in 2 slov. učitelja. — V imenu nemškonacijonalnih dež. posl. je izjavil dež. odbornik dr. Hofmann Wellenhof, da odločno zavračajo ta predlog, ki pomenja delitev dežele in pa popolno izročitev dvojezičnih šol slovenskemu uplivu. Zastopnika nemških klerikalcev in socija-Hstov sta izjavila, da glasujeta za odkazanje predloga naučnemu odseku; to se je tudi s 36 proti 27 glasom sklenilo. Na dnevni red so prišla potem druga čitanja. Sprejel se je predlog finančnega odseka, naj se poviša dež. potov, učitelja za živinorejo in mlekarstvo g. M. Jelovšeka v 8. plač. razred. Na predlog posl. Jankoviča se mu prizna tudi naslov živinorejski nadzornik. Vkljub temu, da g. Jelovšek že 23 let deluje v deželni službi vzorno in uspešno, se je vendar Einspinner upiral predlogu finančnega Odseka; po energičnem zagovoru dež. gl. Attemsa pa se je predlog sprejel. — Katastr. obč. Godomerci se je dovolilo k že izplačani podpori 250 kron še 150 za zgradnjo obč. studenca. — Dovolilo se je tudi konečno častno darilo rodbini Renner v znesku 2.000 K. Nato so se razpravljale različne obč. zadeve iz Zg. in Sr. Štajerske. — Posl. Jankovič je predlagal zgradnjo ceste iz Kozjega v Št. Jur ob J. žel. — Prihodnja seja se vrši v pondeljek ob 4. uri pop. Med drugim se bode tudi razpravljalo o zvišanju tovornih tarifov na J. ž. * v Novi brambni zakon misli predložiti vojna ■prava prih. spomlad avstrijskemu in ogrskemu državnemu zboru. Zakon je bil že gotov minulo jesen. Kolikor je znana njegova vsebina, določuje zvišanje vojaškega kontingenta in dveletno pre-zenčno službo. Ali se bodo vršili prihodnji nabori že na podlagi novega kontigunta, ki bode znašal 125 tisoč mož in ali se upelje že v jeseni dveletna vojaška služba, to je odvisno od tega, če bo-ieta mogla oba parlamenta že do majnika odobriti »ovi zakon ali ne. Posebno z ozirom na sedanje vest, da sem prijatelj češkega jezika. Pa vendar Mi je ponudil še drugo cigareto. Za šalo sem vprašal, ali moram stroške za žreblje plačati iz svojega, saj sem vendar izvršil ielo po naročilu za obči blagor. Sedaj je opazil kadet, da se šalim z njim in silil se je, da bi nagubal čelo. Nato sem naglo vstal, vzel v levico čepico, v desno pa žeblje in kladivo. »Če bo zopet kdaj treba, gospod kadet, vselej •ajdete v meni voljnega delavca.« Udar s petami, obrat, odhod. — S kakim veseljem sem hitel po stopnjicah navzgor. Zdelo se mi je, da sem si precej olajšal srce. S Pfid&lkom sva šla na ta račan v kantino in sedela sva dolgo. — Bilo je to sredi listopada. V isti dobi se mi je pripetilo še nekaj lepšega. Pred dobrim mesecem mi je bil prinesel fant krojača Kasesnika — slovenskega rojaka, ki ima največji krojaški vojaški zavod v Krakovu — čedno novo obleko. Tu pride neko nedeljo ob eni popoldne tovariš Grott, Poljak, in me prosi, naj mu posodim za poldrugo uro svojo novo suknjo. Do treh, ko nastopimo k ukazu, bo suknja zopet t mojih rokah. Čuval bo jo, da se ne poškoduje. Posodim mu jo. Ob treh nastopimo v red, da slišimo u^az za prihodnji dan, Grotta pa ni k ukazu. Krasno vreme je, v bluzi pa se ne sme v nedeljo v mesto. — Ostanem torej doma in čakam, Grotta pa ni, Začne me zanimati in vprašujem, kako to, da Grott ni prišel k ukazu. »Grott? Grott ima vendar dopust, dva dni. Grott se je vendar peljal na gostijo svoje sestre.« Tako! Torej v torek! Zelo sem bil že radoveden, s kakim obrazom mi prinese Grott suknjo in kako bo se skušal opravičiti. Suknjo mi je poslal po nekem vojaku. homatije na Ogrskem ni upati, da bi bil zakon pravočasno pod streho. Lex Kolisko-Axmann. V ,včerajšnji seji nižje-avstr. dež. zbora je naznanil dež. glavar knez Lich-tenstein, da vsebuje predlog, katerega so stavili 18. t. m. posl. Hofbauer in tt. v prvem odstavku- ona določila glede podučnega jezika na ljudskih in meščanskih šolah, katera že enkrat niso bila predložena v najvišje potrjenje in se tedaj ne more sklepati zopet o njih . Predlaga, naj se odkaže samo drugi del predloga, ki vsebuje nekatere izpopolnitve k že sankcijoniranemu zakonu o poučnem jeziku ,na srednjih šolah, odseku za socijalne zadeve. Na to se je vzdignil dež. odbornik Gessmann in vehementno napadel nemškonac. poslance zaradi predloga, katerega so vložili brez znanja in soglasja s kršč. socijalci in proti svoječasnemu dogovoru. — Kršč. socijalcem bi bil sedaj vsak prepir z vlado in Čehi prav neljub, ker mislijo, kakor pravi graški »Volksblatt«, »da se mora tudi v nacijonal-nem boju delati etapno politiko«. To pripominjamo, da se prav razume krščanskosocijalno ogorčenje. »Tretji poskus«. Pod tem naslovom piše praška »Union« k tretjemu poskusu bar. Bienertha, da bi sprayil v tek redno delo v češkem deželnem zboru: Češki dež. poslanci so minolo jesen izjavili, da so pripravljeni odkazati znane vladne predloge, ki bi naj uboge Nemce obvarovale pred poče-šenjem, odseku v razpravo. Nemci bi se naj s to izjavo zadovoljili in ne stavili zahtev, ki se ne skladajo z nobenim ustavnim načelom, o čemur so Nemci sami med seboj prepričani. V to kategorijo zahtev spada pred vsem želja, naj bi se sprejele vladne predloge samo z nemškimi spreminjeval-nimi predlogi, drugače pa se ne smejo spremeniti. Ali se nepravi to vzeti večini vse pravice in spremeniti deželni zbor v komisijo za izpolnjevanje nemških želj? Češki poslanci so dolžni resnici in svojemu ljudstvu izjaviti, da tej zahtevi ne morejo ugoditi in da morejo take zahteve staviti samo stranke, ki hočejo deželni zbor razbiti. Odločitev leži torej v rokah Nemcev. Češki poslanci bodo prisrčno pozdravili, ako se ti odločijo za mir in pravico. Drobne politične novice. v Shod vseh poljskih drž. in dež poslancev je sklical za jutri načelnik Poljsk. kluba v dež. zboru prof. Glombinjski. Govorilo se bode natančno o političnem položaju. Rauch in Khuen. Včeraj sta imela Eanch in Khuen v Budimpešti konferenco o hrvaških razmerah. Oficijelno se pravi, da je Rauch dal svoje mesto Khuenu na razpolago, da ga je pa ta naprosil, naj še vstraja. Razmere na Hrvaškem se bodo še le tedaj uredile, ko nastane na Ogrskem mir. Volitve na Anglešem. Včeraj do 5. ure pop. je bilo izvoljenih 181 unijonistov, 149 liberalcev, 31 socijalistov in 58 nacijonalistov. v Neutralizacija madžarske železnice. Kakor znano, so predlagale severoameri-kanske zjedinjene države, naj bi se mandžurska železnica neutralizirala. To je bil tudi delni povod Da se na gostiji pleše in da zlasti radi plešejo vojaki na dopustu, kdo bi jim štel v zlo ? In kdo bi si upal prepovedati svatevcam in ostalim dekletom na gostiji, da ne smejo pripenjati kotiljonov in cvetlic zalim fantom na prsi? Pojasnil sem si prav lahko, kako in kdaj so mi umazali nežno rdečo egalizacijo na suknji, zakaj je v njej toliko majhnih luknjic — in bil sem radoveden samo na prijatelja Grotta. Neumann mi je svetoval, naj se oglasim k raportu. Imel bom vsaj novo suknjo spet in tovariš Grott bo sedel 21 dni na samoti, kjer bo lahko premišljeval, kaj se sme in kaj se ne spodobi. Zvečer sva se sešla. Sedel sem v kantini s Pfidiilkom in nekaterimi drugimi tovariši, ko vstopi Grott. Videl sem ga in namežiknil tovarišem, češ, zdaj boste ga slišali. Grott pristopi in se oglasi za menoj: »Poljancze, nie gniewaj si<>!« *)---- »Poljancze, nie gnievvaj si?!« pravi še enkrat in položi roko na mojo ramo. Izognem se mu in pravim: »Czy masz pan mi jeszcze coš do powiedzenia ?« **) Ni imel ničesar več povedati Tovariši, kar jih je bilo poštenih, so bili bolj ogorčeni nego jaz in so mi ostro očitali, zakaj ne zavijem vratu temu človeku, ki ne zasluži, da ostane med nami, toda molčal sem. Nekaj mesecev pozneje je isti Grott v drugem podobnem slučaju imel manj sreče. In zopet se je gibala četa naših prostovoljcev jutro za jutrom po široki varšavski cesti iz Kra-kova proti Predniku, pogostoma z godbo, ki je bivala istotako v mestu in morala često prihajati na veliko vežbališče na Prednik k vajam svojega polka. Korakal sem vam včasih po pol ure, ne da bi mogel povedati, o čem sem premišljal. Tupatam me je vzbudil glas in smeh tovarišev, ki so se *) Ne huduj se! **) Ali mi imate že kaj povedati? za vznemirljive vesti o novi vojni na daljnem vzhodn. Rusija, kakor poročajo iz Petrograda ta predlog v nekaterih točkah odklanja, o drugih pa si še pridržuje odločitev. Dnevna kronika. a V Pragi je umri 19. t. m. dr. Otokar Ho-stinjsky, znani češki filozof in estetik, vseučilični profesor, star 63 let. a Andrea Costa, predsednik italjanske poslanske zbornice in doyen socijalističuih poslancev v Italiji, je umrl. Njegovo ime je ozko spojeno z razvojem socijalizma v Italiji. Poznan je kot poslanec, kot predsednik na strankinih zborih, kot delegat na internacijonalnih kongresih, kot neumorni agitator, kot ognjeviti govornik, kot žur-nalist, kot združevalec nasprotnih struj v stranki. Občudovati moramo pri njem nezlomljivo zvestobo in prepričanje in njegovo požrtvovalnost. Poslanec je bil Costa od 1. 1882. naprej, ko se je socialistična stranka v Italiji prvič udeležila volitev. Dopisi. a Kmetijsko bralno društvo n« Ložnici pri Žalcu je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 16. prosinca v gostilni gosp. M. Zagode-ta na Ložnici pri številni udeležbi. Podpredsednik g. Fran Jošt je pozdravil vse navzoče, osobito vrle nam Žalčane, ki so prihiteli v tako obilnem številu ter pokazali tudi ob tej priliki svojo naklonjenost napram društvu. Iz letnega poročila tajnikovega smo posneli, da je društvo v minulem letu štelo 1 častnega, 18 rednih in 12 podpornih članov. Z blagajnikovega poročila je razvidno da je imelo društvo 292 K 94 vin. dohodkov in 249 K 08 vin. stroškov. Mesto dosedanjega predsednika g. A. Delakorda, ki je to mesto prostovoljno odložil, izvolil se je predsednikom jednoglasno g. Ivan Naraks, tajnikom g. Ivan Tratnik. Nato je sledil krasen govor g. dr. Fran Lipolda o namenu in ciljih „Zveze narodnih društev". O uporabi umetnih gnojil, o brezplačnih poskusih z istim ter o umni živinoreji je izpregovoril ekonom g. Vinko Šteiner lz Gorice. Obema govornikoma izreka tem potom odbor najtoplejšo zahvalo. Po triurnem zborovanju je zaključil g. predsednik občni zbor, zahvaljujoč se za veliko udeležbo in vztrajnost z željo, da bi se društveno delovanje v prihodnje še podvojilo, ob jednem se je zahvalil vsem darovalcem, ki so pripomogli, da je bil tudi denarni uspeh občnega zbora ugoden. — Splošno je omeniti, da bi bilo zanimanje za društvo pač lahko še mnogo večje. Otresimo se enkrat komodnosti; Ložničani zavedajte se svojih dolžnosti, stopajte vsi v vrste bralnega društva, podprite ga, dvignite ga. Zbe-rimo se v močno falango, ki naj stoji neomajano in neustrašno kljubuje viharjem naših nasprotnikov. Le vsestransko zanimanje Ložničanov za društvo in tesna združitev v njem, ga bo ojačila in storila močnega, da društvo doseže vzvišen cilj, ki si ga stavi v svojem programu, napredek v moralnem in gospodarskem oziru. u Napake slovenskega pisanja. — (Piše Levstikov.) — Dan za dnevom se lahko radi zabavali z vojaškimi in židovskimi dovtipi' ali pa domoljubna poljska pesem in koračnica, ▼ katero sem posegel tudi jaz. Radi so poslušali naše pesmi tudi nemški častniki in nas često pozivali, naj zapojemo. V oddelku smo imeli tudi precej šolanih in izurjenih solistov. Dne 1. grudna se je otvorila enoletna šola v ožjem pomenu besede, kajti prva dva meseca sta bila posvečena le splošni vojaški izobrazbi. Vrnil se je med nas stotnik Madziara, dobrodušen gospod, ki je redkokdaj zgubil dobročutne črte na licu. Imel je mnogo znanja in izkušenj, pa malo zdravja. Nemški govor mu ni tekel gladko in ker je bilo med nami mnogo trdih Poljakov, s katerimi se nisi mogel na noben način, pogovoriti o taktičnih nalogah v nemškem jeziku, smo imeli včasih čisto poljski pouk, podoben prijateljski zabavi. Stotnik nam je predaval »taktiko" s pomočjo plastične mize, ki je predstavljala Krakov s široko okolico. Po tej mizi smo se bojevali stoje in sede krog nje, premikali s prsti in palčicami 5 mm dolga železca, predstavljajoča naše in sovražne oddelke. Na hodniku slišimo počasne korake in cin-kanje ostrog. »Madziara gre.« »Habtacht!« zakriči z ostrim glasom službujoči tovariš. »Gospod stotnik, jaVljam pokorno, 45 mož.« »Hvala«, salutira s palčico stotnik, pristopi k mizi, odloži čepico, izprazni vse žepe ter si razloži na plastični mizi knjižice, zapisnike, očali in tobak. Vso uro si je sukal cigarete z nenavadno spretnostjo in pokadil navadno v naši uri dobro četrtino trinajstke (po 26 vin.) Vsako uro se je pogovarjal z drugim prostovoljcem o taktični nalogi, ki jo je obenem razkladal. S pohvalo ni štedil, ako smo dobro ugibali, kje in kako bi bilo najbolje v danem položaju prijeti sovražnika ali kako voditi svoj majhni oddelek, četo, stotnijo ali polk. Vso dobo je sedel mirno na svojem stolu, vsak prepriča, kdor čita naše časnike, da vlada velika nejedinost v pisanju lastnih imen. Glavni vzrok je temu vpliv nemščine in laščine na slovenski jezik, kateri se v večji meri opaža pri izobražencih nego pri ljudstvu, in neslovenske višje šole. Evo nekoliko primerov. Osebna imena. Neslovenski je: pisarna dr. (doktor) Josip Lančiča ali dr. (doktor) Josip Laačičeva pisarna (Doktor Josef Lančičsche Kan-zlei). Slovenski se glasi: pisarna dr. (doktorja) Josipa Lančiča ali Lančičeva pisarna. Neslovenski je: trgovina Marije Vrbič (Handlung der Maria Vrbič), gospa notar Ana Savič (Frau Notar Anna Savič) ali gospa dr. (doktor) Vera Slavi-nova (Fran Doktor Vera Slavin.) Slovenski se mora glasiti: trgovina Marije Vrbičeve, gospa Ana Savičeva, soproga notarja in gospa Vera Slavi-nova, soproga doktorja (odvetnika ali zdravnika). Če je dama sama bila za doktorico promovirana, je upravičeno, da se piše in govori: gospa doktor ali doktorica Slavinova. če pa tega ni, pa je le dopustno gosp& doktorjeva, če je njem moč doktor, ravno tako gospa profesorjeva, svetnikova, nadzornikova, nadučiteljeva itd. Krajevna imena. Nepravilno se piše: Slovenjigradec (Windischgratz), v Novivasi (in Neudorf) in v Gornjem gradu. Pravilno se pišejo krajevna imena z veliko začetnico in, če krajevno ime tvorite dve besedi, se pišete obe z veliko začetnico: Slovenji Gradec, v Novi Vasi in v Gornjem Gradu. Pridevniki od lastnih imen se pišejo z malo začetnico, z veliko le, če so prisvojilni. Piše se pravilno: dravski most, ptujsko meščanstvo, Prešernove pesmi. Ker so časniki dandanes zelo razširjeni, je treba skrbeti, da se piše pravilna in lepa slovenščina, katera bodi prešinjena s slovenskim in slovanskim duhom; kajti le tako bo mogoče tudi v jezikovnem oziru vršiti zvišeno časnikarsko — zadačo. Govor našega velečastitega gospoda dohtorja Korošca, dež. in drž. poslanca na shodu v Podlogah. Častiti gospodje! Poštene žene in deca! Poročati vam hočem o nekaterih škodljivcih naše politike na Štajerskem; povdarjam na Štajerskem, ker je otročje govoriti o Slovenskem. Izvolil sem si za današnje zborovanje nalašč vašo vas. Izbral bi si lahko sosedne Nadloge; ali Nadlog ne maram, ker me zmerom nadlegujejo naprednjaki in ker si želim brez nadlog živeti. Vaša vas pa mi sila ugaja; že ime podloga kaj prijetno zveni; ime že kaže vaše mišljenje, to je, da ste nam podložni, pokorni. To veste, da sem jaz na Štajerskem največji komedijant, zareklo se mi je, to se pravi komandant; vi bivši vojaki me razumete. — Pod seboj imam še generale, n. pr. Benkoviča in druge, ki jih itak poznate, ker so skoro vsi iz Slabiča doma. Feldpatra sem tudi že imenoval, ali upira se mi; subordinacije ne pozna; spozabil se je tako daleč v svoji nepokorščini, da me je imenoval smrkolina. Ali jaz mu bom že pokazal! Jaz sicer znam mnogo; vendar bom danes le kratko govoril o tako imenovanih naprednjakih. Kdo je naprednjak? To so ljudje, ki hotč sami misliti. Protestujem slovesno proti takemu napredku. To bi bilo lepo, ko bi vi Podložani začeli sami misliti in bi si poslanca izbrali po svojem prevdarku in ukusu brez našega dovoljenja! Kam bi pa prišli mi dohtorji, ki smo natlačeni mi pa smo se lahko gibali. Po 20 tovarišev je sedelo po klopeh krog velike mize, drugi so stali. Komu se je zahotelo po cigareti, je stopil samo za stotnika in kadil za njegovim hrbtom, kolikor se mu je zljnbilo. Tako nas je stalo kar po 10 do 15 za stotnikovim hrbtom v tihi skupini kadilcev, stotnik pa ni ničesar opazil, ker je bila učilnica tako vselej polna dima. Učnih predmetov je v enoletniški šoli dovolj, naši učitelji — večinoma mlajši časiniki — pašo bili zelo različni glede zmožnosti in vestnosti. Marsikateri predmet nas je začel zanimati vsled učiteljevega truda, nazmes pa smo presedavali v šoli ure, v katerih smo kradli Bogu čas. Koliko poljskih pesmi, novel in romanov sem prečital v šolskih urah! V tretji klopi ob levi steni sem se skrival za plaščem, da ne vidim učitelja, ne učitelj mene, ter sem še nazadnje često zadremal. Saj se je izcimil med nami že pregovor: »Zanimaš se za pouk kakor Poljanec« . . . Ako še imajo sedaj tiste stare klopi v naši učni sobi, si lahko prečita moj naslednik v tretji klopi ob steni moj lastnoročno izrezani napis na klopi: t Tukaj je ležal in počival često siromak Pavel Poljanec, (dremajoč v Gospodu pri predavanju gospoda nadporočnika Ghrvvackega. V miru je počival in luč nebeška mu je svetila. Amen. Če sem sunil plašč nazaj in se malo nagnil ob klop, sem opazoval lahko skozi okno nerodne Gorale, novince iz tatranskih gora, ki so se zabavali in mučili na dvorišču z večnimi enolikimi vajami. Dalje sledi. od pet do glave z učenostjo in drugega posla nimamo? Ko bi bili vi podložani tako učeni kot sem jaz, vedno bi vas glava bolela. O naprednjakih čvekajo ljudje mnogo dandanes; varujte se jih kakor črnega. Ne naprej; nazaj, nazaj v blaženi čas, ko smo razpenjali ljudi na tezalnico, da so jim kosti pokale, da jim je brizgala kri izpod nohtov in so tulili od bolečin kakor zveri. Nazaj, nazaj v one srečne čase, ko smo pekli in cvrli na gromadah brezverce, ki so se drznili drugače misliti in pisati kakor mi. Taki ljudje se nahajajo tudi pri celjskem ..Dnevniku"; nikdar ne prosijo mene dovoljenja, ali smejo to in drugo pisati; zato pa so tudi tako nevedni; druzega ne vedo, kakor da je bojda domovina v nevarnosti: zmerom pojejo to neslano pesem. Kaj domovina! Bernja je v nevarnosti; ta vražji Kukovec jo 'e spravil v nevarnost. Kaj domovina! Naše življenje mine kakor senca, pravi pregovor; saj ne bote vzeli s seboj zemlje. Kaj je torej treba skrbeti za domovino; čemu je treba Ciril-Metodovega društva ? To so same neslanosti. Sicer pa se lahko preselimo na severni tečaj; jaz vas bom vodil; jaz čutim v sebi nekaj tistih lastnosti, ki jih ima slavni Cook. Sploh pa delamo mi za to, da dobimo nemško vseučilišče v Solnogradu; V Ljubljani nečemo visoke šole, ker bi ondi vpili profesorji in dijaki: Naprej zastava Slave; beseda naprej pa je meni zoperna. Sicer pa,postanemo v doglednem času itak Nemci; študenti v Solnogradu bodo že širili blaženo nemštvo, kakor so ga nekdaj duhovniki solnograški. Tako jadramo v srečne stare čase. Meni tudi ne bode treba v drž. zboru pridigovati teh par slovenskih besed. Moja „Straža" se bode potem prekrstila v „Wacht"; „Dnevnik'' pa itak izgine, ker ne bode več človeka, ki bi znal slovenski citati. Dozdauje naše geslo: vse za vero. dom, cesarja naj se glasi odslej: vse za bero in cesarja. Cenjeni poslušalci! Dolgcf bi še lahko govoril; spretuost mojo bi še lahko dolgo občudovali moje modrosti bi še ne bilo konec. Še kako latinsko bi vam lahko povedal, n. pr. ita sum gaudibundus, quod mox bibemus unam vel duas litras; nune debe oire ad opus naturae; heri .... valde male nimis, uon spisse, sed tenuiter. Le nekaj- bi še rad omenil. Napredni listi pišejo v enomer, da jaz lažem. obrekujem in resnico zavijam. Zagotavljam Vas. da jaz nisem za take reči; ali včasih sem v silnih škripcih, da si ne morem drugače pomagati; imenitno pravilo nam tudi pravi: namen posvetuje sredstva, to je, naprednjake uničiti je zaslužno delo. Zdaj pa sklepam. Podložani, le mirni bodite; pokopališče imate prostorno; ne upirajte se naši stranki; kajti zapisano je: Kdor z mečem okoli hodi, z mečem okrog pride. Društvene vesti. v Prostovoljna požarna bramba v Mozirju priredi v gostilni Antona Strmšeka na dan 30 pros. t. I. ob 7. uri zvečer veselico s sledečim sporedom: 1. Pozdrav gostov. 2. Srečolov. 3. Petje. 4. Ples in prosta zabava. Ker je namenjen preostanek za društvene potrebe se zaprosi mnogobrojne vdeležbe Vstopnina znaša za člane 30 vin, za nečlane 60 vin. za obitelj 1 krono. v Redni občni zbor telovadnega društva Sokol v Brežicah se vrši v nedeljo dne 30. tm. ob 8. uri zvečer v pisarniških prostorih Posojilnice. — Dnevni red: 1. poročilo tajnika, 2. poročilo blagajnika, 3. poročilo načelnika. 4. volitev staroste, podstaroste, načelnika in odbora, 5. sprememba pravil, 6. slučajnosti. Sol(o!;tia ma^arada V celjskem Zarotam domu' na pustno nedeljo dne 6. Mm 1910. Štajerce novice. Pojasnilo »Slogi«. Glasilo zjedinjenih Slovencev »Sloga« je v nekaj številkah povdarjalo, da ga boli dejstvo, da je bil v dež. zboru oster nastop med 12 klerikalcev in 1 zastopnikom narodne stranke. »Sloga« je seveda nepristranska in v tem smislu se rahlo dotika klerikalnih poslancev, da bi mogla bolj uspevati z udarcem zoper zastopnika narodne stranke. »Sloga« si dela na podlagi dopisa treznega mladega Slovenca upe, da pridejo boljši časi za Slovence, ker ta mladi razumni gospod (in pod častno besedo ne noben bivši poslanec!) graja osebno nasprotstvo med zastopnikom nar. stranke v štaj. dež. zboru in klerikalci. Da ne bode »Sloga« mislila, da jo ignoriramo, kakor ona dosledno vsled nepristranosti ignorira težavno narodnopolitično delo pristašev narodne stranke, dočim zaslug mož, ki so klerikalcem bojišče večinoma brez boja prepustili, prav nič ne pozabi, ji kratko odgovorimo. Povdarjamo, da se ne moremo pridružiti stališču »Sloge«, da bi zaradi navidezne sloge zastopnik narodne stranke ne izpolnoval programa narodne stranke tudi v štaj. dež. zboru, ampak je njegova dolžnost.-Tudi ne smatramo, da bi moral zastopnik narodne stranke molče požreti na njegovo osebo naperjene osebne napade klerikalnih tova- rišev. V interesu stranke in naroda je, da se človek, ki si je svest idealnega dela in ki se žrtvuje za ideje stranke in blagor naroda, ne da brez vzroka obgla-viti od ljudi, ki zahvaljujejo svoje uspehe le lastni predrznosti in tuji prizanesljivosti. V tem slučaju boj ni namenjen osebi, ampak se hoče z osebo udariti stranko in idejo in je samoobramba osebe ob enem za stranko in narod nujna potreba in dolžnost. Izpopolnjenje telefonskega omrežja na Spod. Štajerskem. Spodnještajerski nemškonacijonalni poslanci so neverjetno malomarni v izvrševanju svojih poslanskih dolžnosti. Kvečjemu se zavzamejo za kake nepotrebne nemške šole ali pa za nemško uradništvo; o drugih zadevah možakarji previdno molčijo in pustijo, da srednje- in zgornještajerski nemškonacijonalni kolegi prav pridno strižejo volno za se. Kolikokrat se je že pri nas izrekla želja za zboljšanje in izpolnjenje telefonskih zvez! Včeraj so zopet vložili srednještaj. poslanci enak predlog — iz Sp. Štajerske ni čuti o tem ničesar! Na Sred. Štajerskem bodo imeli kmalu v docela neznatnih gnjezdih telefon — pri nas ga nimamo ne v Posavju ne v Savinski in Šaleški dolini ne nikjer po mestih in trgih v Slav. goricah! Naši nemški »purgari« so v resnici neverjetno skromni ljudje; da je le guljaž ob volitvah, »frajpir« ob nemških slavnostih — pa je vse dobro! v V naučni odsek štaj. dež. zbora je izvoljen mesto posl. Vrečka dež. odb. Robič. Ozmec je obdržal svoj mandat. a Kaj pa to pomeni! Pretekli teden je imel odbor celjske protestantske občine svojo redno sejo pod predsedstvom pastorja Maya in v prisotnosti presbitra dr. Ambroschitza, toda v odsotnosti blagajničarja \Vehrhana, ki je obenem mestni svetovalec v Celju. Blagajna protestantske občine je v oskrbi pastorja pod dvojnim zaporom in ima en ključ blagajničar Wehrhan, enega pa pastor. Pri seji pretekli teden so odborniki, ker blagajničarja Wehrhana ni bilo zraven, odprli blagajno s ključem, ki je v rezervi in so brli zelo iznenadeni. V blagajni bi bile morale biti vložne knjižice celjske mestne hranilnice za znesek kakih 2000 K. Toda bil je le ovitek, knjižic pa ni bilo. Knjižic sploh več ni, ker je pri mestni hranilnici bil na te knjižice denar že dvignen. Vprašanje je le, ali se je zgodil kak čudež, da so knjižice izginile iz blagajne, ki je bila z dvema ključema, pastorjevim in Wehrhanovim, zaklenjena, ali je pa pastor enkrat imel slaba očala, ko je z Wehr-hanom vred blagajno v najboljšem redu zaklenil, tločim je gosp. Wehrhan knjižice vtaknil v žep. Menda je gosp. \Vehrhan z ozirom na nevarnost vojske mislil, da denar ni' varno naložen in ga je varnejše naložil. Vse to je mogoče, mogoče je pa tndi kaj druzega. Člani celjske protestantske občine so nezadovoljni s tem pjstopanjem blagajničarja. Drugod bodo tudi težko zadovoljni. Če se ne zgodi nasprotni čudež, da knjižice nazaj pridejo, je stvar zelo. zelo sitna. Menimo, da bode moral mestni zastop glede g. Wehrhana vendarle posledice izvajati, kajti taki čudeži se morajo javnosti pojasniti. u Jutrišnji trgovski ples v Celju. Kakor se nam poroča, bode dirigiral vojaško godbo iz Celovca g. kapelnik sam. Fri pregledovanju do-šlih pritožb so pri trgovskem društvu videli, da se je mnogim poslalo vabilo, a ga niso dobili. Ali so se vabila zgubila ali pa je kaka druga krivda, društvo za sedaj ne more konstatirati, pač pa prosi, da se njemu ne pripisuje krivda pač pa se naj vsak slučaj naznani. Ako kdo ni dohil vabila, dobi lahko pri blagajni legitimacijo. — Za ples vlada povsod veliko zanimanje in upamo, da se ga udeležijo vsi naši narodni krogi iz Celja in okolice polnoštevilno. u Opozarjamo na dražbeni oklic v današnjem listu vse narodne interesente v zadevi prodaje posestev, mizarske delavnice, strojev itd. g. Re-piča na Polzeli, ker bi bila škoda, da pride tako lepo urejena narodna obrt v nemške ali nemšku-tarske roke. d Iz poštne službe. V višji plačilni razred pridejo nižji poštni uradniki Jože Pfeiler, Kajetan Holl, Ambrož Laller, Jože Budnar in Iv. Franz v Mariboru, Jože Vorbach in France Koštomaj v Celjn. d Ušel je iz tukajšnjega garnizijskega zapora v četrtek pešec 87. pešp. Al. Rečnik. Bil je ie. poprej zaradi različnih prestopkov in zločinov kaznovan. Nosi vojaško obleko brez bodala. d Umrl je v Vojniku pri Celju v četrtek trgovec in posestnik Franc Zottl. u Ponarejevalec denarja. Pred tukajšnjim porotnim sodiščem se je imel 19. jan. zagovarjati 24 letni agent Mihael Bence iz Ljubljane in 18 letni posestnikov sin Mihael Omerza iz Stare vasi zaradi ponarejanja denarja. Meseca septem- bra 1908 je Bence s pomočjo mavčevih modelov ponaredil 5 petkronskih novcev in 11 kosov po eno krono. V začetku oktobra je več kosov ponarejenega denarja razpečal. Dal je tudi nekaj tega denarja Omerzi, ki ga je zmenjal v gostilnah. Mihael Omerza je priznal, da je vedel, da ponareja Bence denar, ker mu je kazal nekoč priprave, in da je tudi poznal ponarejeni denar, ki ga je dobil od njega. Porotniki so pritrdili vprašanju o Bencetovi krivdi, vsled česar je bil .obsojen na leto težke ječe; poostrene z mesečnim postom. Mihael Omerza je bil oproščen. d Pasji kontumac za celjski okraj je z današnjim dnem razveljavljen. d Plesni venček „Slov. del. podp. društva v Celju" se vrši v torek dne I. febr. 1910. Na vabilih se je pomotoma tiskalo ,p o n d e 1 j e k' namesto ,,torek", kar se naj blagohotno na znanje vzame. d Čebelarska podružnica za Celje in oko- lieo izreka tem potom slavni občini Okolica Celje za ji ^podarjeno znatno denarno podporo najiskre-nejšo zahvalo. Odbor. d Za Ciril-Metodovo družbo nam je izročil mladi rodoljub Radovan Jošt nekaj čez tisoč rabljenih znamk. d Za družbo sv. Cirila in Metoda je nabrala v gostilniški nabiralnik gdč. Mar. Fazarinc v Celju 22 K 17 v. Hvala nabiralki in darovalcem! — V neki gostilni na Dravskem polju pa je izkazal nabiralnik 0.00 K, kar svedoči, da gostilničar nima narodnih gostov. Čemu hrani skrito družbeni nabiralnik?! u Odlikovanje. Bivši dolgoletni dež. poslanec Alfred pl. Moscon je dobil red železne krone 2. razreda. u Nova pošta. Trgovsko ministerstvo je dovolilo ustanovitev poštnega urada v Slivnici pod Mariborom. Sv. Pavel pri Preboldu. Gospod Marine Eruest, obč. tajnik in tajnik naše podružnice sv. Cirila in Metoda je na i?ilvestrovo večer 1909 v domači gostilni v Dolenjivesi nabral za podružnico v st. Pavlu znesek 5 K, kateri znesek je odbor odločil v fond za nabavo novega lastnega gledališkega odra in se podpisani prvomestnik imenovanemu gorko zahvaljuje in v nadaljno nabiranje priporočuje! — Josip Vidic. tč. prvomestnik. u Pri nas v Šmarjah je za trg uveljavljen tudi ta le človekoljuben občinski ukaz: v omejitev silnih napadov na voh stanovalcev, kateri napadi so pri spraznjevanju izvestnih prihišnih re-zervoarov za gotove odpadke neizogibni, se mora to delo spravljati le v ponočnih urah. Vsi tržani se samoumevno ravnajo po njem, le načelnik krajnega šol. sveta ga ne upošteva. On prebiva namječ v vasi Dvor in nomen est omen! Le poslušajte! Od jurra do mraka se je te dni pri naših šolskih poslopjih polnila golida z vsebino greznic ter potem praznila na zemljišču tik za deško šolo; ob belem dnevu se je kljubu paznega redarja prevažalo te odpadke po glavni cesti trga! Kakor je vse to ostudno, je pri tem vendar nekaj skoraj pohvalnega; načelnik šol. sveta je bil to-pot pravičen. On je odredil namreč ta opravek na šolske dni. Zakaj po noči, ob četrtkih, v počitnicah bi bila vsled njega kvečjemu prizadeta ravnateljeva na njunih vohalih in to bi bilo vsekakor krivično; ob šolskih dnevih so pa vsi: učenke. učenci, učiteljice, učitelji, kateheta, sluga z ženo, ravnatelj s soprogo, deležni tega smradu. To je prava krščanska pravičnost, vredna našega silno klerikalnega protišolskega gromovnika — načelnika Stoklasa! — S šolske strani naj učiteljstvo po svojem direktorju zaradi tega potrebno ukrene. Glede nas tržanov pa zahtevamo od redarstva, naj se ga pozove na odgovor in z njim postopa, kakor bi se z vsakim od nas. Sto-fclas gori, doli, ukaz je ukaz. On ne bo tudi našim nosovom po dnevu po svoje smradljive pravice delil! Saj to ni posledica njegove nevednosti, temveč želje, da bi našim tržanom nasprotoval. Svaka sila do vremena! v Nemški dom v Ptuju, tisti glasoviti lokal, kjer so zasmehovanja Slovencev celo pri navadnih slavnostih na dnevnem redu, hočejo Nemci povečati. v Stekel pes je ugriznil 18. jan. znanega veleposestnika na Bizeljskem, sedaj gostilničarja „pri fajmoštru" v Ljubljani, g. Balona, ki se je takoj odpeljal v Pasteurjov zavod na Dunaju, kjer ostane 15 dni. Kakor se čuje, je g. Balon že iz vsake nevarnosti. Ugriznil ga je njegov lastni pes, katerega so potem raztelesili in našli znake stekline. Dva samomora. V Gorici se je ustrelil pešec 47. pešpolka Ivan Ulšič iz Slov. Bistrice. Bil je bolehen, pa se mu ni hotelo verjeti. Vsled tega se je iz obupa obstrelil. Pri tem polku se morajo goditi čudne stvari, ker je toliko samomorov. — V ptujski dež. bolnišnici si je prerezal vrat 46 letni hlapec Ivan Murko. Bolehal je na jetiki. u Drobne novice. VPoljčanah so začeli izumirati stari ljudje. Minulo leto jih je umrlo 14 v starosti od 67—91. Vsi skupaj so bili stari 1.081 let. — Za provizorja na Polenšaku je imenovan gospod Sinko, župnik pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. — d „Dramatično društvo" v Mariboru priredi po predstavi „Graničarji", dne 23. t. m. ples v veliki dvorani. Slovenski traki, kot znaki za plesalce in plesalke se dobijo pri blagajni pred in po predstavi. Istotako bo ples tudi 2. februarja po predstavi: ,.On in njegova sestra", v kateri gostujeta igralca g. Povhe in gdč. Thalerjeva iz deželnega gledališča v Ljubljani v glavnih ulogah-»Graničarji" v nedeljo 23. t. m. pa bodo tako krasni, da se skoraj ne da niti povedati. Pomislite samo, da sodeluje celo salonski orkester! To bo ljudstva . . . d Samomor vojaka. Predvčerajšnjim se je v graški lazaretski vojašnici ustrelil nek pešec bo-sansko-hercegovinskega pešpolka št. 2. Kroglja je šla skozi telo in je obtičala v stropu. Ko je došel rešilni voz, je bil siromak že mrtev. Piše se Kari Krum in je doma v ljubljanski okolici. Služil je že zadnje leto. v Cene živine v Gradcu dne 20. jan. Na tedenski sejm se je prignalo 394 volov, 176 bikov, 370 krav, 74 telet, skupaj 1014 glav. Cene so nekaj padle. Plačevalo se je za 50 kg žive teže: pitani voli K 39 —49, napol pitani voli K 33'— 38, suhi voli K 29—31, voli za rejo K 30 —33; za krave pitane K 29 —32. napol pitane K 23'— 27, suhe K 14 —21; za bike K 29 —36; za mlade krave dojnice (do 4. leta) K 28—34, breje K 25—28. Prodalo se je na zgornje Štajersko 142 glav na Dunaj 64, na Tirolsko 99, v Trst 100 in na Švicarsko 39 glav. Pomači plesni venček se vrši danes, 22. prosinca t. I. ob 8, uri zvečer v restavraciji ,Skalna klet1 pri Celju. in ga še niso našli ter se boje. da je zvršilo samomor. a V Šmihelu nad Pliberkom je za župana zopet izvoljen vrli narodnjak Juri Rudolf. a V Tolstem vrhu so bili pri obč. volitvah brez nasprotstva izvoljeni slovenski kandidatje. a Boj za narodno šolo. C. kr. naučno ministerstvo je zavrglo zdaj tudi pritožbo obč. odbora in krajnega šol. sveta glede učnega jezika na šoli v Strojni, češ da «e od c. kr. dež. šol. sveta določena jezikovna naredba šole ujema z željo prebivalstva, naj se otroci nauče nemškega jezika. S takim cinizmom govori vlada proti nam in v svrho ponemčevanja šolstva se mora posluževati zavijanja dejstev! To je znamenje bližajoče se onemoglosti! a Občina Blato pri Pliberku bo začela ura-dovati izključno slovenski v odgovor na aretacijo župana te občine gosp. Miklaviča na celovškem kolodvoru. a V Mostah govorita jutri na shodu narodno-napredne stranke gg. poslanec Ivan Hribar in dr. Gregor Žerjav. a Črnogorski konzulat v Trstu namerava v kratkem ustanoviti črnogorska vlada. a Zopet samomor vojaka. V Rorici se je ustrelil vojak Ivan Uršič, doma iz Ilirske Bistrice, ker mu zdravnik ni hotel verjeti, da je bolan. Po svetu. 63 Istotam se toči pristen dolenjski cviček. Druge slovenske dežele. u Slovenska kmečka stranka na Goriškem sklicuje za jutri 23. tm. shoda »v Kostanjevici in Vojščici, za 30 tm. v Lokavcu, in 27. tm. shod vinogradnikov v Gorico. u Zadružni tečaj na Grmu se vrši od 24. do 29. tm. na tamošnji kmetijski šoli. u Za železniški shod, ki ga je za 24. tm. sklical kranjski deželni glavar Šuklje v Ljubljano, vlada — kakor poroča »Slovenec" — veliko zanimanje. v V Opatiji so včeraj zjutraj našli poštnega poduradnika Slovenca Franca Jamra mrtvega v sobi njegove vile ,Triglav'. Zvečer ko je prišel v uniformi domov, je zakuril v sobi dve peči, ker je hotel izsušiti steno. Potem je utrujen vsedel na stol, v utrujenosti menda zaspal in — ni se več vzbudil, ^lini iz peči so ga v spanju zadušili. — Jamer je bil v slovenski in hrvatski družbi v Opatiji splošno priljubljen. Na sled velikim tatvinam so prišli v Ljubljani in sicer na južnem kolodvoru in pri tvrdki Lang. Odneslo se je blaga na obeh straneh za kakih 2000 K. Zaprli so čevljarja Vidmarja na Slapu pri Vevčah, pri katerem so našli mnogo ukradenega usnja, ter njegova pomagalca nekega hlapca Poglaja ter Ivana Flandra, ki je služil pri Langu. Stvar se bo razpravljala pred poroto. a »Slovenski list", tako bi se imenoval list, ki ga nameravajo v kratkem začeti izdati Slo venci na Reki, ki jih je tam nad 2000. List se bo tiskal v tiskarni, kjer se tiska »Riečki Novi List". a Y Lovrani se je nastanil edini še'živeči svedok dogodkov v Meyerlingu leta 1889, princ Filip Koburški, znani ločeni sprog belgijske princese Lujize. Tudi kranjski deželni glavar Šuklje je prišel v Lovrano. a Nesreča v prepiru. V Štepanji vasi pri Mekincu sta se sprla 35 letni hlapec Franc Petrič in 15 letno dekle Frančiška Komatarjeva. V prepiru je dekle vrglo proti hlapcu nož, ki se mu je po nesreči zabodel v prsa, da so ga moral; prepeljati v dež. bolnišnico. Dekle je pa izginilo d Štirikrat na smrt obsojen je bil mizar Valentin Kosziel na Poznanjskem, ki je na cesti umoril 3 ženske in 1 moškega. Obenem je bil obsojen zaradi nekega nravnega zločina na 4 leta zapora. d Krvavo svatbo so imeli 19. t. m. v Ivan-kovem v Slavoniji. 30 letni kmet Jožič se je o priliki gostije napil in v pijanosti v prepiru enega gosta težko in enega lahko ranil. Komaj so ga obvladali ter ga vtaknili v občinski zapor, kjer je imel poročno noč. Mlada žena je takoj vložila tožbo za ločitev zakona. d Nesreča na železnici. Blizu postaje Czama v Galiciji je povozil brzovlak dvovprežen voz s osebami. Voz je popolnoma razbit, Vozile so se v njem 4 osebe; neki dež. uradnik Brzalik z ženo in 7 letnim otrokom. Oče in dekle sta vsled groznih ran takoj umrla, kočijaž na potu v tarnovvsko bolnišnico, edino ženo so še spravili v bolnišnico. O vzroku se še ne ve nič gotovega. Po neki verziji so bile baje odprte zavornice na progi in bi bil torej kriv železn. čuvaj. a Supilovo odprto pismo je izšlo tudi v francoskem jeziku in se razposlalo izven mej Hrvatske. a Na Švedskem so v nedeljo čutili na večih krajih 30 sekund trajajoči potres. v Grof Sternberg, znani harlekin med češkimi poslanci, pojde baje na večmesečno potovanje v Indijo.^ z Vaba za cerkev. Šaljiva vest prihaja iz Orebiča v Dalmaciji. Da bi privabil ljudi, ki niso hoteli hoditi v cerkev, je župnik vpeljal v cerkvi gledališke predstave. Mali dečki in deklice igrajo igrice verske in nravne vsebine. Pravijo, da je zdaj cerkev vedno polna. z Milan Pribičevič, nadporočnik v srbski vojski in znan iz zagrebškega procesa kot avtor revolucijonarnega štatuta, je bil na Novega leta dan imenovan za stotnika. z Pretrgane telegrafične zveze. Vsled silnih viharjev zadnje dni v zahodnem delu avstrijske države so pretrgane telegrafične zveze med Dunajem ter Švico in Francosko. — Tudi direktna zveza z Rimom je pretrgana. z Cesar In jubilejni sprevod. »Zeit" poroča, da se v dvornih krogih govori o cesarjevi nameri, da bi pokril iz svojih sredstev deficit od predlanskih jubilejnih slavnosti. v 300.000 oseb štrajka proti mesu. Iz mesta Kansas City v drž. Missouri (Zjed. drž.) poročajo listi, da se je več tisoč rodbin pismeno obvezalo, da ne kupujejo več mesa zaradi previsokih cen Temu sklepu se je pridružilo 300.000 članov delavskih društev, ki so izjavili, da ne bodo 30 dni jedli nobenega mesa. Nekateri mesarji so že vsled tega gibanja nekoliko popustili v cenah. v 6 miljonov pristojbin je predpisala davčna oblast praški industrijski družbi za železo ob priliki prevzetja češke montanske družbe. — Kakor znano, se je hotela praška industrijska družba z raznimi manipulacijami tem pristojbinam odtegniti. Trgovski ples se vrši 23. januarja v veliki dvorani „Nar. doma" v Celju. Dražbeni oklic. V pondeljek, dne 7. februarja 1910 ob 9. uri pred poldne se bode vršila na licu mesta na Polzeli h. št. 77 tik kolodvora dražba hiše, mizarske delavnice, posestva itd., to je vseh nepremičnin Jožefa in Terezije Repič, ki obstojijo iz vlož. štev. 356 k. o. Polzela in vlož. štev. 200 k. o. Spodnje Gorče ter iz različnih za mizarsko obrt določenih strojev, orodja itd. Nepremičnine so cenjene: vlož. štev. 356 k. o. Polzela na K 13.37V42 vlož. štev. 200 k. o. Spodnje Gorče na K 1.539*54 stroji, orodje, oprava itd, na_K 255 — vse skupaj na K 17.47196 to je: sedemnajst tisoč štiri sto sedemdeset in ena krona 96 vinarjev. Najmanjši ponudek, pod katerim se posestvo sploh ne proda, znaša 14.000 K to je: štirinajst tisoč kron. Opozarjamo vse interesente na to, naj se za dražbo zanimajo, ker so posestva v najboljši legi neposredno pii kolodvoru, poslopja popolnoma nova in v dobrem stanju ter je mizarska delavnica s stroji opremljena za veliko obrt, ki pa se po potrebi lahko še poveča. Vse skupaj je bilo cenjeno zaradi dobave posojila nad 24.000 kron, vsled česar sedanja sodna cenitev ni merodajna. Na prvem mestu je vknjiženo posojilo Mestne hranilnice v Ljubljani po 11.000 K. Natančnejši pogoji se lahko izvedo pri sodišču na Vranskem, na dan dražbe na licu mesta, pa tudi v pisarni g. dr. Jos. Karlovšek-a, odvetnika v Celju. Poslano. Cenjenim posestnikom mlinov, žag in vodnih sil priporočam g. Jos. Čretnika, stavitelja mlinov v Št. Jurju ob j. ž , naj se v vsaki potrebi, bodisi za napravo strojev, vodnih koles ali celih stavb s popolnim zaupanjem nanj obračajo. Jaz sem si dal lani napraviti na čisto mali vodi kamnolomni stroj, ki rabi 10 konjskih sil; ljudje so se mi smejali, ker je vsakdo dvomil in naposled celo jaz sam, da bi to sploh prazno šlo. Stavbo sem poveril g. Jos. Cretnikn in on je dosegel z napravo vodnega kolesa ter z ugodno prestavo zobnih koles in jermenic naravnost neverjeten uspeh. S tako malo vodo, ko sem poprej mislil, da niti prazno ne bo šlo, zdrobim zdaj na uro 5D3 cestnega šodra. Jaz sem g. Cretnikn za njegovo duševno delo zelo hvaležen in si lahko Slovenci štejemo v čast. da imamo takega domačega podjetnika. Vodruš pri Sv. Jurju ob j. 2. Ljudevit Cugmajster. JOS. ČRETNIK izdelovatelj umetnih mlinov in žag, kakor tudi mlinov za rabo na roko, z gepljem, vodno in parno silo v Št. Jurju ob juž. žel. R Krasne reference! Edina narodna trgovina s čevlji Štefan Strašek, Celje priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnih čevljev za gospode, dame in otroke. Posebno čevlje za ples, bele in lakaste. Najnižje cene. Razpis službe. Pri občini trg Šmarje pri Jelšah je oddati s 15. svečanom 1910 služba občinskega redarja in sluge z letno plačo 720 kron in prosto uniformo Prošnje je vložiti do 15. Svečana 1910. 64 2-1 Proda se popolnoma nov še nerabljen pult za trgovino Kje, pove upravništvo ,Nar. Dnevnika'. Trgovski učenec z meščansko Šolo (ima prednost) in dobre rodbine se takoj sprejme v manufaktnrni in modni trgovini R. Stermeeki, Celje. _ . i . ■;■. _■ ■ _ Pritlikovce jabolčne in hrušove proda od 80 v do 1 K 20 v J. Lukman, Šoštanj. 18 3-3 je dobro idoča gostilna na zelo prometnem kraju, ne daleč iz mesta. Pogoji prav ugodni. Kje, pove upravništvo tega lista. 35 4-2 obstoječe iz dveh sob, kuhinje, shrambe in predsobe, električno razsvetljavo in vodovodom se odda z 1. svečanom 1910 y Zvezni hiši v Celju, Sehillerjeva ulica št. 3. — Pojasnila daje hišnik ali tudi upravitelj hiše dr. Anton Božič, odvetnik v Celju, Ro- tovška ulica št. 15. -----—-^-.- Ravnokar dogotovljena nova hiša z dvema stanovanjema in dvema podstrešnima sobama ter z lepim, ograjenim vrtom v Za- vodni pri Celju, se takoj proda, lfinko Kukovec, stavbeni podjetnik, Lava pri Celju. 48 3-3 Najboljši češki nakupni Tir. Ceno posteljno perje: 1 kg sivega, dobrega, puljenega 2 K. boljšega 2 K 40 h; prima pol-belega 2 K 80 h; belega 4 K; belega, puhastega 5 K 10 h; 1 kg velefinega, snežnobelega, pulje-jnega 6 K 40 h; 8 K; 1 kg puha, sivega 6 K; 7 K; belega, finega 10 K, najfinejši drsni puh 12 K. — Kdor vzame 5 kg. dobi franko. Zgotovljene postelje iz gostonitega rdečega, moorega, belega ali rumenega nan-kinga, pernica, 180 cm dolga, 116 cm široka, z 2 zglavni-koma, vsak 80 cm dolg, 58 cm širok, napoljen z novim, sivim, jako stanovitnim puhastim posteljnini perjem 16 K; napol puh 26 K; puh 24 K ; same pernice po 10 K, 12 K, 14, K, 16 K; zglavniki 2 K. 3 K 50 h, 4 K. Razpošiljanje po povzetju od 12 K naprej franko. Dovoljeuo je vzeti nazaj ali zamenjati franko. Za neugajoče se povrne denar. — Cenovnik zastonj in franko. S. Benisch, Deschenitz, štev. 199, £umava, Češko. Nova hiša za več strank s kletmi, velikim vrtom in travnikom je na>ppod£tij za 11.000 K. — Več pove ,1. R.1 poste restante Šoštanj. 20 Svarilo! Naznanjam, da sem svojega nečaka g. Ernsta Pelle odpustila iz svoje trgovine in izjavljam, da imenovani ni upravičen ža tvrdko prejemati denar ali denarno vrednost, tudi izjavljam, da ne prevzamem nikake odgovornosti za njegove obveznosti. 4533 Ferd. Pelle vdova. inske drože kupi vsako množino po najvišji ceni Robert Dieti, žganjarna, Celje. jeve SINGER šivalne stroje kupujte samo v naših trgovinah, katere lahko vse spoznate na tem znamenju. —-- eo (M Ne dajte se zapeljati po naznanilih, katera nameravajo z nami-gavanjem na ime SINGER prodajati obrabljene stroje ali pa drugod izdelane stroje, ker mi ne oddajemo svojih strojev na prekupovalce, ampak jih prodajamo naravnost občinstvu. SINGER Co. Delniška družba za šivalne stroje Maribor, Gosposka ul. 32. Zastopstvo v Celju, Kolodvorska ulica št. 8. Y prid dpužbe sv. Cirila in Metoda! Prva češka na življenje splošna deln. družba —— za zavarovanje v Pragi. Generalno zastopstvo za vse slovenske dežele v Trstu, ul. Donizetti 5. <>;xxxxxxxxx>6 Pojasnila dajajo vedno brezplačno okrajna zastopstva v vseh veejiti slovenskih krajih Stanovanje v Celju, Schillerjeva ulica št. 3 (hiša Zveze slov. posojilnic) z dvema sobama, kopalno sobo, kuhinjo in drugimi pritiklinami, električno razsvetljavo se odda s 1. svečanom ali 1. sušcem 1910. — Natančneje se poizve pri hišniku ali pri upravitelju hiše dr. A. Božiču, odvetniku v Celju, Rotovška ulica št. 15. Superfosfat mineralično in animalično, najzanesljivejše in najcenejše fosforkislinsko gnojilo za vsako vrsto zemlje. — Vsebina strogo garantirana. Zajamčeno najhitrejši uspehi, največja množina pridelka. Za pomladansko setev potrebno neobhodno. — Dalje amonijakove, kalijeve, solitarjeve in superfosfate se dobiva pri tovarni umetnih gnojil, trgovcih, kmet. zadrugah in društvih. BureauE Praga, Prikopi 17. Želodčni likčr je najboljše krepčilo želodca! Blizu in daleč Vse ga pozna, Kdor ga im&, Ima zdravje doma! I Ljudska kakovost Kabinetna kakovost liter K 240. __„ * 480. Naslov za naročila: ,Florian', Ljubljana. Postavno varovano. <£> N A4 s- ° S ~ S ^ o3 ® m « 5 v o o ' M m S N 0) > O oŠ M «3 a >0 O V 'S5 . CŠ & c3 co !> J g" p '3 m O O » ^ !=» £ S o a 1 as ož a SH l> O ^ s Sh rt S-J -1-3 oa O O M ^ m »s * S J -"g > N -a f-l o3 -s; co A ®3 ® rt rt rt >OQ rt M S n -rt. 03 02 O O ^cs rt g O s S . I 1 '3 n-5 O ~ o J2 ® ^ &ID • 1—4 .-H N 'z? •rt C rt ® rt S* S rt rt >QC 2 o P-i o Filip Meusteinove t«>iT Na 7 javnih razstavah odlikovan s I. darilom. Samo pristno, ako je na podplatih vtisnjena znamka ytaeri' Vsak dan jih izdela tovarna 60.000 parov. Edini kontrahenti: Mess-torff, Behn & Co., Dunaj I. Prodaja na drobno v vseh boljših trgovinah s čevlji, gumijevimi izdelki in modnim blagom. Zaročne in poročne prstane Rafael Salmič vljudno priporoča trgovina z urami in zlatnino v »Narodnem domu'2 v Celju. Velika izber novosti, zlatih in srebrnih verižic, priveskov, dolgih zaponk, zapestnic, uhanov, prstanov, gospodskih in damskih ur, nastavkov, jedilnih sprav, predmetov v novem srebru, optičnih predmetov i. t. d. Naročite cenike. Postrežba točna in solidna. 1 (Neusteinove Eliza-betine krogljice). sladke čistilne Te krogljice nimajo v sebi nobene škodljive tvarine in so v vsakem oziru boljše ko vsi enaki preparati. Z največjim uspehom se rabijo pri boleznih v trebnhn. čistijo kri, niso nobeno zdravilo, pa boljše in čisto neškodljive, da se lahko rabijo pri 562 10-1 v črevesih, gotovem viru največ bolezni. Ker so sladke, jih imajo radi zlasti otroci. Škatlj a s 15 krogljicami stane 30 vinarjev; zavitek z 8 škatljami, s 120 krog-Ijicami stane samo 2 K; kdor pošlje znesek 2 K 45 v naprej, dobi še po vrhu zastonj L zavitek z 8 škatljami. C no ji jI a j Pred ponarejanjem svarim u ! Zahtevajte Filip Neusteinove O Kalilo , čistilne krogljice, ki so samo tedaj prave, ako nosi vsaka škatlja in navodilo našo protokolirano varsJiMMjjnamko v črno-rdečem tisku „Heil Leopold" in podpis Filip Netf&C%in, lekarna. Naši po trgovskem sodišču zavarovani zavitki mora^o^nosra našo tvrdko. Filip JtaskMi IcKarna £copoldu" Dunaj I., Plankengasse 6. Zalega v l}$yujf4-ekarna Rauscher. Slovenci! Kupujte vžigalice v korist družbi sv. Cirila in Metoda! lfinko Kukovec stavbeni podjetnik in tesarski mojster, lastnik parne žage na Lavi pri Celju = prevzame vsakovrstna == stavbena zlasti tesarska dela. Agr o-Merkur - - v Ljubljani. - - Uradni prostori: Janez Trdinova ulica št. 8. Podružnica: Trst, ulica Stadion št. 3. Skladišče in kleti v Trstu in Ljubljani. Agro-Merkur je trgovcem in gostilni« carjem itd., zadrugam, društvom itd. najboljši vir za nakupovanje blaga. TI/vva«* I Umetna gnojila, gallca, žveplo, krmila, lrU«Vri semena stroji in orodja. I7i*aol StalefrsKa, istrska, dalmatinska, dolenjska, V . E IS ka, vipavska, zajamčeno pristna vina. < • • • Sir,' maslo, žito, moka, olje itd. - - - - - - Agro- preskrbi vsako blago. - - Agro-Merkurkupuje vse pridelke in izdelke. Cene najugodnejše, postrežba solidna. Zahtevajte pravila, cenike. — — Ponujajte svoje pridelke. Karol Tanič, Celje „Narodni dom" priporoča Moderno jesensko in zimsko sukno. Najnovejše flanele in barhente. = Preproge, zavefce, garniture in odeje NeprekosljiVO v ceni in kakovosti. CTI=1I==I 33 52-3 ais a«nn št. 54.366. Najboljša prilika za sigurno štedenje je plodonosno nalaganje gotovine — n pri denarnih zavodih, ki nudijo najugodnejše pogoje. Telefon ftt. 48. ,LASTNI DOM' registrovana kreditna in stavbena zadruga omejeno zavezo v Gaberju pri Celju z Pisarna je v Celju, Rotovške ulice it. 12 © © © Uraduje se vsak dan razun nedelj In praznikov od 8.—12. ure © © © dopoldne. © © © pet od sto (5%) sprejema hranilne vloge od vsakega, je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na hranilne (vložne) knjižice in jih obrestuje letno po _ Hranilne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje prenehalo. — Rentni davek plačuje zadruga in ga ne odteguje vlagateljem tako da dobijo na leto celih 5 K od naloženih 100 K. — Posojila daje proti 6% obrestovanju na osebni kredit, pioti zastavljenju vrednotic, dragocenosti ali nepremičnin na menice ali dolžna pisma. — Odplačuje se na račun © © © © © glavnice in obresti v mesečnih ali v posebej dogovorjenih četrt — oziroma polletnih obrckih © © © © © Južnoštajerska hranilnica u Celju u narodnem domu. Sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in jih obrestuje po 4 odstotke ter pripisuje obresti vsakega pol leta h kapitalu. Rentni davek plačuje hranilnica sama ter ga ne'odteguje vlagateljem. Za varnost vlog jamčijo okraji: Šoštanj, Sevnica, Šmarje, Gornjigrad in Vransko in rezervna zaklada, katera znašata vže nad 280.000 K. Ker nima namena iskati dobička, zato razdeli znatne svote v občekoristne in dobrodelne namene za gori navedene okraje. r D josedaj je dovolila za dijaške ustanove 30.000 kron, za vodovodne naprave 10.000 K, za napravo potov 1500 K, različnim učnim zavodom in za ustanovitev slovenske obrtne strokovne šole 2.400 K, za podpore različnim požarnim brambam in v kmetijsko gospodarske namene nad 2.000 K, skupno tedaj nad 45.000 K. Sprejema tudi hranilne knjižice drugih posebno neslovenskih denarnih zavodov in jih obrestuje, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. za mladoletne Slovenci, poslužujte se ln7flAŠt in 5% obrestovanju. }tad 340.000 Kron rezerVn. zaKlada